t .mina platana t Kotuviui IZHAJA ' SAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO- t ena posamezni številki Din 1*50. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. 3Nwročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za leta 45 Din, a>«»ečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži »e v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo j« v Ljubljani v Simon Gregorčičevi uliel Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.958, LETO X. T«lefon št. 2552. LJUBLJANA, 10. decembra 1927. Telefon št. 2552 ŠTEV. 141. Protest trgovcev - točilcev iz Ljubljane in ljubljanske okolice proti nameravani ukinitvi točilne pravice. Ker je veliki župan za ljubljansko oblast z odlokom z dne 14. novembra t. ]. izdal vsem podrejenim srezkim poglavarjem in mestnemu magistratu v Ljubljani naročilo, da se morajo z 31. decembrom 1927 zatvoriti vse točilnice alkoholnih pijač v trgovinah z mešanim in špecerijskim blagom in branjarijah, je Gremij trgovcev v Ljubljani in za ljubljansko okolico na predlog sekcije trgovcev s špecerijskim blagom sklical v torek dne 6. t. m. sestanek vseh prizadetih. Ob polnoštevilni udeležbi je otvoril zborovanje gremijalni načelnik vele-tržec g. Ivan Gregorc, ki je navzočim pojasnil odlok velikega župana, kakor tudi intervencije, ki jih je tozadevno podvzel v interesu trgovcev-točilcev pri g. velikemu županu. Gremijalni tajnik g. šmuc je podal glede točenja alkoholnih pijač in pravilnika in gostilnah izčrpno poročilo. Na sestanku se je razvila ostra debata, v katero so posegli razni trgovci ter je bila končno sprejeta resolucija, katero se predloži g. velikemu županu, Zbornici za trgovino, obrt in industrijo ter Zvezi trgovskih gremijev. Končno se je sklenilo, da se odpošlje v Beograd posebna deputacija k notranjemu ministru v svrho intervencije. Resolucija se glasi: Veliki župan ljubljanske oblasti je z odlokom z dne 14. novembra t.-l. O. br. 1251-1 naročil vsem podrejenim obrtnim oblastvom naj odrede, da se morajo z 31. decembrom 1927. leta zatvoriti vse točilnice alkoholnih pijač v trgovinah z mešanim in špecerijskim blagom in v branjarijah. Po tej odredbi bi smeli ti trgovci v bodoče prodajati alkoholne pijače samo v originalno zaprtih steklenicah v kon-sum izven lokala. Striktno izvajanje tega odloka bo povzročilo številnim trgovcem, ki se pečajo s točenjem alkoholnih pijač, ogromno škodo. Ti so si z velikimi težkočami in stroški pridobili pravico točenja in uredili točilne prostore v novejšem času v smislu pravilnika o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah po § 1. 82—85, ki določa, da si morajo vsi oni, ki hočejo izvrševati točenje alkoholnih pijač, spraviti točilnice v sklad s temi predpisi. To je, da lokal ustreza higijenskim, stavbnim in policijskim predpisom. Ugotavljamo: ..^govci z mešanim blagom, špecerijskim in branjevci so pred uveljavljenem pravilnika o gostilnah, to je pred 10. julijem 1. 1925 točili v Sloveniji alkoholne pijače za konsum v odprtih posodah na podlagi pravice ki so jo dobili po zakonu o prodaji žganih alkoholnih pijač z dne 23. ave-u-Hta 1881 št. 62 d. z. . C1- 107 gostilničarskega pravilnika je razveljavij predpise, po katerih so mogli pred 10. julijem 1925 dobiti trgovci pravico za točenje alkoholnih pijač v svojih trgovskih lokalih. Od takrat dalje je mogel dobiti trgovec na novo tako pravico le po predpisu sodaj veljavnega pravilnika o gostilnah, ako so bili izpolnjeni vsi pogoji našteti v čl. 6 pravilnika tar. post. 62 taksnega zakona. Obstoječih pravic pa pravilnik 0 gostilnah ni razveljavil in te sjejkoprej obstojajo. Stan točilci imaj0 po § 105 edinor to c o I zn ost, da spravijo svoje obratovalnice v sklad s predpisi s § 82-85 pravilnika. Točilno pravico bi se odvzelo le onemu, ki bi v 6. mesecih svoje obratovalnice ne spravil v sklad z omenjenimi predpisi. Čl. 27 pravilnika k tar. post. 72 določa: Vse obstoječe obratovalnice (torej tudi trgovine z mešanim in špecerijskim blagom ter branjarije), ki imajo, ko stopi ta pravilnik v veljavo, pravico točiti pijače po prejšnjih predpisih, obdrže to pravico. Iz tega jasno izhaja, da se novi pravilnik prav nič ne tiče prej po zakonu iz leta 1881 pridobljenih pravic, temveč jih v polnem obsegu priznava. Kdor je imel po tem zakonu pravico točiti in prodajati pijače, jih sme tudi po uveljavljenju novega pravilnika neovirano dalje prodajati, čeprav bi si te pravice po novem pravilniku ne mogel znova pridobiti, ker nima ali delikatesne trgovine ali pa ne izvršuje točenja v kraju, ki ima preko 5000 prebivalcev. ' Stara točilna pravica bi se mogla odvzeti samo onim točilcem, ki v določenem roku niso spravili svojih prostorov v sklad z novimi predpisi. Ker se vsi ti momenti ob daleko-sežni odredbi, da se z enim mahom odvzamejo točilcem stare pravice, oči-vidno niso zadosti upoštevali, prosijo na sestanku Gremija trgovcev v Ljubljani dne 5. decembra 1927 zbrani trgovci - točilci g. velikega župana: 1. naj prizna vsem tem pritožbam, ki jih bodo vložili trgovci-točilci proti odloku obrtne oblasti, odložilno moč do končnoveljavne odločbe in jih tako obvaruje preteče škode, 2. naj v primeru, da našim zahtevam ne more ugoditi, podaljša rok za razveljavljenje točilne pravice najkasneje do konca junija 1928. Pri tem naj izvoli uvaževati, da imajo trgovci večinoma še veliko pijač na zalogi, katerih v kratki dobi stavljenega roka ne bodo mogli razprodati, deloma pa jih vežejo kupčijski sklepi tudi za bodočnost, ker so ti sklepi vezani na borzne uzance brez ozira na med tem izdano odredbo g. velikega župana. 3. naj predloži to resolucijo, za primer da ji v lastnem delokrogu ne more ugoditi, g. ministru notranjih zadev s prošnjo, da izda o predmetu za celo državo veljavne odredbe ker mora že enkrat prenehati navada, da bi posamezni zakonski predpisi tudi glede predmetov, ki se centralno upravljajo, veljali za poizkus samo v Sloveniji. Ljubljanski trgovci ne odrekajo oblastvom pravice, da najstrožje postopajo proti otvarjanju številnih higi-jensko zanemarjenih točilnic za stoječe goste, odrekajo pa jim pravico, da bi kratili zakonitim potom pridobljene pravice trgovcev v prostorih, kateri v polnem obsegu iistrezajo novim predpisom. Ljubljansko trgovstvo je v ta namen žrtvovalo toliko denarja, da nikakor ne more utrpeti škode, katero bi mu prizadela protizakonita ukinitev točilne pravice. VODOVOD Rila — SOFIJA. Iz gorovja Rila, kjer je več jezerc še iz ledeniške dobor zbral materijal in izdelal osnutek nove uredbe, se sestane zopet širša konferenca, da o njem razpravlja in ga predloži narodni skupščini. mednarodno registrovanje žigov pa 21 članic; znatno manj članic ima Unija za drugi madridski aranžman. Tudi naša kraljevina je pristopila s 26. februarjem 1921 prvoimenovanima pogodbama v obliki, katero sta jima dali Bruseljska (1. 1900) in Washingtonska (1. 1911) konferenca, ne pa doslej madridskemu aranžmanu o pobijanju neistinitega označevanja proizvora blaga. Življenje je pokazalo, da niti Wa-shingtonske pogodbe ne zadostujejo praktičnim potrebam. Razne korporacije so izjavile številne konkretne želje, ki so se tikale izprememb sedanjih pogodb, razširitve Unije in mednarodne zaščite in domačih zakonodaj držav članic. S pariško konvencijo ustanovljeni »Mednarodni biro za zaščito industrijske svojine« v Bruslju je vso snov uredil in priobčil poedinim državam, nadalje je s sodelovanjem prizadetih holandskih oblastev izdelal načrte za novo redakcijo (pariške) konvencije, obeh madridskih aranžmanov s pravilnikom za izvrševanje aranžmana o mednarodni registraciji žigov, načrt resolucije za poenostavljenje formalnosti pri prijavi-tvi patentov, načrt pravilnika o teh for- , malnostih in načrt za aranžman o med- - narodni zaščiti industrijskih vzorcev i (črtežev) in modelov. ) Oktobra 1925 se je nato sestala kon- a ferenca v Haagu, na kateri je bilo za- Predsednik Gjuričič se je na to zahva-’’ prisotnim za sodelovanje in zaključil konferenco. Iz plenarne seje načelstva Zveze trgovskih gremijev v Celju. (Konec.) Ad 3. K tretji točki dnevnega reda je zvezni tajnik prečital poročilo zveznega konzulenta g. Ivana Mohoriča o rezulttaih konference glede načrta novega voznega reda na železnicah za leto 1928/29. Zveza je bila razoslala vsem gre-mije mtozadevne okrožnice š pozivom, da prijavijo svoje želje in predloge. Nanje je odgovorilo 9 gremijev, ki so stavili razne predloge za izboljšanje obstoječih zvez potniških vlakov, katere je železniška direkcija deloma upoštevala. 0 rezultatih konference bomo posebej porčoali v »Trgovskem listu:, zato jih sedaj ne navajam. Po precitanju poročila predlaga g-Elsbacher, da bi se zbornični tajnik g. Ivan Mohorič pri železniški direkciji zavzel za to, da se postanek opoldanskega in večernega osebnega vlaka na Zidanem mostu podaljša za 5 minut, da bo dovolj časa za obed, odnosno večerjo. To se naj zgodi na ta način, da se postanek na drugih postajah za toliko skrajša. G. Umek pripomni, da bi bilo dobro vzpodbuditi železniško direkcijo, da dela na to, da dobimo na progi Zidani most še drug tir z direktnimi vozovi, s čimer bi se promet v veliki meri olajšal. Po proračunu bi se investicije v treh letih sigurno investirale. V tem zmislu bo stavil Zvezi konkretne utemeljitve, da jih vzame v pretres in storil potrebne korake. IV. Kot četrto točko dnevnega reda je prečital tajnik poročilo g. Mohoriča o dopolnilnih trgovinskih pogajanjih z avstrijsko republiko. Na tozadevno okrožnico Zveze je odgovorilo 10 gremijev, ki so stavili različne predloge, soglasno pa protestirali proti vsakemu novemu povišanju tarifnih postavk. V Avstriji se pojavlja vedno izrazitejša tendenca zaščite tomače poljedelske produkcije, ki gre za tem, da se omeji naš izvoz poljskih pridelkov v Avstrijo na minimum. Poročilo navaja izčrpne statistične podatke, ki pričajo, kako je Avstrija z veščo carinsko politiko že ubila naš izvoz mleka in masla, sedaj pa namerava težko prizadeti nas izvoz mrzlokrvnih konj, goveje živine za klanje, izvoz mesa in mesnih izdelkov, mesnatih prašičev in bučnega olja, ki igrajo v gospodarstvu Slovenije važno vlogo. V pogodbi iz leta 1925 smo za navedene predmete sicer vezali pogodbene carine, toda Avstrija je potom zakonodaje v stopanih nad 30 držav, med njimi naša kraljevina. Delegati teh držav so podpisali 1. v novi redakciji a) pariško konvencijo, b) madridski aranžman o mednarodnem registrovanju žigov in c) o zabrani neistinitega označevanja proizvora blaga, dalje 2. novi, haški aranžman o mednarodnem vlaganju industrijskih vzorcev in modelov. 0 ostalih predmetih konference se je sicer razpravljalo, do podpisa pa ni prišlo, pa tudi imenovanih pogodb niso podpisali vsi delegati (1. a): 33 držav, 1. b): 19 držav, l.c): 13 držav, 2.: 13 držav; naši delegati niso podpisali pogodb l.c) in 2.). Ne morem se tu spuščati v podrobno razpravljanje vseh pogodb, opozorim naj le na »Glasnik uprave za zaščito in-dustrijske svojine«, ki je zlasti v 6 ev. 1., 2., 10,. 12. iz 1. 1925., štev. 1- in 12 1. 1926. prinesel celo vrsto nad vse poučnih člankov z izvirnim francoskim besedilom in srbskim prevodom predlogov in novih konvencij.1 Ugotovim naj le, da je zlasti temeljna pariška konvencija v vseh ozirih korenito izpre- 1 Izvrstno urejevano glasilo naše »Uprave za zaSčito industrijske svojine« Je pri nas vse premalo znano: ne prinaša samo službenih objav o patentih, vzorcih, modelih in žigih In drugih službenih naznanil, nego vse količkaj važne tuje zakone in naredbe na T>oiju industrijske svoijine, unijeko in domačo statistiko na tem polju, dalje vso domačo toku zadnjih dveh let dvignila carino na trikratni iznos sedaj veljavne pogodbene postavke. Naš izvozni interes veleva, da obdržimo po možnosti sedanje pogodbene carine za izvoz naše živine, mesa, masti in olja, ker so ti predmeti že sedaj lako obremenjeni, da na dunajskem tržišču Poljska in Madžarska skupno konkurirate. Glede vprašanja znižanja carinske zaščite za naše industrijske proizvode opozarja poroči- lo, da avstrijski karteli sistematično delajo na upropaščenju naše industri-ki se nahaja radi previsokih carin na sirovine v zelo težkem položaju. Vsaka omejitev domače produkcije pomeni povečanje brezposelnosti in zmanjšanje dohodkov domačega prebivalstva ter radi tega slabitev kupne moči konzumentov. Kupna sila prebivalstva je v zadnjih letih padla na mini-mu min se omejila samo na najnujnejše potrebščine, kar povzroča v trgovini splošno stagnacijo. Dobra trgovinska pogodba mora torej poleg uvaževanja interesov trgovine, ščititi primemo tudi nase domače poljedeljstvo, živinsko in industrijsko produkcijo ter stremeti za tem, da jx>stane naša trgovinska bilanca z Avstrijo zopet tako aktivna, kakor je bila 1. 1924. V. Pri raznoterostih poroča g. načelnik o dopisu, ki ga je naslovil nanj trgovec Franc Kolerič iz Apač v zadevi tihotapljenja avstrijskega blaga preko meje pri Radgoni in Moreku. Iz njega je razvidno, da krije prebivalstvo v njegovem okolišu 81 % vseh potreb na tihotapski način, kar povzroča občutno gmotno škodo domačim trgovcem. Zveza naj v tem oziru stori energične korake pri obeh velikih županih, da se obmejna kontrola poostri in tako zaščitijo interesi našega trgovstva. Nadalje prečita dopis, ki ga je prejel od sekcije trgovcev - manufakturi-stov v Mariboru, v katerem slednji ostro protestirajo proti obisku inozemskih potnikov ter nabiranju blagovnih naročil pri privatnih strankah in o nečedni tekmi, ki se je v zadnjem času zelo razpasla. TConecno pnSsijo Zvezo, da ukrene potrebne mere v zaščito njihovih interesov. G. Stermecki pripomni, da je potrebno konkretne slučaje naznaniti obrtni oblasti, ki kaznuje vsak prestopek z denarno globo in tako onemogoča zlorabe. G. Kavčič ga naprosi, da pošljejo Zvezi natančna navodila, kako postopa celjski gremij v takih slučajih, da obvestimo o njih posamezne gremije. G. Fiirsager pravi, da je njegov gremij napravil že mnogo tozadevnih ovadb na srezko poglavarstvo, a oblast mu ni šla nikdar prav na roko. Zdi se pač, da nam manjka uvidevnih obrtnih referentov. G. Kostevc poudari, da oblast ne industrijske svojine, njihove prednosti menjena in popolnjena in da, kakor že prejšnja, državam članicam Unije nalaga dolžnost, da pripadnikom Unije zajamčijo vspešno zaščito zoper nečedno tekmo, pri čemer pa dodaja široko definicijo nečedne tekme, ki bo pač obvezna tudi za naš bodoči zakon o pobijanju nečedne tekme. II. Naravno, da bi bila mednarodna zaščita industrijske svojine znatno olajšana in mnogo vspešnejša, ako bi bili domači zakoni držav članic Unije med seboj enotnejši nego so. Unijske pogodbe ne nalagajo naravnost izenačenja teh zakonov, toda vendar se v novejših zakonih poedinih držav članic vidi nekako, res da še prav skromno, načelno zbliževanje. Morda to ni samo vpliv unijskih pogodb kot takih, dasi tudi tega ni podcenjevati; nič manj ne učinkuje v istem pravcu zlasti dejstvo, da se na kongresih sestajajo najboljši strokovnjaki skoro celega civilizovanega sveta, ki v medsebojnem občevanju spoznavajo razne smeri razvoja zaščite judikaturo, ki se tiče teh predmetov in ki je ra prakso eila važna, slednjič pravične in znanstvene Članke o industrijski svojini. Vsaj pri nas v Sloveniji, kjer se toliko na-glaša, da emo industrijska zemlja, bi moralo zanimanje za Industrijsko svojino in za »Glasnik« Wti večje nego Je. postopa v vseh slučajih enako. Ljubljanski Bazar n. pr. pošilja svoje ljudi od hiše do hiše, češ, da je obrtna oblast dovolila obiskovati stranke na domu. G. Weixl priporoča, da se obračajo gremiji v takih slučajih na Zvezo, ki bo vložila pritožbe na merodajna mesta < o dala potrebna navodila. Z ozirom na pereče vprašanje predi Ive delovnega časa izjavi g. načelnik da naj bi trajal v zmislu Zakona o zaščiti delavcev 8—10 ur na dan po naravi in teži posla, trgovine pa se ga morajo tudi striktno držtai. Nekateri trgovski obrati so namreč odprti 10 ur in še Areč ur na dan, kar je povzročilo med zasebnimi nameščenci veliko nezadovoljstvo, ki nikakor ni v interesu naše trgovine. Zadnji čas je torej, da oblast enotno uredi delovni čas in doseže njegovo strogo izvajanje. Dalje poroča, da so mnoge trgovine prijavljene kot tobakarne in se radi tega ne drže vseh predpisov, ki veljajo za vse ostale trgovine. Zato naj Zve-intervenira pri velikih županstvih v tein zmislu, da morajo tobakarne, ki posedajo poleg tega še obrtni list za razpečevanje določenega blaga in ga prodajajo v istem lokalu, kakor tobak, upoštevati glede delovnega časa določila, ki veljajo za vse ostale trgovine in se pokoravati sklepom gremija. G. Pilih pripomni, da se je pritožil proti petim tobakarnam, ki so prodajale v svojih lokalih še razne druge predmete, na finančno upravo v Beograd in v petih dneh prejel rešitev, da veljajo za take tobakarne isti predpisi glede odpiranja in zapiranja trgovin, kakor za vse ostale. Nadalje pravi g. načelnik, da so nekatere trgovine v Mariboru ob nedeljah po ves dan odpret, češ, da spadajo pod pojem slaščičaren. G remi j jih je kaznoval, trgovine so se pritožile, rekurzi pa leže nerešeni pri oblasti že nad 5 mesecev. Tudi v tem oziru naj zveza ukrene potrebne mere, da pridemo na čisto, ali namerava pri' stojna oblast v tem oziru kaj ukreniti. G. Tombah izrazi mnenje, da bi se morali gremiji v večji meri posluževati svoje kaznovalne pravice, .v slučaju pa, da kompetentna oblast ne ukrene v določenem roku ničesar, napraviti pritožbo na upravno sodišče. G. (Kavčič se pridruži njegovemu stališču. G. Elsbacher predlaga, da se Zveza pritoži proti odlokoma velikih županov mariborske in ljubljanske oblasti, s katerima je od novega leta dalje prepovedano točenje alkoholnih pijač trgovcem z mešanim in špecerijskim blagom v njihovih obratih. V tem oziru naj bi Zveza stopila v stik s šefoma oddelkov za trgovino in obrt pri obeh velikih županstvih, g. Stermecki pa •naj bi vprašanje sprožil na prihodnji seji zbornice T. 0. I, Konečno vpraša g. Slavič, če je krošnjarenje po občinah dovoljeno. G. Weix) mu odgovori, da je po obstoječih predpisih dopuščeno, prepovedano je samo 15 km od meje. Ker se ni nihče več priglasil k besedi, je g. načelnik ob 13. zaključil sejo, zahvaljujoč se vsem udeležencem za zanimanje in pažnjo, ki so jo posvetili obravnavanju svojih strokovnih vprašanj. Dr. Cvetko Gregorič, Beograd: Naši trgovinski odnošaji z Avstrijo. Razlika v gospodarski strukturi Jugoslavije, v glavnem agrarne države, in Avstrije, eminentno industrijske države, tvori osnovo za najtesnejše in najživahnejše medsebojne ekonomske zveze. To se vidi najjasneje iz primerjave trgovinskih bilanc obeh držav, n. pr. za 1. 1926, sestavljene po skupinah predmetov, razvrščenih po mednarodnem sporazumu v Bruslju dne 31. decembra 1913. Avstrija milj. šilingov Uvoa Izvoz 1. Žive živali 272 22 2. Predmeti za hrajio in krmila 778 32 3. a) Mineralna goriva 205 8 b) ostale surovine in polu- faTjrikati 557 373 4. Gotova roba 052 1.260 5. Zlato in srebro 78 41 skupno ‘2.844 1.744 SHS1 inilj. Din Uvoz Izvoz 1. Ži\te živali 0'8 922 2. Predmeti za hrano in krmila 607 3.965 3. a) Mineralna goriva — ‘ b) ostale surovine in polu- fabrikati 1.462 2.481 4. Gotova roba 5.662 449 5. Zlato in srebro — — skupno 7.631 7.818 Gornje tabele kažejo, da odpade od avstrijskega uvoza na predmete za hrano in krmila, surovine in polu-fabrikate povprečno 66% ; na gotovo robo 34% in da odpade od avstrijskega izvoza na predmete za hrano in krmila, surovine in polufabrikate povprečno 25%; na gotovo robo 75%. Popolnoma drugo sliko daje naša trgovinska bilanca. Od našega uvoza 1. 1926 odpade: na žive živali, predmete za hrano in Irmila 8% na surovine in polufabrikate 18% na gotovo robo 74% Od našega izvoza 1. 1926 odpade: 'na žive živali 13% na predmete za hrano in krmila 50% na surovine in polufabrikate 32% na gotovo robo 5% 1 Ta prvi izkaz te vrste za našo državo ja bil sestavljen v Centrali industrijskih, korporacij, ker ga v uradni statistiki -zunanje trgovine žalibog ni. Avstrija bi potemtakem mogla biti najboljše tržišče za naš izvoz živih živali, predmetov za hrano in krmil in nekaterih naših surovin in polufabri-katov, medtem ko je naša država najboljše tržišče za najvažnejšo stroko avstrijskega izvoza, t. j. za industrijsko industrijo. Nastaja vprašanje, da-li in v koliko odgovarja izmena blaga med Avstrijo in Jugoslavijo pogojem ekonomske strukture teh držav, najpovoljnejšim za čim večji medsebojni promet. Po podatkih naše uradne statistike zunanje trgovine je znašal: Naš uvoz iz Avstrije: v milijonih pap. Din zl. Din leta 1921 1.160 151 leta 1922 1.861 131 leta 1923 2.238 133 leta 1924 1.625 114 leta 1925 1,604 141 leta 1926 1.533 139 Naš uvoz v Avstrijo: v milijonih pap. Din zl. Din leta 1921 882 115 leta 1922 848 50‘5 ■leta 1923 2.328 188'2 leta 1924 2.333 1 64'2 .leta 1925 1.651 145'2 leta 1926 1.609 146‘3 Od našega celokupnega uvoza, odnosno izvoza je znašal: Uvoz iz Avstrije: Izvoz v Avstrijo: v 'odstotkih 1. 1921 28'15 (1) 35'80 (1) •1. 1922 28'89 (1) 22’97 (2) ,1. 1923 26'94 (1) 28'93 (1) l. ,1924 19'77 (3) 24'46 (2) 1. 1925 18‘33 (2) 1855 (2) 1. 1926 20‘08 (1) 20'59 (2) (Številke v oklepaju označujejo red, ki ga zavzema Avstrija kot naš uvoznik, odnosno izvoznik v primeri z drugimi državami.) Avstrija zavzema torej po podatkih naše uradne statistike eno najvažnejših mest v našem trgovinskem prometu z inozemstvom. Po teh podatkih je naša trgovinska bilanca z Avstrijo od 1. 1023 dalje aktivna, ker znaša vrednost našega izvjoza v Avstrijo več nego vrednost našega uvoza iz Avstrije. Avstrijska uradna statistika zunanje trgovine pa podaja drugo sliko blagovnega prometa med Avstrijo in našo državo. Po avstrijski statistiki je znašal: Avstrijski izvoz v milj. šil. od leta 1922 leta 1923 leta 1924 leta 1925 leta 1926 skupno 1.000'4 1.626'5 1.988'1 1,954'5 1.744’9 tega v SHS 199'3 ai3"4 205 167 153 od Avstrijski uvoz v milj. šil. skupno leta 1922 2.530‘5 •leta 1923 2.763‘6 leta 1924 3.473'8 leta 1925 2.89T4 leta 1926 2.844T> ega v SHS 1037 141 '5 151'2 134 166 1. 1923 1. 1924 1000 zl. K 1000 šil. na žive živali 47 39 na predmete za hrano in krmila 771 1.169 na surovine in polufabrj kale 9.209 13.670 na gotovo robo 137.949 190.186 na zlato in srebro — 3 skupno 147.976 205.061 1. 1925 ,1. 1926 1000 šil. 1000 šil. na žive živali 86 • 72 na predmete za lirano in krmila 1.262 1.105 za surovine in polufabri- kate 12.766 13.525 na gotovo robo 161.182 136.960 na zlato in srebro 925 1.622 skupno 176.721 153.284 Od avstrijskega uvoza iz SHS je odpadlo: 1. 1923 1. 1924 1000 zl. K 1000 šil na žive živali 27.984 37.198 na hrano in kronala 44.996 83.316* na surovine in polufabri - kate 120.512 '22.895 na gotovo robo 4.785 7.822 skupno 98.277 151.201 1. 1925 ,1. 1926 1000 šil. 1000 šil. na žive živali 29.431 62.891 na hrano in krmila 75.642 78.524 na surovine in polufabri- kate 23.668 20.810 na gotovo robo 5.300 4.657 skupno 134.041 166.362 Od avstrijskega izvoza v SHS je odpadlo: Od celokupnega avstrijskega blagovnega prometa s tujimi državami odpada: na izvoz v SHS na uvoz iz SHS v odstotkih leta 1922 12 5 (3) ' 4'1 (8) leta 1923 133 (1) 5'2 (8) leta 1924 10’3 (4) 4'4 (8) leta 1925 9 (4) 4'6 (7) , leta 1926 8'7 (5) 5'8 (5) (Številke v oklepajih značijo mesto, katero zavzema avstrijska trgovina z našo državo v primeri s trgovino Avstrije z drugimi državami.) Če primerjamo avstrijske statistične podatke z našimi, konštatiramo naslednje: 1. Po podatkih avstrijske statistike je udeležba našega prometa z Avstrijo v odstotkih celokupnega avstrij-skega prometa z inozemstvom manjša nego odstotek avstrijske udeležbe v naši zunanji trgovini po podatkih naše statistike. Po avstrijski statistiki se nahaja naša država šele na 4. ali 5. mestu kot kupec avstrijskih proizvodov, odnosno na 7. ali 8. mestu kot uvoznik blaga v Avstrijo, medtem ko zavzema Avstrija po podatkih naše statistike tako kot izvoznik naše robe kakor kot uvoznik k nam prvo ali drugo mesto. 2. Po podatkih avstrijske statistike je vrednost izvoza Avstrije v SIIS v 1. 1922—1925 znatno večja (za preko 30%) od vrednosti uvoza Avstrije iz SHS, kar znači, da je avstrijska trgovinska bilanca napram naši državi znatno aktivna, po podatkih naše statistike pa je aktivnost na naši strani. in hibe, predvsem pa deluje izenačeval-no imenovani »Mednarodni biro« s svojim notranjim delom in s svojim glasilom »La Propriete Industrielle«. Tudi naša Uredba o zaščiti industrijske svojine — sedaj zakon z dne 17. februarja 1922 se v obče drži načel, ki so izražena v dosedanjih unijskih pogodbah, in tako se je po haških konvencijah pojavila potreba, spraviti naš zakon v /sklad tudi z njimi, kolikor jim pristopi naša država, t. j. popolnjeni pariški konvencij in madridskemu aranžmanu o mednarodnem registrovanju žigov. Uprava za zaščit industrijske svojine pa je povabila prilik,^ da obenem, ko novelira zakon na podstavi haskih konvencij, odpravi nekatere hibe, katere sta dosedanja praksa in literatura pokazali v našem sicer res jako dobrem zakonu o zabiti industrijske svojine. Tako je prišlo d° predloga o izpremembah in dopol-j'1 v®h našega zakona, ki se, unaimo, v kratke«! predloži Narodni skupščini.2 . °£° ^Prertiemb se tiče samo jasnejše stilizacije sedanjega zakonskega besedila ali za javnost neposredno ne pre-važnih organizacijskih določb, druge pa , * 'TT,tni novede je objavljen v >Glasniku« 1. 1927., gtev g . poslal se je prizadetim industrijskim, obrtnim in trgovskim krosom v forjnvo; na ŽTlhst sem Bul, da odziv m bil biiS sijajen. Drezdvorna še objavi tudi definitivni predlog novele. so tako važne, da treba z njimi seznaniti naše prizadete kroge, in isto velja o dopolnitvah. III. Dopolni se po noveli naš zakon s sledečimi določbami: 1. § 11. se doda nov odstavek, ki določa, da ima tvorec patentnega izuma, k&dar ga ne prijavi v patentiranje sam, nego njegov pravni naslednik, pravico *ahtevati, da se on v patentnem registru in v patentnem spisu označi kot izumitelj. Predlog stavi tvorcc lahko sporazumno s prijaviteljem tekom predhodnega preiskavanja izuma in reši ga v tem primeru prijavilni odsek; če pa je patent že podeljen, stavi tvorec predlog lahko sam in potem ga reši odbor za osporavanje. Ni naravnost rešen primer, da imetnik patenta in tvorec po podelitvi patenta stavita tak predlog skupaj, vendar sledi iz besedila dovolj jasno, da tak predlog reši prijavilni odsek, saj ni spora. Ne more pa tvorec tekom predhodnega preiskavanja sam staviti predloga, da se on imenuj kot izumitelj. Menim, da bi se mu možnost lahko dala, morda v obliki prigovora, toda tudi če se mu ne da. pomeni nova določba velik napredek. Zlasti bo važna za izumitelje uslužbence, kojih v službi stvorjeni izumi po službeni pogodbiiali službenih predpisih pripadajo službodaveu; ti pra- vici se uslužbenci niti ne morejo naprej odreči (dodatek k § 12.). Tako bo izumiteljska čast vsekako ostala njim, kar ni brez pomena pri odmeri prejemkov in pri iskanju nove službe. Seveda treba za vpis v patentni register plačati — ne previsoko — takso. 2. Novi §§ 65. a do 65. d urejajo kolektivno žige, ki jih sedanji zakon sploh ne pozna, ki pa utegnejo postati prav važni in koristni zlasti v naši ožji domovini, če se bodo razne gospodarske organizacije hotele in znale okoristiti z njimi. § 65. a namreč določa, da smejo udruženja, ki jim je svrha čuvanje skupnih gospodarskih interesov njihovih članov, dati vpisati v register kolektivne (skupne) žige, da tako svojim članom zaščitijo izključno uporabo teh žigov za proizvode njihovih podjetij. To smejo tudi, če udruženja nimajo svojih posebnih podjetij. Udruženje, zlasti pridobitna in gospodarska zadruga, ki nima lastnih delavnic ali sploh produkcijskih naprav, bo mogla proizvodomi svojih članov dati ,na zunaj viden znak, da je proizvod proizšel iz podjetja poedi-nega člana, kakor: vino iz 'kleti člana vinarske zadruge, čevlji iz delavnice člana ’ čevljarske zadruge, hmelj iz hmelj-uika člana, hmeljarske zadruge, železni izdelki iz delavnice člana železarske zadruge, pohištvo iz delavnice mizarske zadruge, suha roba itd.; poedinemu članu se niti ne bi izplačalo zaščititi svoje izdelke ali pridelke z lastnim žigom, za to ni njegovo podjetje niti dovolj veliko, niti dovolj znano. Izplača pa se kolektivni žig za vse člane udruženja, ki izdelujejo ali pridelujejo istovrstno blago, katerega v celoti proizvajajo dovolj za širši, ne zgolj krajevni trg. S kolektivnim -žigom dosežejo vsi člani skupaj enako zaščito, kakor bi jo mogel, z večjimi stroški, doseči vsak poedini s posebnim žigom. Obenem pa bo seveda udruženje 'zaradi slovesa proizvodov moralo paziti na dobro kakovost s skupnim žigom označenega blaga, kajti slabi izdelki poedinega člana bi škodili razpečavanju blaga drugih članov, ki bi bili označeni z istim žigom. Kolektivni žig torej sili tudi k strogemu nadziranju kakovosti blaga po udruženju in s tem k dobremu delu, kar ima zop&t za posledico dober sloves in dobro razpečavanje. Zgodovinski ni skupili žig nič. novega, znan je bil že v času srednjeveških cehov. Z njimi ,je izumrl, z mo-c deraim udruževanjeni manjših podjetnikov v konkurenčnem boju z velikimi podjetji je zopet oživel. Pripomnim naj, da kolektivni žig pravno ne izključuje še posebnega žiga poetifrtega - proizvajalca' '-fciistfr blago. (Dalje prihodnjič.) Stran 4. TRGOVSKI LIST, 10. decembra 1927. ——— i—IMB—MMM———■—MM—WM— Štev. 141. « Samo v 1.1926 izkazuje avstrijska statistika pasivnost v prometu z nami. Z ozirom na te konstatacije se pojavljajo vprašanja: ad 1. Ali je v resnici za Avstrijo trgovina z nami manjše važnosti nego za nas trgovina z Avstrijo? ad 2. Na kateri strani je stvarna aktivnost trgovinske bilance prometa z drugo državo? Da ttioremo proučiti stavljena vprašanja, moramo iznose izvoza in uvoza obeh držav spraviti na isto bazo radi medsebojne primerjave. Pri tem vzamemo 100 šilingov = 73 švicarskih frankov, papirnate dinarje pa izpremenimo v zlate po kurzu, kakor je vporabljen v uradni statistiki. Na ta način dobimo sledečo sliko: Avstrijski izvoz v SHS po avstrijski statistiki v milijonih švic. frankov: leta 1922 145"5 leta 1923 155'8 leta 1924 149'« leta 1925 128'5 leta 1926 111'9 Naš uvoz iz Avstrije po naši statistiki v milijonih zlatih dinarjev: leta 1922 130'7 leta 1923 132'9 leta 1924 1144 leta 1925 141 leta 1926 189'3 Avstrijski uvoz iz SHS po avstrijski stati-stiki v .milijonih švic. frankov: .leta 1922 757 leta 1923 1083 leta 1924 110’4 leta 1925 978 leta 1926 121‘4 izvoz v Avstrijo po naši statistiki v milijonih zlatih dinarjev: leta 1922 59'5 leta 1923 138'2 leta 1924 164'2 leta 1925 145‘2 leta 1926 1463 Če bi bile statistike točne, bi se morala vrednost izvoza ene države v drugo ujemati z vrednostjo uvoza druge države. To se pa — kakor vidimo — ne ujema.2 Take razlike statističnih podatkov ene države in odgovarjajočih podatkov druge države se jako pogosto pojavljajo in to iz raznih razlogov. Zlasti se pri izvozu namembna država često napačno deklarira, ker se blago kasneje, ko je že na potu, dirigira v druge kraje. Dosti točnejši so podatki o izvozni državi pri uvozu blaga. Pri nas na primer se mora ob vsakem uvoznem carinjenju donesti izvorno izpričevalo, tako da se morajo naši podatki o državi izvoza smatrati za točne. Da bi torej dobili čim pravilnejšo sliko o naši trgovinski bilanci v prometu z Avstrijo, moramo primerjati naš uvoz iz Avstrije, ugotovljen na podlagi naše statistike (ta predstavlja obenem tudi avstrijski izvoz) z uvo-®om Avstrije iz naše države na podlagi avstrijske statistike (ta predstavlja obenem tudi naš izvoz v Avstrijo). H Naš Iz naših organizacij. Trgovski ples. Senzacija vsake plesne sezije je bila in ostane prireditev tiadicionalnega Trgovskega plesa. Vrši se ta ples tudi to sezijo in sicer v soboto dne 14. januarja 1928 v veliki dvorani hotela >Union«. Prireditveni odbor je s predpripravami neumorno na delu, tako, da bodo udeleženci prav prijetno presenečeni. Opozarjamo na prireditev že sedaj. Denarstvo. Uradni tečaji. Da bi se pravilno pobirale takse po zakonu o taksah in pravilno določala pristojnost za sojenje, je določil minister za finance z odločbo I. br. 2400 z dne 22. novembra 1927, ker se menjava vrednost listin, izdanih na zlato ali inozemsko valuto, proti dinarju, nastopne kurze, po katerih se morajo preračunavati na vrednost dinarja vse listine, ki slovejo na zlato ali inozemsko valuto: 1 napoleondor 1 turška lira 1 angleški funt 1 dolar 1 kanadski dolar t zlata nemška marka t zlati zlot 1 avstrijski šiling 1 bel? 1 pengfi 100 irancoskih frankov 100 švicarskih frankov 110 italijanskih lir 219 — 247-50 27670 56-75 5640 13.55 635 8 — 7-90 9*93 223 — Din 1095'— Din 308-50 100 nizozemskih goldinarjev Din 2290'— Din Din Din Din Din Din Din Dni Din Din Din 100 rumunskih lejev Din 35 — 100 bolgarskih levov Din 41 — 100 danskih kron Din 1521-50 100 švedskih kron Din 153850 100 norveških kTon Din 1507’— 100 pezet Din 963"— 100 drahem Din 75-50 100 češkoslovaških kron Din 16825 NaS uvoz iz Avstrije (avstrijski izvoz) v milijonih zlatih dinarjev: leta 1922 1307 leta 1923 1329 leta 1924 114'4 leta 1925 141 leta 1926 1393 Avstrijski uvoz iz SHS (naš izvor) v milijonih švic. Crankov: leta 1922 757 leta 1923 103'3 leta 1924 110"4 leta 1925 97-8 * leta 1926 121"4 Iz teh podatkov se vidi, da je avstrijski izvoz k nam večji nego naš izvoz v Avstrijo, t. j. da je naša trgovinska bilanca napram Avstriji pasivna. Višek našega izvoza v Avstrijo, ki je‘izkazan v naši statistiki in ki znaša v primeri z avstrijsko uvozno stati stiko v 1. 1923—1925 35—50%, leta 1926 20% odpada na tranzit naše robe preko Avstrije. Udeležba Avstrije na našem izvozu, ki je znašal na primer 1. 1925 po naši statistiki 18-55%, se zmanjšuje za to leto na 124%, medtem ko znaša uvoz iz Avstrije v našo državo za isto leto 18-33% celokupnega našega uvoza. * Naš .izvoz v Avstrijo je po naši statistiki večji od avstrijskega uvoza iz naše države po avstrijski statistiki. Trgovina. I. lagrebSki božični sbor se vrši od 17. do 24. decembra 1927. Vsi posetniki imajo 50% popust na SHS železnicah od 12. do 24. gecembra 1927. Ti kurai morajo veljati za čas od dne 1. do dne 31. decembra 1927. Po teh kurzih se pobirajo tudi luške takse. Stanje Narodne banke SHS 30. novembra. (Vse v milijonih dinarjev, v oklepajih razlika napram stanju od 22. novembra.) Aktiva: kovinska podlaga 475 (-f- 3'4), posojila na menice 1322'41 na vrednostne papirje 257-5, skupaj posojila 1580 (-{- 20 5), saldo raznih računov 11188 '(— 517); pasiva: obtok bankovcev 57024 (-(- 58'6), državne terjatve 229‘9 (— 1119), žirovme terjatve 7746, terjatve po Taznih računih 412-8. Inozemska posojila v Holandski. Izredni dvig inozemskih posojil na holandskem trgu je napotil holandsko vlado, da je imenovala tozadevno preiskovalno komisijo in poroča sedaj holandski finančni minister v posebni spomenici o ugotovitvah te komisije. Vlada in komisija sta si edini v tem, da se inozemskim posojilom na Holandskem ne smejo delati nikakšne ovire. Vlada se sme vmešavati v posojilno akcijo le, če bi bili oškodovani državni interesi. Vlada pa tudi ne more prevzeti zaščite onih Holandcev, ki sp oškodovani po špekulaciji v tujih efektih. To nalogo naj vrši slejkoprej zveza za trgovino z efekti. V letih 1925, 1926 in 1927 so znašale emisije inozemskih posojil na Holandskem 49,900.000 hol. goldinarjev, 126,795.000 in 298,812.500 goldinarjev. Dvig je torej res izredno velik. Ljubljanska borza. Tečaj 9. decembra 1927 povpra- ševanje Din DBVIZE: Berlin IM________ Curih 100 fr. . . . Dunaj 1 iiUag . . London 1 fant . . Newyork 1 dolar T3rat 100 lir . . . 13*645 1094— 7*995 276*60 66*58 306*375 Industrija. Podaljšanje roka za valorizacijo. — »Uradni list« prinaša uredbo, s katero se podaljšuje rok za vlaganje prošenj za valorizacijo v smislu zakona o valorizaciji bilančne vrednosti investicij pri družbah, zavezanih javnemu polaganju računov, do vštetega 11. septembra 1928. Nemško-francoski kemični dogovor glede kontingenta barv je zaključen. Francozom so menda dovolili kontingent 15.000 ton, 10.000 ton za domačo porabo, 5000 ton pa za eksport. Dogovor bodo ratificirali že v teh dneh. Nadaljujejo se pa pogajanja Nemcev z Angleži in Fran-tozi glede industrije dušika in umetne svile. Pogajanja bodo še nekaj časa trajala, ker so diference še precejšnje; upajo pa, da se bo tudi tukaj dosegel sporazum. Promet. Povišanje železniških tarif na Poljskem. Na zadnji seji tarifne komisije poljskega državnega železniškega sveta so sklenili zvišanje železniških tarif, in sicer za osebni promet z veljavnostjo od 1 januarja naprej, za blagovni promet pa od 1. aprila 1928. Zvišanje osebnih tarif znaša 20 odstotkov v 1., 2. in 3. razredu ter 28 odstotkov v 4. razredu; čisti dobiček iz tega poviška računijo na 50 milijonov zlatov na leto in jih bodo porabili v investicijske namene. Odstotki dviga blagovnih tarif še niso preraču-njeni. Opustitev 1. in 3. razreda v Nemčiji. Generalni ravnatelj nemške družbe državnih železnic dr. Dorfmiiller je v nekem predavanju povedal, da se \<>zi 66 odstotkov vseh popotnikov v četrtem razredu, dočim je prvi razred večinoma prazen. Zato je uprava državnih železnic sklenila, da bo prvi in tretji razred odpravila ter da bo načelno obdržala samo en razred z blazinastimi sedeži in en razred z lesenimi sedeži. Samo v mednarodnih vlakih bodo obdržali prvi razred, v novi obliki. Tako so tudi v Rusiji po revoluciji odpravili vse razlike v razredih in so obdržali nato samo dva, trdi in mehki razred imenovana. Seveda se razreda v Nemčiji ne bosta imenovala 2. in 4. razred, temveč blazinasti in leseni razred. Ponudbe Din 13-675 1097-— 8-025 277*40 66-78 308-375 IzSla Je Blasnlkovk Carina. Carinski dohodki od 16. do 20. novembra so znašali 49,777.878 Din. Od tega odpade na carinarnico v Beogradu 12 milijonov 80.313, v Zagrebu 12,075.022, Novem Sadu 8,301.719, v Ljubljani 8 milijonov 412.310, v Dubrovniku 4,650.738* v Skoplju 2,534.415 in v Splitu 1,723.861 dinarjev. Od 1. aprila do 20. novembra so znašali carinski dohodki 1.092,661.740 Din. V [proračunu je bilo določeno za ta čas 1 milijardo 78 milijonov 827.7.46 Din; %» prestopno Isto 1928. U ima >08 dni. »VELIKA PRATIKA« j« naj-itarejii ■lovenaki kmetijski koledar, koji je bil ie od nalili pradedov najbolj vpoštevan bi Je ie danes najbolj obrajtan. Latoinja oblima iadaja m odlikuj* po bogati vsebini la dUcah. >VELIKA PRATIKA« }• najbolj« *■ aajoenejil druiintU koledar. Dobi »e v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroH po dopiazdei pri L 1 tUkanu tal Uto*raH8ni uto4 Ljubljana, Breg 12 mog. Kakor v začetku se mora pa do-tično podjetje tudi še sedaj boriti s tež-koČami. Zato so morali vse podjetje reorganizirati in so znižali vplačano glavnico na 3,223.500 hol. goldinarjev. Tako se je podjetje razdolžilo. Vsak dan.lahko naložijo na ladje 500 ton premoga. Kot odjemalci spitsberakega premoga pridejo v prvi vrsti v poštev skandinavske dežele in Sovjetska Rusija. Trdijo, da more spitsberški premog konkurirati z angleškim. Prizadevanje za dvig kapitala ni uspelo. Del rudarjev ostane tudi čez zimo na Spitsbergih, kopljejo na zalogo. Sicer so pa Norvežani, ki jim je bila leta 1920 priznana policijska oblast tam gori, opustili holandsko označbo Spitsbergi ter so dali otočju zopet staro norveško oziroma normansko ime SvaLbard — mrzla obala. Alzaški kalij. Z vojsko je dobila Francija Alzacijo nazaj in s tem tudi tamoš-nja kalijeva nahajališča, s čimer je bil zlomljen nemški kalijev monopol. Sedaj obstoji kvotni kartel obeh držav; na • Nemčijo pride ca 80% kalijeve produkcije, na Francijo ca 20%. Sedaj je dala francoska vlada kalijeve rudnike v najem posebni družbi, ki jih bo obratovala. Dobiček si bodo takole razdelili r 82^% dobi država naravnost, 11% dobi družba in 6 >2 % zasebni delničarji. Statistična , knjiga o turškem gospodarstvu. Generalna direkcija statistike-v Angori namerava zbrati v veliki ročni knjigi vse dosegljive statistične podatke o turškem gospodarstvu od leta 1921 naprej. Pozvali so vsa ministrstva, naj odpošljejo ves pri njih nabrani materi-jal, ki pride v poštev, generalni statistični direkciji. — Tu zraven omenimo še, da se je 6. t. m. začela zamenjava starih bankovcev z novimi ter da pridfr v obtok tudi novi bronasti denar. Ogrska ne mara češkoslovaških tekstilnih delavcev. Kakor vemo, je zaposlenih v ogrski tekstilni industriji veliko inozemskih delavcev, zlasti češkoslovaških. Pravico do bivanja na Ogrskem je notranje ministrstvo tem delavcem od časa do časa podaljšalo, zadnjič do 31. decembra. Sedaj razglaša ministrstvo,, da je to zadnje podaljšanje. Tekstilni tovarnarji morajo do 1. januarja naznaniti,, koliko ogrskih delavcev imajo zaposlenih poleg inozemskih in v kolikem času bi si mogli ogrski delavci prisvojiti potrebno strokovno znanje. Tekstilni tovarnarji so zaprosili sedaj za zopetno dovoljenje, da smejo delavci ostati še naprej na Ogrskem. Proračun Zedinjenih držav. V poslanici na kongres glede proračunskega predloga za bodoče finančno leto poudarja predsednik Coolidge potrebo znižanja davkov na 225 milijonov dolarjev, kakor je to priporočil zakladni tajnik. Proračun izkazuje ogromno vsoto 4.258 milijonov 693.765 dolarjev, od katerih pride 645 milijonov dolarjev na narodno brambo (v tekočem finančnem letu 625 milijonov). Če bo kongres odobril mornariški proračun, bodo znašali tozadevni stroški 347 milijonov dolarjev, za 48 milijonov več kot v tekočem letu. Mornariški, program misli v prvi vrsti na osem križark in dva podmomika. Efektivno stahje armade znaša 12.0001 častnikov in 118.750 vojakov. V kreditih za armadno in mornariško aviatiko so tudi zneski za 1800 armadnih in 696 mornariških aeroplanov oziroma hidro-planov. RAZNO. Poljske delniške družbe. Po uradnih seznamih je delovalo 1. novembra na Poljskem 1038 delniških družb, med njimi 36 inozemskih. Poljske delniške družbe so razpolagale z delniško glavnico 1805 milijonov zlatov, inozemske družbe pa s sledečimi vsotami: 19 9 mil. zlatov, 1445 mil. Irancoskih frankov, 21'2 mil. belgijskih frankov, 1 mil. lir, 165 mil. ■mark, 100.000 dolarjev, 8500 funtov, 1 mil. lejev. Premog na Spitsbergih. Znano je, da kopljejo Holandci na Spitsbergih pre- TVORNICa KEM.IM on.BJUNIAKOV.ri*NliA mSTKJdn* okužba «.oz.tau»L3AWA ,/. ' RNEZ TFRPENTINJ K PRODAJALNA DUNAJSKA C. 14 uUBOANA *>uoTnaoviNA 34NEIDER iVERO”*^ OVBSmi MATER3AL-NIZKE Univ. prof. dr. M. Škerlj: II Študija izredne koristi za vsakega jurista in praktičnega gospodarja. Stane 15 Din. Dobiva se v upravi »Trgovskega lista«. Gospodarsko vesti. Na belgrajski bor-'M je bilo v preteklem tednu povpraševanje po slivah zelo živahno, a blaga ni bilo nobenega. — V Požegi bo ustanovila skupina tekstilnih tovarnarjev iz Lodža na Poljskem novo tekstilno tovarno. Pogajanja so menda že zaključena. — Ameriški zakladni tajnik Mellon je povedal, da je gospodarski položaj v U. S. A. eicer nekoliko slabši kot lani, a vseskozi normalen. Vsi dohodki proračuna '/našajo 4.129 milijonov dolarjev, izdatki 3493 milijonov, tako da ostane prebitek 636 milijonov dolarjev; od teh bodo porabili 600 milijonov v odplačilo državnega dolga. — Mellon zagovarja z vso vnemo povrnitev lastnino nekdaj sovražnim državam. — Na Nemškem je izbruhnil med dejodajalci in delojemalci kovinsko industrije težek spor in grozi izprtje 300.000 delavcem, s 1. januarjem. Vsi odgovorni činitelji delajo na to, da se spor kmalu poravna, v obojestransko zadovoljnost. Vlada od svojih zahtev noče popustiti. — Glede vprašanja elektrifikacije avstrijskih zveznih železnic pravijo, da se bo rešilo izključno le s svinčnikom v roki. Poklicali bodo nemške in angleške strokovnjake, da to vprašanje popolnoma objektivno proučijo. — Bilanca znane čslov. tekstilne tovarne Kosmanos d. d. je izdala za leto 1925/26 deficit, ki so ga krili z valorizacijo. Leto 1926/27 pa izkazuje dobiček 1.200.000 Kč. — Guverner newyorške Tederal Reserve Bank, StroHg, je na potu v Evropo, da se posvetuje z voditelji velebank. Pravijo, da se skriva za potovanjem več kot samo informacijski nameni. — Poljaki bodo še pred preteklim rokom vrnili Italijanom takozvano tobačno posojilo, ki so ga dobili svoj čas pod zelo težkimi pogoji, in so odpotovali v ta namen v Rim zastopniki poljske-Sa finančnega ministrstva in državnega tobačnega monopola. — V rumunskem 'državnem proračunu za leto 1928 je izkazan za romunske državne železnice deficit 1 milijarde lejev. — V Prago so prišli ameriški importerji čevljev, nakupovat češko blago. Pravijo, da zahtfo. va Amerika iz Oslov, samo kvalitetno blago, da ga pa dobro plača. — Kljub jamstvu dunajske občine za rusko kup-njo dohajajo naročila dunajskega ruskega trgovskega zastopstva le prav pičlo. V prvih sedmih mesecih letošnjega gnojilnega leta so dobavili v Nemčiji 5.500.000 met. stotov čistega kalija na-Piam 5,272.000 stotom v istih mesecih vftmK1 /27' 80 meseci maj — no- kočeaakov prvih 11 mesecih te- lija,v istih lanskih mesecih pa 10 040000 stov. - Cena čilenskega solitra je v zad njem času spet padla. - Sanacijsko vsoto za znano japonsko ladjedelniško dru-žfc° Kavasaki bodo zvišali od 10 na 11 |llllijonov jenov. Denar bodo dale deve-^r.°T)v°^iIne banke. Dolg se bo obresto- v 5 letih °1?totk(>v in 8a bodo z glavnco 12SSdi?^Ii bodo novo družb0 letošnjih enajstih ~ ^ , niški tvromet v _^esecih je znašal del- vini skupno 614.6cSJw milijonov 400,000 kosov več kot Ih dobi lanskega leta. Dvig znaša ca j stoikov. - Ameriški V-S 0dM± priobčuje pregled o letošnjih inozemskih posojilih v prvih enajstih mesecih. Skupna vsota znaša 1 milijardo 494 milijonov ln 600.000 dolarjev. Ta vsota prekaša že sedaj vse lansko leto za 175 milijonov o arjev. — v Milanu se vrši kongres ovarnarjev umetne svile; zastopani so Holandci, Belgijci, Italijani, Angleži. Vsi so se izrekli za kartel; izven kartela bodo samo Francozi. — Banque de Pariš et de Pays Bas hoče združiti vse alzaško bankarstvo v trust. — Alpino Montan se z naročili nič ne pohvali, vendar je položaj boljši kot je bil na koncu leta 1926. Za bodoče mesece upajo na zboljšanje, ker bodo zvezne železnice z naročili tračnic, mostov in vagonov direktno ali indirektno vplivale na poživ-ljenje. Nova važna gospodarska knjiga. Pri-vredno Tehnička Biblioteka je pod uredništvom g. Ante Tevža izdala drugo svojo knjigo_ pod naslovom: »Problem veštačke nafte« Problem umetnega sintetskega petroleja), ki jo je napisal naš rojak ing. Fran Podbrežnik s sodelovanjem g. ing. Schmideka. Knjiga je pisana v ekavakem narečju (lahko umljiva Slovencem) in v latinici, kar odgovarja enotni jugoslovanski tehnički literaturi. Knjiga obsega čez 160 strani s slikami, tabelami, predračuni za inštalacije in fabrikacijo. Celotno vprašanje umetnega petroleja (bencina) v tej njigi je obdelano iz stališča naše države, naših mogočnosti fabrikacije iz naših siro-vin, kakor iz lesa, alkohola, oglja itd. Predgovor knjige je napisal g. ing. novak 1’opovič, šef laboratorija za unapredje-nje industrije i zanatstva pri ministrstvu trgovine. V knjigi je najprej opisana sestava sirovega petroleja, metode eksploatacije in rafinacije, spreminjanje težkih petrolejskih olj s pomočjo krakinga ali katalize v lahek bencin. V drugem poglavju začenjajo avtorji opis zamenjav petrolejskega bencina v avtomobilskih motorjih in sicer najprej z b e n c o 1 o m, ki se dobiva pri suhi destilaciji premoga. Tukaj, kakor tudi povsod naprej, so dodani tudi predračuni za eventualne inštalacije v naši državi. Potem je mogoče zameniti bencin s špiritom, a tudi z metilnim alkoholom, ki se dobiva iz lesa. Opisani so procesi, kako bi se mogel špirit, ki ga danes dobivamo samo iz melas in škrobnih substanc, dobivati ui-rektno iz lesnih odpadkov pri naših žagah. Pa tudi iz karbida bi nam bilo mogoče pridobivati špiritus za avtomobilni promet. Na tovornih avtomobilih se da nadomestiti bencin z ogljem iz drv, in v knjigi so opisani generatori za avtomobile in raoionalno dobivanje oglja v avtomatičnih premikajočih aparatih, od katerih je en tip izumil sam pisec g. ing. Fran Podbrežnik. Bencin se da nadomestiti tudi z oljem iz smol, katere bi lahko dobivali iz naših borovih gozdov (poseo-no v Bosni in Črni gori), potem z naftalinom, ki se dobiva pri destilaciji gasa. Sintetski bencin so dobiva tudi iz vodnega plina, ki nastaja pri gorenju premoga v prisostvu vodne pare. Vegetalna in animalna olja (kakor n. pr. laneno in olivno) dajo se tudi spremeniti v ben-zin. Petrolej bi se dalo ekstralirati tudi iz naših bituminoznih škriljcev. Še in-teresantnejši in obširnejši je sledeči del te knjige, ki govori o premogu in v njegovem spreminjanju v benzin z destilacijo na nizkih temperaturah ali pa po metodi hidrogenacije dr. Bergiusa. Avtorji svetujejo za naše prilike le destilacijo pri nizkih temperaturah v speci-jalnih retortah, ker na ta način dobiva se ne samo benzin, nego tudi polukoks, ki je pravzaprav umetni antracit. Pokazana je ogromna važnost takšnih inštalacij posebno za Slovenijo, kjer bi lahko naše premoge z malo kalorično vrednostjo, spreminjali v premoge z visoko kalorično vrednostjo in obenem dobivali benzin. — Opisano je tudi briketiranje naših premogov in vporaba destilacijskih plinov za mestno razsvetljavo in kurjavo. Tudi iz treseta ljubljanskega barja bi se dal po mišljenju piscev dobivati benzin. V zadnjem poglavju je dana sinteza tega celokupnega problema umetnega petroleja (benzina) in vpisana vsa važnost benzina za našo državo v slučaju vojne. Knjiga stane 40 Din in se naroča pri Privredno Tehnički Bibliote-ik v Beogradu (Knez Milutina ul. 70). Knjiga bo prišla izvanredno dobro vsem interesiranim industrijalcem, trgovcem, pisarnam, državi, premogokopom, Narodni Odbrani in splošno vsem tistim, ki se interesirajo za sintetski petrolej, za avtomobilistiko in avijatiko, ker je to prvo in edino kompletno delo te stroke v naši, a takorekoč tudi v svetski litera-turi. k. Prireditve Ljubljanskega velesejma v letu 1928. Upravni svet velesejma je na svoji zadnji seji sestavil program prireditev v letu 1928. Iz tega načrta bo razvidno vsem gospodarskim in kulturnim krogom, da se Ljubljanski velesejem vedno bolj razvija in da so zasnutki od leta do leta širokopoteznejši in postavljeni na obsežnejšo bazo. VIII. mednarodni vzorčni velesejem se vrši od 2. do 11. junija 1928, torej ob času, ko se baš razvija kupčija na veliko za jesensko sezijo, na malo pa za spomladansko in poletno. Junij je za Ljubljano eden najlepših mesecev v letu. V petih razstavnih paviljonih se bo namestil mednarodni vzorčni velesejem, t. j. industrija, obrt in trgovina. Poseben oddelek bo tvorila razstava avtomobilov. En paviljon se bo porabil za gostilničarsko, hotelirsko in kavarniško razstavo, zvezano eventuelno s Jujsko-prometno razstavo in pokušnjo odprtih vin v sodu. V ostalem paviljonu bo nameščena higi-jonska razstava. Med velesejmom, t. j. dne 6., 7. in 8. junija je predviden srednjeevropski gostilničarski kongres v Ljubljani, katerega strumno organizira Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani. Posebne oddelke velesejma bodo tvorile reprezentativna razstava francoske industrije, češki oddelek in špecijelna mizarska razstava. Upamo, da prihodnje jeto pritegnemo k sodelovanju tudi ce-okupno tekstilno industrijo, ki se zadnja e a nenavadno hitro in uspešno razvija. . .°1aft,,n8ka razstava 6e bo vršila od 1. do 10. septembra 1928. Razstava bo imela pred vsem agrarni značaj, zastopana pa bode tudi kultura, telesna higijena in avstrijska industrija in obrt. Predvideno je, da bo priredila v dveh ali treh paviljonih Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani prilikom 160-letnice njenega obstoja, veliko »Jubilejno kmetijsko razstavo.« ki bo obsegala sadjarstvo, zelenjadarstvo, čebelarstvo, mlekarstvo in sirarstvo, vinarstvo, kmetijske stroje, razstavo konj in govedi, razstavo perutnine in mali živali ter kmetij-sko-strokovno-poučni oddelek. V enem paviljonu bodo razstavljeni izdelki avstrijske industrije in obrti, ki pri nas še ni zastopana, ali je nedovoljno razvita. To bo prva tovrstna avstrijska reprezentativna razstava na Balkanu. V ©nem paviljonu bo nameščena Higi-jenska razstava, ki bo, popolnoma pre-grupirana, gotovo vzbujala staro zanimanje vsega ljudstva. Nadalje je projektirana razstava izložbenih oken, književna razstava, revija slovenskih narodnih noš, konkurenca slovenskih harmonikarjev, razstava ptic iz Slovenije in event. tudi ribarska razstava. To so samo surovi obrisi obeh prireditev v letu 1928, ki bosta, zvezani z raznimi drugimi privlačnimi razstavami in prireditvami, gotovo vzbujali enako, če ne večje zanimanje kot dosedaj na celem balkanskem .polotoku in še daleč preko naših meja. Predpriprave so v polnem teku. Naloga vseh merodajnih faktorjev pa je, da moralno in tudi materijelno podpirajo stremljenja uprave velesejma za dosego visokih ciljev v procvit našega naroda na ekonomskem, kulturnem in higijenskem polju. Oblastno koncesijonlrani mednarodni informacijski zavod .1 m V« V I • Ll!_____n v I. i Viktor Blažji. Mii il.H. se pripon interesentom za preskrbo strokovno izvedenih trgovskih^ trgovsfco-kreditnih In zasebnih informacij po brezkonkurenčnih cenah. Zahtevajte pro«o«>ict! DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic ^ Ljubljani sprejema do 16. decembra t. 1. ponudbe glede dobave samokolnic, lestev in skobelnikov. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odele-nju te direkcije. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 14. decembra t. 1. ponudbe glede dobave medeninastih valjkov in palic ter 6000 kg betonskega in 2200 kg okroglega železa; do 16. decembra t. 1. pa glede dobave 1 rezkal nega stroja (Fiissmaschine). — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 15. decembra t.. 1. ponudbe glede dobave okoli 2400 kg raznih olj (cilindersko olje, olje za oeo-vine, strojno in dinamo olje) in 900 kg bencina. — Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 17. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 1 računskega stroja sistema >Unitas«. — Direkcija državnega rudnika v Vrdniku sprejema do 20. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 1000 m jeklenih vrvi. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 12. decembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave večje količine raznega papirja in lepenke; due 19. decembra t. 1. glede dobave konopnenih vrvi, navadnih vrvi, bombaža za čiščenje, krp za čiščenje poda itd. ter glede dobave 730 ma drv za kurjavo; dne 20. decembra t. 1. glede dobave 600 košar za premog ter glede dobave strojnih jermen in usnja. — Dne 15. in 16. decembra t. 1. pri Generalni direkciji državnih železnic, ekonomsko odelenje v Beogradu glede dobave železniških pragov. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Prodaje. Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 13. decembra t. 1. ponudbe glede prodaje delavskih oblek. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. 'Veletrgovina 31. Šarabon v £jubljani priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo, Jlastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago. ‘Gelefon št. 2666. TRŽNA POROČILA. Živinski sejem v Ljubljani dne 7. decembra 1927. Prignanih je bilo: 232 konj (prodanih 40), 4 (3) žrebeta, 94 (44) volov, 86 (42) krav, 21 (14) telet ter i4l (120) prašičkov za rejo. Dogon je bil z ozirom na slabo vreme znaten. Cene so bile: voli I. 8 25 (vendar jih ni bilo dosti na sejmu), II. 8, II. 7, krave debele 5 do 6, klobasarice 3—4, teleta 10—12 Din za kg žive teže; konji in prašički za rejo po kakovosti. 1JLrž“e,ccne v Mariboru dne 1. decembra 1927. 1 kg govejega mesa 10—18 Din 1 kg svežega jezika 9-17, vampov 8, pljuč 6—6, ledvic 10-17 možganov 14-16, parkljev 4 do 5, vimena 8—10, loja 8—10 Din. — Tetetma; 1 kg teletine 17‘60—22 50, jeter 15—18, pljuč 8—10 Din. — Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 17-80, sala 24-26, črevne masti 20-21, pljuč 10, jeter 12-14, ledvic 17 50—20, glave 10—12'50, nog 5—8, slanine sveže 20—25, papricirane 26—SO, prekajene 26—80, masti 23—84, prekajenega mesa 28—82, gnjati 82—85, prekajenih nog 7—10, prekajenega jezika 80-86, prekajene glave 10—15 Din. — Klobase: 1 kg krakovskih 86—40, debreoinskih 80—40, brunSvi- MiRTNE vence In iopke za poroke najnovejših oblik, bofltne prtičke (rutice), umetne cvetlice in peresa, nagrobne vence I. t. d. nudi po konkureninilt cenah Cvetličarna Podčetrf k Lastnik: RADO PREGRAD. Speciialijeta: Mirtni venci in Šopki. Brzojavi: Krlspercoloniale Ljubljana. • Telefon štev. 2263. Tovarna perila -#T RIGL A.V" Ltubljctma, Kolodvorska ul. S priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega moikega perila. <5gsa36C539cocsa9 Ljubljana. tossagsssagg^š Lastnika: ALOJZIJ LILLEG in]OS.VERLIČ. Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave. Iidelovanje oljnatih bar«, »Irnela, lakov In steklarskega kleja. — Zaloga kemičnih In rudninskih bar«. — Potrebščine za (likarja, pl*-skarjo, ličarja In druga, vsa • ta stroke spadajoča. Se priporočam Ivan Jančar TRGOVINA MIKLOŠIČEVA C. 4 SKLADIŠČE VIDOVDANSKA 14. Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka Mineralne vode. Ceniki na razpolago. — Točna postrežba. Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani ——— MlkloSlieva cesta 15/1. ........ tovarna vinskega kisa, d.zo,L, Ljubljana nudi naifinelši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Zahtevajte ponudbo! Tehnično in higiieniino najmoder-neie urejena kisarna v Jugoslaviji. n pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta la, ILnadstr. C LJUBLJAMA Josip Petelinčku, Ljubljana Vse vrste trgovske knjige kot: amerika «-skl Journall, plovne knjige blegaJn.Ske knjige, vsakovrstne Strace, bloke, mape kakor tudi vse vrste Šolske zvezke Vam nudi s svojimi prvovrstnimi Irdplki najugodneje >hUVERTA< lllllllllllllllllllllll lllllllllllllllllllil. Illllllllll! DRUŽBA Z O Z. ivornica kuvert in kon* lekcija papirja LJUBLJANA _Jl7ožarski pot štev. 1 Karlovška cesta štev. 2. zajamčeno pristne, izborne kakovosti. Izdelan samo iz pr a vlit gorskih malin, kakor tudi neoslajen MALINOV SOK (Succus), prodaja v vsaki množini po zmernih cenah tvornica „ALKO" družba z o. z. LJUBLJANA, KollzeJ. Florljanska ulica št. 14 knjigoveznica, Industrija šolskih zvezkov In frcrovsklh knjig* M. veliko t N«moiol LJUBLJANA GREGORČIČEVA 23 MERKUR Za Trgovsko-leduatrljsk* 4. 4. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: A. 8BVKR, L*uWJal,a ških 18—35, pariških 30—35, posebnih 30 ■do 35, safalad 26—30, hrenovk 26—30, kranjskih 31—40, 1 kom prekajenih kraanjsirih 5—6, 1 kg mesenega sira 20—30, tlačenk 20 do 30 Din. — Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. 8, II. 5 Din. — Kože: 1 konjska koža 60—150, 1 kg goveje kože 14—16, telečje kože 24, svinjske kože 10, gornjega usnja 90—130, podplatov 70—80 Din. — l erutnina: 1 piščanec majhen 15—17'50, večji 25—35, kokoš 35—40, raca 35—40, gos 55—80, puran 65—85, zajec domač, majhen 10—15, večji 20—30 Din. — Divjačina: zajec 40—50 Din. — Ribe: 1 kg ščuke 23, morskih rib 20 do 25 Din. — Mleko, maslo, sir, jajca: 1 liter mleka 2‘50—*3‘50, smetane 12—14, 1 kg surovega masla 40, čajnega 50—60, kuhanega 44 48, ementalskega sira 80, trapistnega 25 do 3o, grojskega 35, tilsitskega 35, parmezana 100, 1 sirček 3-10, 1 jajce 1'50—2 Din. — l-ijače: 1 liler vina novega 10—16, starega 16—25, piva 8, 1 steklenica piva 5‘50, 1 liter žganja 30—85 Din. — Kruh: 1 kg belega 6, črnega 5, 1 žemlja 0'50 Din. — Sadje: 1 kg jabolk 5—8, suhih sliv 10—12, 1 liter kostanja surovega 2—3, pečenega 5—6, 1 kg hrušk 7—10, 1 limona 0'75—1'50, 1 oranža 1-75—2, 1 kg rožičev 8—10, smokev 8—10, dateljnov 25—30, mandljev 60—75, orehov 10, jedrc 35—40, maka 18—20 Din. — Špecerijsko blago: 1 kg kave I. 70—80, II. 50 do 65, pražene I. 80—100, II. 56—75, čaja 80—125, soli 3, popra celega 70—75, mletega 70—75, cimeta 76, paprike 60—80, testenin 10—14, marmelade 25—35, povidla 12, sladkorja v prahu 16, v kristaul 14, v kockah 16, kvasa 35, škroba pšeničnega 18, riževega 15, 1 liter kisove kisline 45, kisa navadnega 2 do 3, vinskega 4—5, olja olivnega 20, bučnega 20, špirita denat. 12, 1 kg mila 16—17, sode 2 Din. — Žito: 1 kg pšenice 3'25—3'50, riža 3—3-25, ječmena 3, ovsa 3, koruze 2-75 do 3, prosa 2'50—2'75„ ajde 2-75—3, fižola 4—5, graha 14, leče 14 Din. — Melvski izdelki: 1 kg pšenične moke št. 00 in 0 5 50, št. 1 in 2 5‘25, št. 4 5, št. 5 4-75, št. 6 4’50, št. 7 3-50, ržene 5—5'50, kaše 5—6, ječmen-čka 6—12, otrobov 2—2'25, koruzne moke 3, koruznega zdroba 3-75—4-50, pšeničnega zdroba 6, ajdove moke I. 7'50, II. 6 50, kaše 5-50—7, ržene kave 16, cikorije 18—20 Din. — Krma: 1 q sena 70-87'50, »lame 35-40 Din. — Kurivo: 1 kub. meter trdih drv 140 do 150, mehkih 105^-115, 1 q premoga trboveljskega 43—50, velenjskega 26—28, 1 kg oglja 2, koksa 0 60—0 80, 1 liter petroleja 7, bencina 10—12, 1 kg karbiga 7, sveč 25 do 30 ~ Zelenjava: 1 glavnata salata 1, endivija 075—2, 1 kupček motovilca 1, 1 glava zelja 0-75—1, ohrovta 0'50—2, j karfijola 2—20, 1 kupček špinače 1, 1 kg paradižnikov 4, 1 kg graha 14, 1 šopek peteršilja 0-25, zelene 0'50—3, zelenjavo za juho 0'25-_0-50 1 kg čebule 2—3, česna 10—15, 1 kom. pora 0‘50— 1, korenja 0-50—1, 1 kom. rdeče pese 0-25—0-75, repe 0-25, kolerabe 0'25—2, 1 kg krompirja 0'75—1 50, hrena 6—8, zelja kislega 4, repe kisle 2, medu 20—25 Din.