10. štev. V Ljubljani, dne 14. marca 1901. XI. leto. Dshaja T»ak četrtek ter stane za vse leto 1 K 60 v., za pol leta 1 K - Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. če se enkrat tiska; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni Tiskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo* Škofova zavarovalnica. m. Sicer je pa ultramontanstvo naše pobožne Avstrije že pred desetimi leti ustvarilo svojo nemško zavarovalnico »Unio Catholica«,'čije ustanovni kapital je iznašal 200.000 K, torej še enkrat toliko kakor ustanovni zaklad naše škofove zavarovalnice. Klerikalstvo širne naše Avstrije si je obetalo od nje zlatih gradov. Od tedanjega dunajskega knezonadškofa do zadnjega selškega kapelana, vse je zastavilo svoje moči v prospeh in povzdigo tega zavarovalnega društva. Toda vse pridige, vse agitacije in vse molitve niso izdale nič. Vzlic visokim cerkvenim protektorjem in mnogim pobožnim naklonjencem društvo v teku desetih let ni moglo pritirati dlje kot do 297.000 K letne premije, dočim izkazuje deficita — strmite gospod Bonaventura — 144 741 K. To so vendar številke, ki govore tako jasno, da bi se naša klerikalna gospoda mnogo lahko u&ila iz njih, sove, če bi imela glavo na Pravem koncu. »Unio Catholica« je torej nemško Zavarovalno društvo, ustanovljono z nagonom, da poBlujo po vsej Avstriji. Če se ono vzlic tako visokim priporočilom ni moglo povspeti do količkaj ugodnega Razvoja, dasi jo teren nje poslovanja vsled »»jo nemškega značaja veliko dalekosež-«©jši kot škofovo zavarovalnice, so ne Moremo prečuditi smelosti, s katero seje Upala ob današnjih razmerah, ki so še *UbSe kot pred 10 loti, .nastopiti Dala •Unio catholica slovenica« ktere usoda n'kakor no bo tako sijajna kakor nje dunajsko posestrime, kajti o nji Čez 10 let he bo ni duha ni sluha, in naj ji je še tr»krat pokrovitelj naš bojeviti in v/.oriti "Oiiaventura. Du, Bonuventuru ji jo pokrovitelj? Ta se je pokazal pristnega Žida! Le so loti podjetja, o katerem se vnaprej Ve> da ne moro uspevati. NuŠ škof se *Wno, čudno igra s svojim dostojanstvom! "^i 8o spodobi škofu, da so postavlja na ^'o tako dvomljivemu podjetju, kot je JTOOva zavarovalnica? Kaj pa naj misli JUdutvo o njem? Kako pa bo mogel škof P'aviČiti svoje pokroviteljstvo preti njim J*Vojo vestjo, kadar nastane v društvu ^logibna kriza? Kakoina čustva mu bodo J°'nila dušo, ko bo bo širila vest od ust ^ U8t, od sela do sela, da je ljubljanski A,0' »falirub. ? Kako nuj škof še zahteva oq i- J ^ 'JUdstva spodobnega spoštovanja svoji *^lf Ali i4> škof tr!.tovilo premislil, ^ u«0 jo svoje ime lako tesno spojil ^'•avodom, katerega je rodila duhovniška ^',0^»tvaželjnost, nizka maščevalnost, *zftnii dobičkarija iti tiata našemljena in navidezna vsevednost, ki je prizadela že toliko gorja na našem navidezno buj-nocvetočem klerikalno narodno-gospodar-skem polji? Ali misli ljubljanski knezo-škof dognati to, česar niso mogli doseči razni cerkveni dostojanstveniki z dunajskim knezonadškofom vred? če to misli, potem je, rahlo rečeno, res kaj naiven mož. Tudi na Kranjskem ne bodo pomagale nič vse pridige, vse molitve, vsi križevi potje, vsi rožni venci in podarjeni moleki, podobice in svetinje, katere bodo delili in jih dele z licemerskim obrazom razni pobožni agentje, pa naj še tako farizejsko — svetohlinsko zavijajo proti nebu svoje oči! Tudi naši bojeviti mlajši duhovščini, ki se je svoj čas isto-tako z unemo lotila delovanja za nemško »Lnia Catholica«, se bo navdušenje ohladilo, posebno ko bo izprevidela, da so vsi boljši gospodarji že zavarovani za daljšo vrsto let pri zavarovalnicah, ki so že pri nas na glasu. Do tega izpoznanja pa bodo krakelali v cerkvi in izven cerkve. In prav imajo! Kje pa duudancs nevedni in usiljivo — predrzni in domišljavi mladi ljudje ne krakelajo ? Ko pa bodo izprevideli, da njih prigovarjanje, pehanje in rotenje ne izda nič, pa bodo prepustili krščansko zavarovalnico svoji usodi. In necega lepega dne so bo razširila po ljubljeni Sloveniji nevesela vest, da je blagoslovljena zavarovalnica izdihnila po nedolgem delovanji vsled sušice v — blagajni. V ljubljanski školijski palači pa bode takrat od žalosti pretrgal višji duhovnik svoj plašč od vrha do tal! Ti pa slovenski kmet, pazi, da no boš občutil morebitnih posledic to žalostne a zaslužene smrti! Nedeljska premišljevanja. Pifie katoliški duhovnik. . . . Mladenič je tukaj, kateri ima pet jočmenovih kruhov in dvo ribi .... Tedaj je Jezna vzel kruho in jo zahvalil ter je razdelil med sodeče; ravne tako tudi rib, kolikor ho boleli. Ko so bili pa nasičeni, rečo svojim učencem: Poberite kosce, kateri bo ostali, da no vzamejo konca. Pobrali so torej in napolnili dvanajst koSov s kosci, ki so ostali od petih ječmenovih kruhov tistim, ki bo jedli. Tedaj so ljudje, ko so vidoll čudofc, katerega je bil Jezus storil, rekli: On jo resnično prerok, katori ima na svet priti. Iz evangelija sv. Janeza (5, 1—15. Po delih, po čudežu, so ljudje Bpoz-nali našega Gospoda Izveličarja. In tudi njegove namestnike so spozna po njihovih delih, čo so kaj vredni, in če niso nič vredni. Mnogo prav mnogo jih je, ki služijo Gospodu vdano in ponižno, kakor zahteva njih poklic. So pa tudi taki, ki se valjajo v blatu. So taki, ki žive v divjem zakonu s kuharico, ki se pečajo z omoženimi ženskami ter zapeljujejo nedolžna dekleta. So taki, ki grabijo denar kakor la-komniki, ki zalezujejo hranilnične knjižice, ki vedno kriče daj, daj, daj! tudi če vedo, da ubogi kmet še za sol nima, in katerih ni sram, da hodijo po hišah beračit, če prav dobivajo lepe goldinarje iz državne blagajne. Tako beračenje je po postavi prepovedano. Na Štajerskem se je bera odpravila, kmetje so se morali odkupiti in duhovniki dobivajo plačilo z državne kase, pa vendar se nahajajo duhovniki, ki pobirajo bero in delajo s tem krivico ter greh. Kdor take slabe duhovnike posluša stori smrten greh. Oj, ljubi bratje v Kristusu! Pomislite, da Vas Bog največkrat s točo in slabo letino, s požari in boleznimi kaznuje zavoljo slabih duhovnikov, katere poslušate, čeprav veste, da so slabi duhovniki. Poštene duhovnike spoštujte, slabe pa kaznujte. Po njihovih delih jih boste spoznali, Gospod pa bo potem z Vami. Politični pregled. * Državni zbor. Po dolgih pogajanjih med vlado in Čehi se jo končno doseglo, da je začel državni zbor redno delovati. Doslej jo odobril rokrutni zakon, ki se mora vsako leto obnoviti in zakon o novem davku na žganje. Vsled tega zakona bo na Kranjskem postalo žganje cenejše, Zdaj se posvetuje drž. zbor o gradnji novih železnic, mej katerimi je tudi železnica iz Celovca čez Bled in Bohinj v Gorico. Tekom prihodnjih dni se bo sklenila postava, s katero se odpravijo vse državno mitnice. Državni zbor bo zboroval do 28. marca. Po veliki noči bodo bržčas sklicani deželni /bori. Vojni v južni Afriki. Zdaj tečejo mej Angleži in mej Buri pogajanja zastran miru. Burom je namreč zmanjkalo streliva za kanone. Pa tudi Angleži žele miru in so neki pripravljeni, od svojih prvotnih zahtev prav mnogo odnehati. Dopisi. Iz Kostanjevice. Občinsko volitve. - Odgovor »Domoljubu«. Odkar je kandidiral Ivan Globočnik za poslanca v Dolenjski skupini, zaletujejo se v onomer njegovi nasprotniki vanj. Stvarnega mu seveda ne morejo ničesar očitati, ker ima mož bolj čiste roke, kakor vsi njegovi nasprotniki skupaj. Zato se vanj zaletujejo liki stekel pes, ki popade vsacega, kogar na cesti sreča. Tako se je spet neki dopisnik zaletel vanj v zadnji številki »Domoljuba«, češ, da se poganja za županski stolec v Kostanjevici. No, če bi bil Domoljubov dopisnik le količkaj pošten, potem bi vendar moral potrditi, da bi ne bila nikakoršna škoda za Koštanjeviško občino, če bi imela za župana Frana Globočnika. Mi celo pravimo, da bi bila čast, in Kostanjeviška občina bi si morala le častitati na takem županu. Gotovo pa je tudi, da bi bil najmanj tako dober kot sedanji. Domoljubov dopisnik je toli nesramen, da mu hoče očitati celo nezmožnost. Seveda, Domoljubov dopisnik sodi po svojih zmožnostih druge ljudi, kateri ga visoko nadkriljujejo, in katerim on celo do kolen ne seza. Da ima G!o-bočnik obširno posestvo, kaj to komu mari, in da to dobro obdeljuje! Zategadelj menda vendar še ni nesposoben župano-vati! Kar se njegovega poslovanja pri cestnem odboru tiče, jo isto izvrševal tako pošteno, da mu tudi najhujši politični nasprotnik, kateri ima le še trohico politične časti in poštenja v sebi, ničesar očitati ne more. če se jo cesta čez Kra-kovo gradila, saj je menda ni gradil Glo-hočnik zase, temveč določil jo je ves cestni odbor, in gradila so je na podlagi sklepa deželnega zbora, za katerega so tudi klerikalci glasovali. Gorostasna laž jo tudi, da bi se Globočnik ne udeleževal sej občinskega sveta Koslanjeviškega. Nasproti temu se mora potrditi, da je bil jako delaven član občinskega zastopa. Sicer se pa no bode volil župan na Dobravi, kjer ima Globočnik svoje posestvo, pač pa župan v Kostanjevici. Občo znano je, da je bil pred leti Globočnikov oče za župana v Kostanjevici, in sedaj so ga šo spominjajo ljudjo, kako dobro jo župano-val in koliko je storil za Kostanjoviško občino in osobito za Koštanjeviško mesto; bil je uljuđen z ljudmi in z občinskimi odborniki, in ni tako postopal z njimi, kakor kak star koprol s svojimi rekruti! če Globočnik ne bi bil sposoben za ta posel, pa naj bode makari dopisnik Domoljubov P Da jo Globočnik občečislana oseba v vsem okraju, in da ga spoštujo zaradi njegovega uljudnoga in prijaznega vedenja vsak volivec, U> so pokazale zadnje volitve za državni zbor, pri katerih jo dobil vkljub vsej agitaciji nekaterih političnih švandre-norjov ogromno večino glasov, in ob to ga no bodete spravili, dopisnik Domoljubov, če tudi napišete vse predalo Domo-ljubovo proti njemu. On ste mož in čo imate še kaj moško časti v sebi, potom nastopite javno proti njemu in pridite s stvarnimi razlogi! S sumničenji, ki bo moža nevredna, ne bodete ničesar opravili. Na dan tedaj, kar imate zoper Globočnika' Pa le rajo odkrito povejte: Z Vami no gre, Vaše postopanje se mu studi - in to jo dovolj razloga za Vaše bazo ljudi, da ga napadate. Ce bi imeli le še količkaj političnega poštenja v sebi, no bi pisali, da je Globočnik pri zadnjih volitvah z vinom volit, kor to ni resnično Ali Vas ni rudečica oblila, ko sto to laž zapisali, ko vendar vesto, h kako ostud nimi sredstvi ste Vi volili?! Pa kdor veter sejo, bo vihar žel. Začeli ste, in mi bodemo nadaljevali. O občinskih zadovah in občinskih volitvah pa bodemo prihod- njič kaj več povedali, da odpremo ljudem oči, in sicer storili bodemo to brezobzirno, da bode zvedel resnico vsakdo, če tudi mu ne bode ljubo, in ga bode hudo zadelo. Za danes le še to: Ko smo brali Vaš dopis v »Domoljubu«, spominjali smo se nehote Jenkovih besed: V glavi druzga ni, Ko. malo otrobi; Pa ga vendar vrat boli — To od teže glavne ni! Na dopise take vrste velja le Gren-terjev fuj! Sram Vas bodi!j Z Ostrožnega brda na Notranjskem. Dobro nam je znano, kaj so klerikalci po celem Kranjskem pred in po volitvah delali in še delajo; ali kar pri nas počenjajo, to je skoraj po turško. Kjer se naš kaplan sam ne upa; si najme kaplana Lenasija iz Sv. Mihela, kateri cele ce-karje denarjev na Ostrožno brdo klerikalcem oddaja; bodeta vso preobrnila. Dekleta na Suhorji so vsa prepasana s štrikom tretjega reda, razen par pametnih; zdaj pa jih mislita s pomočjo misijona še na Ostrožnem brdu ujeti. Ta misijon nam je napovedan po velikem tednu; ali bomo orali, in sadili krompir, čo bomo še v najboljšem času v cerkvi čepeli? če nas kaplana Ivanec in Lenasi ne bosta zveličala, ko dajeta denarja in špeha, bo tudi misijon le toliko pomagal, da bo kaka revna ženska znorela. V to pa tudi pridno pomagata oče Nadoh, prvi starešina, in cerkovnik, in kompare Blažek. Ta dva sta le klerikalca, dokler jima kaže. Povemo jima pa, da bo tudi zanje ura bila. Oče Nadoh si upa šo na pokopališču poštene ljudi zmerjati, kakor je pri zadnjem pogrebu storil. Toda verjemite, oče Nadoh, da tistih časov, ko ste Vi županova!, ni več, ko jo naša soseska Vam 400 gld. dolžna bila po Vašem mnonju, pa plačati ji treba ni bilo nič. Pri cerkvi delata oče Nadoh in Blažek račune sama, ali pri županstvu ni tako. Sicer delajta, kar hočeta, samo liberalce v miru pustite, in poskrbita za svojo živino, da so Vama bo bolje redila, saj za otroke tako Vama treba ni. Ce to ne zadostuje, znaste s kaplanom vred vsi trije, šo nekaj praset dobiti, da bo frišen špeh za misijonski čas. To so Vama, in gospodu poslali fantje za zlog in za križ. Vsi liberalci. Iz Hrenovlc. To dni hodil bode po fari z vozičkom in malho naš sladki Mate vžek. Pobiral bode pirho v podobi groš-kov, kračic in jajoc, katerih bode polne verbaso prodal v Trst. Govoril bode h tabo sila ljubeznjivo, hvalil tebo in tvojo mamico, in čo mu bodeš vrgol kračo v malho, zasmejal se bode tako skrivnostno, da se mu bodo usta do ušes razklenila. — To človečo pa ob času zadnjih volitev ni bilo tako prijazno in sladko, ampak rjoveč lev. I'.rušilo je pete po hribih in dolinah, od nula do sela, od hiše do hiše, te nagovarjalo, da voli Žlindro, strašilo tvojo žono s hudičem in stikalo po tvojih predalih za glasovnicami. Dne P), decembra p. I. dan po volitvi za četrto kurijo ustil se i t h Matevžek v neki krčmi takole: Božiča ho volili sami cigani, cu-njari in moČnikarji, ki so šli samo zato k Pikcu volit, da so se enkrat hulaža in klobas zastonj nažili, Ker doma še moč nika nemajo; mi, ki kaj premoromo, smo pa volili Šusteršiča m Žitnika. Vidiš, tako govori tvoj hlapne, belega kruha pijani me/nar, pila Le /. močmkarjom, ker si v potu svojega obraza služiš vsakdanji kruhek. On se lahko dobro hrani, ker mu nese služba kakor sam pravi čez 1000 gld. na leto. Prijatelj mi je rekel: Kadar pride Matevžek k meni beračit velikonočne pirhe, postavil bodem preden skledico neslanega močnika in mu rekel: Matevžek, takole hrano vživam jaz, če ti je drago vzemi, če ne, pa hajdi z Bogom. Iz Ponikve ob južni železnioi. Naš župnik se je vendar odločil, da si poskrbi še jednega cerkvenega kjučarja, toda način, kako je to storil, je zanimiv. Namesto, da bi volitve razpisal in naznanil dan in uro, kedaj se bode vršila, je napravil volitev po tihem. V postnem času morajo hoditi ljudje po spovedno listke, in kdor je prišel, je oddal svoj glas, seveda mu x je župnik popred povedal, katerega bi rad imel za cerkvenega ključarja. Taka volitev je nepravilna. Govori se, da je vzlic župnikovemu pritisku dobil največ glasov Zagradišnik, da pa njega župnik no bode predlagal v potrditev. Volitev je nepravilna in nepostavna in se mora ovreči. Tudi jo bilo treba voliti dva cerkvona ključarja, ker jo tudi žo dozdaj poslujo-čemu pretekla doba. Casje, da se napravi red pri opravi cerkvenega premoženja. —■ Parov ž a velika m a 9 ker ada. Plesalo in pilo se je, da je bilo veselje. Zlobni jeziki trde, da so se tudi gospodje zasukali. Maškere so bile neki prav lepe, brhke in žive, kar je posebno ugajalo kaplanu, ki je kar z jezikom cmakal. Kuharica pa neki ni bila nič zadovoljna, da so prišla mlada dekleta pit dobro farovško vino. —1 Naš župnik uči ob nedeljah popoldan v corkvi krščanski nauk. Mej tem pa tudi rad udari po liberalcih. Posebno sta mu k srcu prirastla dva Ponikovljana. Nekoč je rekel svojim vernim ovčicam kazaje s prstom na krstni kamen: »Videte, pod tem kamnom sta bila krščena, in zdaj sta se odpovedala krščanski veri.o Ljudje* v cerkvi so se mu smejali, ker dobro vedo, da se dosedaj še ni nobeden PonikovljaO odpovedal veri. Tako govorjenje župni" kovo obsoja njega sanirga. Tudi »Slovensko kinetsko društvo« v Šmarju ni nio kaj po volji župniku. Pekel jo sicer, da je tako društvo dobro in potrebno z* kmete, a pozneje je svoje mišljenje spremenil in je zabavljal na osnovatelje K »j no, gospod župnik, društvo bi bilo 1* takrat dobro, če bi ga vodili duhovniki.'" »U o d o l j u ba« pri nas prav pridno heroj0' in ljudem je kaj všeč, ker si upa tako odkrito resnico povedati. Tudi je list tak0 po ceni, da si ga lahko kmetje naročim0' Ose m d o s o t k r a j c iirjov na loto 1* list, ki izhaja vsak teden, to je res m*'0' in vsak kmet naj bi si ga naroČil. ^iUP" niku in kaplanu ni prav, da kmetje &e* rejo »Uodoljuba«, ker ju jo včasih pogodil, ali zakaj bi ju pa no, če sta potrebo*-Ljudska knjižnica na Poni*"* ima dosedaj lepe uspehe. Ljudje Pr*^ pridno izposojujejo in berejo KnJ'^°\/Mi mesecih januvurju in svečanu bo j« osebam izposodilo fdil knjig. Tako se ljudska omika med narodom. Iz devete vasi v Istri. Na« lugj, je dajal lahkovernim ženicam pri Prl * razumeti, da piše »liodoljub« P«"oti , Jrt Naposled (• ki berejo proti papežu, proti veri itd. ho šuntal žene proti možem, nu minuti miiiu jpiv/h »n».»*.v--i take liste. Gasp. župnik, Vi dobro .ve^J da to ni res; kako morote torej 1 lagati in obrekovali pošten list, doni* i žel*1* naše dobro! Obrekovanje je gotovo velik .greh, ker je že po zakonu kažnjivo. In s tako grdim grehom na svoji vesti si Vi "upate pristopiti k božji mizi? Sv. vera #>as uči, da je to božji rop; ali Vi tega 'morda ne verujete? Zato bi Vas mi nevedni kmetje radi prašali, ali taka maša kaj velja, ali ne —? »Reši svojo dušo!« Čitate na misijonskem križu. Ta velja menda tudi za Vas. Kaj ne bi bilo torej bolje, da se držite samo orglanja, katero .ste — se-ve, da le iz ljubezni do bližnjega — prevzeli drugemu, ki je 15 let •orglal v našo popolno zadovoljnost. Na ta način bi veliko laglje izveličali svojo dušo, pa tudi za nas bi bilo bolje, ker bi nam lahko orglali pri prvih in pri črnih mašah in bi ne bilo ob največjih praznikih brez orglanja, kakor smo sedaj. Vi baje potegnete plačo od organista, zato bi bilo tudi pošteno in pravično, da jo zaslužite. Dalje bi Vas vprašali: S kako pravico si Vi drznete šuntati ženo proti možu? Ali hočete prepir in sovraštvo zanesti še v naše družine, med ženo in možem? Ali je Kristus tako zapovedal? Pred poroko poveste vsakemu (proti plačilu), da mora žena biti možu pokorna; zdaj pa šuntate ženo proti možu in hočete, da bodi mož ženi pokoren. Misijonar g. Vrhove nam je pridigoval: »Kjer žena hlače nosi, tam družina bosa hodi!« Kateri količkaj vreden mož si bo torej dal od žene zapovedovati, kaj naj bere in kaj ne. In če jo šo tako rad ima, hlač ji ne bo izročil! Najmanj pa si damo zapovedovati od Vas g. župnik, ker preganjate »Rodoljuba, samo zato, ker se bojite, da kmet spregleda in Vam pogleda malo v srce, katerega pa imate samo za svoje mačke in pse. Cesar se Vi kot duhovnik bojite, gotovo ni slabo za kmeta, ker Vaša in naša korist sta si vedno nasprotni. Pa tudi dobro vemo, da ose le dobro sadje glojejo. Zato smo vsled Vaših napadov na vrlega »Rodoljuba«, še bolj prepričani, da skrbi »Rodoljub« za našo korist. Nam ugaja; zato ga vedno rajši čitamo; ako pa Vam ni po volji, ni treba, da ga čitate. Vi pustite nas in naš list pri miru, kakor se tudi mi za Vaše časopise no zmenimo! Slednjič Vam še svetujemo, da Vaše podrepnice, ki Vam polagajo šuntati proti našemu »Rodoljubu«, Za kako bolj pošteno delo porabite; ako ne, bomo prisiljeni tudi te malo »v žehto vzeti!» Pa še nekaj bi Vam gospod urednik rad na uho povedal: Naš župnik nam hočejo dati novega župana. Imeti morajo naš »gaspud« gotovo še nekaj posebnega na srcu, ako se hočejo iznebiti sedanjega župana, od katerega vemo vsi, da je zmi-*aj skušal lo župniku vstreči posebno, kar Se tiče preganjanja nekaterih oseb, katere bi župnik najraje z njih družinami vred *>a dno pokla potisnil. Vsi vemo, da bi Sedanji župan no odrekel župniku najmanjši želji, in če je še tako neopravičena! Kaj hočete torej g. župnik šo več? Vam ni zadosti, da je naš župan Vaš voznik, ali hočete, da bodi naš župan kar Nravnost Vaš konj? To bi bilo malo Preveč; zato se naš »gaspud« za sedaj Udovolji samo s tem, da nam hoče odstraniti župana — voznika in izbrati žu-Pana hlapca, ki bi mu šo črevljo sna-^ in druga taka častna opravila opravil za drugo pri občini, bi župnik — v Sv°ji veliki ljubezni do nas — že sam ^bel. Ali kje takega župana dobiti? Ta- kega je treba šele narediti. Da malo potolažim vse davkoplačevalce iz devete vasi, moram že zdaj povedati, da imajo župnik tacega »možakarja« že v delu. Da ga pa popolnoma po svoje »zrihtajo«, so ga vzeli k sebi na hrano. Ko bo gotov, nam ga podarijo. Potem ne bo potreba zbirati še mežnarje in cerkvene starešine v občinski zbor, ker bodo lahko »gaspud« vse sami opravljali; nam pa ne mogel nikdo očitati, da imamo v deveti vasi cerkveni zbor, mesto občinskega zbora. Zato le veselo zapojmo: Mačka že mijavka, In psiček tud' laja, Da župniku našemu Misel ta vgaja: Da z dnarcem bi našim si kupil konjička, A nas pa imel za bedaka, oslička, Ko župnikov hlapec za župana bo zbran. Oj, srečna, presrečna deveta dežela, Ko s farovža šiba po plečih bo pela! Domače in razne novice. Ljubljanski ulični napisi. Upravno sodišče je razsodilo, da mora Ljubljana napraviti dvojezične ulične napise. Konfiscirani tisočaki. Pred kratkim sta prišla cerkniški dekan Kunstelj in njegov kaplan Lavrenčič v Begunje nad Cerknico in odnesla 6000 kron, ki so jih farani zložili za cerkev. Karani store najbolje, če naznanijo to stvar državnemu pravniku. Lep poštenjak je poslanec laške stranke Leopold Mauroner, ki zastopa v drž. zboru del tržaškega mesta in tržaško okolico, ki je slovenska. Ta poslanec ima v Trsu hišo, v kateri ima bordel. Te dni se mu je dokazalo, da je ogoljufal tržaško mestnp občino za 10.000 gld. na dacu, in dokazalo se mu je, da je poskusil ogoljufati svojo lastno sestričino za 53.000 gld. Laška stranka na vse te strahovite obtožbe kar molči! V lepi družbi so kranjski kmetski poslanci, štajerska poslanca Berks in Žič-kar ter goriški poslanec Gregorčič. Kn član njihovega kluba pobira po cesti čike, drugi z imenom Szajer pa je zdaj podpisal celo interpelacijo, s katero se žali nas presvetli cesar. To je res družba za poslance, cesarju vedno zvestih kranjskih kmetovalcev. Rudcč sneg in dež je padel 10. in 11. t. m. po vsem Gorenjskem, Goriškem, deloma po Koroškem in Solnograškem ter po Italiji dol do Palerme. Duhovnika po „šubu" prignali so minoli teden iz Gradca v Ljubljano. Ta duhovnik je kaplan Bezeljak, doma s črnega vrha, ki je bil tudi zaradi nekih svinjarij zaprt. V Gradec so ga prignali z Ogerskega. Zdaj fehta po deželi. Človekoljuben mož je poslanec dr. Ivan Šusteršič. Okrajni bolniški blagajni v Ljubljani, dobrodelnemu zavodu, v kateri se stekajo delavski žulji, je samo za napravo neko tožbe zaračunal 1 200 K! Delitev šole v Slov. Gradcu. Do-sodaj so imeli meščani in slovenski okoličani skupno štirirazredno ljudsko šolo, v kateri jo soveda nemščina imela prvo mesto. Sedaj so se meščani ločili ter si ustanovili dvorazredno nemško šolo. Slovenci so kupili za svojo trirazredno šolo grad »Rothonthurn«. Nova past štajerskim Slovencem, štajerski pangormani snujejo neko poli-tiško gospodarsko društvo pod naslovom »Slovenska kmečka zveza za Štajersko«. S tem društvom nameravajo loviti slovenske kmete v past ponemčevanja. Glasilo teh zvijačnih teženj pa je znani, v »slovenskem« jeziku pisani list »Štajerec«, ki izhaja v Ptuju. Tihotapstvo Vencajzovega vinogradniškega društva. Pred nekaj tedni smo naznanili, da je bilo Vencajzovo »Vinogradniško društvo« zaradi lani razkritega tihotapstva obsojeno na 1000 K globe in na plačilo 2134 K 79 v. užitnine. Ta sodba je bila izredno mila, in lahko rečemo, da tolike milosti ni bil kmalu deležen kak navaden kmetski gostilničar. Toda Voncajz niti te mile kazni ni hotel plačati! Obrnil se je s posebno vlogo na deželni odbor in prosil, naj ta kot užit-ninski zakupnik »Vinogradniškemu društvu« odpusti plačilo kazni -in užitnine. Deželni odbor je seveda to prošnjo odklonil. A glejte si, kaj je zdaj storil Ven-cajz? Obrnil se je do finančnega ministrstva, in česar mu deželni odbor ni hotel dovoliti deloma potom milosti, to mu je dovolilo finančno ministrstvo potom zakona (!) Finančno ministrstvo je namreč znižalo globo 1000 K, na katero je bilo »Vinogradniško društvo« v Ljubljani obsojeno, na 200 K. Vencajzovo društvo je torej napravilo lep dobiček. Zadoščenje poslancu Spinčicn. »Narodni List« poroča, da je cesar te dni podpisal dekret, s katerim se poslancu Spinčicu dajejo vse one pravice, katere bi bil imel, da je bil dosedaj v državni službi. Glad in mraz ... V Rečici pri Bledu so našli te dni 40 let starega slaboumnega Ivana Zemljo mrtvega. Siromak je umrl vsled lakote in mraza. Nova orožniška postaja. S 1. majem t. 1. ustanovi se v Št. Janžu na Dolenjskem nova orožniška postaja. Grozen samomor vojaka. Iz Trsta se poroča, da je železniški paznik južne železnice na progi pod Greto blizu tamkajšnjega železniškega predora na dvoje presekano truplo vojaka Luke Vivode od 4. stotnije 97. pešpolka. Pri mrliču so našli listek z napisom: »Ker mi ni bilo mogoče povrniti se k storjenemu sklepu, pozdravljam vse tovariše četrte stotnije. — Luka Vivoda«. Okradena učiteljica. Učiteljici Mariji Mlakar v Planini sta bila iz zaprte pisalne mize ukradena dva desetaka, dva petaka dva srebrna goldinarja, dva dukata, dve kroni in jeden amulet. Sumi se, da je tat 25 do 30 let star mož. Plaz podsul je v Trbižu 171etno hčer postajnega načelnika v Gornjem Trbižu, gdč. Amalijo Murschenhofer. Plaz je priletel s strehe. Ko so odstranili sneg, bila je gospodična že mrtva. Žrtev žganja. V Gabrijah so dobili mrtvega na cesti 55Ietnega Gašparja Rajha. Vsled preobilo zavžitega žganja zadela ga je kap. Z vilami, čevljarski pomočnik Janez Jugovic je z gnojnimi vilami počakal Janeza Hafnerja iz Godešiča v bližini Jakob Bortoncljeve hiše s prijaznim namenom, Hafnerja z vilami suniti v trebuh. Hafner je Jugovicu vile zbil iz rok, na kar je Jugovic potegnil nož in ga potisnil mej Hafnerjeva rebra. Hafner je težko ranjen, •lugovica so odpeljali v zapor okrajnega sodišča v Skofji Loki. Poskusen samomor. Si a celjskega sodnega svetnika g. Reitter-ja, jurist Ed. Reitter pognal si je kroglo v glavo, ki nu je obtičala za očesom, da jo zdravniki ne morejo izvleči. Ni mnogo upanja, da okreva. Obesil se je v Doleh pri Idriji dne 7. t. m. Matija Brence, po domače Rov-tarjev Matic na svojem domu v kamri. S svojo ženo živel je v vednem prepiru. Pred jednim letom je ženi posestvo prepisal, potem se je pa vedno kesal; menda se je radi tega obesil. Kronanje angleškega kralja bode, kakor se sedaj poroča, dne 20. junija. Bolezen nemškega cesarja menda ni tako lahka, kakor se je prvotno slikalo. Vladni »Reichsanzeiger« javlja, da se bode moral nemški cesar vsled dobljene rane dalje časa posebno čuvati. Kobilice v dežju. Mej rudečim dežjem t Rimu so padale na zemljo tudi kobilice-potovalke. Pomoli hiš so pokriti s peskom iz puščav. Mej viharjem je znašala toplota 22 stopinj Celzija. Lep duhovnik. Župnik Rudolf v Scho-nauu pri Toplicah bi bil v kratkem praznoval 251etnico svojega duhovnikovanja. Ali usoda je hotela, in te dni je bil od služhe odstavljen. NoČ ga je vzela, in menda je sedaj v kakšnem samostanu. Župnik Rudolf je rad posojal denar, a seveda za obresti, ki so bile dokaj previsoke. Tudi dekleta in žene je kot dušni pastir preskrbno — pasel. Končno pa se je lotil celo dečkov vajencev, šolskih učencev, trgovskih učencev in ministrantov. Stariši necega loletnega dečka so ga ovadili in — z jubilejem, žal, ne bo nič. Pravijo, da je v Schonauu vera strašansko opešala radi tega! Smrt na železniški progi. Blizu postaje Sofiovka pri Minsku na Ruskem se je peljal preko železniške proge kmetiski voz baš v trenotku, ko je prišel vlak. Na vozu je bilo 12 oseb, katere vse je vlak povozil in razmesaril. Vsi so umrli na mestu. Tudi konji so bili zmečkani. Govor muh. Neki nemški »učenjak« je baje znašel, da govore tudi muhe svoj jezik. Tu ni misliti na ono brenčanje muh, ki prihaja od naglega gibanja perutnic, nego so to pravi glasovi mušji govor. Tržne cene v Ljubljani PSenica, 100 kg Rež, „ . Ječmen, „ Oves, „ , Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, „ Krompir, Leča, Grah, Fižol Maslo, Mast, Špeh svež, „ lit. kgr. 9. marca 1901. « p lb' Špeh povojen, kgr. . t 14 l 1 80 Surovo maslo, „ . . 1 90 H 40 Jajce, jedno .... — 5 1 1 10 Mleko, liter .... — lf> 12,60 Goveje meso kgr. 1 28 17 — Telečje 1 20 1280 Svinjsko „ „ 140 5 — Koštrunovo ,, „ — 80 — 20 1 m — 20 Golob...... _ 45 _ 20 Seno, 100 kilo . . 440 2 - Slama, „ . . . Drva trda, klftr. . . 4 40 i :;o 8i — L :•><) „ me>ka, „ . . Kava (cikorija) in sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda v Ijjubljnnl ki se dobi v vseh speco- rijskih prodajal- nicah, in brez katero bi ne smela biti nobena slovenska hiša — jo najboljša primes k pravoj bobovej kavi, katera jej daje dober okus in lepo barvo! — Kupujte in zahtevajte povsod kavo družba sv. Cirila In Metoda! # # # Loterijske srečke. Oradeo, 2. marca. 67, 49, 83, 14, 16. Brno, 20. februvarja. 75, 56, 43, 22, 88. Dunaj, 2. marca. 81, 71, 35, 43, 7. Lino, 26. februvarja. 12, 78, 27, 8, 77. Praga, 27. februvarja. 12, 41, 1, 86, 42. Trat, 9. marca. 33, 13, 39, 23, 74. Vajenec se takoj vsprejme v izdelovalnico vozov Fran Itlsjan-a, Rimska cesta št. 11 v Ljubljani. kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma Lndovik Businaro v Ljubljani, Hilšarjeve ulice št 10. P^ST Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo. "T*31 Glavna slovenska liilaiipiilii registrovana zadruga z neomejeno zavezo pisarna: na Kongresnem trgu 14 Souvanova hiša, v Ljubljani sprejema in izplačuje hranilne vloge in obrestuje po 4v»7o od dne vložitve do dne vzdige brez odbitka in brez odpovedi. Hranilne vloge dobrodelnih, občekoristnih zavodov in vseh slovenskih društev, kakor tudi delavcev in poslov cele dežele se o brestu jejo po 5%. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, n& da bi se obrestovanje pretrgalo. Dr. M. Hudnik, predsednik. Poštna hranilnica ček. Št. 849.086. Telefon št. 135. t*j> iA» eA» tJtkt *) Doktorja pl. Trnk6czyja že mnogo let izvrstno preskušena zdravila, redilna in dietetična sredstva, priporočena v stotinah zahvalnic, priporoča in razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani, Kranjsko. Najceneje se dobivajo, če se naroča po pošti v tej lekarni, odkoder se ta zdravila vsak dan takoj pošiljnjo na vse strani sveta s povratno pošto s poštnim povzetjem, tudi celo samo en komad z natančnim rabilnim navodilom. Za štedljive gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvne, ble-dične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražujoče kave in ruskega čaja Dr. pl. Tmkoczvjev Kakan cladni oai priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in najceneje hranilno ixarvau oio^mi vaj sredstyo BoljQ kot slatma kava Zavojček (V* kile vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K. Daljo se priporoča: Doktorja pl. Trnkoczvja ZpJndpf^nf* kapljice. Izborno sredstvo za želodec. Deluje pomirjujoče, krepilno, bolest utešujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec m pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K. Krno-lipa odvajalne, želodec čistilne. Odvajajo blato brez vseh bolečin, kakor se to čestokrat pripeti pri drugih kroglicah. UbranjujoCe jo to sredstvo zoper bo- lezni, ki morejo nastati vsled zapehe, napenjanja itd. Škatla 42 h, šest škatlic 2 K 10 h. — Pocttkreue kroglice. Škatla 80 h, tri škatlo 2 K. Prcni Ph'učni in kalijev sok ali zelišf-ni sirup, prirejen z'lahko raztvarljivim apnnnim ' ' ZJlh železom, utešuje kašelj, raztvarja sliz, lajša bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 5 K. (24-5) DrPnilni a!i n<1"v 0Te* (Gtohtgetat) priporočljiv je kot boli utešujoče, lajšajoče drgnenje l"/a 5lilim v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgem hodu in težkem delu. Steklenica 1 K, šost steklenic 4 K 50 h. Tinktura za kurja očesa, GSffJBgMS bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Stoklenica 80 h, šest steklenic 3 K 50 h. . f" Ker Je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd. obrnjena na vzdrževanje zdravo tu krepke živine, opo-Varstvona Kn.inikft. zarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnk6czyja rodilne pripravke za živino. Doktorja pl. Trnk6ozyja "TNvincIri redtlai prašek za notranjo rabo pri kravah, volih in d-lVUl^tVl konjih. Že blizu 50 let i najboljšim uspehom uporab-Ijevan, kadar' kravo nočejo žreti, in da se zboljšuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabo 1 K, pet zavojčkov samo 4 K. Pravil Čil ro prostornimi sobami v I. nadstropju itd. ter gospodarska poslopja so v najboljšem stanju. Prodaja so tskupno ali pa na dele — po dogovoru. Skupna vrednost znaša f5.000 fflll. Natančneja pojasnila daje Qp J^nkO JaillŠek, advokat v Litiji. Odgovorni urednik Valentin Kopitar. Lastnina in tiaek .Narodno Tiakarne" v Ljublj* ni-