i.eto xxxix. št. 39
Ruj, 9. oktobra 1986       cena 80 dinarjev
yu issn 0040-1978
glasilo
socialistične
zveze
delovnega
ljudstva
IZ VSEBINE:
Samoupravljanje zakopano v gramoz (stran 2)
Predreferendumske razprave (stran 3)
Most nesoglasja med krajani (stran 4}
Lov na belo ribo (stran 5)
Medobčinske nogometne lige (stran 9)
Tako kot pri mnogih vinogradnikih je bilo v soboto in nedeljo tudi pri Belšakovih v Belskem vrhu.
Minulo soboto in nedeljo je bilo v Halozah
in Slovenskih goricah živahno kot le kaj. Vse
kar leze in gre je bilo v teh lepih jesenskih
dneh v goricah. Preše so ječale, sodi so se pol-
nili.
Odkup grozdja je bil v teh dneh znatno
manjši, kot so pričakovali organizatorji odku-
pa in predelovalci. Do torka so v predeloval-
nem centru v Ptuju prevzeli le okoli 120 ton
grozdja od zasebnih pridelovalcev. Menijo, da
je tako slab odkup posledica lanske izredno
slabe letine, saj je bila posoda v kmečkih kle-
teh v glavnem prazna, pa tudi letošnji pridelek
je količinsko za tretjino manjši od poprečnega.
V vinogradih kmetijskega kombinata so pri-
Foto: M. Ozmec
čeli v teh dneh s trgatvijo laškega rizlinga, na-
daljevali pa bodo s šiponom. Omenjeni sorti
grozdja bodo potrgali predvidoma do 20. okto-
bra, nakar bo prišla na vrsto pozna trgatev. Če
s količino letošnjega pridelka grozdja ne bomo
zadovoljni, pa bo kakovost dobra, po napove-
dih strokovnjakov celo ena boljših.
JB
Razprava o
zdravstvu
Položaj zdravstva v občini Ptuj
— je bila osrednja točka pete
redne seje Občinskega komiteja
ZKS Ptuj, ki je bila 30. septem;
bra v ptuiski bolnišnici. Gre tudi
za začetek nove metode dela, se-
stanke komiteja v okoljih, kjer so
težave, ali pa tudi spodbudni do-
sežki.
Iz uvodne obrazložitve gradi-
va o položaju zdravstva v ptujski
občini in razprave na seji je raz-
brati, da so v tem pomembnem
družDenem področju kljub zao-
strenim razmeram naredili pre-
cej, gradivo pa daje celo poziti-
ven občutek — kot je ugotovil
sekretar medobčinskega sveta
ZKS za Podravje Matija Gjerkeš.
Na seji so »obdelali« skoraj vsa
področja dela ter opozorifi na
pomanjkljivosti in tudi spodbud-
ne dosežke. Pri odpravljanju sla-
bosti (medsebojni delovni odno-
si, odnosi med zdravstvenimi de-
lavci in pacienti, razmerja med
temeljnimi organizacijami, svo-
bodna menjava dela, izvajanje
širših družbenih usmeritev) se
niorajo bolje organizirati v ob-
<^inski organizaciji. Predreferen-
(lumske razprave so tudi do po-
dročja zdravstva precej kritične.
To je prav in jih velja izkoristiti
razpravo o zdravstvu nasploh,
tudi o našem odnosu do zdrave-
ga življenja in ne le zdravljenja.
V nadaljevanju je bila Beseda
° gospojdarskih gioanjih v ptui-
^•^1 občini. Čeprav podrobnin
Podatkov še ni, je že več ali manj
^nano, da niso tako spodbudna
^ot je kazalo ob polletju. Ko bo-
Po podatki znani, jih bodo preje-
la tudi vse osnovne organizacije,
^' so jih pozvali, da članstvo v
Polni men vključijo v predrefe-
endumske razprave in izvedbo
^asovanja za tretji občinski sa-
"loprispevek.
1. kotar
Foto: M. Ozmec
Spravilo pese s kombinatovih njiv na Dravskem polju
Poprečen pridelek pese
Kombajnom, ki so pričeli s spravilom pese s polj kmetijskega
kombinata že sredi preteklega tedna, so se v tem tednu pridružili še
kombajni na zasebnih njivah. Kot so povedali v kmetijskem kombina-
tu, so pričeli s spravilom pese na slabših parcelah, kjer so bili pridelki
ustrezno nižji. V poprečju pa pričakujejo pridelke, podobne lanskim.
Iz tovarne sladkorja pa poročajo tudi o razmeroma dobrih vsebnostih
sladkorja in po prvih kazalcih bi lahko sklepali, da bodo načrti v pri-
delavi pese in proizvodnji sladkorja doseženi. Potrebno bo seveda po-
čakati vse do sredine decembra, ko bomo lahko govorili o konkretnih
podatkih. Kombajni bodo svoje delo opravili predvidoma do srede
novembra, prav tako prevozniki.
Prevzemna mesta za peso z zasebnih njiv v ptujski občini so tudi
letos v Trnovski vasi, Moškanjcih, na Turnišču in v Kidričevem.
Odprta so vsak dan, razen nedelje, od 8. do 18. ure. Ce bi spravilo
oviralo vreme, bodo prevzemali peso tudi ob nedeljah. Zasebne pri-
delovalce prosijo, da ne odlašajo s spravilom na pozne oktobrske dni,
ko utegne nastati na prevzemnih mestih gneča in s tem povezane teža-
ve z odvozom pese v tovarno. JB
PRODAJA PREMOGA OMEJENA
2 namenom, da bi oskrbeli z gorivom čim več
potrošnikov, so v temeljni organizaciji Trgovina
i:^s Ptuj v skladu z odredbo izvršnega sveta SO
sprejeli sklep, da do Novega leta za široko
Potrošnjo ne bodo dobavljali večjih količin naro-
■^^nega premoga. Tako bodo lahko tistim, ki so
P.i^emoe ze naročili, dobavili največ dve in pol toni
'spi(Q]^ylQrJčnih premogov, oziroma briketov, ali
'/^Tf^^ štiri tone lienita. Po Novem letu pa bo mo-
f^' po seznamu cfobiii še preostale količine naro-
h
čenega premoga. Hri razdeljevanju bodo dajali
prednost občanom na slabše dostopnih območiih.
V prosti prodaji so le briketi iz Sovjetske zveze,
katerih količine so za prodajo neomejene. Zaradi
pomanjkanja domačih visokokaloričnih premogov
pa bodo v ptujskem Lesu v kratkem dobili še večje
količine kakovostnih briketov iz Nemške demo-
kratične republike. Zeblo .las torej NE BO!
-OM
^^^-UVODNIK--
Kako do kakovosti
v športu
Prejšnji teden sta bili vsaj dve priložnosti za temeljit pogovor o
problemih tekmovalnega in vrhunskega športa v ptujski občini.
Prva priložnost za tak pogovor je bil sprejem atletov in špor-
tnih delavcev Atletskega kluba Ptuj pri predsedniku skupščine obči-
ne. Predvsem je bil to sprejem za Mirka Vindiša in Marijo Šešerko,
ki sta nastopila v državni reprezentanci na Balkanskih atletskih
igrah v Ljubljani, Hedviko Korošak, ki si vztrajno nabira dobre
uvrstitve in rezultate na mladinskih atletskih tekmovanjih, člane
štafete 4 x 100 m, ki so letos postali državni prvaki v mladinski
konkurenci, ter njihove trenerje.
Druga priložnost pa je bil sestanek na občinski konferenci
SZDL, kije bil sklican na pobudo predsednika nogometnega kluba
Drava, na njem pa so sodelovali še predsednik NK Aluminij, pred-
stavniki Medobčinske nogometne zveze Ptuj, Zveze telesnokultur-
nih organizacij in Telesnokulturne skupnosti Ptuj.
Medtem ko je bil sprejem predvsem pohvala in spodbuda za
ptujske atlete, je drugi sestanek razkril vse težave in pomanjkljivo-
sti v nogometnem klubu Drava ter neugledne razmere na področju
nogometa.
Iz povora z alteti in atletskimi delavci je moč izluščiti veliko
koristnih predlogov, ki se nanašajo na vsaj štiri področja:
Najprej je potrebno urediti pogoje za življenje in vadbo dveh
športnikov zveznega razreda — Vindiša in Šešerkove. Jasno je, da
brez tega ne gre in da bi zanju morali urediti osnovne pogoje —
ustrezno zaposlitev in stanovanjske razmere, vadbene pogoje ter
redne in kakovostne zdravniške usluge.
Raven tekmovanj, na katerih tekmujeta, zahteva tudi spre-
membo miselnosti o vrhunskem športu v naši občini, kajti gotovo so
na dobri poti, da si pridobijo tak status, tudi mlajši atleti in atleti-
nje ter morda še nekateri športniki iz drugih klubov. Ne bo šlo dru-
gače, kot da njihov položaj rešujemo po enotnih merilih.
Drugo področje je kakovost dela in nagrajevanje strokovnih
kadrov za delo v klubih. Sedaj, ko bo ZTKO dobila več sredstev za
nagrajevanje strokovnih kadrov, bi bilo potrebno dobro premisliti
koga in koliko bomo nagrajevali. Veliko je bilo že kritičnih besed o
delu kadra, kije za delo v telesni kulturi šolan. Za pedagoški kader
v osnovnih in srednjih šolah pravijo, da ne daje toliko kot bi od nje-
ga pričakovali. Kot primer le podatek, da v Atletskem klubu Ptuj,
kjer dosegajo vrhunske rezultate, delajo kot trenerji zanesenjaki,
katerih osnovni poklic ni poučevanje telesne vzgoje ter to delo opra-
vljajo zraven svojih poklicev. Gre torej za neizkoriščenost strokov-
nih kadrov in občani upravičeno sklepajo tudi tako: če vsa ta leta
od njih ni čutiti potrebe in volje za delo v klubih"; je vprašljiva tudi
njihova strokovnost.
Četudi ne bodo delali v klubih, pa bi prav gotovo lahko naredi-
li več v osnovnih šolah. Predlog, ki ga je že dalj časa slišati, da bi se
posamezne osnovne šole lahko usmerile v izvajanje selekcije in spe-
cializirane programe, gotovo ni slab, le čim prej bi moral biti izde-
lan, upoštevati pa bi morali že dosedanjo usmerjenost v posamezne
športe in ustvariti centre kakovostnega dela. Tako bi osnovnošol-
cem omogočili, da se odločajo za posamezne programe na osnovi
svojih sposobnosti in nadarjenosti, ne pa, da so že vnaprej onemo-
gočeni, če niso ravno v tistih šolah, na katerih jim usmerjenost in
kakovost dela ustreza.
In nazadnje — večno otepanje s finančnimi problemi in kon-
kurenco med klubi pri moledovanju za podporo pri večjih delovnih
organizacijah bi morali rešiti z dogovorom. Tistim, ki dosegajo vr-
hunske rezultate, bi delovne organizacije lahko nudile pokrovitelj-
stvo, tako da si predstavnikom klubov ne bi bilo več potrebno poda-
jati kljuke na vratih vodstvenih delavcev večjih DO v naši občini. To
so drugje že zdavnaj uredili ter vsaj v tem pogledu športniki in špor-
tni delavci nimajo težav.
To, da je do zanimanja za težave vrhunskega športa in za po-
večano kritičnost do klubov, ki denar dobivajo pa ne dosegajo
ustreznih rezultatov, sploh prišlo, je pohvalno in kaže, da ljudem ni
vseeno, kaj se z njihovim denarjem počne in želijo o tem tudi spre-
govoriti ter poiskati rešitve. Vse bolj pa o tem govorijo tudi tisti, ki
i so doslej trdo delali v svojih klubih in ustvarili pogoje, da v občini
sploh imamo vrhunske in perspektivne športnike.
Darja Lukman
^--.__
Dogovor za delo pionirske organizacije
Spominski dan — 29. septem-
ber, ko je bila ustanovljena Zve-
za pionirjev Jugoslavije, je bil tu-
di letos priložnost za kratek pre-
gled opravljenega dela v šolskem
letu 1985/86 in za sprejem pro-
grama dela pionirske organizaci-
je, oziroma odredov v šolah. To-
rej priložnost za dogovor — ka-
ko boste pionirji vse leto delali,
ustvarjali, se veselili in izpolnje-
vali naloge iz programa XVI. ju-
goslovanskih pionirskih iger.
Na. sam praznik — v ponede-
ljek, 29. septembra — so imeli
po vseh osnovnih šolah pionir-
ske odredne konference, na kate-
rih so volili nova vodstva odre-
dov in določili delegata za občin-
sko pionirsko konferenco. V os-
novni šoli Olga Meglic pa so se
odločili, da bodo to svojo nalogo
opravili v rojstnem kraju vzorni-
ka in učitelja mlade generacije
Josipa Broza-Tita.
Sklepna prireditev je bila v pe-
tek ob 9. uri v delavskem domu
Franc Kramberger v Ptuju, ko so
se na občinski pionirski konfe-
renci zbrali delegati iz vseh os-
novnih in podružničnih šol ptuj-
ske občine. Pionirji —delegati so
poročali o delu pionirskih odre-
dov v preteklem šolskem letu, bil
pa je to tudi skupen dogovor za
delo mlade pionirske generacije
letos.
Po občinski pionirski konfe-
renci so si delegati in mentorice
ogledale tudi studijske prostore
Radia Ptuj na gradu, kjer so spo-
znali naše delo in tudi razmere, v
katerih ustvarjamo in oddajamo
radijski program.
Pionirji—delegati na letošnji pionorski konferenci v Delavskem domu
Franc Kramberger v Ptuju. Foto: mš
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
9. oktober 1986 —
TEDNIK
Aktivnosti v
ptujskih sindikatih
DELAVCI GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE
Sindikalni delavci Sindikata delavcev gozdarstva in lesne indu-
strije občine Ptuj so obravnavali predloge sprememb v organizaciji
gozdarskih temeljnih organizacij združenega dela in kooperantov v
podravski regiji. Predtem je o tem vprašanju potekala temeljita raz-
prava v Slovenski Bistrici. Zavzeli so se za take oblike organizirano-
sti, ki bo zagotavljala boljše rezultate gospodarjenja, pogoje dela in
materialni položaj delavcev. Dogovorili so se tudi o vsebinskih in ka-
drovskih pripravah na programsko volilno skupščino sindikata. Za
novega predsednika občinskega odbora sindikata so predlagali Anto-
na GALUNA iz vrst gozdarjev, za sekretarja pa Franca KUKOVCA
iz vrst delavcev lesne industrije.
DELAVCI GRADBENIŠTVA, KOMUNALNE IN STANOVANJ-
SKE DEJAVNOSTI
Delegati osnovnih sindikalnih organizacij ZSS Sindikata gradbe-
nih delavcev in Sindikata delavcev komunalne in stanovanjske dejav-
nosti občine Ptuj so na programsko-volilni skupščini ocenili doseda-
nje sindikalno delo, rezultate gospodarjenja ter delovne pogoje in
materialni položaj delavcev. Sprejeli so programsko usmeritev in iz-
volili novo vodstvo. Skupščine seje udeležil predsednik Republiškega
odbora sindikata delavcev komunalne in stanovanjske dejavnosti Slo-
venije Viktor RAMŠAK, ki je v razpravi opredelil glavne naloge sin-
dikata v sedanjih pogojih gospodarjenja. Za predsednika so izvolili
Franca GRABROVCA iz KGP Ptuj in za sekretarja Zvonka MASTE-
NA iz Skupnih strokovnih služb SIS materialne proizvodnje občine
Ptuj.
DELAVCI GOSTINSTVA IN TURIZMA
Občinski odbor sindikata delavcev gostinstva in turizma ptujske
občine je na prvi redni seji za predsednika izvolil Janka GRDIŠA iz
EKK Ptuj — TOZD Gostinstvo »Haloški biser« Ptuj in za sekretarko
Vito PEVEC iz PETROLA - TOZD Motel Podlehnik, ki je tudi čla-
nica republiškega odbora sindikata delavcev gostinstva in turizma.
Zavzeto so razpravljali o sedanjem gospodarskem in samoupravnem
položaju gostinskih delavcev. Izpostavili so nagrajevanje gostinskih
delavcev ter informiranje. Dogovorili so se, da bodo pripravili širšo
razpravo o gostinstvu in turizmu v ptujski občini.
DELAVCI EMONE KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ
Sindikalna konferenca ZSS delovne organizacije Emona Kmetij-
ski kombinat Ptuj je med prvimi v ptujski občini obravnavala naloge,
ki izhajajo iz programske usmeritve občinske organizacije ZSS Ptuj o
izobraževanju delavcev, ki niso končali osemletne osnovne šole. V
programski usmeritvi je poudarjeno, da si bo Občinski svet ZSS Ptuj
prizadeval, da vsi delavci, ki nimajo končane osnovne šole, le-to kon-
čajo v okviru delavske univerze in drugih izobraževalnih organizacij
združenega dela. Izvedba te naloge pa je predvsem odvisna od zavze-
tosti vseh temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter delov-
nih skupnosti v ptujski občini. Hvale vredno je, da so o tej nalogi med
prvimi spregovorili prav v ptujskem kmetijskem kombinatu, kjer na
izobraževanje delavcev gledajo mnogo celovitejše. Njihovo stališče
namreč je, da se mora izobraževati celoten kolektiv, da bo obvladoval
delovne naloge v proizvodnem procesu ter v sistemu samoupravnega
in delegatskega odločanja. Premik nameravajo narediti že v tej izo-
braževalni sezoni, to pa pomeni, da je pred delavci, ki nimajo konča-
ne osnovne šole in pred delavci, ki zasedajo vodstvena in vodilna de-
lovna mesta, nimajo pa ustrezne strokovne izobrazbe, naloga, da se
čim prej opredelijo za izobraževanje ob delu. Na konferenci so tudi
zastavili vprašanje, kaj je naredila skupnost za zaposlovanje za izo-
braževanje nezaposlenih, ki čakajo na delo, nimajo pa končane osem-
letne osnovne šole? Eden izmed pogojev za zaposlitev je tudi konča-
na osemletna osnovna šola. Z ustreznim znanjem lahko človek obvla-
duje naloge v proizvodnem procesu in naloge v procesu samouprav-
nega in delegatskega odločanja, kar je pravica in dolžnost slehernega
delavca. Tega se v EKK Ptuj zavedajo in v svojih razvojnih usmerit-
vah postavljajo v ospredje.
FB
Potrošnike vabimo
k sodelovanju
z željo, da bi ugotovili, kako so naši kupci — potrošniki za-
dovoljni z delom trgovskih delavcev, zaposlenih v poslovnih
enotah — prodajalnah, je Občinski odbor sindikata delavcev tr-
govine občine Ptuj skladno s programom dela sklenil, da kupci
— potrošniki povedo kaj menijo o vedenju in ravnanju naših tr-
govskih delavcev.
Zato vas vabimo k sodelovanju in prosimo, da nam z vaši-
mi, seveda objektivnimi mnenji pomagate ugotoviti, v kateri po-
slovni enoti — prodajalni imajo trgovski delavci tak odnos do
kupcev — potrošnikov kakršnih si vsi želimo:
— vljudnost
— svetovanje, nudenje pomoči in potrebnih informacij ob
nakupu blaga
— urejenost prodajalne in njene okolice.
Izbira zajema vse prodajalne na območju občine Ptuj in si-
cer:
a) s prehrimbnim ter mešanim blagom
b) s tekstilnim blagom
c) s tfhnično pohištvenim blagom.
Prve tri poslovne enote prodajalne v vsaki branži, ki bo-
do dobile največ glasov, bodo prejele posebna pisna priznanja
»RDECA VRTNICA«. Izžrebali bomo tudi tri potrošnike, ki
bodo prejeli naslednje nagrade:
1. nagrada darilni bon v vrednosti 10.000.- din
2. nagrada darilni bon v vrednosti 7.500.- din
3. nagrada darilni bon v vrednosti 5.000.— din
Izid ankete in žrebanja potrošnikov bo objavljen v Tedniku,
23. oktobra 1986.
Izpolnjeno anketo nalepite na dopisnico ter jo pošljite
vključno do 15. oktobra 1986 na naslov: Občinski svet ZSS Ptuj,
Cučkova ulica štev. 1, 62250 Ptuj.
Samoupravljanje zakopano
v gramoz
Prebivalci v krajevni skupnosti Videm se se spomnijo časov, ko so
lahko v svoji gramoznici naložili gramoz, ga zapeljali na vaške ceste in
poti ali ga uporabili za gradnjo hiše, gospodarskega poslopja ...
Toda to je zgodovina, seda-
njost je povsem drugačna, vaška
in krajevna samouprava, ki smo
ji nekoč pripisovali takšen po-
men, pa je v takih primerih tako
nemočna, da se ji lahko posme-
huje in ji nasprotuje sleherni po-
sameznik, naj bo v komunalnem
podjetju, občini ali skupnosti za
ceste.
Gramoznica v Tržcu je stara
desetletja. Primerna času in mož-
nostim razvoja je bila tudi njena
velikost. Kakršna je že bila, po-
membno je, da je služila intere-
som krajanom v svoji bližnji in
daljni okolici.
Zadeve pa so se pričele spre-
minjati z gradnjo ceste Hajdi-
na- Macelj. Takrat so mnogi
kmetovalci   izgubili   lastništvo
Propadajoči objekt v gramoznici
nad tamkajšnjo rodovitno zem-
ljo, gramoz izpod njihovih njiv
pa sedaj utrjuje vozišče omenje-
ne ceste. Toda tu še ni jedro te-
žav, ki mučiio krajane v krajevni
skupnosti Videm. To je velika,
raztegnjena krajevna skupnost in
predvsem na haloškem območju
jc Sc [jicccj krajevnih cest, ki po-
trebujejo vsakoletno nego v ooli-
ki izdfatnega navoza gramoza.
Po odhodu vojne pošte, ki je
fjradila magistralno cesto in ime-
a posluh tudi za potrebe kraja-
nov, so ta vir gramoza prevzeli
novi gospodarji, takratno komu-
nalno podjetje iz Ftuja. Tu pa je
tudi začetek težav, saj gramoza
za potrebe krajevnih cest ni bilo
vec mogoče dobiti. To kljub te-
mu, da so tovornjaki dneve in
dneve, včasih tudi noči vozili
gramoz iz gramoznice v Tržcu na
vse mogoče strani. Ko so urejali
ceste v kraievni skupnosti Vi-
dem, pa je bilo potreono voziti
gramoz od drugod.
Pa je prišel čas, ko tudi komu-
nala vec ni imela zanimanja za
gramoznico, ki je bila v glavnem
izčrpana. Tu je tudi začetek bala-
de o našem krajevnem samou-
pravljanju. Poleg lovcev, ribičev,
gozdarjev in zasebnega kmeto-
valca je bila interesent za del
gramoznice tudi krajevna skup-
nost Videm. Na občini so sklicali
vse interesente in se z njimi mo-
dro pogovorili in dogovorili:
vodne površine dobijo ribiči, na-
brežine mora urediti komunala
tako, da jih bodo gozdarji pogoz-
dili, kar bo služilo tudi lovcem.
Kmetovalec z Dravinjskega vrha
bo uredil vzhodni del za pono-
vno kmetijsko obdelavo, kraje-
vna skupnost pa naj bi po tem
dogovoru koristila srednji del
gramoznice ob zidanici. S tem pa
je postala tudi interesent za na-
kup zidanega objekta v sredini
gramoznice. Vse to je bilo dogo-
vorjeno ob prisotnosti omenje-
nih interesentov in predstavnika
komiteja za urbanizem in grad-
bene zadeve SO Ptuj. Celo s ko-
raki so razmerili interesna ob-
močja. Pri tem pa je tudi ostalo.
Zapisnik o dogovoru je izhlapel
neznano kam in vsa pota samou-
pravnega dogovarjanja so bila
zastonj, ure izgubljene, dobra vo-
lja posameznikov pa poteptana.
In začela se je nova zgodovi-
na. Ker ni bilo videti konca za-
motanosti našega dogovarjanja,
je krajevna skupnost o vsej zade-
vi obvestila republiškega inšpek-
torja, ki je med drugim zadolžen
in pooblaščen tudi za gramozni-
ce. Ta je izdal odločbo da mora
komunalno podjetje sanirati gra-
moznico, predvsem glede nabre-
žin. V odločbi je inšpektor tudi
zapisal, da komunala ne sme po-
segati pod nivo podtalnice. Zgo-
dilo pa se je prav nasprotno. Tik
ob ODJektu je komunala izkopala
nekaj tisoč kubičnih metrov gra-
moza, več kot meter pod nivo
podtalne vode. S tem pa je tudi
»uničila« apetite krajevne skup-
nosti po tem prostoru in zida-
nem objektu OD njem.
Končno je komite za urbani-
zem in gradbene zadeve odločil
o salomonski rešitvi. Gramozni-
ca je nazadnje pripadla skupno-
sti za ceste občine Ptuj. Le-ta naj
bi gramoznico sanirala, seveda
po predpisih iz odločbe, izdane
21. avgusta letos. Med drugim v
odločbi piše, da se mora gramoz
iz gramoznice v Tržcu koristiti le
za vzdrževanje haloških cest, na-
brežine pa morajo biti urejene v
razmerju ena proti pet, kar po-
meni 20 odstotni naklon.
Če te dni obiščemo gramozni-
co, o takih nabrežinah še ni sle^
du, govorili pa bi lahko o 80 ali
90 odstotnih strminah. Tudi Ha-
ložani vedo povedati o čudnih
pogojih za pridobitev gramoza.
Najbolj bode v oči cena za kubi-
čni meter gramoza, ki je pred
dnevi znašala 1.020 dinarjev. To
je stotak več kot stane kubični
meter drobljenca, za katerega je
Propada tudi nekdanja elektro
omara
F>otrebno znatno več dela in osta-
ih stroškov.
Vse to razburja ljudi v krajevni
skupnosti Videm. V nekaj letih
so postali izkušeni v tem poele.
du, da samoupravljanje ne vzdrži
pritiska »vladajočih«, pa naj gre
za delovne organizacije ali obči.
no.
Vsak obiskovalec, ki te dni
obišče gramoznico v Tržcu, pa se
vpraša, kje je odgovornost za
družbena sredstva v komunal,
nem podjetju. Takorekoč uniče-
na zidanica in elektro objekt ob
njej nikakor nista v ponos temu
delovnemu kolektivu. Se poseb-
no ne, če vzamemo v obzir vse
interese za odkup objekta. Opra-
vičil se bo gotovo našlo na kupe.
Ne verjamem pa, da bo katero
odtehtalo breme odgovornosti
pred družbo.
Jože Bračif
ORMOŽ
Izvoz še
zaostaja
Ormoško gospodarstvo tudi v
devetih mesecih uspeva v fizični
rasti proizvodnje. Zaposlovanje
v tem obdobju nekoliko zaostaja,
vendar še sledi napovedim. Po-
večuje pa se tudi učinkovitost
gospodarjenja. Še naprej se za-
pleta pri izvozu, ki se sicer ma-
lenkostno izboljšuje, vendar ne
dosega lanskoletne ravni tega
obdobja. Pokritost izvoza z uvo-
zom je še vedno dobra. Izvozne
rezultate naj bi v tem obdobju
popravilo kmetijstvo.
Delitvena razmerja se izboljšu-
jejo, v združenem delu pa so
opazna prizadevanja za delitev,
ki upošteva enega od resolucij-
skih kriterijev.
Septembra so Ormožani izgu-
bili dva tozda Marlesa Žago in
Notranjo opremo, ki se kot delo-
vni enoti vključujeta v Ljutomer-
ski tozd oziroma Tozd Masivno
pohištvo Maribor. Referendum
je bil 22. septembra. Kot je pou-
daril predsednik IS SO Ormož,
tako organiziranje oziroma pre-
strukturiranje razumejo, vendar
se s tem pojavijo vprašanja glede
odlivanja čistega dohodka iz ob-
čine, glede združevanja sredstev
za splošne in skupne potrebe v
občini. V Marlesu sicer zagota-
vljajo, da z njihove strani proble-
mov ne bo. Ormožani predlaga-
jo, da bi to vprašanje ustrezno
rešili v slovenskem merilu, saj
vsako ukinjanje temeljnih orga-
nizacij predstavlja v bistvu siro-
mašenje družbenopolitične skup-
nosti.
Posebej si v ormoškem izvrš-
nem svetu prizadevajo za nove
programe oziroma za okrepljeno
in konkretno gospodarsko sode-
lovanje s tržiškim gospodar-
stvom. Tokrat se odpira nova
možnost za razvoj obrata tekstil-
ne konfekcije.
MG
Zakonitost in pravočasnost
Zbori skupščine občine Ptuj so
na septemberski seji sklepali tudi
o osnutku odloka o plačevanju
prispevka za minimalno vodno-
gospodarsko dejavnost. Občinski
izvršni svet je predlagal, da se
odlok sprejeme po hitrem, to je
po skrajšanem postopku, kar po-
meni, da se osnutek preoblikuje
v predlog in kot tak dokončno
sprejme. Kadar k vsebini takega
odloka ni pripomb, ga delegati
navadno tudi brez kritičnih pri-
pomb sprejmejo, drugače pa je,
kadar imajo posamezni organi
skupščine utemeljeno pripombe.
Tako je bilo tudi z uvodoma
omenjenim odlokom. K samou-
pravnemu sporazumu niso pri-
stopili vsi uporabniki v občini
Ptuj, čeprav so bili v skladu z do-
ločili zakona o vodah k temu
pozvani. Kot smo slišali iz obraz-
ložitve, v ptujski občini 12 upo-
rabnikov ni podpisalo samou-
pravnega sporazuma, v največ
primerih zaradi površnosti samo-
upravnih organov sploh ni bil
predložen v obravnavo, ker je
Območni vodni skupnosti Drava
potrebno zagotoviti sredstva za
uresničevanje temeljnega plana
1986-1990, je bilo tudi potreb-
no sprejeti ustrezni odlok, ki ve-
lja za tiste, ki samoupravnega
sporazuma niso podpisali. Ra-
zumljivo je tudi, da bi ta prispe-
vek morali plačevati od začetka
planskega obdobja, to je od 1. I.
1986 dalje, kar je bilo tudi v os-
nutku odloka zapisano.
Statutarno pravna komisija je
k temu imela pripombo, da v da-
nem primeru niso izpolnjeni po-
goji iz 261. čl. Ustave SRS, ki go-
vori, da predpisi in drugi splošni
akti ne morejo imeti učinka za
nazaj. (Podobno je bilo tudi ob
osnutku odloka o prispevku za
obrambo pred točo, ki je bil
sprejet v juliju.)
O tem se je razvila kritična
razprava na seji Družbenopoliti-
čnega zbora, ki je zavzel stališče,
da je potrebno dosledno spošto-
vati zakonitost. V skladu s tem je
IS SO Ptuj uskladil usnutek
odloka s pripombami Statutarno
pravne komisije, zato je bil
odlok v zboru združenega dela
in v zboru krajevne skupnosti
sprejet soglasno, vednar jc v zbo-
ru KS o tem prav tako bila kriti-
čna razprava.
Tako odlok o plačevanju pri-
spevka za obrambo pred točo
kot odlok o plačevanju prispev-
ka za minimalno gospodarsko
dejavnost sta poučna primera, da
je že takoj za samoupravnim
sporazumom potrebno v razpra-
vo tudi z osnutkom odloka, ki bi
veljal za tiste, ki samoupravnega
sporazuma ne bi podpisali. Ni to
nezaupnica samoupravljanju,
temveč zavarovanju proti tistim,
ki na samoupravne odločitve po-
zabljajo ali se obnašajo nesamo-
upravno, pri tem pa računajo, da
bodo za tako ravnanje še »nagra-
jeni«, ker jim ne bo treba plače-
vati prispevka za dejavnost, ki so
posebnega družbenega pomena.
Dejstvo je tudi, da je občinska
skupščina s svojo široko delegat-
sko bazo najvišji organ samou-
pravljanja v občini, zato sprejem
odloka, ki jih prej v razpravi v
delegacijah v združenem delu, v
krajevnih skupnostih in družbe-
nopolitičnih organizacijah, prav
gotovo ni nesamoupravna odlo-
čitev. Naloga strokovnih služb
pa je, da gradivo za take odloči-
tve pripravijo pravočasno.
FF
Boljše prihodnosti ne bo brez
dodatnih vlaganj
Na zasedanju zbora združenega dela skupščine
občine Ptuj, ki sta se ga udeležila tudi predsednik
in podpredsednik gospodarske zbornice za Podra-
vje — Vinko Lapuh in Franjo Gnilšek, so kar pre-
cej časa namenili razvojnim usmeritvam delovne
organizacije AGIS v Ptuju.
Uvodno obrazložitev je podal glavni direktor
Martin Učakar in pri tem poudaril, daje predvide-
ni program po njihovem mnenju dober, ker ima
proizvodnja cestnih gospodarskih vozil in kmetij-
skih strojev dobro perspektivo. Menil pa je, da de-
la Agis na zelo zastareli tehnološki opremi in da
tudi kadrovska sestava zaposlenih ni takšna, ki bi
mu zagotavljala boljšo prihodnost brez dodatnih
vlaganj in izobraževanja. Do leta 2000 bodo v Agi-
su potrebovali še kakšnih 40 inženirjev in drugih-
strokovnjakov. V ta namen bodo morali voditi pri-
merno štipendijsko politiko, potrebno bo določe-
no prestruktuiranje kadrov, saj trenutno ne pri-^
manjkuje denarja za štipendiranje, premalo je
stih, ki bi se zanj zanimali.
V razpravi smo slišali, da je sicer potrebno dat'
globalno podporo razvojnim usmeritvam delovne
organizacije. Menili pa so, da je premalo rečene
prav o kadrovskih vprašanjih ter soodvisnosti Ag''
sa od velikih proizvodnih sistemov in obratno. I"'
vesticije bo potrebno točneje opredeliti tudi s st^'
lišča virov, svoje pa bo potrebno reči tudi v zvezi ^
ukinjanjem temeljnih organizacij, saj so od seda-
njih devet predvidene le tri. Pravijo, da ukinjanji
tozdov ni rešitev, ampak je potrebno organizir"'
nost prilagajati ciljem.
Iz razprave je moč povzeti, da bo potrebno del^'
ti zelo hitro, če bo Agis hotel ujeti prestruktuiranje
proizvodnje v TAMU, s katerim se želi tesneje p/*'
vezati. Investicijski programi pa bodo morali j^^
polnjevati vse pogoje, da jih bodo lahko začeli i^'
vajati. i"^
f EDNIK -
g. oktober 1986
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3
IZ PROGRAMA TRETJEGA OBČINSKEGA SAMOPRISPEVKA;
15 odstotkov sredstev za modernizacijo cest
v družbenem planu občine
ptuj, ki so ga soglasno sprejeli
delegati vseh treh zborov občin-
jl^e skupščine, je v programu za
tretji občinski samoprispevek
jflcd drugim zapisano, da naj bi
|5 odstotkov zbranih sredstev
pamenili skupnosti za ceste za
(flodernizacijo cest v občini. K
pogovoru smo povabili predsed-
nika skupnosti Francka Krajnca
jn ga povprašali, koliko kilome-
trov cest bomo s tako zbranimi
sredstvi lahko zgradili in seveda
kje'.'
»Po sedanjih cenah bomo iah-
Ito s 15 odstotki samoprispevka
zbrali okoJi 300 milijonov dinar-
jev, ali 30 starih milijard. Ce do-
(jam podatek, da stane trenutno
Icilometer modernizirane ali as-
faltirane ceste 18 milijonov (1,8
stare milijarde), potem si lahko
vsak izračuna, da bomo lahko s
tem zgradili bore malo kilome-
trov cest, oziroma le nekaj nad
15 kilometrov lokalnih cest.«
Prav gotovo boste zbrana sred-
stva oplemenitili še s sredstvi ob-
činske skupnosti za ceste?
»Vsekakor imamo v programu
tudi delež sredstev naše skupno-
sti, poleg tega pa predvidevamo
tudi nekaj dodatnih sredstev iz
krajevnih skupnosti, kjer bomo
ceste asfaltirali. Gre predvsem za
22 km modernizacije cest, okoli
10 km pa za ojačitve oziroma
druge plasti asfalta. Tako raču-
namo, da bomo za vsa omenjena
dela potrebovali skupaj okoli
500 do 600 milijonov (50 do 60
starih milijard).«
Veliko cest torej res ne bomo
gradili, zanimivo pa bo zvedeti,
kje bomo ceste asfaltirali in kje
le ojacali?
»V glavnem gre za moderniza-
cije ter ojačitve in sicer v dolžini
največ dveh kilometrov. To so
odseki cest, ki bi jih morali že
zdavnaj urediti, vendar jih zaradi
pomanjkanja ^.redstev ali iz kakš-
nih drugih vzrokov še nismo
uspeli. Odsekov ne bi našteval,
saj bo verjetno prišlo na posa-
meznih območjih še do manjših
sprememb. Treba je reči, da bo-
mo upoštevali še dodatne pri-
pombe   posameznih   krajevnih
skupnosti in jih uskladili z mož-
nostmi.«
Prav gotovo z vsem tem še ne
bomo rešili cestne problematike,
ki je po posameznih območjih še
kako pereča?
»Res je, saj so v posameznih
krajevnih skupnostih še zmeraj
brez asfaltnih cest. Lahko rečem,
da je okoli 50 odstotkov vseh lo-
kalnih cest še makadamskih, to-
rej brez asfaltne prevleke, precej
pa je tudi regionalnih cest, ki bi
že zdavnaj morale biti asfaltira-
ne. Zaradi tega nameravamo le-
tos narediti še del programa, ki
ga v začetku leta sploh nismo
predvideli. Gre za modernizacijo
regionalnih cest, predvsem za ce-
sto Juršinci Gomila, poleg tega
predvidevamo še letos začeti de-
la na regionalni cesti Ptuj —Vur-
berg skupaj z Mariborčani. V ce-
loti bomo torej program za letoš-
nje leto presegli, saj smo že kon-
čali cesto Drenovec—Zavrč in
odsek ceste Janežovci—Jiršovci.
Gre torej za lepe kilometre in se-
veda tudi za visoka finančna
sredstva, za katera menim, da
smo jih koristno uporabili.«
M. Ozmec
Med modernizacijo odsel(a ceste Janežovci — Jiršovci.
Foto: mš
Usposabljanju še več pozornosti
Na skupni seji Pokrajinskega odbora in
Pokrajinskega komiteja za SLO in DS
Vzhodnoštajerske pokrajine so v navzočnosti
člana predsedstva SRS Lojzeta Briškega go-
vorili o organiziranosti pokrajinskih organov
in organizacij v miru in vojnih razmerah ter o
organiziranosti teritorialne obrambe v pokra-
jini. Obravnavali in sprejeli so predlog ocene
vojaškopolitičnih, ekonomskih in drugih raz-
mer Vzhodnoštajerske pokrajine, ki so jo do-
polnili z nekaterimi najnovejšimi podatki in
ugotovitvami. Prevladalo je mnenje, da bo ta
ocena solidna in ustrezna podlaga za po-
drobnejše ocene razmer na vseh področjih
delovanja in za izdelavo ter dopolnitev
obrambnih načrtov. Menili so, da bo treba v
vseh sredinah več storiti za usposabljanje
vseh struktur SLO in DS za delo v izrednih
ali vojnih razmerah. Podprli so prizadevanja
za organizacijsko in kakovostno okrepitev
enot rn štabov teritorialne obrambe ter za za-
gotavljanje denarja za nakup opreme za teri-
torialno obrambo.
Na seji so sprejeli delovni program za iz-
delavo obrambnih načrtov Vzhodnoštajerske
pokrajine in predlog odloka o organizaciji in
delovanju sistema opazovanja in obveščanja
na območju pokrajine. Skupščinam družbe-
nopolitičnih skupnosti v Vzhodnoštajerski
pokrajini so predlagali, naj sprejmejo ta
odlok.
Zaradi upokojitve so na lastno željo razre-
šili dolžnosti namestnika sekretarja pokrajin-
skega odbora Alojza Poženela in se mu za-
hvalili za njegovo 13-letno uspešno, vestno,
požrtvovalno in poznavalsko delo na področ-
ju SLO v Vzhodnoštajerski pokrajini. Ob tej
priložnosti je predstavnik vodstva pokrajin-
skega odbora poudaril, daje Alojz Poženel v
Vzhodnoštajerski pokrajini veliko prispeval
pri uresničevanju koncepta~SLO in DS in da
je s svojimi bogatimi izkušnjami aktivno so-
deloval v pripravah in izvedbi nekaterih po-
membnih vojaških vaj v pokrajini. Omenil je
tudi njegove izredne človeške vrline, skrom-
nost, visoko strokovnost in poznavanje pro-
blemov. Za svojo plodno delo je Alojz Pože-
nel prejel vrsto visokih odlikovanj in pri-
znanj. Leta 1984 je prejel plaketo Maribora
za dosežene uspehe na tem področju. Za no-
vega namestnika sekretarja pokrajinskega
odbora so imenovali Stanka Budjo.
Pokrajinskemu odboru in pokrajinskemu
komiteju za SLO in DS so posredovali tudi
informacijo o organiziranju in zasnovi vaje
»Kozjak 86«, ki se je začela na področju po-
krajine. Pokrajinski komite za SLO in DS
Vzhodnoštajerske pokrajine pa je še posebej
razpravljal o svojih nalogah na tej vaji.
PREDREFERENDUMSKE RAZPRAVE
MARKOVCI
V tej ravninski krajevni skup-
nosti se s predlaganimi programi
za tretji občinski samoprispevek
strinjajo, opozorili pa so na ne-
katere probleme, mimo katerih
na zborih krajanov ne bodo sme-
li. Gre za težave s podtalnico v
Zabovcih, s čiščenjem cest v zim-
skem času, izpadom predela
Stenje in Bukove iz srednjero-
čnega programa graditve telefon-
skega omrežja, pa tudi ceste bi
potrebovale novo obleko. Pogo-
vori s krajani potekajo po že
ustaljeni navadi, z zbori po va-
seh.
JOŽE POTRČ
V tej mestni krajevni skupno-
sti so po pogovoru četvorke z
Vodstvom krajevne samouprave
m družbenopolitičnih organiza-
cij že tudi izvedli zbor krajanov.
Začeli so ga s pregledom opra-
vljenega v minuli mandatni dobi.
'Jgotovili so, da so na referendu-
tiu in na skupščini sprejete nalo-
izvedli, zato so brez zadržkov
"■azrešili dosedanje in izvolili no-
člane skupščine, sveta in ko-
t^isij. Skupščino bo še naprej vo-
^il Franc Klemenčič, svet pa Jo-
Sotlar. V razpravi o programu
'"■etjega občinskega samoprispev-
ka so menili, da družbeni in eo-
^Podarski trenutek taki obliki
združevanja denarja ni naklo-
IJien, vendar brez tega skoraj ne
^0 šlo, če želimo izboljšati pogo-
za kakovostno delo v zdrav-
stvu ter delno odpraviti nekatere
Pereče probleme v šolstvu, infor-
•^ativni dejavnosti in izboljšati
^^iij nekatere ceste.
^AJDINA
Tudi vodstvo krajevne samou-
P''ave in družbenopolitičnih or-
pnizacij na Hajdini seje strinja-
s predlaganim programom. V
^^zpravi so opozorili na nekatere
P^tiianjkljivosti v zdravstvu (na
!^snovi izkušenj posameznih kra-
J^riov), slabo stanje in vzdrževa-
''J^ cest, velike težave pri gradnji
^'^fonskega omrežja v Gerečji
'^^} ter gradnji avtobusnih po-
^''jališč, kar krajane močno raz-
^"^■"ja. Zadovoljni so, da je po
^'gih letih sedaj na vrsti tudi
njihova šola, ki jo bodo po pro-
gramu izobraževalne skupnosti
obnovili in razširili v letu 1988 z
združenimi sredstvi, torej ne z
denarjem tretjega občinskega sa-
moprispevka, ki bo namenjen šo-
lam v Juršincih in Cirkulanah.
Na sestanku so dogovorili dva
posebna sestanka in sicer o avto-
busnih postajališčih in telefon-
skeni omrežju v Gerečji vasi.
SPUHUA
Spuhljani podpirajo predlože- i
ni program tretjega občinskega j
samoprispevka, hkrati pa odpira- j
jo svoje probleme. Posebej opo-.]
zarjajo na tri probleme, za katere
so pričakovali, da bodo uspešno
rešeni pred novim samoprispev-
kom. Najbolj izpostavljajo cesto
Brstje —Budina, ki še ni dokon-
čno urejena, javno razsvetljavo
ter problem meteornih voda in
podtalnice.
Do zborov občanov naj bi do-
bili jasne odgovore na omenjena
vprašanja. Zahtevajo tudi, da se
vsi sprejeti programi, ki jih spre-
jemajo v najrazličnejših okoljih,
dosledno uresničujejo.
GORIŠNICA
V krajevni skupnosti bodo iz-
vedli devet zborov občanov, na
katerih bodo vaščanom podrob-
no predstavili program tretjega
občinskega samoprispevka. V
uspeh ne dvomijo, saj je Gorišni-
ca ena izmed tistih krajevnih
skupnosti, kjer so v preteklosti iz
krajevnega samoprispevka (red-
nega in izrednega) izredno veliko
naredili. Posebej so ponosni na
vrtec.
Na posamezne zbore bodo po-
vabili predstavniki posameznih
SIS, odvisno od problematike, s
katero se srečuje posamezno na-
selje. Tako v Gorišnici postavlja-
jo v ospredje vodovod, v Mure-
tincih se bodo zanimali za mo-
dernizacijo ceste z Borlom in po-
dobno.
Menijo, da je program dober
in da bomo z njim uspešno rešili
trenutno najbolj pereče proble-
me v občini. Predlagajo, da bi o
porabi sredstev sprotno poročali
v sredstvih javnega obveščanja
in da bi z njimi gospodarno rav-
nali.
MAJŠPERK
V tej haloški krajevni skupno-
sti se krajani sicer strinjajo s pro-
gramom 3. občinskega samopri-
spevka, vendar so pogovor z
aktivistično četverko tudi oni iz-
koristili za to, da so potožili o
svojih težavah. Najbolj so razo-
čarani, ker že 15 let čakajo na
bencinsko črpalko, 17 let posku-
šajo uresničiti zazidalni načrt za
naselje Breg, vodovod v Sestržah
še vedno ne dela, čeprav so bila
zaključna dela opravljena 1982.
leta. Tudi pločnik ob bloku v
Majšperku bi morali urediti, na
kar so izvajalce opozorili, vendar
delo še vedno ni opravljeno.
Predlagali so tudi, da bi lahko
kmetje v Majšperku registrirali
traktorje in sicer pri kmetijski za-
drugi, saj je zaledje veliko in bi
bilo dela dovolj. S stanjem cest
tudi niso zadovoljni, čeprav vla-
gajo vanje precej denarja. Na
svojem območju imajo kar 112
kilometrov krajevnih cest, ki jih
morajo gramozirati.
Potožili so tudi, da z zobo-
zdravstvenimi uslugami niso naj-
bolj zadovoljni.
Dogovorili so se, da bodo zbo-
ri krajanov v drugi polovici tega
meseca, do referenduma pa naj
občinski upravni organi, intere-
sne skupnosti in izvajalci posto-
rijo tista dela, ki jih je v tem času
mogoče na območju krajevne
skupnosti opraviti.
CIRKOVCE
Cirkovčani ugotavljajo, da v
zadnjih nekaj letih stagnirajo v
razvoju krajevne skupnosti. Leta
nazaj so mnogo vlagali v ceste,
elektriko, vodovod in telefonsko
omrežje, od širše družbene skup-
nosti pa so za te naloge prejeli
bolj malo denarja. Trenutno jih
najbolj jezi neurejena osnovna
oskrba v Cirkovcah in Šikolah.
Posebno so nezadovoljni zaradi
neredne dostave kruha. Ceste v
krajevni skupnosti, ki so jih pred
leti sami asfaltirali, potrebujejo
obnovo, PTT ne sodeluje dovolj
pri razširitvi telefonskega omrež-
ja, nič kaj zadovoljni pa niso z
zimsko službo, zaradi nerednega
čiščenja cest.
Ko so govorili o referendum-
skem programu, so poudarili, da
bi morali več denarja nameniti
za ceste v Halozah, izrazili
dvom, da bo zbranih dovolj sred-
stev za naloge na področju
zdravstva in podobno. Že pri gla-
sovanju za uvedbo krajevnega
samoprispevka so imeli precej
težav, zato pričakujejo, da bo po-
trebno na zborih krajanov teme-
ljito obravnavati program občin-
skega samoprispevka, da bi refe-
rendum uspel.
TURNIŠČE
V krajevni skupnosti Turnišče
nimajo večjih problemov s cesta-
mi, saj so v glavnem asfaltirane.
Na razpravi, ki je bila v petek, pa
so opozorili na izredno slabo
vzdrževanje ceste proti Suhi veji
in Vidmu. Dejali so, da je obno-
va asfaltnega vozišča, opravljena
pred kratkim, bolj poslabšala kot
izboljšala prevoznost te ceste.
Njihov največji problem pa je
smrad s kombinatove farme be-
konov. Smrad je sicer njihova
vsakodnevna nadloga, nevzdr-
žno pa je, ko vozi kombinat gnoj
na svoje njive, pri tem pa ostane
del gnoja tudi na cestah.
V krajevni skupnosti Turnišče
ostro opozarjajo na odlaganje z
gradnjo kanalizacije, saj živijo
nad rezervami pitne vode, odpla-
ke pa pronicajo v zemljo. Opozo-
rili so tudi na obljubljeno nara-
vno zaveso, ki bi jo naj s topoli
uredil Kombinat, poleg tega pa
podvomili v učinkovitost take za-
vese za preprečevanje širitve
smradu. Ob teh ekoloških pro-
blemih se moramo zavedati, da
gre za občinski problem in ga ne
smemo obravnavati zgolj z vidi-
ka krajevne skupnosti.
POSLOVNA OPREMA V ISKRA DELTI
Deltin
razvoj je moderen
razvoj
Kot smo že poročali, se je DO Procesna oprema z eno tozd v Ve-
lenju in drugo v Ptuju združila z Iskro Delto. Delta, ki je članica soz-
da Iskra, se je vključila tudi v sozd Gorenje. Omenjena združitev je
povezana z uresničevanjem enotnega programa razvoja, proizvodnje,
trženja in vzdrževanja računalniških sistemov v Sloveniji. Ptujska Po-
slovna oprema je že doslej okrog 60 odstotkov delala za Delto. Podo-
ben program je ptujski tozd, kot ga sedaj prevzema, že imel v sanacij-
skem programu v obdobju 1981—85, vendar do izvedbe ni prišlo.
Do konca leta bo tozd Poslovna oprema poslovala še s starim
imenom. V roku enega meseca po referendumu bodo zaposleni spre-
jeli nove odločbe za dela in naloge v Delti. Kot je poudaril Stojan Gr-
gič, direktor perifernih enot v Iskra Delti, si bodo prizadevali za kar
najhitrejši prevzem programa računalništva, v katerega sodijo termi-
nali, tipkovnice, tiskalniki, napajalniki in monitorji. Računajo, da bo-
do že po novem letu prenehali s proizvodnjo črno-belih TV aparatov.
Delta, kot poudarja Stojan Grgič, ponuja tej industriji, da iz Del-
tinih gum naredi avto. Poleg tega je pomembno, da bo razvoj potekal
na lokaciji, kjer se ta proizvodnja odvija. V Iskra Delti so prepričani,
da bodo ostale industrije razumele njeno ponudbo, da kot ambasa-
dorji tehnične robe nudijo napredek temu delu Slovenije.
Prevzem proizvodnje je vezan tudi na dodatna vlaganja. V prvi
etapi bodo potrebovali tri milijarde dinarjev. Računalniška proizvod-
nja potrebuje tudi veliko znanja, zato bodo zaposlene skušali kar naj-
bolje uposobiti z dodatnim izobraževanjem. Računajo, da bo pri tem'
pomembno vlogo imela njihova že preizkušena metoda izobraževa-
nja.
Bojan Klinkon, direktor Poslovne opreme, poudarja, da je v ko-
lektivu dobro razpoloženje in da so delavci pripravljeni na nova dela
in naloge. Prepričani so, da jim novi program odpira pot v boljšo pri-
hodnost. MG
Več o razvojnih
programih
člani komiteja za družbenoekonomski razvoj in planiranje obči-
ne Ptuj so na seji v prejšnjem tednu podprli novo usmeritev, ki zahte-
va podrobnejšo obravnavo razvojnih programov, ki jih pripravlja del
ptujskega združenega dela, ki si skuša zagotoviti boljšo prihodnost.
Komite namreč sestavljajo delavci, ki delajo v razvoju, zato je prav,
da s svojo strokovno besedo pomagajo tudi drugod.
Trenutno poteka več integracijskih procesov, dve temeljni orga-
nizaciji pa se nameravata izključiti iz Lik Savinja Celje. Elaborat o
združitvi Ptujskih Toplic z Radensko je pripravljen. Delovna organi-
zacija Olga Meglic, ki se želi povezati z Metalno Maribor, ga šele pri-
pravlja.
Najdlje so pri povezovanju Toplice, ki se bodo razvijale tako, kot
so zapisali že v kombinatov razvojni program v obdobju 1986— 1990.
Tako bodo prihodnje leto razširili avtocamp, nova vrtina je načrtova-
na v letu 1988, proti koncu srednjeročnega obdobja pa naj bi pričeli
graditi novi hotel. Toplice se vključuje v Radensko v celoti, tudi z
zdraviliškim delom. O izločitvi iz EKK Ptuj se bodo odločali samo v
Ptujskih Toplicah, v Radenski pa bo referendum za celo delovno or-
ganizacijo.
Člani komiteja so poudarili nujnost večje odgovornosti, ko gre
za nove razvojne programe. Ne želijo, da se ponovi primer Olge Me-
glic z Agrosom, ko so vsi zatrjevali, da je kmetijski program perspe-
ktiven in da bo rešil Olgo Meglic. Pri tem so načeli vprašanje sred-
stev, ki jih je občina prispevala za prekvalifikacijo kadra.
Komite se je seznani! tudi s potekom sanacijskih programov po
zaključnih računih za leto 1985 in pripravo predsanacijskih progra-
mov po periodičnih obračunih za prvo polletje letos. Sanacijski pro-
gram po zaključnem računu za prejšnje leto je od osmih pripravilo
pet organizacij.
V prvem polletju letos so izgubo izkazale tri organizacije združe-
nega dela. Najbolj zaskrbljujoč pa je podatek o OZD, ki poslujejo z
motnjami. Spisek se daljša, čeprav bi verjetno bil še daljši, če se ob
polletju ne bi ponovno izkazali računovodje, ki so rezultate prikrojili,
s tem pa so se v OZD ognili sestavi programov ukrepov. MG
Za setev 7000 hektarov
njiv
Plan jesenske in spomladanske setve 1986/87 so v občini Ormož
sprejeli v predloženi obliki. Program je usklajen med Slovinom KK
Jeruzalem Ormož, Tozd Kmetijstvo in TOK Kooperacija in plani, ki
so jih sestavili v Zadružni zvezi Slovenije, Splošnem združenju za
kmetijstvo in živilsko industrijo. Žitni skupnosti Slovenije in Poslovni
skupnosti za sladkor.
V njem je zapisano, da so osrednji cilji priprav na jesensko in
spomladansko setev nadaljnje povečanje obsega družbenoorganizira-
ne tržne proizvodnje pšenice, sladkorne pese in koruze. Krompirja
naj bi ostalo enako kot letos, več pa naj bi bilo koruze za zrnje in sila-
žo. Intenzivnejša pridelava krme na travnikih in pašnikih naj bi zajela
približno 1500 hektarjev površin. S tem bodo tudi povečali pridelavo
domače krme za živinorejo.
Skupno je za jesensko in spomladansko setev na voljo 7000 hek-
tarjev njiv, največ v družbenoorganiziranem zasebnem sektorju —
3780 ha, neorganizirani kmetje imajo 1840 ha polj, najmanj pa je v
družbenem lastništvu — 1380 ha.
V izvršnem svetu občine so posebej opozorili, da je potrebno
vztrajati na dogovorjenih količinah sladkorne pese, zlasti še v družbe-
nem sektorju, kjer se izgovarjajo na to, da tega kolobar ne prenese.
TOK in Tovarno sladkorja Ormož so zavezali, da opredelijo ukrepe, s
katerimi bodo zagotovili uresničitev setvenega plana. Hkrati ugota-
vljajo, da je sladkorna pesa sicer ekonomsko zanimiva, da pa zahteva
ustrezno tehnologijo, ki ne trpi napak.
Sestavni del plana jesenske in spomladanske setve so tudi dolo-;
čene aktivnosti in ukrepi, ki jih bodo morali zlasti spoštovati v kmetij- \
ski zemljiški skupnosti, odgovornih občinskih upravnih organih in j
kmetijskih organizacijah.
Tako bodo morali posebno pozornost nameniti neobdelanim in
slabo obdelanim kmetijskim zemljiščem, proti lastnikom takih zem-
ljišč pa ukrepati skladno z zakonom. Temeljna organizacija Koopera-
cija je prevzela skrb, da bo v okviru možnosti zagotovila potrebne ko-
ličine kakovostnega semena, gnojil, zaščitnih sredstev, strojev in na-
domestnih delov. MG,
4 - IZ NAŠIH KRAJEV
9. oktober 1986 -
TEDNIK
Delovna praksa
vendarle koristna?
Prejšnji teden so delovno prakso končali dijaki iz 3. letnika druž-
boslovno-jezikovne usmeritve Srednješolskega centra Ptuj. Obiskali
smo jih na delovnih mestih in jim zastavili nekaj vprašanj o delu, ki
ga opravljajo, o vzrokih, da so se odločili za določeno delo, o malici,
o morebitnih željah po spremembah ali dodatnih opravilih. Tu so nji-
hovi odgovori:
Zdenka Korez: »Moja praksa v Zgodovinskem arhivu se je zače-
la pred devetimi dnevi. Sem sem prišla zato, ker me te stvari zanima-
jo. Veseli me zgodovina, tu pa se razkriva tudi vrsta zanimivih, sicer
manj znanih podatkov. Urejam gradivo po fondih, stare listine pa po-
šiljamo v konzervacijo. Delo je zanimivo, prav tako pa dobimo tudi
bone za malico.«
Andrej Turk: »Delam v Delovni skupnosti skupnih služb Kme-
tijskega kombinata Ptuj v več oddelkih: računovodskem, zavaroval-
nem, za SLO in DS ter v komericali. Opravljam pisarniška dela z do-
kumentacijo, od oddelka pa je odvisno kako sem zaposlen. V prihod-
nje bi želel delati na oddelku avtomatske obdelave podatkov, kjer bi
delal na računalniKu. Malicamo v gostišču Novi svet z bloki, ki jih
dobimo v našem tozdu.«
Iris Kozel: »Že lani sem opravljala delovno prakso v občinski
upravi in mi je bilo všeč, zato sem se tudi letos odločila za to delo. Po
štiri ure sem v glavni pisarni, kjer knjižim, priključujem, nato pa sem
štiri ure v referatu za varstvo pravic vojnih invalidov in borcev. Dela
je vedno dovolj in je zanimivo, čeprav delam v glavnem z dokumen-
ti.«
Dejan Bračko: »Delam v TOZD-u Gostinstvo Haloški biser v
kontroli, kjer štejem in razvrščam bone za malico. To delo je precej
monotono, zato ga najbrž ne bi mogel opravljati vse življenje. Po vsej
verjetnosti pa tega zaradi značaja dela ne bo mogoče spremeniti.«
Roman Hasemali: »Prakso opravljam v glavnem skladišču
TOZD-a Haloški biser. Opravljam v glavnem fizična dela, kot je na
primer prenašanje zabojev. S sodelavci se izredno dobro ujemam in
tudi za malico, hm, je poskrbljeno.«
Selena Bombek: »Izbrala sem si delovno prakso v skupnih služ-
bah SIS materialne proizvodnje. Tukaj sem delala že lani. Predvsem
oskrbujem telefonsko centralo in knjižim. Ob določenih dnevih se na-
bere toliko papirja, da se komajda znajdem. Z računalnikom bi bilo
to veliko lažje.«
Ksenija Praprotnik: »Delovno prakso opravljam na sodišču. Ta-
ko sem se odločila, ker me to zanima, morda se bom celo odločila za
študij prava, kdo ve. Do sedaj se v šoli na žalost nismo učili še nič ta-
kega, kar bi nam lahko omogočalo tudi kaj drugega, kot le prisotnost
pri razpravah in žigosanje. Sicer pa mi je delo všeč, le malico močno
pogrešam.«
Diana Barič: »Prihajam iz Nemčije, kjer tovrstne delovne prakse
nismo imeli. Prisotna sem pri sodnih razpravah, sicer padelam v pi-
sarni. Tako delo mi je zelo všeč.«
Klavdija Beguš: »Na sodišču se večkrat dolgočasim, saj včasih
ves dan ne počnem nič drugega kot žigosam in podobno. Prav tako bi
si želela organizirane malice. To dvoje bi bilo potrebno urediti.«
Taka so torej njihova mnenja, ki strnjena gotovo odražajo dolo-
čen odnos ptujskih srednješolcev do take oblike dela, kot je delovna
praksa. Ker se je že lani veliko govorilo, razpravljalo in ugotavljalo v
zvezi s koristnostjo in praktično vrednostjo delovne prakse, je vsaka,
taka anketa nadvse dobrodošla. Vse bolj pa kaže, da je zaradi razli-
čnosti delovnih organizacij in s tem tudi delovnih postopkov težko ali
sploh nemogoče poenotiti ugotovitve in jih izreči kot končno sodbo
delovni praksi. Tako ostaja takšna kot je, s tem pa ostaja enak tudi
pomen za mlade; večini pomeni čas novih izkušenj in spoznanj, mar-
sikomu pa le nadvse dobrodošel oddih napornega šolskega dela.
Fleur Tkalčec
Polonca Janžekovič;
Veliko novih spoznanj
Mladi, ki so bili iz naše občine na nedavnem mladinskem festivalu
v Novi Gorici, so se od tam vrnili z novimi spoznanji o položaju mlade
generacije v nasi družbi, pa tudi razmišljanji o mladih in njihovih aktiv-
nostih v naši občini. Med njimi smo opravili anketo, v kateri so nam
predstavili svoja spoznanja po festivalu, ki jim bodo prišla prav v pri-
hodnjem delu. Drugim, ki možnosti udeležbe na festivalu niso imeli ali
pa je niso izkoristili, so povedal:
Zdravko Mesaric iz Majšper-
ka:
»Sodeloval sem v pogovorih o
kakovosti in potrebnosti mladin-
skih manifestacij, kakršne ima-
mo pri nas predvsem v mesecu
mladosti. Praznovanja 25. maja s
centralno proslavo v Beogradu je
po mojem mnenju preživeto in
nima več takega smisla kot pred
leti, ko je bilo to za mlade sreča-
nje s Titom. Tudi strošek — 6
milijard dinarjev — ni upravičen
in gotovo je, da bi se ta denar dal
veliko koristneje uporabiti. Mor-
da je sprejemljiv predlog, ki smo
ga slišali na festivalu, da bi štafe-
to spremenili tako, da bi vsako
leto pričenjala v Beogradu in bi
jo zaključili v različnih krajih,
kjer bi družabno srečanje mladih
bilo prepuščeno domišljiji doma-
činov in bi gotovo zahtevalo
manj sredstev kot sedanje. Ver-
jetno pa je še boljši predlog, da
bi za ta denar in v počastitev me-
seca mladosti raje naredili kaj,
kar bi imelo dolgotrajne koristne
učinke, kot je na primer pogoz-
dovanje pogorelih gozdov na
Primorskem. Glede mladinskih
manifestacij v naši občini pa me-
nim, da jih je sicer veliko, vendar
bi poleg veselic bila dobrodošla
tudi kakšna drugačna prireditev.
V mislih imam tabore, predvsem
raziskovalne, v naravi, kjer bi bi-
lo bolj sproščeno kot pa nekje
med štirimi stenami. Mladi bi se
lažje družili in se pogovarjali o
tem, kaj pravzaprav želijo.«
Darja Petrovič iz Majšperka:
»Na festivalu sem spremljala
vzporedne aktivnosti, zlasti pred-
vajanje video posnetkov, filmov,
pogledala sem stojnice družbe-
nih gibanj, ki se ukvarjajo s pro-
blemi miru v svetu, ekološkimi
problemi, ženskim vprašanjem,
stojnice, na katerih so mladi iz
posameznih občin predstavili
svoja glasila. Teh sicer ni bilo ve-
liko, vendar so bile kakovostne.
Naša občinska konferenca se je
predstavila s svojim glasilom^ ne-
kaj naših mladincev pa tako ali
taico sodeluje pri ekologih in mi-
rovnikih. Na koncertih ni bilo
kdovekako veliko poslušalcev,
razen na koncertu Ekatarine Ve-
like in Pankrtov, ker mladi očit-
no najbolj poslušajo »komercial-
ne« skupine, slovenske skupine
pa imajo le manjši krog stalnih
poslušalcev. Nasplošno pa lahko
rečem, da je bil spremljevalni
program zelo pester, a prenatr-
pan, saj smo zaradi časovne sti-
ske zamudili nekatere gledališke
predstave in predviden pogovor
o filmu Ovni in mamuti.«
Bojan Mihelač i/ Ptuja:
»V skupini, kjer sem sodelo-
val, smo se pogovarjali o univer-
zi in o njeni vlogi v sedanjih po-
gojih razvoja družbe. Najprej bi
dejal, daje bila raven pogovorov
previsoka, da bi se mladi lahko
vključevali. V glavnem so v njih
sodelovali strokovnjaki, rektor
univerze ter sodelavci univerze
in mladi, ki so bolj vključeni v
delo na njej. Vendar pa smo tudi
ostali povedali kako doživljamo
univerzo. Za težave je kriv v
glavnem denar, ki ga ni, in neu-
strezni programi, za katere se ne
ve, kdo jih je sprejel in zakaj so
takšni kot pač so. Problem je
predvsem v tem, da so študentje
danes preobremenjeni z učenjem
na pamet, učimo se sezname in
»telefonske imenike«, manj pa
se s študijem razvija razmišlja-
nje, logično mišljenje — razvoj
uma je zanemarjen. Ni se čuditi,
če študent po končanem študiju
pride v vsakdanje življenje nabit
s teoretičnim znanjem, nima pa
smisla za raziskovalno in ustvar-
jalno delo. Velik del krivde pa je
tudi na strani profesorjev, ki se
preveč ukvarjajo z bojem za iz-
boljšanje svojih osebnih dohod-
kov, ne pa s študenti. Zanimiv je
podatek, da pride pri nas na ene-
ga profesorja enajst študentov.
kar je dobro razmerje, vendar se
študentje z njim praktično ne
morejo srečati. Osebni stik po-
grešamo, saj se v pogovoru da
veliko več narediti kot pa na pre-
davanjih in z učenjem na pamet.
Povedal bi rad tudi podatek, da
se mora študent v roku dveh let
naučiti snov za trideset izpitov,
kar je govoto nesmisel, če vemo
da so nekateri predmeti nepo-
trebni, saj vsega tega pozneje v
življenju ne potrebujemo. Nek
profesor je to sam utemeljil s
svojimi izkušnjami, ko je pove-
dal, da je tudi sam prisiljen štu-
dentom predavati dva predmeta,
od katerih je eden potreben, dru-
gi pa povsem nepotreben in jim
tudi povedati, da se za slednjega
sploh ni potrebno učiti, ker ga
bodo zlahka opravili. Seveda je
neumno, da taki programi sploh
obstajajo. Odgovorni za vse re-
forme pa so očitno gluhi za tovr-
stne pripombe. Študentje in pro-
fesorji upamo, da se bo vendarle
kaj premaknilo naprej. Značilno
je, da se okoli reforme veliko go-
vori, kaže pa, da prek koncepta
sprotnega študija problemi nika-
kor ne bodo rešeni. Govorili smo
tudi o raziskovalnem delu na
univerzi. Mislimo, da profesor
ob vseh obveznostih ne more še
delati raziskovalno, prav tako
kot tudi študent ne zaradi preo-
bremenjenosti z nepotrebnim
učenjem. Težave pa izhajajo tudi
iz predhodnih stopenj šolanja.
Nihče ne zaupa v znanje, ki si ga
pridobiš na nižji stopnji in po-
vsod je potrebno opravljati razna
preverjanja znanja. To, da v pri-
dobljeno znanje vsi dvomijo, je
seveda svojevrsten pokazatelj ka-
kovosti šolanja in da smo štu-
dentje poskusni kunci za vsa re-
formska prizadevanja. Govorili
smo še o moralni krizi, posebej
med profesorji, ki, kot sem ome-
nil, skrbijo le za svoje osebne do-
hodke. Tisti, ki bi naj bili vzor in
čutili zadovoljstvo v delu s štu-
denti, imajo fakulteto za enosta-
vno »tovarno«. Cilj za profesor-
ja ne more biti pridobivanje luk-
suznih dobrin (BMW, viken-
di ...), temveč dograjevanje zna-
nja in prenašanje na študente.
Končal bi z mislijo: kakšna dru-
žba, takšna univerza.«
d. 1.
Zdravko Mesaric
Darja Petrovič
Bojan Mihelač
Delamo, ustvarjamo, gradimo
Oh, današnja mladina! Ta vzklik se sliši velikokrat, še posebej, če
prisluhneš pogovoru starejših ljudi. Vendar ni tako. Ponekod je mla-
dina aktivna in dobro opravlja svoje naloge.
Na Grajeni je mladinska organizacija aktivna in tudi uspešna.
Vsako jesen izvolimo novo vodstvo in zadamo nove naloge. Zelo ži-
vahno je bilo v petek. 12. septembra, v domu Franca Osojnika na
Grajeni, kjer smo mlaai imeli volilno-programsko konferenco. Pričela
se je ob 19.30 in trajala skoraj dve uri.
Zraven mladih, ki so se vključevali v razprave, pa so se veliko-
krat oglasili tudi naša mentorica, ravnatelj Ob in predsednik društva
upokojencev. Mnogi povabljenci pa se vabilu sploh niso odzvali. V
razpravah je bilo navedenih mnogo pohval in pripomb, kako bi lahko
kakšno akcijo bolje izpeljali. Veliko besed je bilo okrog mladinskega
izleta, ki smo ga organizirali poleti. Ljudje so veliko govorili: »Poglej,
gradijo si mladinsko sobo in še izlet si privoščijo!« Vendar vsak, ki
razmišlja tako, se moti, saj se moramo mladi tudi nekje razvedriti in
sprostiti.
Največ časa pa smo posvetili problemu vedno manjše zainteresi-
ranosti in s tem alctivnosti mlade generacije, zlasti tistih, ki prihajajo
iz osnovne šole. V prihodnje bomo skušali najti rešitev glede povezo-
vanja osnovnošolske mladine z OO v KS, bili pa snio mnenja, da bi
naj mladinska organizacija na OS predstavljala aktiv naše 00 ZSMS.
Po izredno živahnih in plodnih razpravah smo izvolili novo vod-
stvo, s katerim smo si zadali plan dela, ki smo ga v preteklem obdobju
zelo uspešno opravili. Večina aktivnosti zajema nekaj stalnih nalog,
ki jih izvajamo ze nekaj let, hkrati pa zelo veliko novih, ki nas obvezu-
jejo, da bomo plan dela v tem mandatnem obdobju izpeljali. Ne sme-
mo pa pozabiti tudi na našo mentorico, Marijo Vaupotic, ki nas veli-
kokrat spodbudi k našemu delu in nam pomaga, oa zadane naloge
čim bolje uresničimo.
Tudi to leto se bomo potrudili, da vse svoje naloge čim bolj ve-
stno in koristno opravimo.
Valerija Kampl
Prijetno srečanje
starejših krajanov
Komisija za socialna vprašanja in Krajevna konferenca SZDL
Budina —Brstje sta v petek, 26. septembra, pripravila svojim kraja-
nom, ki so stari nad 70 let. prijetno srečanje.
Kljub deževnemu in aokal hladnemu petkovemu popoldnevu so
se povabljenci z veseljem zbrali v domu krajanov. Ob prihodu jih je
toplo pozdravil predsednik KK SZDL in jim v kratkem podal pro-
gram KS ter dosedaj opravljeno. Ob koncu govora jim je zaželel ooilo
zdravja ter hkrati izrazil željo, da bi se vsako leto srečali in skupno
preživeli nekaj prijetnih uric v domu krajanov, za katerega je tudi
vsak izmed njih prispeval svoj trud.
Skupina otrok VVO I*tuj Enota Budina |e izvedla kratek kulturni
program, nad katerim so bili navzoči navdušeni.
Na srečanju smo se posebej spomnili najstarejših krajanov v KS
Budina —Vrstje in jim izročili skromna darila. Ob tej priliki naj napi-
šemo, da je najstarejša krajanka rojenan še v prejšnjem stoletju
^1894), to je Marija Kokol iz Ormoške ceste. Na srečanje je lahko pri-
šla brez spremstva, se v družbi dobro počutila in veselo prepevala do-
mače pesmi.
Menimo, da je srečanje bilo uspešno, saj sta se prijetno kramlja-
nje in vesela pesem zavlekla pozno v noč. Starejši občani so se tudi z
veseljem zavrteli ob zvokih harmonike, ki jo je igral 74-letni Ignac
Rapic iz Brstja.
Ob slovesu so si gostje krepko stisnili roke z željo, da se prihod-
nje leto v isti sestavi zopet vidijo.
M. K.
Most nesoglasja med krajani
Zadeva je stara nekaj več kot
deset let in v krajevni skupnosti
Žetale mnogim znana, predvsem
tajniku in vodstvu krajevne sa-
mouprave. V javnost pa je prišla
med malimi oglasi pred kakšnim
mesecem. Odmev na mali oglas
je bil takšen, da so nas poklicali
prizadeti krajani in prosili, da za-
devo opišemo v Tedniku.
Gre za spor med sosedi, ki pa
zaradi tega, ker je prizadetih več-
je število družin, dobiva večje
razsežnosti. Kot se spomnijo naj-
starejši med našimi sogovorniki,
med njimi 74-letni Anton Jus, so
ljudje iz začetnih številk v Dobri-
ni in višjega zaselka, ki že spada
pod Žetale, desetletja in morda
že stoletja hodili in vozili prek
lesenega mostu na ozkem potoč-
ku in navzgor mimo hiše, kjer se-
daj živi družina Danjkovih.
Tako je bilo vse do leta 1975,
ko so se Danjkovi pričeli upirati
javni uporabi te poti. Najprej so
se sprli s sosedi — Butolenovimi.
Ti so po nekajletnih sporih zgra-
dili ob starem, sedaj razpadajo-
čem mostu novega in menili, da
so problem rešili. Pa so prišle no-
ve priložnosti za nadaljevanje
spora. Kljub sodni določitvi me-
ja Leopold Danjko — po pripo-
vedovanju prizadetih, posega na
njihovo lastnino. Predvsem v ča-
su njihove odsotnosti pokosi tra-
vo ali kako drugače poseže čez
mejo, tudi na ograjenem delu.
Ravno na dan našega obiska so
se o tem pogovarjali na enoti so-
dišča v Ptuju.
Ob našem obisku se je zbralo
lepo število sosedov in vsak je
vedel povedati zgodbico, vse pa
so bile uperjene proti Danjko-
vim. Njih žal ni bilo doma, če-
prav bi zelo radi slišali tudi nji-
hovo plat. Opredeliti se je v taki
zadevi težko, nehote človek po-!
misli, da ima prav večina ... I
Prizadeti krajani so opozarjali,;
da utegne priti tudi do fizičnega'
obračuna, saj so njihovi otroci žC;
bili večkrat žrtve fizičnega napa-i
da, groženj pa je že bilo nič koli-
ko. O zadevi se dobro seznanjeni
tudi miličniki, pa seveda sodniki,
stvari pa se žal še vedno zapleta-
jo. S tožbami nastajajo velikan-
ski stroški, izguba časa, rešitve
pa ni.
Krajani iz višje ležečih Žetal,
kjer je 12 hiš, morajo voziti po
daljši poti čez opuščeni kamno-
lom, pot si tako podaljšajo za
kak kilometer. Brez uporabe mo-
stu pa ne gre, saj je potrebno če-
zenj peljati krmo, pridelke, drva
in tako naprej. Dogaja se, ko
kdo od Danjkovih leže pred trak-
tor, vprego, osebni avto in tako
ustavi promet. Most bi bilo po-
trebno urediti, zamenjati mostni-
ce, pa tudi pri tem ne najdejo so-
glasja. Tako tudi krajevna skup-
nost ne da obljubljenih sredstev
O vsem, kar smo slišali ob na-
šem obisku v Dobrini, bi še lah-
ko pisali, saj smo slišali celo vr;
sto neprijetnih dogodivščin, k'
jih spodbujajo medsosedska ne-
soglasja. Pa opisovanje vsega.te-
ga ni bil naš namen. Gre le za to
da opozorim.o na sicer za družb«
male probleme, za prizadete ^
so življenjski, težijo jih dneve i"
noči, leta in leta. Zakaj takih za
dev ne urejamo bolj odločno?
J. Brači^'
Most in cesta, ki sta delila sosede v dva »sovražna si tabora«.
Foto: M. Ozmec
DRUŠTVO ZA BOJ PROTI SLADKORNI BOLEZNI PTUJ
DOBRA DESETINA
Z OBESKOM SOS
v prvem polletju so se največ ukvarjali z informativno dejavnost-
jo. Širši slovenski javnosti so predstavili obesek SOS, ki bi ga morali
nositi vsi težji bolniki, da bi jim ob pomanjkanju sladkorja — hipogli-
kemiji ostali občani in drugi lahko pravočasno nudili pomoč. Obesek
SOS nosi 120 članov ptujskega društva, ali dobra desetina vseh.
Uspešni so bili tudi pri ostali društveni dejavnosti. Tako so se
povezali s podobnima društvoma iz Cakovca in Novske, pred kratkim
pa tudi s Celjani. Na vseh srečanjih so poleg strokovnosti razvijali tu-
di družabnost. Za drugi del gre predvsem zasluga požrtvovalni članici
in kulturni animatorki Antoniji Kumer, veliko zaslug za dobro življe-
nje in delo društva pa ima tudi tajnica Berta Crgulj. MG
Srečanje s sladkornimi bolniki iz Novske je bilo nadvse prisrčno
TEDNIK
— 9. oktober 1986
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Lov na belo ribo
Ostalo mi je še nekaj dni rednega dopusta. Kljub temu, da
ijopustniško razpoloženje počasi jenjuje, me je zamikalo, da jo
pobrišem še za nekaj dni na morje. S težavo sem si priboril dovo-
ljenje za odsotnost z dela. Na hitro sem pripravil stvari, ki so mi
bile potrebne za bivanje in oddih.
Deževnega poznopoletne-
ga Jutra smo krenili na pot.
2ena je med potjo tarnala,
da nas na morju ne čaka nič
Icaj lepo vreme. Prepričal
sem jo, da je na morju sedaj
še /elo vroče in da bo še pri-
jetno za kopanje. Prevozili
srno zadnje kilometre po hitri
cesti med Ljubljano in Raz-
drtim, ko nama sin pokaže
vedro nebo izza Nanosa. Od
tu do Poreča nas je ves čas
spremljalo sonce.
Namestili smo se v stano-
vanje, ki je last tovarne, kjer
sem zaposlen. Po kosilu sem
predlagal, da se odpravimo
na sprehod po mestu. Ogle-
dovali smo si izložbe in ugo-
tavljali, da so tu cene nekoli-
ko nižje od cen, ki veljajo v
Ptuju. Iz centra smo zavili v
pristanišče. Ob pomolih so
bile privezane različne ladje
za prevoz turistov, motorni
čolni in ribiške ladje. Ravno-
kar pa sta v luko pripluli veli-
ki ribiški ladji. Opazovali
smo, kako so manevrirale
med pristajanjem. Privezali
so jih na pomol. Med tem pa
so pripeljali kamione in na-
nje natovorili ulov. Stopil
sem h kapitanu ene od ladij
in povprašal, kolikšen je bil
ulov. Povedal mi je, da so
vlekli mrežo zjutraj od sed-
mih in do pete ure popoldan
in nalovili osem ton plave ri-
be. Bil je zadovoljen z ulo-
vom.
Med iztovarjanjem se je v
luki nabralo veliko število tu-
ristov, ki so si ogledovali to
opravilo. Prerinil sem se iz
gneče ter skupaj z ženo in si-
nom nadaljeval pašo za oči
po čolnih. Ustavili smo se pri
ladji ALTEŽ. Bila je prazna.
Že na prvi pogled sem ugoto-
vil, da je ladja novejšega tipa
in da je čista in urejena. Ozrl
sem se po luki in opazil prija-
telja Maria, ki je plul na tej
ladji. Med klepetom se nama
Ob povratku v pristanišče. Sledi iztovarjaoje, kar vedno vzhodi preceJS-
njo pozornost.
Priprava mrež in ladje
je pridružil še kapitan ladje
VIKTOR KORSIN. Mož
močne postave, ogorelega
obraza je dajal vtis mladega,
toda izkušenega morskega
mačka. Med pogovorom me
je povabil, če se hočem vkr-
cati na ladjo in preživeti noč
skupaj z njimi na odprtem
morju. Nisem se pustil pre-
pričevati. Na hitro sem stekel
po opremo, kajti noči so na
morju v tem času že hladne,
pa tudi fotoaparata nisem
pozabil. S prijateljem Lukom
sva se dogovorila, da mu pri-
nesem nekaj fotografij s po-
tepanja z mornarji.
Med tem ko sem hodil po
opremo, se je na barki že
zbrala vsa posadka. Poslovil
sem se od Hede in Miha, od-
peli so vrvi in odrinili smo na
odprto morje.
Še preden smo odpluli iz
Pristanišča, so natovorili
mrežo, ki so jo med plovbo
še zadnjič pregledali. Zaple-
tel sem se v pogovor. Sami
stari znanci. Barba Viktorje,
Se ve, glavni in tudi odgovo-
ren za vso ladjo, lahko bi re-
'^el, da je direktor malega
tozda. ANDŽELO, kličejo ga
kar BALŠA, je skrbel za ne-
moteno delovanje motorja,
ZDRAVKO, MARIO in DI-
NO pa so »punce« za vse.
Poprimejo za vsa opravila na
ladji. Krpajo mrežo, skrbijo
za red in čistočo ter da je vse
na svojem mestu. Kuhar LI-
VIO pa je mojster za sebe. Še
preden smo odrinili od oba-
le, je poskrbel, da je bilo vse
na zalogi. Moka, olje, kruh,
peteršilj, česen, pa tudi vina
ni pozabil.
Sonce se je počasi posla-
vljalo, ko smo pripluli že pre-
cej vstran od obale. Na kop-
nem so se začele prižigati lu-
či. Nekje na severu proti No-
vigradu je začel svetilnik od-
Izpiranje mrež in ulova
dajati svetlobne znake. Gale-
bi so naredili še zadnji krog
okoli ladje in poleteli nazaj
na kopno. Monotono hrume-
nje motorja je prekinil ukaz
barbe, da je tu pravi kraj za
spuščanje mreže. Takoj so bi-
li vsak na svojem mestu,
BALŠA in ZDRAVKO pri
stroju, MARIO in DINO pa
pri mreži. LIVIO je med tem
že pospravil kuhinjo in pri-
skočil na pomoč, če je bilo
kje potrebno. Pri delu so de-
lovali zelo enotno in hitro.
Preteklo je le nekaj minut in
globinska mreža z vsemi po-
trebnimi pripravami je bila
že na dnu morja. Začel se je
lov na belo ribo. OLIO je
barko usmeril vzporedno z
obalo in s počasno plovbo
vlekel mrežo, ki je bila poto-
pljena v globini med petnaj-
stimi in dvajsetimi metri v
razponu do petintrideset me-
trov. Ob straneh ima dva sta-
bilizatorja, v obliki plošče in
v velikosti kuhinjske mize, ki
potiskata mrežo k tlom, obe-
nem pa jo raztegujeta. Po uri
in pol se je pričelo dvigova-
nje mreže. Potegnili so jo bli-
že k barki in dvignili na povr-
šje. Nato so mrežo in ulov iz-
pirali tako, da je ladja pove-
čala hitrost in sta se blato in
pesek sprala z rib in školjk.
Mrežo so s težavo potegnili
na krov, saj je bila zelo pol-
na. Zanimiv je bil prizor ob
vsutju ulova po palubi. Naj-
več je bilo školjk, morskih
kumar, hobotnic, lignjev, sip
in rib. Od rib je bilo zelo do-
sti ribonov, morskih pajkov,
kakšna orada, morski vrag ali
požeruh je bil zelo zanimiv,
saj ima glavo in usta skoraj
večja od ostalega telesa. Iz
kupa so potegnili tudi mor-
ske golobe, skata in mladega
morskega psa.
Pričelo se je razvrščanje.
Kasete — zaboje so položili
naokrog in v njih polagali
ulov. Ostanek, odpad pa so z
lopatami zmetali nazaj v
morje.
Bilo je precej školjk in ku-
maric. MARIO mi je pove-
dal, da včasih potegnejo na
površino tudi kakšno ladij-
sko razbitino, ali del poto-
pljenega letala še iz druge
svetovne vojne. Nekaj dni
pred tem pa so potegnili ne-
kaj razbitin amfor, med njimi
je še bila ena skoraj nepoško-
dovana. Spravili so jo na
krov in jo pozabili odnesti z
ladje. Ko so se zvečer vrnili,
je ni bilo več. Verjetno jo je
opazil kakšen turist in jo od-
nesel kot drag spomin z mor-
ja.
Po čiščenju palube so se
takoj lotili ponovnega spuš-
čanja mreže. Mislil sem že,
da si bodo sedaj verjetno ma-
lo oddahnili. Kaj hitro sem
opazil, da sem se zmotil.
OLIO je prijel za krmilo in
usmeril barko na zahod ter
na zaslonu radarja ves čas
budno spremljal gibanje plo-
vil v dosegu radarja. Ostali
mornarji, razen LIVIJA, pa
so se lotili čiščenja velikih
rib. MARIO me je posebej
poučil kako se čistijo skati in
morski pajek. Morski pajek
je ena najbolj strupenih rib,
ki živi v Jadranskem morju.
Smrtonosne bodice ima na
hrbtni plavuti in na koncu
škrg. Sicer pa je na prvi po-
gled to zelo lepa riba. Je svet-
lejše barve, z modrimi, rdeči-
mi in rumenimi progami. Ko
jo dobi ribič, ki ne pozna nje-
nega smrtonosnega vboda, jo
prime nepazljivo in nesreča
je tu. Če se ne zatečeš pravo-
časno po zdravniško pomoč,
lahko ud, v katerega se vbo-
de, ohromi, čez nekaj časa pa
pride do ohromitve celega te-
lesa in do zadušitve. Takrat
pa je vsaka pomoč prepozna.
Pri čiščenju te ribe sem
opazil, da jo prime za rep in
proti glavi odreže najprej
hrbtne plavuti s smrtonosni-
mi bodicami, potem pa še
bodice na zunanjem delu
škrg.
Med tem pa je moj prija-
telj kuhar LIVIJO, ki je tudi
lovec, očistil nekaj rib, li-
gnjev in sip, jih povaljal v
moki ter jih pražil v vrelem
olju. Povabil me je, naj sto-
pim k njemu v kuhinjo. Ma-
Posadka ribiške ladje Altež
V mrežo se je ujel tudi mali mor-
ski pes
renda je pridno cvrčala v
olju. Z zanimanjem sem po-
slušal, na kakšne načine zna
pripravljati morske ribe in
školjke. Nekaj receptov sem
si tudi zapomnil. Potarnal mi
je tudi o tem, kakšne jedi bi
mi pripravil, če bi imel malo
večjo kuhinjo. V tej se še obr-
niti ne more pošteno.
»MARIO, to ti je mojster
za pripravljanje morskih spe-
cialitet,« je povedal LIVIO.
Med tem pa je tudi sam pri-
šel v kuhinjo. »Ne delam nič
posebnega,« se mi je namuz-
nil. »Pripravljam jih z osnov-
nimi začimbami, sol, poper,
peteršilj, česen, včasih do-
dam tudi malo rožmarina in
olivno olje. Sicer pa vprašaj
svojega svaka iz Kidričevega,
on ti bo to znal dobro opisa-
ti.« Verjel sem mu, kajti še ti-
sto noč mi je pokazal, kako
se pripravljajo školjke z ime-
nom pidoči. Bile so zelo oku-
sne. Po malici smo ga malo
zalili. Riba mora plavati tri-
krat. Tega izreka se tudi drži-
jo.
Kot bi trenil je minila ura
in pol, potrebno je bilo pono-
vno dvigniti mrežo. Zopet je
bila zelo polna in s težavo so
jo dvignili. V ustaljenem re-
du in ritmu se je dvigovanje
ponavljalo vse do jutra. Iz-
nad istrskih gričev se je zače-
lo dvigovati sonce. Utrujeni
in neprespani smo se vračali
nazaj v pristanišče. V luki so
nas že čakale radovedne oči.
Barbo so spraševali, kakšen
je bil ulov. »Se kar,« je odgo-
voril, »bilo bi lahko bolje.«
Kljub utrujenosti se mu je na
licu prikazal kanček nasme-
ha in zadovoljstva. Sledilo je
prelaganje na voziček in teh-
tanje. Pri skladišču je že ča-
kal kamion, ki bo ribe odpe-
ljal po vsej Sloveniji, tudi na
Štajersko in Ptuj. In tako je
bela riba prispela v našo,
ptujsko ribarnico.
Zdravko Jernejšek
Samoprispevki naj bodo
pravično odmerjeni
Krajevni samoprispevek, občinski samoprispevek, samoprispe-
vek za SIS ta in ta, na podlagi referenduma pa po pogodbah, itd. Z
davki (razen neposrednimi-prometni, ipd.) vedno manj financiramo
družbene potrebe, vedno več pa s samoobdavčevanjem ali s samopri-
spevkom, ki je že sestavni del sredstev za financiranje skupnih potreb
delovnih ljudi in občanov. Pri uvajanju samoprispevkov dostikrat ko-
piramo-ponavljamo utečena merila in razmerja, ki danes več ne ustre-
zajo razmeram in dogaja se, da plačevanje samoprispevkov ni enako-
merno naloženo vsem kategorijam zavezancev.
Želim prikazati enega od mnogih podobnih primerov meril za
odmero ter neenakost zavezancev za plačilo samoprispevkov:
Prikaz enoletne plačilne obveznosti po kategorijah kaže, da gla-
vno breme (kar je razumljivo) nosijo aktivni delavci — okrog 36.000
din ali še nekajkrat več ob višjem OD; delavcem v združenem delu so
podobni obrtniki, ki plačujejo samoprispevke od osnove osebnega
dohodka po kolektivni pogodbi; sledijo upokojenci s 25.200 din, ob
višji pokojnini pa sorazmerno več; kmečka gospodarstva poprečno
po 6.000 din, največje kmetije pa 19.200 din letno.
Od dohodkov farmske reje perutnine, govedi, drevesničarstva
ipd., dohodkov po 44. čl. zakona o davkih občanov, razen redkih iz-
jem, niso predpisani davki in samoprispevki.
Nepravično je razmerje obremenitve upokojencev v primerjavi z
ostalimi kategorijami. Velika večina starostnih upokojencev, ki so de-
lali polnih 35 — 40 let od bivše Jugoslavije, prek vojne, 20 let po vojni
na obnovi države in gospodarstva pa vse do zadnjih let, ima danes hi-
šico, morda še krpo zemlje. In če sta tu upokojenca-zakonca, že pri-
spevata letno okrog 55.000 din; za primer, da sta delala na zahtevnej-
ših, odgovornih delovnih mestih in prislužila boljše pokojnine, pa že
znaša njuna skupna letna obveznost pr samoprispevku približno
90.000 dinarjev ob tem, da jima je danes pokojnina kot nekoč plača
edini dohodek. Čast in hvala delavcem-zdomcem, ki samoprispevke
plačujejo, toda to so zelo redki primeri. Njim samoprispevke plačuje-
jo, toda to so zelo redki primeri. Njim samoprispevka ne odtegne iz-
plačevalec OD, morale bi ga obračunati in pobirati KS in to največ-
krat od osnove, ki je poprečni neto OD delavcev v SR Sloveniji v pre-
teklem letu, kar pomeni za leto 1986: 57.000 x 12 x 2% = 14.000
din. So tudi drugi pavšalni načini obračunavanja, vendar v manjšini.
Inflacijsko menjavo tuje valute v naš dinar zaradi pospeševanja izvo-
za, turizma ipd., kar daje imetnikom deviz v naši družbi lepe dohod-
ke, poravnavamo nerazdelno vsi »solidarno«.
V uradnih glasilih zasledimo vedno več normativnih aktov o
uvedbi samoprispevkov, ko pravično nalagajo upokojencem nižje ob-
veznosti kot aktivnim delavcem, zlasti pa ne večjih kakor drugim bo-
gatejšim kategorijam.
Glasovati za uvedbo samoprispevka je zelo preprosto, zlasti ko
veš, da ga boš malo ali pa ga sploh ne boš plačeval, drugače pa je, ko
računalnik pri SPIZ-u obračuna in odtegne samoprispevek upokojen-
cu po previsoki stopnji.
Smo za samoprispevke, ki naj bodo vsem kolikortoliko pravično
odmerjeni. janez Kostanjevec
Srečanje starejših
krajanov KS Boris ZiherI
Tako kot ostale krajevne skupnosti organizira tudi KS Boris Zi-
herI srečanje občanov, starih nad 70 let. Srečanje bo v četrtek, 16. ok-
tobra, ob 16.30 v prostorih krajevne skupnosti (za trgovino Rimska
peč).
Za nekatere bo to morda prvi obisk teh prostorov, ki so bili zgra-
jeni leta 1983 in v katerih se odvijajo razne krajevne aktivnosti. Tako
so organizirani tako imenovani dnevi ročnih del, ki jih bomo po pre-
kinitvi med poletnimi počitnicami nadaljevali spet sedaj v jeseni, en-
krat tedensko je organizirana postaja Rdečega križa, kjer lahko obča-
ni dobijo določene informacije (predvsem je to mišljeno za starejše
občane), dobijo potrdilo o možnosti nabave rabljenih oblačil pri Ob-
Ob lanskoletnem srečanju je predsednica komisije predala šopek najsta-
rejši udeleženki Matildi Vidovič.
činski organizaciji RK, lahko pa tudi sami oddajo še uporabna obla-
čila in druge predmete, ki so jih pripravljeni odstopiti RK.
Na srečanju starejših občanov se bomo pogovorili o nekaterih
problemih, ki so prisotni med starejšo generacijo, in se poskušali
skupno dogovoriti za njihovo reševanje. Posebej bi tu izpostavili mož-
nost organiziranja sosedske pomoči v primeru potreb, ki bi jih izrazili
posamezniki. Zato pričakujemo, da se bo srečanja udeležilo čimveč
naših občanov in da bomo lahko z obojestransko pripravljenostjo re-
šili marsikateri problem, ki se včasih zdi nerešljiv, pa je potrebno le
malo dobre volje. Silva RAZLAG
predsednica komisije
za socialna vprašanja
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
9. oktober 1986 -
TEDNIK
Osrednja slovesnost
bo 19. oktobra
Tudi letos so se v krajevni skupnosti Dornava potrudili. Pripravi-
li so bogat in zanimiv program prireditev ob krajevnem prazniku, ki
so ga pričeli uresničevati 2. oktobra, ko so pripravili kros. S športnimi
srečanji nadaljujejo tudi v tem tednu. V soboto, 12. oktobra, bodo
streljali z zračno puško. Rokometna tekma in košarkarski turnir bo
16.'oktobra, 17. bodo prišli na svoj račun ljubitelji šaha in odbojkarji.
Krožna kolesarska dirka bo 18. oktobra, tega dne se bodo srečali tudi
gasilci.
Z ene prejšnjih razstav v osnovni šoli foto: Ciani
Za vse udeležence športnih in drugih srečanj so pripravili prehodne
pokale krajevne skupnosti. Na dan osrednje slovesnosti ob krajevnem
prazniku bodo dopoldne v avli osnovne šole v Dornavi odprli prilož-
nostno razstavo, na kateri se tradicionalno vsako leto predstavijo
kmečke ženske, šolarji, otroci iz vrtca in gojenci zavoda dr. Marjana
Borštnarja iz Dornave.
Slavnosna seja bo ob 14. uri popoldne v gasilskem domu v Me-
zgovcih. Ob tej priložnosti bodo predstavili program tretjega občin-
skega samoprispevka, prizadevne krajane pa nagradili s priznanji kra-
jevne skupnosti in bronastim znakom OF.
MG
Delo v društvu »France Prešeren«
BURSCHEID
Kako hitro teče čas vidim
sedaj, ko je že več kot pol le-
ta vstran in čas dopustov, jaz
pa še nisem ničesar napisal o
»Francetu Prešernu« iz
Burscheida, čeprav je bilo
gradiva dovolj.
Najprej smo imeli januarja
občni zbor, na katerem smo
potrdili stari oz. novi upravni
odbor na čelu s predsednico
Anico Mar.
Praznovali smo pusta in
kar precej ljudi spravili v do-
bro voljo, še posebej nagraje-
ne maske, pa tudi ostale ude-
ležence.
Slab mesec kasneje nas je
že čakalo praznovanje Dneva
žena. Tu pa je bila slika dru-
gačna, saj so naše žene, mar-
sikatera mamica in dekleta
hotele pozabiti na vsakdanje
skrbi in se malo zavrteti v rit-
mu domače glasbe, ki nam jo
tu iz svojih inštrumentov pri-
vabijo Otovi fantje.
Komaj smo to spravili pod
streho in se malo oddahnili,
je bil tu že najlepši mesec
maj in mesto Burscheid je or-
ganiziralo »Evropa dneve«
oz. dneve gostujočih delav-
cev. Spet smo pripravili dvo-
rano za veselico, organizirali
razstavo domačih izdelkov
ter uredili oz. postavili stojni-
co na prostem. V goste smo
povabili folkloro Jugoslova-
skega društva iz Leverkuse-
na. Drugi dan, v nedeljo, pa
so zastopale slovensko kultu-
ro folklorne skupine iz Es-
sna, v sprevodu in na odru,
kjer so na skupnem nastopu
zaplesali nekaj plesov. Vse to
je snemala tudi TV in smo
kratko reportažo lahko videli
na TV ekranu. Da pa je vse
to teklo po programu, se mo-
ramo zahvaliti županu Bursc-
heida g. NViirzu, direktorju
mesta g. Weberju in požrtvo-
valnemu delavcu iz urada za
tujce g. Oertlu. Lahko reče-
mo, da smo »Prešerncfvci« to
kar dobro in lepo spravili
pod streho. Za oddih pa še ni
bilo časa, saj je bil pred vrati
25. maj. Dan mladosti. In te-
ga smo po 4 letih proslavljali
v Bursscheidu, saj je bil letos
pokrovitelj slov. društev v
Porenju »France Prešeren«,
kajti znano je, da praznuje-
mo slovesnka društva iz Po-
renja »dneve mladosti« sku-
paj. Enkrat gosti Burscheid,
pa Hilden, Essen in Krefeld,
tako da spomin na tovariša
Tita tudi mladim v tujini ne
bo zamrl, še posebej zato ne,
dokler bodo v društvih v tuji-
ni tako zavzeti in požrtvoval-
ni člani, ne samo v odborih
ampak tudi v slovenskih do-
polnilnih šolah učitelji mate-
rinega jezika in vsi ostali, ki
še niso pozabili, kje je njiho-
va domovina in tudi svojemu
mlajšemu rodu pomagajajo
pri spoznavanju domovine,
čeprav so mnogi rojeni v tuji-
ni.
Mladi so se ob svojem prazni-
ku pomerili v spretnosti pri no-
gometu, teku in med dvema
ognjema. Zmagovalci so prejeli
pokale, ostali pa priznanja. V
kulturnem programu je cela dvo-
rana zapela Jugoslavijo, mladi
pa so program popestrili pod
vodstvom ^lovlnskih učitlejev še
v recitacijah in pesmih ter tako
počastili spomin na ljubljenega,
žal že pokojnega tovariša Tita, ki
je mladim ta praznik tudi name-
nil.
Po uradnem delu pa je Oto s
svojimi fanti spet poskrbel, da
obiskovalcev niso srbele pete in
so si jih lahko pošteno obrusili
na plesišču. Mnogi smo se ta dan
ob pogledu na vesele obraze
mladih tudi sami počutili mlajše
ter pozabili na delavnike. In to je
in bo namen društev v naprej, da
ljudi razveselimo in jim vsaj ma-
lo pomagamo razbiti marsikateri
sivi dan v tujini. Da nam je to-
krat še posebej uspelo, je poskr-
bel obisk predstavnikov pokrovi-
telja »Franceta Prešerna« občine
Ormož. Odzvali so se našemu va-
bilu ter videli, da so pokrovitelji
društva, ki se trudi, da ostane vez
med narodi še trdnejša. V ta na-
men smo se predstavniki dru-
štva, pokrovitelji iz Ormoža in
župan g. Wurz ter direktor mesta
g. Weber sestali »Pri Mariji« za-
radi morebitnega pobratenja ob-
čine Ormož in Burscheida. Da
pa bo do tega prišlo, je volja dru-
gih, saj je društvo že veliko stori-
lo s prdlogom in z vzornim sode-
lovanjem »Franceta Prešerna« z
Burscheidom. Veseli bomo, če
do tega pride, saj bo s tem prišlo
do sodelovnaja na mednarodni
ravni.
Še prej sem pozabil omeniti,
da smo na Dnevu mladosti spre-
jeli naše mlade v mladinsko or-
ganizacijo. Pokrovitelji »Prešer-
na« so bili kar ganjeni, da smo
uspeli sprejeti naše mlade v mla-
dinsko organizacijo, čeprav so
imeli nekateri celo pomisleke, ali
naj to izvedemo ali ne. To smo
opravili na vsestransko zadovolj-
stvo mladih in celo konzulata
SFRJ iz Dusseldorfa.
Mnogo je bilo rečenega spo-
mladi na skupnem sestanku vseh
slovenskih društev iz Porenja v
Essnu, katerega je vodil tov.
Gantar, sekretar KO za zdomce,
predstavnik za zaposlovanje
zdomcev in prdsednik mladine,
ki nam je na sestanku marsikaj
obljubil, pa ni bilo nič iz tega,
vsaj do sedaj ne. Prav nič naj se
ne čudijo, da ni mladih v dru-
štvih, saj bi kakšen obisk ansam-
nik. Zato majhen predlog delega,
cijam, ki nas obiskujejo v tujini,
da nam ne dajete raznih milnih
mehurčkov, ki se nam vse prehi-
tro razpočijo. Od vsega tega smo
potem po radiu slišali tov. Ber-
ganta, ki je o obisku poročal za
Radio-Ljubljana za zdomce, in
intervjuje, ki jih je imel s pred-
stavniki klubov oz. društev. Te
pa še raje poslušamo kot da lovi-
mo mehurčke iz mila po zraku.
Da pa se nam v klubski blagaj-
ni ne naberejo milni mehurčki
ali pajčevina, moramo poskrbeti
kar čalni društva in odbora sami.
Krepko smo spet zavihali ro-
kave ob prazniku ceste ali
»Strassenfestu«. Najeli smo stoj-
nico, jo postavili in ob prijetnih
dišavah je le malokdo lahko šel
mimo, saj se je lahko obilno
okrepčal in odžejal, pa še naša
domača glasba je marsikoga v
sanjah popeljala v domači kraj.
Tako smo še enkrat predstavljali
našo domovino v tujini in srečni
smo, ker nam je lepo uspelo. Ker
smo že ravno pri tem, morda bi o
teh prilikah turistična društva od
doma pristala svoj lonček. Mor-
da bera ne bi bila slaba, saj mno-
gi Nemci redno obiskujejo naše
prireditve.
16. avgusta pa je pokrovitelj
»Franceta Prešerna« iz Burschie-
da povabil vse člane društva na
srečanje v Ormožu. Kdor je na
takem srečanju že bil ve, da so
nepozabna in še posebej lani v
Obrežu že kar enkratna. Ravno
takšnja srečanja nam dajejo mo-
či pri delu v društvu in spozna-
nje, da v tujini le nismo tako sa-
mi, kot si morda kdaj mislimo.
Nikoli ne bomo pozabili besed
tov. Luskovča, ki je pred letom
na takem srečanju dejal, da smo
izbrali resno občino za pokrovi-
telja. Vem, s tem se strinjajo vsi
navzoči tokrat in danes, da tako
kulturo bogatega pokrovitelja
lahko marsikatero društvo iz tuji-
ne išče tudi podnevi z lučjo.
»France Prešeren« je v septem-
bru organiziral izlet v Safari park
blizu holandske meje. Zbralo se
nas je za poln avtobus in tako
smo lahko obujali spomine z do-
pusta in tudi s srečanja v Ormo-
žu. Pavel Paradiž
za »Franceta Prešerna«
BurscheicL
Jesenska ekskurzija
Zgodovinskega društva Ptuj
27. septembra smo člani dru-
štva in nekaj gostov krenili na
pot. Tokrat smo se napotili na
Gorenjsko. Ekskurzija je bila v
primerjavi s spomladansko obar-
vana bolj umetnostno-zgodovin-
sko. Megla nam je zjutraj prepre-
čila, da bi skupaj z Jenkom ope-
vali Sorsko polje. Spomnili pa
smo se Sore, kjer je Finžgar dol-
ga leta služboval in pisal, Poljan-
ske doline in Tavčarjevega Viso-
kega.
Ustavili smo se v Suhi pri
Škofji Loki, ki se omenja že v 10.
stoletju v darilni listini Freizin-
škemu škofu. Pod vodstvom to-
Zunanjost cerkve v Crngrobu
variša Eržena smo si ogledali
znamenite freske v cerkvi sv. Ja-
neza Krstnik, ki sodijo med naj-
popolnejša dela slovenskega
srednjeveškega slikarstva ob
koncu 15. in v začetku 16. stole-
tja — Jernej iz Loke.
Prijetno smo bili presenečeni v
romarski cerkvi Marijinega
oznanjenja v Crngrobu, kjer nas
je najprej pozdravil ogromni sv.
Krištof na zunanji južni steni,
nato pa smo sledili vsem fazam
stavbnega razvoja od pozni. .„
manike, gotike, boroka do neo-
gotske lope pred vhodom. Čudo-
vit »Krajnski strop« se kar ugre-
za pod težo poslikanih polj med
rebri zvezdastega oboka. Zelo
zanimiva je v severni stranski
ladji freska iz srede 15. stoletja,
ki prikazuje sv. Jožefa kako kuha
mleko. Krona vseh slikarij je fre-
ska Janeza Ljubljanskega iz leta
1460 na zunanji steni ob vhodu.
Gre za prizor sv. NEDELJE, ozi-
roma za dela, ki jih v nedeljo naj
ne bi delali. Freska nam razgri-
nja številna opravila od trgova-
nja, tkanja, poljskih del in celo
kopanja v dvoje. Vidne so obla-
čila različno premožnih ljudi.
posoda, etnološke znamenitosti,
med njimi prav gotovo pretep v
gostilni in še in še. Na poti proti
Radovljici smo se peljali skozi
Žabnico (Tone Šifrer), ki velja za
najbolj skopo, čeprav so vse na-
okoli lepa polja, znana predvsem
po krompirju. Samo bežno smo
omenili Selško dolino in nato
Dražgoše, ki so bile leta 1942 po-
žgane.
RADOVLJICA nas je pozdra-
vila že v soncu. Ustavili smo se
pred baročno oblikovano mestno
hišo in si ogledali Čebelarski
muzej, edini tovrstni v Evropi.
Vodička — starejša dama nam je
razlagala tako plastično in duho-
vito, da si boljšega vodstva ne bi
mogli zaželeli. V Linhartovi spo-
minski sobi smo malo obujali
spomine na čase, ko smo še igrali
Zupanovo Micko. Po vseh teh
ogledih in razlagah nam je kosilo
v gostilni Avguštin prijetno tek-
nilo.
Nato smo se zapeljali proti
BLEDU in po poti malo obnovi-
li znanje o Prešernu —Vrba, Fin-
žgarju —Doslovče, Jalnu —Rodi-
ne in Matiji Čopu —Žirovnica.
Na Bledu smo se razdelili na
dve skupini, ena se je odpeljala
na grad, druga pa s pletnami na
otok. Oboji smo imeli kaj videti,
predvsem s področja arheologije
(9. in 10. stol. — takoimenovana
Ketlaška kultura — prehodna
med staroselci in Slovani).
Impozanten je seveda nekda-
nji Brixenški grad, pa tudi cer-
kev na otoku skriva v svojih ne-
drih ostanke prejšnjih cerkva od
9. stol. naprej.
Ob koncu velja zahvala šofer-
ju, ki nas je varno in predvsem
hitro pripeljal tja in nazaj, orga-
nizatorkama in vodstvu.
Kristina Šamperl Purg
Zgodovinsko društvo Ptuj
In tako mi...
v bogati ponudbi letošnjih Ptujskih kulturnih srečanj sem našla
tudi nekaj zanimivosti za učence višjih razredov osnovne šole. Po do-
govoru z njimi sem se odločila, da bodo učenci obeh 8. razredov naše
šole svoj prvi kulturni dan v tem šolskem letu izvedli v Ptuju; v pone-
deljek, 22. septembra smo obiskali dve kulturni manifestaciji: ob 15.
uri smo si ogledali razstavo akvarelov Marjana Remca v paviljonu
Dušana Kvedra, ob 16. uri pa predstavo Šentjakobskega gledališča v
ptujskem gledališču. Takoj naslednji dan smo oba kulturna dohodka
ovrednotili, nakar so učenci zapisali tudi nekaj svojih iskrenih misli
takole:
a) Apel podobo na ogled postavi ... (o slikarski razstavi)
b) Zavesa se je dvignila ... (o gledališki predstavi)
Mnoge misli se seveda ponavljajo pri več učencih, zato sem iz-
brala najpogostejše in najbolj izvirne. Na tem mestu naj dodam samo
še to, da smo vse tri tovarišice (Olga Zorko — LV, Jerneja Bombek —
GV in jaz — SL) v medsebojnem pogovoru oba dogodka visoko oce-
nile.
Karolina Pičerko
APEL (SLIKAR) PODOBO NA
OGLED POSTAVI ...
— V paviljonu D. K. smo si
ogledali razstavljene akvarele.
Bili so zelo zanimivi. Sicer sem si
morala vsako sliko nekaj časa
ogledovati, da sem razumela, kaj
je hotel slikar z njo povedati, a
so mi bile vseeno zelo všeč.
Valerija Kodrič, 8/b
— Všeč so mi bile barve na sli-
kah, ki so bile dobro razvrščene.
Jožica Slameršak, 8/b
— Razstava je bila kar zanimi-
va, a mnogih slik nisem razume-
la. Privlačila pa me je umetniko-
va ustvarjalnost.
Simona Rozman, 8/b
— Razstavljeni akvareli slil ar-
ja Marjana Remca so bili za po-
vršne obiskovalce nerazumljivi.
Robert Žnidarič, 8/b
— Všeč so mi bile prelivajoče
se barve. Nekaj slik nisem razu-
mela . . .
Zorica Knapič, 8/b
— Meni so bile všeč le nekate-
re slike, ki sem jih razumel in
vsaj približno zadel, kaj je Re-
mec z njimi izrazil.
Daniel Vajda, 8/b
— ... še posebno so mi ugaja-
le njegove barve . . .
Andreja Šuler, 8/b
— Mislim, da je slikar M. Re-
mec vložil v svoje delo mnogo
truda.
Janko Fišinger, 8/b
— Presenetila me je notranjost
Paviljona, saj še nikoli nisem bi-
la na razstavi in je bilo zame vse
novo.
Valerija Kokot, 8/b
ZAVESA SE JE DVIGNILA ...
ZA DRAMO IVANA CANKAR-
JA KRALJ NA BETAJNOVI
— V drami je bil »glavni«
Kantor, ki so se ga vsi bali. Na
koncu pa je izgubil vso družino,
nihče več ga ni imel rad.
Maida Veršič, 8/b
— Gospodar Kantor je bil hu-
doben, napravil je mnogo krivic.
Janko Fišinger, 8/b
— Motilo pa me je obnašanje
nekaterih gledalcev . . .
Valerija Kokot, 8/b
— Konec drame se mi je zdel
neprimeren . . .
Danijel Notersberg, 8/b
— Ni bilo prav, da je Kantor
na koncu zmagal.
Albert Kekec, 8/b
— Igralci so se močno vživeli
v svoje vloge.
Zorica Knapič, 8/b
— Všeč mi je bila igralka, ki je
imela vlogo Francke . . .
Mojca Rajh, 8/b
— Ni mi bilo všeč, da je zma-
gala krivica . . . Predstava je bila
boljša, kot je zapisana drama v
knjigi . . .
Jožica Slameršak, 8/b
— Cankar je v svoji drami ze-
lo dobro prikazal razmerja med
člani Kantorjeve družine.
Valerija Kodrič, 8/b
— Najbolj mi je bilo zoprno in
krivično to, da so Ninico silili v
klošter, za nuno.
Simona Rozman, 8/b
— Ko smo prišli v gledališče,
smo vsi mislili, da bo ta predsta-
va »brezvezna«.
Suzana Klinger, 8/b
— Cankarjevih del nisem po-
gosto jemala v roke, po ogledu te
drame pa se je v meni nekaj
»premaknilo« . . .
Lidija Majcen, 8/a
— Predstava mi je bila zelo
všeč. (In še mnogi njegovi sošol-
ci).
Jani Tement, 8/a
— Poslej bom večkrat vzela v
roke tudi Cankarjeva dela . . .
Mateia Rozman, 8/a
— Nekateri igralci (osebe) v
drami so bili zelo plahi, drugi pa
osorni, trdi . . .
Marija Solina, 8/a
— Vsi igralci so zelo dobro
odigrali osebe v Cankarjevi dra-
mi.
Zdenka Ranfl, 8/a, Vida
Strelec, 8/a
— Ni mi ugajalo, ko so volili
Kantorja . . . Najbolj pa mi je bil
všeč Ninin glas . . .
Alenka Lovrenko, 8/a
— Cankarjev Kralj na Betaj-
novi je zame »super« drama . ..
Marko Plohi, 8/a
— Za to predstavo so se mora-
li igralci močno truditi.
Miran Muršec, 8/a
~ Mislim, da se jim moramo
zahvaliti za njihov trud.
Sonja Ambrož,' 8/a
— Vsi igralci so odlično za-
igrali . . .
Miran Horvat, 8/a
— Najboljši se mi je zdel
Maks . . .
Milena Zamuda, 8/a
— Drama mi je bila všeč, saj
je bilo dogajanje razumljivo.
Jožica Kristovič, 8/a
— Zelo mi je ugajalo, da sO
predstavo predvsem proti koncu
posodobili (televizija itd . . .)
Andrej Križanič, 8/a
— Najbolj zlobna oseba je bil
Kantor — kralj na Betajnovi.
Brigita Črešnik, 8/a
— V Cankarjevi drami Kralj
na Betajnovi smo videli, kako
človek z brezobzirnostjo, nepo-
štenjem (ali celo zločinom) izgu-
bi prijatelje in je potem njegovo
življenje prazno in mučno.
Robert Žnidarič, 8/b
Presodite, ali so naši 14-letnik'
spremljali dramo »z zaprtimi oč-
mi in srci«!
Učenci OŠ bratov Štrafela.
Markovci
TEDNIK
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
Podeljenih šest enakovrednih nagrad
Ljubo Cenčič iz Ptuja je dobil nagrado za kolekcijo portretov. Foto: mš
Tokratno razstavo fotografij
Ptuj '86, ki jo je pripravil Foto-
kino klub DPD Svoboda Ptuj,
lahko štejemo med najboljše,
morda pa si ta primat tudi v ce-
loti zasluži. Kaze, da je novi na-
čin sodelovanja, oziroma vabilo
k sodelovanju najboljših jugoslo-
vans-kih avtorjev umetniške foto-
grafije povsem uspelo.
Prvi amaterski fotografski za-
četki v Ptuju sicer segajo v leto
1935, vendar ptujski foto-kino
klub uspešno deluje deset let.
Tako je letošnia razstava pripra-
vljena tudi v okviru tega jubileja
in XIV. Ptujskih kulturnih sre-
Za svoie začetne uspehe m na;
daljno delo so lahko ptujski
amaterski fotografi hvaležni svo-
jemu mentorju Stojanu Kerbler-
ju, priznanemu mojstru umetni-
ške fotografije, ki jih ie prvi vpe-
ljal v svet fotografske tehnike,
skozi katero so nato lahko izpo-
vedovali svoja videnja in razu-
mevanja življenja in sveta. Leta
1978 so se prvič odločili, da bo-
do pripravili fotografsko razsta-
vo in uspeh prve take jugoslo-
vanske predstavitve umetniške
fotografije jih je spodbudil, da
so vztrajali vse do danes.
Člani ptujskega Foto-kino klu-
ba pa so prisotni tudi v širšem ju-
goslovanskem prostoru in na
mednarodnih razstavah. Prek
120 nagrad, priznanj in pohval,
dva naslova kandidatov za moj-
stra fotografije in pet naslovov
— amater prvega razreda ter ena
fotografija  vključena  v  stalno
zbirko jugoslovanske fotografije
v Beogradu ter Oljenka za izjem-
ne dosežke — kot najvišje pri-
znanje na področju kulture v
ptujski občini, vse to je ob 10-le-
tnici delovanja Foto-kino kluba
brez dvoma rezultat skrbnej;a in
strokovnega dela ljudi, ki jim
umetniška   fotograJTija- pomeni
nekaj več kot samo dokument
časa, dogodkov in ljudi.
Ob 10-letnici fotosekciie so se
odločili, da bodo opustili zbira-
nje fotografij na osnovi razpisa,
ampak so pripravili avtorsko raz-
stavo, torej povabili so že znane
in uveljavljene jugoslovanske
umetnostne fotografe. 22 se jih je
odzvalo, med njimi tudi štirje,
Ptujčani: Bradač, Cenčič, Koltak
in Pižmoht.
Na četrtkovi otvoritvi so pode-
lili šest enakovrednih nagrad, s
katerimi želijo opozoriti obisko-
valce na najbolj sveže in kakovo-
stne dosežke na razstavi. Nagra-
de so prejeli: Draga PESiC iz
Beograda, Bojan RADOVIC iz
Novega Mesta, Jane STRAVS iz
Ljubljane, Andjelo BOZAC iz
Pule, Božidar DOLENC iz Lju-
bljane in Ljubo CENCIC iz Ptu-
ja.
Sblektor fotografij Je bil tudi
za letošnjo razstavo Stojan Ker-
bler, otvoritveno slovesnost pa je
spremljal bogat kulturni pro-
gram z nastopom plesne skupine
Mire Mijačevič, igralca Igorja
Samobora in drugih. Razstavo si
lahko ogledate do 16. oktobra v
paviljonu Dušana Kvedra.
mš
Boriski grad še vedno
obnavljajo
Grad na Borlu, tak kot je videti danes, je rezultat večletnega te-
meljitega strokovnega dela, ki ga opravljajo delavci Zavoda za spo-
meniško varstvo iz Maribora. Letos so odprli v notranjem dvorišču
deloma zazidane arkade, podtemeljili celotno dvoriščno fasado, dela
še trajajo, in bodo nadaljevali na severozahodnem traktu, kjer bodo
prav tako podtemeljili fasado.
Dosedanji rezultati dela so manj vidni, ker je imel boriski grad
izjemne statične probleme. Takrat ko pa jih rešijo, so vsa dela skrita
pod stenami, stropovi in pod zemljo. Kot pravijo, bodo taka dela še
trajala kakšni dve leti, nakar se bodo začeli kazati tudi rezultati zuna-
njih posegov na grajskih zgradbah.
Se vedno pa ni rešeno vprašanje namembnosti borlskega gradu,
čemur bo tudi v prihodnje potrebno posvečati veliko pozornosti. Vse-
kakor pa ga bo lahko le boljša in kakovostnejša turistično gostinska
dejavnost ponovno oživela in mu dala tisto vsebino, ki tako markant-
nemu in tudi kulturno zgodovinsko pomembnemu objektu gre.
mš
Prenesena Mežanova freska v obnovljeni grajski kapeli na Borlu. Foto:
mš
Iščejo najboljšo razredno skupnost
Pred leti so v SŠC Ptuj začeli z zanimivo
akcijo — iskanjem najboljše razredne skup-
nosti. Ustanovili so sedem komisij za izvaja-
nje akcije in objektivno izbiro. Sprejeli so tu-
di pravilnik o izvajanju akcije Iščemo naj-
boljšo razredno skupnost (INRS), ki določa
dodelitev 50 točk za najvišji učni uspeh med
razrednimi skupnostmi (RS), za drugo mesto
45 točk in tako naprej do desetega mesta, ki
prinese le pet točk. Enako točkovanje velja
tudi za ocenjevanje celoletne prisotnosti pri
pouku. Prav tako je tcčkovano tudi sodelova-
nje v akcijah, ki jih organizira zbor učencev
(zbiranje papirja, čiščenje okolja . . .) ali pa v
samostojnih akcijah RS (razstave, počastitve
jubilejev .. .). Pri točkovanju zavzemajo po-
sebno mesto tudi izvenšolske dejavnosti
učencev.
Pravilnik pa ni cehovskega značaja. Marsi-
kdaj, kadar se v praksi pokaže potreba po
spremembi, izboljšavi ali dopolnitvi, se sesta-
ne komisija INRS in poskuša upoštevati
mnenja. Tako so letos septembra prejšnji
pravilnik v nekaterih preobširnih točkah str-
nili in mu dodali posebno dopolnilo o nega-
tivnih točkah (za vsako napovedano, vendar
ne opravljeno akcijo izgubi RS 30 točk). Prav
tako se RS odštejejo vse točke, pridobljene z
dotedanjim trudom, če je le-ta kaznovana.
Vsako četrtletje komisije pregledajo dose-
žene rezultate akcije in o uspehih posebej ob-
vestijo najboljše RS.
Ob koncu vsakega šolskega leta dobi naj-
boljša razredna skupnost pokal akcije, pouka
prost dan in materialni dodatek.
Vse te spodbude so že prinesle določene
rezultate. Tako se je povečal interes za sode-
lovanje v akcijah in za izvenšolsko delo. N^
žalost pa so kot rezultat neizpolnjenih želja
kažejo tudi manj razveseljivi pojavi kot je ne-
voščljivost in odklonilni odnos do različnih
prizadevanj bolj uspešnih RS. Mentorica
ZdravkaPernek in predsednica Irena Golob
skupaj z vodstvom akcije načrtujeta v okto-
bru pripravo ankete za analizo učnovzgojnih
rezultatov, ki jo bodo izvedli v novembru, ja-
nuarju in aprilu. V decembru bodo izdelali
novoletne čestitke, februarja pripravljajo ak-
cijo čiščenja okolja, maja bodo razstavili do-
sežke učencev na različnih tekmovalnih po-
dročjih, v juniju pa zaključili akcijo in pode-
lili priznanja. Izvolili bodo tudi novo vod-
stvo, ki bo skrbelo za bodočnost akcije, kate-
re pozitivni učinki so le preveliki, da bi jih
smeli prezreti.
Polonca Janžekovič
Fleur Tkalčec.
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (268)
OOUR Waldwirtschaft, Bled
»Prijateljem iz Avstrije, ki že 26 let zapored obiskujejo Bohinj,
sem hotela podariti brošuro Bohinj und Triglav; zagrebška založba
Turistkomerc jo je izdala v slovenščini, srbonrvaščini, nemščini, an-
gleščini in italijanščini, prodajajo pa jo po knjigarnah (npr. v Ljublja-
ni na Subičevi). V nemškem besedilu sem našla dosti popačenih slo-
venskih lastnih imen in drugih besed, npr. Velska Tal namesto Velo
polje, Komarče nam. Komarča, dolina Kota nam. dolina Kot, Srčani
torstaci nam. Srčni možje, Fernetič nam. Fernetiči, Soriš Berg nam.
oriška Alm/Soriška Berg (?), Janez Krsnik nam. Janez Krstnik, helj-
dini žganci nam. ajdovi žganci, kravlji bal nam. kravji bal. Bohinjske
stijene nam. Bohinjske stene, Jože Ciuh nam. Jože Ciuha (slikar), OO-
UR VValdvvirtschaft nam. TOZD Gozdno gospodarstvo, Rjavno nam.
Rjavina, kaljužnica nam. kalužnica. Rudi Baajyr nam. Rudi Badjura,
Prešern nam. Prešeren, Žagarov Graben nam. Žagarjev graben, Sklo-
nište železarjev nam. Zavetišče železarjev, Kanjevec nam. Kanjavec,
Peskov nam. Peski, Kobaridi nam. Kobarid, Jerek nam. Jereka, Bled-
ska kuča nam. Blejska koča, Jakov Aljaž nam. Jakob Aljaž, Tominšak
nam. Tominšek, Ponc nam. Ponce in tako naprej. Knjižica za darilo
ni primerna.«
Tako nafn piše V. T. iz Ljubljane in prilaga knjižico z nasloj/om
Bohinj und Triglav, izdal Turistkomerc in Zagreba, Ilica 26/1. Ko
srno jo prelistali, smo si rekli: »Neverjetno!« Poleg popačenih sloven-
skih imen in drugih besed, naštetih v pismu, smo naleteli tudi na ne-
kaj tiskovnih napak (npr. Fereienhauser nam. Ferienhauser) in nekaj
vsebinskih neustreznosti (tako je npr. Zois iz barona povišan v grofa,
zanika se obstoj poti iz doline Voje na Uskovnico idr.). Srbohrvaška,
angleška in italijanska izdaja knjižice nam niso prišle v roke, domne-
vamo pa, da po tej plati ne morejo biti nič boljše kakor nem.ška, saj je
iz naštetih napak očitno, da nemški prevod ni nastal po slovenskem
izvirniku, temveč je prevod srbohrvaškega prevoda. Za srbohrvaško
besedilo bi bili še pripravljeni priznati dopustnost delnega prilagaja-
nja nekaterih besed (npr. v primerjb tipa TOZD — OOUR, kaluznica
— kaljužnica. Žagarjev graben — Žagarov Graben ipd., kakor npr. mi
v slovenskih besedilih lahko pišemo Plitviška jezera nam. Plitvicka je-
zera, Titova votlina nam. Titova pečina ipd.), raba srbohrvatiziranih
imen za slovenske kraje in slovenske etnološke posebnosti v nemškem
besedilu pa je popolnoma nesprejemljiva, saj bi nemškega bralca
najbrž zanimala domača slovenska imena (ali pa v nekaterih primerih
stare nemške vzporednice, npr. Bled — Veldes), knjižica pa mu nas
predstavlja kakor srbohrvaško jezikovno provinco, mogoče s kako na-
rečno posebnostjo (spet alpski Hrvatje?). Kako togo seje prevajalka
Greta Hantler-Bakmaz držala srbohrvaške predloge, namesto da bi
pogledala v slovenski izvirnik (ali pa se zanjo očitno prezahtevnemu
prevajalskemu opravilu sploh odpovedala), vidimo iz absurdnega sr-
bohrvaškega citiranja naslovov in odlomkov iz slovenskih ali nemških
knjig: nemški bralec bo tako iz nemško pisane knjižice izvedel, da je
dr. Anton Melik napisal pomembno knjigo z naslovom »Slovenski
alpski svijet« ali pa da je Julius Kugy (znano je, da je sam pisal v
nemščini) opisal panoramo s Pršivca nad Bohinjskim jezerom z bese-
dami »Budenje jezera iz magle«!
Tovariša Pavla Nikšiča, v knjižici podpisanega kot zastopnika
Turistkomerca iz Zagreba, vprašujemo: Kako si predstavljate svojo
odgovornost za publikacije, ki jih izdajate? Po kakšnih merilih izbira-
te prevajalce in druge sodelavce? Kaj vam pomeni kakovost, kaj ko-
mercialnost?
Vprašanje za tovariša Draga Kralja in Metko Lokar, v knjigi
podpisana kot pisca besedila (slovenskega izvirnika?): Ali se čutita za
to zadevo kaj soodgovorna ali pa vama je mogoče že prišlo na mi^el,
da bi Turistkomerc tožila zaradi sramote, ki vama jo je s to knjižico
nakopal?
Pr9dajalce in tržno inšpekcijo pa nestrpno vprašujemo, kaj bodo
ukrenili, da bo omenjena knjižica nemudoma odstranjena iz prodaje,
saj je za tujega turista neuporabna (kaj dosežeš, če v Bohinju naročiš
»heljdine« žgance namesto ajdovih ali če tam okoli iščeš »Srčane gor-
štace« ali če domačine povprašaš za pot na »Velska Tal«?), za Slo-
vence pa nadvse žaljiva, čeprav ima na ovitku — kakor v posmeh —
odtisnjen lipov list iz emblema turistične propagandne serije »Slove-
nija moja dežela«.
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v
javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Repu-
bliška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
Pogovor s Stihom
odpade
Zveza kulturnih organizacij obči-
ne Ptuj sporoča, da za nocoj napo-
vedanega pogovora z Bojanom Sti-
hom o kulturi, politiki in narodu ne
bo zaradi bolezni. Organizatorji se
vsem obiskovalcem prireditev 14.
ptujskih kulturnih srečanj vljudno
opravičujejo.
OPRAVIČILO
v prejšnji številki Tednika nam
je tiskarski škrat povsem pomešal
ime pri sestavku z naslovom
»Trubarjev Novi testament je
končno restavriran«. Pravilno bi
se moralo glasiti — pater Marjan
Vogrin, zato se prizadetemu za
napako vljudno opravičujemo.
uredništvo
Anton Slodniak
Pohojeni obraz
11
Starec si je oddahnil. Za trenutek se je napravil neumnega: »Vse
prav, saj nič ne rečem. Toda kje si bil?«
»Pri ravnatelju.«
»Reči moraš pri gospodu ravnatelju, dasi je on manj kot jaz, ki
sem šolski svetnik. Zakaj si bil pri ravnatelju?«
»Profesor Krapf me je zatožil zaradi nemške naloge.«
»Profesor Krapf, profesor Krapf, saj je komaj suplent, ne pa pro-
fesor. Ta je vendar tvoj zaščitnik. Kaj si mu napisal, da te je zatožil?«
»Da je ta vojna največje hudodelstvo nad človeštvom in da naj
bodo prekleti oni, ki je niso znali preprečiti in ki je ne morejo konča-
ti.«
Starec j zavzel simeonsko pozo in je dejal študentu: »Poberi se v
pekel ali v nebo, na zemlji v tem času nimaš prostora.«
Marin je dejal: »Bomo videli.« Podkoritnik seje zasmejal in dre-
gnil soseda. Nato so nadaljevali z razlago Vodnikove basni Nemški in
slovenski konj, ki je bila v vojnem času sicer prepovedana, toda Ne-
žovšek ni mogel zdobreti, da je ne bi bral s svojimi učenci.
Po končanem pouku se je profesorski zbor z nevoljo zbiral h
konferenci. Utrujenost in misel na zamujeno kosilo in opravičevanje
pri ženi ali gospodinji ga je delala razkačenega kakor čredo spačenih
živali. Nekateri profesorji so bili tako prevzeti od pomembnosti svo-
jih predmetov, da se jim konferenca zaradi disciplinskega prestopka
ni zdela potrebna. »Privijte ga pri izpraševanju. Kaj je treba posebnih
konferenc« Drugi so se spet smatrali predvsem za vzgojitelje in so ra-
di v dolgotrajnih debatah govoričili o propalosti dijaštva. V tretji sku-
pini so bili kimavci, ki niso imeli svojega mnenja in so dosledno gla-
sovali za ravnateljev predlog.
Nežovšek je takoj po zvonjenju šel k ravnatelju, ludi Krapfa ni
bilo na spregled.
»Slučaj Marin,« je rekel profesor Podpečnik in sunil razglasno
knjigo od sebe. »To je vendar najboljši sedmošolec. Kaj hočejo spet s
tem fantom?«
»Vere mu manjka, drugače je izvrsten zgodovinar,« je ugotovil
profesor verouka Wolf. »Toda z njim moramo obzirno ravnati, ker je
res velik talent.«
»Eh, poln je hudodelskih nagonov; dokaz za Lombrosovo teori-
jo bi gledal v njem,« je s skelečim glasom švrknil profesor Sagbacher,
ki je učil latinščino in gimnazijsko logiko in psihologijo.
»To je Krapfov varovanec, kajne?« seje oglasil germanist Polož-
nik, domišljav začetnik, kateremu zveriženi hrbet ni dopuščal nositi
vojaški telečnjak. »Fant me principialno ne pozdravlja.«
»Take ljudi je treba ostro prijeti. Kaj pa bo kdaj iz njega, kvečje-
mu žurnalist,« je rekel profesor Dunkler, ki je svoje podlistke brez- :
uspešno pošiljal vsem znanim uredništvom.
»Fant je pristaš gostilniške romantike, nadarjen, toda v šolo pri-
haja smrdeč po vinu in tobaku,« ga obsoja prirodoslovec Pollak, ki si
je domišljal, daje puritanec, ker je bil nekoč v Londonu in ker ni pre-
nesel vina.
»Jaz ga bom branil, pa naj ga obdolže, česar ga hočejo,« je
vzkliknil z malomarnim glasom zgodovinar Bayer. Nevoljno je sukal
konico svoje redke kozje brade in obračal po kolegih mefistofelski
obraz, ki gaje umirjala velika pavlihovska bradavica vrh plešaste gla-,
ve. »On edini razume, kaj je zgodovina. V njegovem srcu sem zbudil
zanimanje za zgodovino človeške omike. Razvoj politične misli v Ev-
ropi je v vsem razredu razumel edino on.«
»Saj to je, gospod kolega, česar ne bi smel razumeti,« pravi pro-
fesor Voit. »Skrivnosti latinskih in grških slovniških zvez naj odkriva,
naj se uči na pamet dogme svete katoliške cerkve in razrešuje zahrbt-
nosti trigonometrije.«
»Dovolite, gospod kolega,« kliče nekoliko profesorjev.
»Učni načrt je uradno določen, menda nimate namena kritizirati
uradne določbe,« se repenči nekdo izza velikega kupa šolskih zvez-
kov.
»Mi smo namestniki cerkve in vladarja, v njunem imenu in za
njiju vzgajamo mladino. Pred svojo vestjo smo dolžni iztrebiti plevel
iz nje,« hiti pridigati profesor Wolf.
»Gospod kolega, jaz vzgajam mladino za mladino in za nikogar
drugega,« rohni profesor Bayer.
»Mladina je last države, to se vidi posebno jasno sedaj v vojnem
času, ko mladina brani prestol in krono,« kriči profesor Sagbacher.
»Gorje tistemu, ki misli drugače!«
Razvnel se je oster prepir. Večina je ogorčeno napadala Bayerja,
ki je s hripavim glasom zagovarjal svoje prepričanje. Profesorski zbor
seje razpršil v vrsto besednih dvobojevalcev, tako besnih, da nihče nij
opazil ravnatelja, Nežovška in Krapfa, ki so vstopili v zbornico. Šele
na ostri ravnateljev poziv so prenehali s prepirom. Odprtih ust so se-
dali za mizo, v mislih pa so kopičili nove dokaze za svoja mnenja.
»Gospodje, obžalovanja in solz vreden primer je danes pred va-
mi. Verujte mi, da se mi zamajejo tla pod nogami, če pomislim na to
hudodelstvo. Vprašujem se, ali je res bilo vse naše delo brezuspešno,
ali smo storili vsi svojo dolžnost, vsi brezpogojno, kakor zahteva od
nas naš sveti poklic in sveta prisega. Slučaj je jasen, krivda je podana
in vpije do neba. Gre le za vprašanje, ali krivca predamo vojnemu so-
dišču, ali pa ga pahnemo za vedno iz naših svetih sten. Profesor
Krapf naj govori!«
Ravnatelj ni sedel. Pogledi njegovih profesorjev so ga držali po-
konci kakor sulice, zabodene vanj. Bayer je molel dolgo roko kvišku
kakor kopje. Krapf je molčal. Rad bi spregovoril, toda ni mogel. Ka-
kor da bi šele sedaj popolnoma razumel, zakaj sovraži Marina. Rav-
natelj ga je spet poklical. Krapf ni mogel spregovoriti. Vsi so gledali
nepremično vanj. Ravnatelj je izgubil potrpljenje.
»Vest ga peče,« je polglasno zamrmral Nežovšek. »Če dovolite,
gospod ravnatelj, bom jaz razložil tovarišem ta primer.«
»Gospod šolski svetnik, vam ni nič znanega, gospod Krapf naj
govori.«
Krapf je zmedeno gledal v polo papirja na mizi pred seboj, kjer
so se porajale čudne slike, in te je začel opisovati. Drugega ni mogel
povedati.
»Pred vojskovodjevo palačo hodi Marin. Begunka je pred nekaj
minutami stekla v palačo. Zdaj čaka njenega znamenja, da pohiti za
njo in umori vojskovodjo. Že je dvignil revolver, zdaj ... jaz ... jaz
pa sem tu! Končajte konferenco, pripravite vislice!« Potem ni videl
ničesar več, zato je umolknil in se zgrudil v božjastnem napadu pod
mizo.
Nadaljevanje prihodnjič
8 — ZA RAZVEDRILO
9. oktober 1986 - TEDNIK
Kletka za ljubimce
Ljubimci niso vselej zanesljivi, še posebej če imajo razen vas še
kakšne obveznosti. V ptujski blagovnici pa vam nudijo koristen pripo-
moček — poleg vsega ostalega lahko kupite za ljubimca tudi kletko.
Ne vemo sicer ali je kletka namenjena zato, da ljubimca zadržite pri
sebi, ali pa naj služi, kot običajno, za kaznovanje. Brez dvoma pa lah-
ko kletko koristno uporabite za vašega ljubljenčka. Odločitev je vaša!
Fotozapis: JB
Turnir v malem nogometu
športno društvo Turnišče je v nedeljo, 5. oktobra, uspešno izvedlo turnir v
malem nogometu, s tem pa so tudi uspešno zaključili letni program organizacij ,
turnirjev. Kljub mrzlemu in oblačnemu vremenu (pri tem dodajmo še — v času
trgatve) se je turnirja udeležilo štirinajst ekip iz raznih krajev ptujske občine in
tudi iz krapinske.
Najuspešnejša ekipa turnirja je bila Bife Dolinca-Marčič, ki je v finalnem j
srečanju prepričljivo premagala ekipo domačina in sicer Mlade Turnišče. Sledi- ]
jo ekipe Vulkanizerstvo Tomanič, Val 202, Krčma kod Vlade, Marina club, Ex- ]
tra club. Sodelavci, Disco Lady, Drakvud, BG-86, Piranja-04, ŠD Turnišče in |
Video clip. Prve tri ekipe so prejele pokale za osvojeno mesto. ZB
Strelski troboj MB—VŽ—Ptuj
v nedeljo, 12. oktobra, bo na strelišču v Babosekovi grabi strelski troboj
med občinami Maribor, Varaždin in Ptuj. Letošnji organizatorje OSZ Ptuj. Tro-
boj bi moral biti že v nedeljo, 28. septembra, vendar je za ta datum odpovedala
sodelovanje ekipa Varaždina. Strelci upajo, da bo troboj izveden to nedeljo v
popolni sestavi vseh treh ekip, Ptujčanom pa zaželimo veliko športne sreče in
da bi tretjič zapored osvojili prvo mesto. ZB
RADIO PTUJ
(93,1 MHz - ultrakratki val, 1485 kHz - srednji val)
ČETRTEK, 9. oktober: 17.00 do 18.00 Zabavno-informativna
oddaja (novice, obvestila, hit dneva, reklame. Včeraj, danes, jutri); od
18.00 do 19.00 Iz naših krajevnih skupnosti. Sredi življenja; vmes do-
mača zabavna glasba.
PETEK, 10. oktober: 17.00 do 18.00 Zabavno-informativna od-
daja (novice, obvestila hit dneva, reklame, včeraj, danes, jutri); od
18.00 do 19.00 Kultura, Za konec tedna; vmes zabavna in popularna'
glasba).
SOBOTA, 11. oktober: od 17.00 do 19.00 V soboto popoldan no- i
vice, obvestila, reklame, hit dneva. Včeraj, danes, jutri — vmes oddajaj
v živo z »Živo« — ženitovanjsko posredovalnico.
NEDELJA, 12. oktober: 11.00 do 13.00 Tedenski pregled, zaba-!
vno-informativna oddaja. Kmetijska oddaja. Domača ustvarjalnost, j
Aktualnost tedna; od 13.00 dalje — čestitke poslušalcev.
PONEDELJEK, 13. oktober: od 17.00 do 18.00 Zabavno-infor-
mativna oddaja (novice, obvestila, hit dneva, reklame. Včeraj, danes,
jutri); od 18.00 do 19.00 Dogodki prek vikenda, vmes vedno lepe me-
lodije.
TOREK, 14. oktober: od 17.00 do 18.00 Zabavno-informativna
oddaja (novice, obvestila, hit dneva, reklame. Včeraj, danes, jutri); od
18.00 do 19.00 Pogovor o ..., Vprašanja in odgovori. Iz delovnih or-
ganizacij — vmes domača zabavna glasba.
SREDA, 15. OKTOER: od 17.00 do 18.00 Zabavno-informativna
oddaja (novice, obvestila, hit dneva, reklame. Včeraj, danes, jutri); od
18.00 do 19.00 Oddaja za pionirje in mladince — vmes sodobna po-
pularna glasba (lestvica Pionirskega lista, ustvarjalnost mladih, disko
glasba).
Vaše predloge za hit dneva (glasbena zvrst ni omejena!) spreje-
mamo na telefonski številki 771-223 (od 14. ure dalje) ali pa po pošti
na naš naslov: Zavod Radio — Tednik Ptuj, Vošnjakova 5, 62250 Ptuj
— za hit dneva. Seveda so dobrodošli tudi drugi predlogi, mnenja in
pripombe.
TV LJUBLJANA IN ZAGREB
PETEK, 10. OKTOBRA:
LJ I: TV mozaik: 9.00 Tednik;
10.00 Glasba starega Jadrana:
Split; 15.35 TV mozaik — pono-
vitev; 17.05 Poročila; Spored za
otroke: 17.10 Moj sadovnjak
spomladi, otroška oddaja; 17.25
Modro poletje, 26. del španske
nadaljevanke; 17.55 Ob 50-letni-
ci španske državljanske vojne —
neposredni prenos iz Doma
španskih borcev v Ljubljani;
18.55 Risanka; 19.00 Danes: Ob-
zornik ljubljanskega območja;
19.30 TV dnevnik; 20.05 Afrika:
Ta veličastna afriška potica, 6.
del angleške dokumentarne seri-
je; 21.10 Derrick, nemška nani-
zanka; 22.10 TV dnevnik; 22.30
Tat zločinov, francoski film.
LJ II: 17.25 TV dnevnik; 17.45
Začetek brez konca, otroška od-
daja; 18.15 Govorimo o zdravju,
izobraževalna oddaja; 18.45 Ka-
ko je z vašim očetom, humoristi-
čna serija; 19.30 TV dnevnik;
20.00 Večer z Ivom Pogoreličem;
20.55 Premor; 21.00 Obsedenost
od ustvarjanja, dokumentarna
oddaja; 21.50 Nočni kino: Bu-
sting, ameriški film.
ZG 1: 8.25 Od začetka do kon-
ca, serija za otroke; 8.55 TV v šo-
li; 12.40 Zamudili ste — poglejte
(Iz sveta operete. Koraki — od-
daja za mlade. Umetniški večer);
15.00 Izobraževalni program;
16.00 Dober dan, informativno
— mozaična oddaja; 17.25 Kro-
nika; 17.45 Od začetka do kon-
ca; 18.15 Govorimo o zdravju;
18.45 TV koledar; 18.55 Številke
in črke, kviz; 19.15 Risanka;
19.30 TV dnevnik; 20.00 Pusto-
lovščine Sherlocka Holmesa, se-
rijski film; 21.00 Avantura, zaba-
vna oddaja; 21.45 Dnevnik;
22.00 Kultura srca; 23.30 Vesti.
SOBOTA, 11. OKTOBRA
LJ I: Poročila; Otroška mati-
neja — ponovitev oddaj; 8.05
Moji konji; 8.20 Slovenske ljud-
ske pravljice III: Pastirček pri
kralju Matjažu; 8.40 J. Ribičič:
Miškolin - Visoka šola; 8.45
Miti in legende — Nova zaveza,
poučna serija; 9.00 Poskušaj mi-
gati dvakrat; 9.30 Ščepec širnega
sveta: Še o popru, ponovitev an-
gleškega izobraževalnega niza;
9.55 Afrika, ponovitev 6. dela an-
gleške dokumentarne serije;
10.55 Sremska Mitrovica: Spo-
minska slovesnost, prenos, Novi
Sad; 12.00 Poročila; 14.55 Poro-
čila; 15.00 Barabe, sovjetski mla-
dinski film; 16.30 Ljubitelji nara-
ve, 2. del angleške poljudno-
znanstvene serije; 17.00 Beo-
grad: DP v košarki (m) Parti-
zan—Šibenka, prenos; 18.30
Knjiga; 18.45 Risanka; 19.00
Danes: Turistični globus; 19.30
TV dnevnik; 19.45 Vreme; 19.50
Zrcalo tedna; 20.15 Goslač na
strehi; 23.10 TV dnevnik; 23.25
Rogaška 85: Jani Kovačič in Du-
šan Uršič.
LJ II: 13.15 Jugoslavija, dober
dan!; 13.45 Nenavadno mesto,
sovjetski film; 15.15 Miti in le-
gende; 15.30 Otroška predstava;
16.30 Filmi A. Hitchcocka —
Številka 17, angleški film; 17.50
Kože, 5. del TV nadaljevanke;
19.00 »Vickazicanja« — ljudski
humor; 19.30 TV dnevnik; 20.00
V družbi z ...; 20.30 Človek in
čas, dokumentarna oddaja; 21.15
Poročila; 21.25 Športna sobota;
21.45 Glasbeni večer — medna-
rodno tekmovanje glasbene mla-
dine.
ZG I: 9.00 TV v šoli (do
10.35); 15.15 Alpe - Jadran;
15.45 Sedem TV dni; 16.15 Haj-
duški večeri; 17.00 Partizan —
Šibenka, košarka, prenos; 18.30
Živeti z naravo; 19.15 Risanka;
19.30 TV dnevnik; 20.00 Na zve-
zi je Pelham 123, ameriški film;
21.45 Dnevnik; 22.00 Vikend
program; 23.30 Vesti.
NEDELJA, 12. OKTOBER:
LJ I: Poročila; Otroška mati-
neja: 9.00 Živ žav: Risanke,
Smrkci; 9.55 Lutkovni živ žav:
10.00 Flipper, 23. del ameriške
nanizanke; 10.25 A. Berkesi:
Pragovi, 6. zadnji del madžarske
nadaljevanke; 11.25 Šopek do-
mačih; 12.00 Kdor zna, ima, od-
daja za kmetovalce; 14.00 Poro-
čila; 14.30 Na zahod, ameriški
film; 15.40 Ž. Kozinc: Z boleči-
no v srcu, ponovitev; 16.55 Poro-
čila; 17.00 Pod lipo, prenos s
Tolminskega; 18.45 Risanka;
19.00 Danes: Ko še ne boli;
19.30 TV dnevnik; 20.00 Talal
Hadi: Internat—obračun, 2. del
nadaljevanke; 21.00 Jazz na
ekranu - Bled 86, 2. del; 21.30
Športni pregled; 22.15 Poročila.
LJ II: 17.00 Sarajevo: PJ v ro-
kometu (m) Željezničar: Dinos—
Slovan; 18.25 Oddaja iz kulture;
19.10 Na 4 kolesih, oddaja o pro-
metu in turizmu; 19.30 TV dnev-
nik; 20.00 Afrika, 4. del angleške
dokumentarne serije; 21.00 Vče-
raj, danes, jutri; 22.00 Poezija.
ZG I: 10.30 Nedeljsko do-
poldne za otroke; 12.00 Kmetij-
ska oddaja; 13.00 Jugoslavija,
dober dan, informativno-zaba-
vna oddaja; 14.00 Mali koncert;
14.15 Doktor Who, serijski film
za otroke; 15.05 Sestanek brez
dnevnega reda; 17.15 Filmski ci-
klus Johna Forda: Rio Grande,
ameriški film; 18.55 Risanka;
19.30 TV dnevnik; 20.00 Potova-
nje v Vučjak, dramska serija;
20.55 Morje, ljudje, obale — re-
portaža; 21.30 Športni pregled;
22.15 Dnevnik.
PONEDEUEK, 13. OKTO-
BER:
LJ I: TV mozaik: 9.00 Zrcalo
tedna; 9.20 Mednarodna obzor-
ja: Dan v Oecd-ju; 16.30 TV mo-
zaik — ponovitev; 17.20 Poroči-
la; Spored za otroke: 17.25 Ku-
pite kostanj; 17.45 Modro pole-
tje, 27. del španske nadaljevan-
ke; Spored za mlade: 18.15 Vi-
deogodba — ponovitev; 18.45
Risanka; 19.00 Danes: Podrav-
ski obzornik; 19.30 TV dnev-
nik;... Večer beloruske televizi-
je: 20.05 Minsk, stari in mladi,
dokumentarni film; 20.35 Beli
sen, glasbena oddaja; 21.15 Po-
znanstvo, dokumentarni film;
21.40 Debut, kratki igrani film,
približno ob 22.10 TV dnevnik;
22.30 Pojoča dežela, glasbena
oddaja.
LJ II: 17.30 Beograjski TV
program; 18.55 Premor; 19.00
Športni grafikon; 19.30 TV dnev-
nik; 20.00 Po sledeh napredka,
oddaja o znanosti; 20.50 Včeraj,
danes, jutri; 21.10 Pesem ptic tr-
novk, 4. del avstralske nadalje-
vanke; 22.00 Stereovizija.
ZG I: 8.30 Biserna roža, serija
za otroke; 9.00 TV v šoli (do
12.40); 13.50 Zamudili ste — po-
glejte (Na štirih kolesih. Morje,
ljudje, obale — reportaža. Risan-
ka, Iz fundusa); 16.00 Dober
dan, šport!; 17.25 Kronika; 17.45
Biserna roža, serija za otroke;
18.15 Pokaži mi kako, izobraže-
valna oddaja; 18.45 TV koledar;
18.55 Številke in črke, kviz; 19.15
Risanka; 19.30 TV dnevnik;
20.00 Trgovec iz Soluna, TV dra-
ma; 21.15 Mali koncert; 21.30
Čas knjige; 22.00 Argumenti, zu-
nanjepolitična oddaja; 22.30
Dnevnik; 22.50 En avtor, en
film.
TOREK, 14. OKTOBER:
LJ I: TV mozaik: 9.55 otrok in
šola: Učenec in učitelj; 10.25 Po-
klici: Poklici v železniškem go-
spodarstvu; 10.55 Oktober v
Kraljevu, prenos; 16.25 TV mo-
zaik — ponovitev; 17.25 Poroči-
la; Spored za otroke: 17.30 MPF
Celje '85, 6. oddaja; 18.00 Peri-
skop; 18.45 Risanka; 19.00 Da-
nes Gorenjski obzornik; 19.30
TV dnevnik; 20.05 Vidosav Ste-
vanovič: Lazar, drama TV Novi
Sad; 21.35 Integrali; 22.50 TV
dnevnik.
LJ II: 17.25 TV dnevnik; 17.45
Kaj otroci vedo o rojstnem kra-
ju; 18.15 Mostovi-Hidak; 18.45
Zabavnoglasbena oddaja; 19.30
TV dnevnik; 20.00 Narodna glas-
ba; 20.45 Žrebanje lota; 20.50
Včeraj, danes, jutri; 21.05 Doku-
mentarna oddaja; 21.50 Izobra-
ževalna oddaja.
ZG I: 8.30 Kaj otroci vedo o
rojstnem kraju; 9.00 TV v šoli
(do 12.05); 13.30 Zamudili ste -
poglejte (»Vickazivanje« Stereo-
vizija); 15.00 Izobraževalni pro-
gram; 16.00 Dober dan, informa-
tivno-mozaična oddaja; 17.25
Kronika; 17.45 Kaj otroci vedo o
rojstnem kraju; 18.15 Nekoč in
danes, izobraževalna oddaja;
18.45 TV koledar; 18.55 Številke
in črke, kviz;  19.15  Risanka;
19.30 TV dnevnik; 20.00 Žreba-
nje lota; 20.05 Dialogi, notranja
politika; 21.00 Ciklus avstralske-
ga filma: Neobičajni rop; 22.30
Dnevnik.
SREDA, 15. OKTOBRA:
LJ 1: TV mozaik: 9.00 Dušan
Jovanovič: Sobota dopoldan, iz-
virna TV drama (ČB); 16.20 TV
mozaik — ponovitev; 17.10 Po-
ročila; Spored za otroke: 17.15
Slovenske ljudske pravljice III:
O siromaku, ki je imel tri sinove;
17.40 Modro poletje, 28. del
španske nadaljevanke; 18.15 La-
dje na Jadranu: S polnimi jadri,
4. del, izobraževalne serije; 18.45
Risanka; 19.00 Danes: Zasavski
obzornik; 19.30 TV dnevnik;
19.55 Vreme; 20.05 Film tedna:
Žena in tujec, vzhodnonemški
film; 21.45 Dokumentarec mese-
da; 22.15 TV dnevnik.
LJ II: 17.25 TV dnevnik; 17.45
Burieske; 18.15 Pred svetom po-
klicev; 18.45 Zabavnoglasbena
oddaja; 18.30 TV dnevnik; 20.00
Jazz na ekranu: Big band RTV
Ljubljana; 20.45 Včeraj, Danes,
jutri; 21.00 Portreti: Kri in življe-
nje za svobodo, dokumentarna
oddaja; 21.45 Kronika Bemusa.
ZG I: 8.30 Burleske; 9.00 TV v
šoli (do 12.35); 13.40 Zamudili
ste — poglejte (glasbena oddaja,
dokumentarna oddaja); 14.55
Izobraževalni program; 16.00
Dober dan, informativno-mozai-
čna oddaja; 17.25 Kronika;
17.45 Burieske; 18.15 Pred pisa-
no paleto poklicev; 18.45 TV ko-
ledar; 18.55 Številke in črke,
kviz; 19.15 Risanka; 19.15 Ri-
sanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00
Kino oko, poletne olimpijske
igre; 22.30 Dnevnik.
ČETRTEK, 16. OKTOBRA:
LJ I: TV mozaik: 9.00 Iz cikla
jugoslovanskih filmov; 15.50 TV
mozaik — ponovitev; 17.25 Po-
ročila; Spored za otroke: 17.30 J.
Ribičič: Miškolin-Mišji sovražni-
ki, lutkovna oddaja; 17.40 Čiru-
le-Čarule: Čudežni šopek; 17.45
Modro poletje, 29. del španske
nadaljevanke; 18.15 Delegatska
tribuna; 18.45 Risanka; 19.00
Danes: Dolenjski obzornik;
19.30 TV dnevnik; 20.05 Tednik;
21.05 Besediloslovni utrinki: O
modnem »Še kako«; 21.15 J. Co-
smos: Učitelj Louis Meissonnier,
I. del francoske nadaljevanke;
22.10 TV dnevnik; 22.25 Mir in
razorožitev: Izročilo s Kozare, I.
del.
LJ II: 17.25 TV dnevnik; 17.45
Mali upornik, 4. del otroške seri-
je; 18.15 Znanost; 18.45 Iz sveta
operete; 19.30 TV dnevnik; 20.00
Otroci sonca, 2. zadnji del sovjet-
ske nadaljevanke; 21.00 Umetni-
ški večer: Predstava z Bitef-a.
ZG I: 16.00 "Dober dan, informa-
tivno-mozaična oddaja; 17.25
Kronika; 17.45 Mali upornik,
oddaja za otroke; 18.15 Znanost;
18.45 Mesec knjige, prenos otvo-
ritve; 19.15 Male skrivnosti veli-
kih kuharskih mojstrov; 19.30
TV dnevnik; 20.00 Spekter, poli-
tični magazin; 21.10 Pot v središ-
če znanja, kviz; 22.15 Dnevnik.
TEDNIK - 9- oktober 1986
ŠPORT IN DRUŠTVA — 9
Pionirji-gasiici med vajo z vedrovko.
ŠESTO SREČANJE PIONIRSKIH DRUŠTEV
Mladi gasilci v Ptuju
Jutri in v soboto, 10. in 11. oktobra bomo v F*tu-
ju gostili okoli 450 udeležencev šestega republiške-
ga srečanja pionirskih društev Mladi gasilec. Sre-
čanje sodi v sklopi Jugoslovanskih pionirskih iger,
potekalo pa bo pod geslom »Rastemo pod Titovo
zastavo«.
Kot so zapisali v prvem priložnostnem biltenu
ptujski organizatorji, so se do sedaj za srečanje
prijavili iz 75 osnovnih šol v Sloveniji. Vse udele-
žence bodo jutri od devete ure naprej pričakali
pred osnovno šolo Toneta Žnidariča v F*tuju, kjer
bo ob desetih tudi uradna otvoritev srečanja. Pol
ure zatem se bodo ekipe mladih gasilcev zbrale že
na prvem testiranju v znanju o gasilstvu, medtem
ko bodo likovniki pričeli ustvarjati na temo o ga-
silstvu. Ob enajstih se bo na športnem stadionu
Drava pričelo tekmovanje, v katerem bodo ekipe
pionirjev-gasilcev  dokazovale  svoje  znanje  in
spretnosti v gasilski štafeti ter v zbiranju vode z ve-
drovke. Po skupnem kosilu si bodo popoldne vsi
udeleženci — torej pionirji in njihovi mentorji —
ogledali ptujske zgodovinske znamenitosti. Obse-
demnajstih se bodo vsi skupaj spet zbrali pred OŠ
Tone Žnidarič, kjer jih bodo razporedili po domo-
vih svojih ptujskih vrstnikov, mentorji pa se bodo
ob devetnajstih zbrali v gasilskem domu na posve-
tu.
V soboto ob 8.30 se bodo vsi udeleženci zbrali
pred Srednješolskim centrom I*tuj, kjer bo ob de-
vetih otvoritev razstave likovnih intehničnih izdel-
kov ter podelitev plaket za dosežene uspehe na ga-
silskem tekmovanju. Ob desetih bo v avli centra
potekal kviz pod naslovom Preprečujmo požare,
zatem pa se bodo naši gostje poslovili in odpoto-
vali proti domu.
M. Ozmec
MEDOBČINSKE NOGOMETNE LIGE
Drava izgubila v Skorbi
5. kolo A-Iiga
— V Pragerskem je domače
moštvo premagalo zelo dobro
ekipo Hajdine, predvsem po za-
slugi zelo slabega in domačinom
II. polčasu pa sta stopila na sce-
no sodnik Žajc in njegov pomo-
čnik Hrastnik iz Poljčan. Preki-
njala sta, napade Hajdinčanov,
sodnik Zaje je celo tekmo izzival
igralce Hajdine, predvsem oba
Vogrinca. Tekma je bila v 89. mi-
nuti prekinjena zaradi napada
na sodnika s strani igralca Hajdi-
ne. Po tekmi se je sodnik Zaje
opravičeval Hajdinčanom zaradi
slabega sojenja. Dejal je, da za
to ni sam kriv ampak vodilni lju-
dje v sodniški organizaciji in pa
nekateri funkcionarji v drugih
klubih, katerim uspehi Hajdine
ne gredo v račun.
— V Skorbi je domači klub
presenetil ptujsko Dravo. Doma-
čini so vodili že s 3:0. Za uspeh
domačinov je zaslužen predvsem
mladi vratar, ki je ubranil veliko
težkih strelov nogometašev Dra-
ve.
— V Slovenski Bistrici je do-
mača Osankarica z lahkoto pre-
magala goste iz Tržca, njim ne
gre in ne gre.
— V Poljčanah je domači Boč
z lahkoto premagal goste iz Zg.
Polskave.
— V Slovenji vasi je domača
Slovenja vas premagala odlične-
ga novinca v ligi, ekipo Oplotni-
ce z visokim rezultatom 5:0.
— V Gerečji vasi je presenetila
ekipa Središča in premagala do-
mačine z 2:1. Tako je tudi Gereč-
ja vas že izgubila in v A-ligi ni
več neporaženih ekip.
NK Slovenja vas
naklonjenega sodnika Zajca iz
Ptuja. Takšno igro, kot so jo pri-
kazali Hajdinčani v I. polčasu, si
samo želimo na naših igriščih. V
Rezultati A-liga, 5. kolo
Pragersko —Hajdina 2:1, Skorba—Drava 3:2,
Osankarica—Tržeč 3:0, Boč—Zg. Polskava 6:1,
Slovenja vas —Oplotnica 5:0, Gerečja vas —Središ-
če 1:2.
Lestvica po 5. kolu
1. Boč 5 3 11 10:6   7
2. Pragersko 5 3 11 13:10 7
3. Središče 5 3 11   7:4   7
4. Slovenja vas 5 2 2 1 11:6  6
5. Osankarica 5 2 2 1   9:6   6
6. Hajdina 5 2 12 14:8   5
7. Drava 5 2 12 12:8   5
8. Gerečja vas 5 13 1   8:8   5
9. Oplotnica 5 2 12   9:11 5
10. Skorba '5 2 0 3   9:11 4
11. Tržeč 5 10 4   4:15 2
12. Zg. Polskava 5 0 14   7:19 1
Pari 6. kolo, v nedeljo, 12. oktobra ob 10. uri
Hajdina —Središče,   Oplotnica —Gerečja   vas,
Zg. Polskava —Slovenja vas. Tržeč—Boč, Drava —
Osankarica, Pragersko —Skorba.
Rezultati B-liga, 5. kolo: Gorišnica—Rogoznica
1:0, Kicar—Sp. Polskava 1:0, Grajena —Podvinci
1:2, Markovci—Stojnci 0:3, Dornava—Videm 3:0.
Lestvica po 5. kolu:
1. Stojnci 5 4 0 1 15:6 8
2. Dornava 5 2 3 O 9:4 7
3. Podvinci 5 3 0 2 6:4 6
4. Kicar 5 2 2 1 5:5 6
5. Markovci 5 2 2 1 6:7 6
6. Videm 5 2 1 2 9:11 5
7. Sp. Polskava 4 2 0 2 7:6 4
8. Gorišnica 5 2 0 3 8:9 4
9. Rogoznica 4 0 2 2 1:3 2
10. Grajena 5 0 0 5 6:15 O
Pari B-liga, 6. kolo v soboto, 11. oktobra ob 15.
uri:
Rogoznica—Videm, Stojnci —Dornava, Podvin-
ci—Markovci, Sp. Polskava —Grajena, Gorišni-
ca—Kicar.
Branko KIRBIŠ
Najboljši »Kovinar«
Ob 10. prazniku krajevne skupnosti Ormož je
bilo 20. septembra pokalno tekmovanje z zračno
puško, ki ga je izvedla strelska družina kovinar,
nosilka strelstva v občini Ormož. Tekmovanja se
je udeležilo 9 ekip iz občine. Ekipo so sestavljali
štirje strelci mešane sestave.
• Pokal so osvojili strelci strelske družine Kovinar
A s 670 krogi, drugo mesto si je priboril Kovinar
B, tretje pa strelska družina Podgorci. Sledijo: To-
varna sladkorja Ormož, Kovinar C, Tomaž, Kovi-
nar D. Središče in Kovinar E;
Med posamezniki je bil najboljši Stanko Slad-
njak (SD Podgorci) s 176 krogi, drugi je Drago
Kanič (SD Središče) s 175 krogi, tretji Jani Ivanu-
ša (SD Kovinar) s 173 krogi, sledita pa Zlatko Za-
dravec (SD Kovinar) s 171 krogi in Mirko Lukner
(SD Kovinar) s 170 krogi.
Ob koncu tekmovanja je krajevna skupnost Or-
mož podelila strelski družini Kovinar priznanje za
dolgoletno uspešno delo in sodelovanje na pod-
ročju strelstva.
Jani IVANUŠA
ROKOMET
Ormož
premagal
Dravo
v soboto zvečer je bilo v Or-
možu zanimivo srečanje vzhodne
skupine druge republiške roko-
metne lige, v katerem so domači
člani premagali Dravo iz Ptuja s
23:16 (10:7). Tekma je bila prava
prvenstvena, domačini pa so jo
dobili po zaslugi boljše igre v na-
padu in razpoloženega vratarja
Gaberca.
Ormož: Gaberc, F. Šandor I,
Vrbančič, M. Šandor I, Hebar 1,
Rajšp 1, Hedžet 5, M. Hebar 3,
Potočnjak 2, Zabavnik 9, Vukan,
Geč; Drava: Valenko, Vukašino-
vič. Gobec I, Horvat 3, Matjašič
S., Žuran, Kelenc 4, Terbuc 3,
Peklar, Hrupič 5, Matjašič A.
Člani Velike Nedelje so gosto-
vali v Črenšovcih, kjer jih je do-
mači TOKO premagal z dvema
zadetkoma razlike. Izgubili so
dokaj nesrečno, saj so v zadnji
minuti pri zadetku razlike za do-
mačine zastreljali sedemmetrov-
ko, nato pa pri dveh zadetkih ra-
zlike še eno.
Članice Drave so v soboto
zmagale na mednarodnem tur-
nirju v Avstriji, v nedeljo pa ne-
pričakovano izgubile prvenstve-
no srečanje v Šmartnem ter si ta-
ko precej poslabšale možnosti za
prvo mesto v vzhodni skupini
druge republiške lige. Domačin-
ke so zmagale s 16:13 (8:9).
Drava: Sirovnik, Hentak 3, Šo-
ba 1, Vtič, Korošak 2, Lašič 2,
Fridl 4, Primožič, Malek 1, Bra-
tuša, Gregorec.
V soboto popoldan bosta v
Ptuju dve članski tekmi. Ob 15.
uri se bo začelo srečanje članic
Drava—Radgona, ob 16.30 pa
članov Drava—Bakovci. Velika
Nedelja se bo na svojem igrišču
pomerila s Šempetrom, Ormož
pa bo gostoval v Celju.
I. kotar
Začetek
prvenstva
v košarki
v soboto bodo z novim prven-
stvom začeli v vzhodni skupini
druge republiške košarkarske li-
ge za člane, v kateri bodo nasto-
pali tudi igralci KK Ptuj. Ti se
bodo v prvem kolu na svojem
parketu v dvorani Mladika po-
merili s Pomurjem iz Murske So-
bote. Tekma bo v soboto, 11, ok-
tobra, s pričetkom ob 20. uri.
1. k.
V soboto
revijalni
turnir
Klub malega nogometa Tarok
iz Ptuja je organizator enega od
turnirjev za slovenski revijalni
pokal v malem nogometu. Turnir
bo v soboto, 11. oktobra, od 8.
ure dalje na igrišču pri osnovni
šoli Franc Osojnik. Nastopile
bodo povabljene ekipe iz seve-
rovzhodnega dela Slovenije, gre
za najboljše ekipe s tega območ-
ja. Tako bo nastopilo dvanajst
ekip in sicer Želve (Apače),
KMN Zidanšek (Maribor), Or-
kan (Poljčane), Zvezdaš (Celje),
Talci — Surovina (Maribor), Bo-
hova — Hoče, B. kovačevič
(Slivnica), Smoki(Ormož), Vito-
marci, Voličina in domači Tarok.
Za revijalni pokal se je prijavi-
lo 22 ekip, ki za uvrstitve na tur-
nirjih dobijo določeno število
točk. Dvanajst najboljših se bo
uvrstilo v super finale, zmagova-
lec pa na državno prvenstvo. Po
turnirju v Ptuju bo naslednji čez
teden dni v Vitomarcih.
_,^_.___________.......l.Jt.
Aluminij ob točko
na Ravnah
v petem kolu prvenstva v vzhodni območni republiški nogome-
tni ligi so igralci Aluminija gostovali na Ravnah in z domačim Fuži-
narjem igrali 3:3. Zanimivo je, da so Kidričani v 76. rriinuti vodili še s
3:0, nato pa do konca prejeli tri zadetke, gotovo po zaslugi nepazljive
igre v obrambi. Zadetke za Aluminijso dosegli Emeršič ter Stanko in
Danilo Glažar.
Aluminij: Milošič, Selinšek, Kodrič, Žitnik, Jeza, Emeršič, S.
Glažar, D. Glažar, Repec, Ivančič, Strel.
V nedeljo v Kidričevem gostujejo Pekre
V nedeljo popoldan bo v Kidričevem gostovala enajsterica iz Pe-
ker, ki v vzhodni ligi trenutno vodi. Aluminij pa je s štirimi točkami
trenutno deseti.
1. k.
Občinski jesenski
kros '86
ORGANIZATORJI: TZKO Ptuj, Atletski klub Ptuj in Kmetijski
kombinat TOZD Ptujske toplice.
DATUM, ČAS IN KRAJ: četrtek, 9. oktobra, ob 15.30, v Ptujskih
toplicah. V primeru slabega vremena (dež) bo tekmovanje v ponede-
ljek, 13. oktobra, ob 15.30 uri neglede na vreme.
TEKMOVALNE KATEGORIJE IN PROGE (URNIK):
15.30 mlajši pionirji (letnik 1974) 1000 m
15.30 mlajše pionirke (letnik 1974) 1000 m
15.50 mlajši pionirji (letnik 1973) 1000 m
16.00 mlajše pionirke (letnik 1973) 1000 m
16.10 starejši pionirji (letnik 1972) 1000 m
16.20 starejše pionirke (letnik 1972) 1000 m
16.30 starejši pionirji (letnik 1971) 1000 m
16.40 starejše pionirke (letnik 1971) 1000 m
16.50 mlajši mladinci (letnika 1969 in 1970) 2000 m
17.00 mlajše mladinke (letnik 1970) 1000 m
17.10 starejši mladinci (letnika 1967 in 1968) 3000 m
člani (letnik 1966 in prej) 3000 m
17.25 starejše mladinke (letnika 1968 in 1969) 2000 m
članice (letnik 1967 in prej) 2000 m
17.35 pripadniki JLA (brez omejitev) 3000 m
OMEJITEV NASTOPA: Vsaka osnovna šola lahko prijavi v vsa-
ki kategoriji največ 3 tekmovalce-ke, za ekipno uvrstitev pa se točku-
jeta 2 bolje uvrščena tekmovalca-ki. Pri vseh ostalih kategorijah je na-
stop neomejen.
NAGRADE: V vseh kategorijah prejmejo najboljši trije diplome.
V pionirskih kategorijah osnovnih šol (letnik 1974, 1973 in 1972) je
točkovanje ekipno, ločeno za pionirje in pionirke. Pri točkovanju
prejmejo prve tri ekipe (upoštevajoč vse 3 kategorije) pokale.
Tekmovanje bo po pravilih AZJ. Najboljša dva iz vsake kategori-
je bosta zastopala občino Ptuj na republiškem KROSU DELA v Kra-
nju, 18. oktobra.
Priprave za nastop
v Grčiji
Mirko Vindiš z osvojenimi pokali
Na tradicionalnem dvanaj-
stem pohorskem gozdnem teku,
ki ga vsako leto pripravljajo ve-
terani Smučarskega kluba Pohor-
je — Hoče, je tekmoval tudi
ptujski atlet Mirko Vindiš. Na
trinajst kilometrov dolgi progi s
številnimi vzponi je prepričljivo
zmagal in kar za minuto in 23 se-
kund izboljšal izboljšal doseda-
nji rekord Podgornika in Krem-
pla. Sodelovanje na tem teku je
samo ena izmed tekem v okviru
priprav za nastop na klasičnem
maratonu, ki bo 26. oktobra s
startom na Maratonskem polju
in ciljem na olimpijskem stadio-
nu v Atenah. d. 1.
V goste pride
zagrebški Dinamo!
čez teden dni, v četrtek, 16. oktobra bodo v Ptuju gostovali
igralci zagrebškega Dinama, ljubitelji nogometa pa si bodo lah-
ko ogledali tri srečanja. Ob 14. uri se bo začelo srečanje mladin-
skih ekip Drave in Dinama (Zagrebčani so državni prvaki), tek-
ma članov pa se bo pričela ob 15. uri in 30 minut. Po tej tekmi,
ki bo zaradi odličih iger Dinama gotovo privabila veliko gledal-
cev, bo na rokometnem stadionu še srečanje v malem nogometu
med slovenskimi in hrvaškimi športnimi novinarji. I. k.
10 - ZA RAZVEDRILO
9. oktober 1986 —
TEDNIK
TEDNIK
- 9. oktober 1986
OGLASI IN OBJAVE - 11
Spet je bilo veselo v Muretincih
Stanovalci iz doma upokojen-
cev Ptuj —Muretinci so se tudi
letos zbrali v Muretincih, da bi
družno, predvsem pa zadovoljno
in veselo preživeli enega izmed
njihovih, že tradicionalnih dne-
vov, ki jim ga prireja uprava do-
ma.
»Zbrali smo se v dislocirani
enoti doma upokojencev v Mu-
retincih na vsakoletnem, že tradi-
cionalnem pikniku. To je prilož-
nost, da se srečamo stanovalci
ptujske in muretinske enote do-
ma, da se skupaj poveselimo,
kakšno rečemo in tudi zapleše-
mo. Kot vidite, smo ujeli lep son-
čen dan, poskrbeli smo za glasbo
in prigrizek, pa tudi v kozarcu se
bo našlo kaj rujnega,« nam je
pripovedovala direktorica doma
upokojencev   Milena   Medved.
Dodala je še, da je prišlo na sre-
čanje v Muretincih okrog 120
stanovalcev doma in da so v so-
bah ostali ie tisti, ki jih je bole-
zen priklenila na posteljo.
mš
Lep dan in veselo razpoloženi stanovalci doma upokojencev Ptuj—Mu-
retinci na srečanju v Muretincih, ki je bilo v četrtek, 2. oktobra. Foto:
mš
Dimnik v Kidričevem
pleskajo alpinisti
v okviru rednih vzdrževalnih del so prejšnji teden
pričeli s pleskanjem kovinskih obročev, ki so nameš-
čeni na velikem, predk 140 metrov visokem dimniku
TGA Kidričevo. Med tremi ponudniki je vodstvo
TGA zaupalo to zahtevno in vsekakor tudi nevarno
delo štirim članom alpinističnega odseka slovenjebi-
striškega Impola. Ti so svojo nalogo vzeli zelo resno
in s pleskanjem uspešno napredujejo. Žal jih ob na-
šem obisku v TGA ni bilo na dimniku, kljub temu
pa smo to ogromno gmoto zidakov slikali tako, da si
lahko vsak od vas predstavlja, kolikšna hrabrost je
potrebna za takšno delo.
Foto: M. Ozmec
V Kidričevem o problematiki zdravstvenega varstva
Minuli četrtek, 2. oktobra, so
se na razširjeni seji sestali člani
sveta KS Kidričevo skupaj s čla-
ni komisije iz Zdravstvenega
centra Ormož—Ptuj, ki je zadol-
žena za reševanje problematike
organiziranega zdravstvenega
varstva na širšem območju Kidri-
čevega.
V začetku avgusta je namreč
občinski sanitarni inšpektorat iz-
dal posebno odločbo o nujnosti
ureditve higienskih razmer in na-
sploh o saniranju zdravstvene
postaje Kidričevo, kjer koristijo
usluge tudi krajani Cirkovec, Lo-
vrenca, delno Hajdine in Ptujske
gore. Prostori, v katerih poteka
zdravstveno varstvo, so s sanitar-
no tehničnega stališča zadovolji-
vi le v obratni ambulanti TGA,
medtem ko prostori splošne am-
bulante ter zobozdrava in labora-
torija tem predpisom ne ustreza-
jo. Ker je sanacija povezana s
kupom nepredvidenih težav,
predvsem pa finančnih, so se do-
govorili, da bodo v roku enega
meseca sklicali predstavnike
vseh KS, katerih krajani koristijo
usluge ambulante Kidričevo, ter
se o problematiki podrobneje
dogovorili. Hkrati pa bodo v
istem roku sklicali tudi razgovor
s predstavniki občinske zdrav-
stvene skupnosti, saj je problem
zdravstvenega varstva v Kidriče-
vem nujno potrebno čim hitreje
rešiti.
-OM
Dogovarjanja o postavitvi razstave
Pred tednom sta Ptuj obiskala arhitekt in oblikovalec Janez Suha-
dolc in Miran Kafol — vodja razstavne in izobraževalne dejavnosti v
Cankarjevem domu v Ljubljani, da bi se z vodstvom ptujskega Pokrajin-
skega muzeja dogovorila o načinu predstavitve ptujskega in ormoškega
kulturnega bogastva v slovenski prestolnici. Gre za enkratno priložnost,
ki je seveda Ptučani ne smemo zamuditi in je zato potrebno aktivirati
vse razpoložljive faktorje, da bo ta razstava v Cankarjevem domu uspe-
la. Otvoritev je predvidena tik pred slovenskim kulturnim praznikom —
4. februarja prihodnje leto, odprta pa bo do 15. marca. Skupno s Can-
karjevim domom se v organizacijo razstave vključuje tudi Narodni mu-
zej iz Ljubljane, ki bo v razstavišču Arkade pripravil razstavo ptujskega
arheološkega bogastva, v Cankarjevem domu pa bo pregled kulturno-
zgodovinske dediščine. mš
Našo strokovnjakinjo so spet povabili v Somalijo
Somalijsko ministrstvo za kul-
turo je po štirih letih ponovno
povabilo v svojo deželo našo pri-
znano strokovnjakinjo za umet-
nostno zgodovino in etnologijo
dr. Štefko Cobljevo, ki je že v le-
tih od 1980 do 1982 delala na
ureditvi enega izmed njihovih
muzejev. Že takrat je nastala ide-
ja, da bi v Somaliji zgradili novo
zgradbo za nacionalni muzej,
vendar je bilo le malo možnosti,
da bi lahko zamisel tudi izvedli.
Kljub vsemu pa so jo. Že lani, za
njihov nacionalni praznik, ki je
21. oktobra, je bila zgradba kon-
čana, za letošnjega pa bi radi
odprli zbirke na polovici površi-
ne, skupno je na voljo 2500 kva-
dratnih metrov, kar je nekako
polovica naše grajske žitnice.
Ko smo se pogovarjali z dr.
Cobljevo, nam je povedala, da ji
pri delu pomaga velika ekipa do-
mačinov in da dela lepo napre-
dujejo.
Ta čas se v Somaliji končuje
zima, kar pomeni, da ie velika
sprememba v klimi. Zelo toplo je
in vlažno, saj vetrovi pihajo od
oceana in prinašajo vlažen zrak,
tudi dež. Vse pa je že zeleno in v
cvetju, z obilico eksotičnega sad-
ja in z zelo živahnim življenjem v
Mogadishu, glavnem mestu So-
malije. V njem je bilo v zadnjih
petih letih veliko izgrajenega,
med drugim tudi nacionalna bi-
blioteka, čeprav imajo še vedno
okrog 90 odstotkov ljudi, ki ne
znajo niti pisati niti brati. Pozna-
jo pa tudi veliko inflacijo, saj je
leta 1982 veljal dolar 8 lokalnih
šilingov, danes pa jih velja kar
95.
Zanimiv je tudi somalijski pro-
met, ki ga je veliko, čeprav imajo
bencin na bone. Po cestah pa vo-
zijo vse mogoče »spake«. Včasih
manjka kar polovico avtomobila,
šoferji so brez izpitov in za vsa-
kim vogalom lahko vidiš kakšno
nesrečo.
Somalijci imajo le en, edini ča-
sopis, ki je približno tolikšen kot
TEDNIK in pokriva vso deželo.
Njihova televizija je še v poiz-
kusnem obratovanju in tudi ra-
dio prinaša le lokalne vesti.
Dr. Cobljeva nam je še pove-
dala, da je ta čas v Mogadishu 15
Jugoslovanov, od tega trije Šta-
jerci, kar dva Konjičana vzdržu-
jeta tamkajšnjo tovarno usnja, ki
so jo naša podjetja zgradila pred
leti. mš
Dr. Cobljeva je avtorica ptujske postavitve muzeja na prostem,
ki ta čas kaže takšno podobo. Foto: mš
Pripadniki topničarskih enot JLA med urjenjem.
(foto: M. Ozmec)
Topničarji
so praznovali >
v počastitev 7. oktobra — dneva topničarjev JLA je bilo v torek
dopoldne slovesno tudi v vojašnici Dušana Kvedra v Ptuju. Starešine
in vojaki so se dopoldne zbrali na svečanem zboru skupaj s predstav-
niki ljubljanskega armadnega območja in skupščin občin Ormož in
Ptuj. Po slavnostnem govoru starešine ptujske garnizije Živojina Peši-
ča, so najbolj zaslužnim starešinam in vojakom izročili pohvale in na-
grade. Vojaki so imeli popoldne prost izhod v mesto.
Sicer pa naj dodamo, da so v počastitev dneva topničarjev pote-
kale ves minuli teden številne športne prireditve in srečanja. Tradicio-
nalnega odprtega strelskega tekmovanja na strelišču v Apačah se je
udeležilo kar 10 ekip iz ptujske in ormoške občine. Vojaki, starešine
in člani ZRVS so se pomerili v streljanju z vojaško avtomatsko in po-
lavtomatsko puško ter z vojaško pištolo. V ekipni razvrstitvi so dose-
gli prvo mesto člani ekipe ZRVS Ptuj, pred vojno pošto Ptuj in ekipo
ZRVS Ormož. Med posamezniki pa je s pištolo najbolje streljal Zden-
ko Medved iz ZRVS Ptuj, s polavtomatsko puško vojak Zoran Dimi-
trič iz VP Ptuj, z avtomatsko puško pa Marjan Gajzer iz ekipe Agisa.
M. Ozmec
Posvet
direktorjev SDK
v prostorih ptujske podružnice Službe družbenega knjigovodstva
je bila prejšnji četrtek seja Kolegija generalnih direktorjev služb druž-
benega knjigovodstva v republikah in avtonomnih pokrajinah. Sejo je
vodil generalni direktor SDK Jugoslavije Dimitrije Tasič. Najpo-
membnejša tema pogovorov je bila obravnava ocene zaključnih raču-
nov in dela ekonomsko finančne revizije ter informacija o nadaljnem
sodelovanju SDK Jugoslavije s posvetovalno organizacijo Coopers &
Lybrand iz Londona. Sprejeli pa so tudi plan dela te službe do konca
letošnjega leta. Razpravljalci iz posameznih republik in avtonomnih
pokrajin so opozorili na vrsto specifičnih problemov v svojih službah,
hkrati pa na nujnost večjega sodelovanja in izmenjave izkušenj med
temi službami. Na žalost pa je bil ta sestanek za novinarje predvsem
manifestacija, ne pa delovno srečanje, saj nam organizatorji niso pri-
skrbeli osnovnih informacij, niti nam niso hoteli posredovati gradiva,
o katerem so razpravljali. Dvomimo, da so te informacije nezanimive
za občane in upamo da bo v prihodnje možnost vsebinskega poroča-
nja s takih sestankov zagotovljena, saj tudi mi nimamo časa sedeti na
sejah, s katerih ni mogoče dosledno poročati.
d. 1.
Udeleženci seje med pogovorom o oceni zaključnih računov.
Dober den! Čista sen že puklasti no sen se celi v puto spremena. Saj
vete. to je tista priprava s kero grozdje na hrbti na prešo nosimo. To vete
neje glih tak lehka zadeva, še posebno, če je gorica preveč po bregi poslu-
njena no si pri hoji navzgor zobje no kolena dober den voščijo. Je pa vete
provi hujdič, če more človik puto na hrbti pa še na spredji stroni nositi v
obliki vejkega kurjega britofa oziroma trebuščeka kak totemi organi boj
strokovno pravimo. Putač je pač glovni delavec v brotvi no mu je treba
turni primerno tudi strečti. Navodnemi težoki oziroma beroči še lehko po-
nudiš jabolšnico ali kokšno drugo čmigovino, smrten greh pa hi bija, če
ne bi putač kaj vinskega v dušo no telo doba. Saj vete kak smo negda re-
kli, da pač tejko še more v vinsken sodi store tetine ostoti, ke si lehko du-
šo priveze no svoj kol namoči. Kol, tisti vinogradniški kol, ki ga putač no-
si je prova znamenitost. Na njega za vsoko puto eno zarezo z nožon vreze
tak ke zvečer un no virt veta kejko no kokšna letino sta imela. Tisti kolek
se po končani brotvi za trom vtekne, se letnica na njega vreze tak, ke je
to dokument določene letine. Če slučajno med beroči do pretepa pride pa
je to tudi putarjevo naj boj priročno hladno orožje. To je seveda boj redka
zadeva, saj vsi dobro vemo, da je trgotev eden najboj veselih domačih
praznikov kerega se udeleži topla no mrzla žlohta, prijoteli no znanci no
drugi ljubitelji najboj žlahtne rožice — vinske trtice.
Pa naj bo zadosti o brotvi, ki letos resen v lepen vremeni poteka.
Kapljica je sladka no je za pričakovati dober vinski švic. Ja, dosti Švica
more pretečti po vinogrodnikovih plečah, lici no ritnem žlebi, da v jesen
tudi moštek v kad curlja. Toto pismo van pišem ponoči, saj podnevi nega
cajta za pisaje. Malo se mi že dremlje. Želin vam lehko noč, tri buhe na
pomoč, pa še enega krta, ki bo van po grunti vrta.
Vas' grozdekov LUJZEK
O razvoju energetike
v Ptuju
Na pobudo poslovnega odbora za izgradnjo prve etape izgradnje
ptujskega plinovoda je minuli ponedeljek, 6. oktobra, potekala javna
razprava o študiji dolgoročnega razvoja energetike v Ptuju, s poudar-
kom na razvoju komunalnih energetskih sistemov. Razpravo je vodil
Janez Belšak, predsednik komiteja za urbanizem, gradbeništvo in ko-
munalne zadeve SO Ptuj, v njej pa so sodelovali tudi predstavniki
Projekte inženiringa, mariborske plinarne in predstavniki večjih ptuj-
skih delovnih organizacij.
Glede na vse težje stanje v svetu pri oskrbi z energijo in glede na
to, da beležijo zadnja leta, predvsem pa v prihodnjem obdobju padec
porabe klasičnih goriv, kot sta nafta in premog, ter na drugi strani po-
rast porabe jedrske energije in zemeljskega plina, je odločitev za pli-
nifikacijo mesta Ptuja z industrijo prav gotovo ugodna. Med drugim
so po razpravi sprejeli štiri bistvene sklepe, od katerih je najpomemb-
nejši ta, da želijo od TGA Kidričevo čim prejšnji odgovor o neposred-
nih možnostih ogrevanja mesta Ptuja iz njihove tovarniške kotlovni-
ce. Tako bodo lahko pripravljalci dokončno oblikovali srednjeročni
plan razvoja tega področja. Nadalje so sklenili, da poslovni odbor za
izgradnjo plinovoda v Ptuju nadaljuje s svojim delom po zastavlje-
nem programu, da pa bo delo potekalo lažje, bodo po posameznih
conah ustanovili še pododbore. Vsi udeleženci javne razprave so se
tudi obvezali, da bodo v čim krajšem času dali odgovore o potrebah
in željah pri oskrbi z energijo, seveda pa bodo s sprejetimi stališči se-
znanili tudi izvršni svet SO Ptuj.
- OM
osebna kronika
Rodile so:
Marija Dobrajc, Kungota 65
— dečka; Marija Rakuša, Sejan-
ci 18 — deklico; Romana Med-
ved, Slov. Bistrica, Aškerčeva 6
— Matejo; Marjeta Kelenc, Ti-
bolci 44 — dečka; Marta Med-
ved, Cvetkovci 33 — dečka; Ana
Vaupotič, Obrez 11 — dečka;
Nataša Lukman, Ul. Prekomor-
skih brigad 5 — Laro; Majda
Borko, Obrez 60 — Roka; Ljud-
mila Kolednik, Rjavci 4 — Ale-
ksandro; Slavica Horvat, Mar-
kovci 12 — Reneja; Ivica Lande-
ro, Apače 297 — Katjo; Tatjana
Šnajder, Ormož, Stanka Vraza 32
— Gorana; Helena Tomažič,
Cvetkovci 37 — dečka; Marjana
Klasič, Apače 237 — Denisa;
Brigita Gajšek, Žetale 59 — de-
čka; Lidija Kukovec, Frankovci
4 — Moniko; Irena Pipenbaher,
Kidričevo, Ob Gozdu 5 — Nej-
ca; Jelka Tekmec, Ul. 25. maja 8
— dečka; Brigita Arnečič, Lo-
vrenc 8/d — Kristijana.
Poroke:
Stanislav Mere, Placar 14 in
Veronika Ciglenjak, Placar 14;
Marjan Rozman, Gerečja vas 57
in Marija Nahberger, Gerečja
vas 2/1.
Umrli so:
Elizabeta Dragar, Mlinska 3,
roj. 1904, umrla 26. sept. 1986;
Marija Klemenčič, Draženci
88/b, roj. 1911, umrla 29. sept.
1986; Marija Toplak, Pacinje 10,
roj. 1894, umrla 3. oktobra 1986;
Terezija Kramberger, Rabeljčja
vas 19, roj. 1908, umrla 2. okto-
bra 1986.
TEDNIK
izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO—
TEDNIK 62250 Ptuj, Voinjako-
va 5, poitni predal 09. Ureja
uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo vsi novinarji zavo-
da, direktor in glavni urednik
Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehni-
čni urednik Štefan Puinik,
novinarji: Jože Bračič, Ivo
Ciani, Nevenka Dobljekar,
Majda Goznik, Martin Ozmec
in Marjan šneberger. Uredni-
štvo in uprava Radio-Tednik,
telefon (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 4.000 dinarjev, za tuji-
no 5.600 dinarjev. Žiro račun
SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti-
ska ČGP Večer Maribor. Na
podlagi zakona o obdavčeva-
nju proizvodov in storitev v
prometu je TEDNIK uvrščen
med proizvode, za katere se
ne plačuje temeljni davek od
prometa proizvodov.
PREDREFERENDUMSKE RAZPRAVE
JURŠINCI
V krajevni skupnosti Juršinci
so v lanskem letu namenili naj-
več sredstev za vzdrževanje kra-
jevnih cest, poleg tega pa so
sredstva iz krajevnega samopri-
spevka namenili še za sofinanci-
ranje izgradnje mostu v Gabrni-
ku, za ureditev fasade na prosve-
tni dvorani, za sofinanciranje re-
konstrukcije električnega omrež-
ja v Sakušaku in za opremo mrli-
ške vežice. Od predvidenih nalog
v lanskem letu ni bila izvedena
modernizacija lokalne ceste Jur-
šinci—Gomila in odsek Most-
je—Hlaponci, zato je bila ta na-
loga prenesena v letošnje leto.
O nalogah v naslednjem ob-
dobju in predvsem o pripravah
na tretji občinski samoprispevek
pa je bila beseda na skupni seji
političnega aktiva in KS Juršinci
skupaj z aktivistično četvorko
SO F*tuj prejšnji četrtek, 2. okto-
bra. Razpravljalci na predlog re-
ferendumskega programa niso
imeli bistvenih pripomb, poudar-
jali so le, da bi v bodoče morali
nameniti več sredstev za izgrad-
njo cest, saj je to najbolj pereč
zunanjih KS na območju Sloven-
skih goric in Haloz.
-OM
KS OLGA MEGLIC
V razpravi o programu tretjega
občinskega samoprispevka so
krajani poudarili, da se pri izva-
janju investicij iz referendumske-
ga programa premalo pozornosti
namenja kakovosti gradnje ob-
jektov. Pri nadaljnjih gradnjah je
potrebno zagotoviti strožji nad-
zor nad izvajanjem del, ki naj
prepreči zaupanje del manj spo-
sobnim izvajalcem in zagotovi iz-
gradnja funkcionalnih prosto-
rov, da se ne bo ponovno zgodi-
lo, da bi zaradi malomarnosti pri
izvajanju del, kot je bilo to v pri-
meru gradnje telovadnice Sred-
nješolskega centra, bilo potrebno
zagotavljati še dodatna sredstva.
Krajani pa so opozorili še na
nerešene probleme v svoji KS,
predvsem na še vedno nerazreše-
no vprašanje strelišča na glinaste
golobe, na nekakovostno poso-
dobitev cest in nujnost ureditve
poti ob Dravi.
KS DUŠAN KVEDER
Ker je ta krajevna skupnost na
področju starega mestnega jedra,
so problemi le-tega tudi nieni
problemi. Krajani so nezadovolj-
ni predvsem z vzdrževanostjo
starih zgradb, med njimi posebej
z zgradbo doma JLA. Ta vidno
propada in je na očeh turistov.
Krajanom do sedaj še ni jasno,
kdo jo bo obnovil in za katere
namene jo bodo uporabili. Tudi
nekdanja prodajalna kruha v
Prešernovi ulici je opuščena in
kljub prizadevanju, da bi pono-
vno pričela obratovati, to kraja-
nom ni uspelo doseči. Tudi tržni-
ca s svojo ponudbo in neureje-
nostjo prodaje je trn v peti. Moti
jih, ker se v ponudbo kmetijskih
pridelkov ne vključujeta KK in
KZ Ptuj in da prodaja sodov po-
teka kar na cesti, kar ovira pro-
met.
ŽETALE
V Žetalah so na zboru obča-
nov krajani pozorno sledili refe-
rendumskemu programu, opozo-
rili pa so, da bo pri modernizaci-
jah cest potrebna usklajena akci-
ja skupnosti za ceste in krajevnih
skupnosti, da se bodo sredstva in
mehanizacija racionalno koristi-
la. Krajani so opozorili tudi na
svoje probleme v zvezi z dostavo
pošte, ki prihaja v vsako vas le
enkrat tedensko, zato se želijo se-
stati s predstavniki pošte in na
nek način problem rešiti. Opozo-
rili so tudi na probleme v zvezi z
nadaljnjim razvojem obrata Olge
Meglic v Dobrini. Ugotavljali so,
da je obrat za Žetale pomemben,
čeravno zaposluje trenutno le
osemnajst delavcev.
S posveta političnega aktiva KS Juršinci in aktivistično četvorko iz SO
(Foto: M. Ozmec)
ČRNA KRONIKA
v tednu od 30. septembra do vključno 7. oktobra so miličniki posta- j
je milice Ptuj in oddelkov posredovali le v eni lažji prometni nesreči, pri i
čemer udeleženci niso bili poškodovani. Vzrok nesreče je bil pretesno pre-'.
hitevanje, materialna škoda na vozilih pa je neznatna. \
Miličniki ponovno opozarjajo udeležence v prometu na skrajno pre- \
vidno vožnjo zaradi težjih voznih razmer v jesenskem času. Zaradi spra- \
vila poljskih pridelkov, predvsem sladkornd pese je namreč na naših ce-\
stah precej blata. Vožnja po taki cesti je ob vsaki manjši vlagi zelo nevar-
na, saj je cestišče spolzko. Poleg tega je izredno nevarna vožnja ob jutrih
in v zgodnjem mraku, ko pade megla. Predvsem je pomembno, da so pra- \
vilno opremljena kmetijska vozila, da so tehnično brezhibna in da so ob i
slabši vidljivosti tudi pravilno osvetljena. i
Tudi za pešce velja, da so v mraku, megli in ponoči opremljeni z od- \
sevnimi telesi — kresničkami. -OM