PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
^ ^ ^ fr 72
O C; -C 2
iT} M i:i
-sp
SšSs
- r t-
rn c 3>
3? o
M
c_
1
c_
NK
Z
H
D
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 96 (12.728)
c*
Trst, četrtek, 23. aprila 19E M
Uradni obisk delegacije Socialistične zveze Hrvatske pri SKGZ
Bom
559
lije)
-J
O
•o
fr
T>
723
fr
O
_>.
o
o
TO
O
O
l
Hrvatska odločno podpira napore Slovencev za ohranitev njihove nacionalne identitete
Sprejem pri podpredsedniku deželnega sveta Tonelu - Danes razgovori v Gorici
TRST - »Hrvaška absolutno razume in podpira vaše napore, da ohranite narodnostno identiteto in da pri tem iščete podporo celotne Jugoslavije.« Ta izjava je bila najbrž najbolj zanimiv del odgovora vodje delegacije SZDL Hrvaške Josipa Gobca na podrobno analitično in argumentirano utemeljevanje naših zahtev in položaja predsednika SKGZ Borisa Raceta. Centralni del razgovora delegacij SKGZ in SZDL Hrvatske, se je namreč vrtel okrog načelnih vprašanj manjšinske in nacionalne politike in okrog »politične modrosti«, kot je ocenil Josip Gobac politiko SKGZ v odnosu do matičnega naroda in Jugoslavije po eni, in do italijanske države po drugi strani.
Razgovor z delegacijo republiške konference SZDL Hrvaške na sedežu SKGZ je pričel predsednik Boris Race, ki je najprej poudaril velik interes celotne slovenske narodnostne skupnosti v Italiji za razgovor z vsemi jugoslovanskimi republikami, saj ne zadostuje podpora slovenskega matičnega naroda. Race je nato podrobno opisal položaj Slovencev v Italiji, različni odnos v raznih pokrajinah in podrobneje orisane sedemnajstletno čakanje in boj za globalni zaščitni zakon.
Zelo smo bili prizadeti, je poudaril tov. Race, z nekaterimi izrečenimi in napisanimi besedami, ki so v živem nasprotju z načelno politiko do manjšin in ki smo jih ocenili na napad na nas. Poudarjanje načela »privilegijev« je parola fašistov in skrajne desnice Liste za Trst, kar je nacionalistični tisk z veseljem ponatisnil. S takim pisanjem se nadaljuje, zaradi česar smo prisiljeni polemizirati. Predsednik Race je tudi poudaril, da Slovenci v Italiji v praksi že ves povojni čas izvajamo načelo enotnega slovenskega kulturnega prostora, ki je za nas sam ob sebi umeven, do njegove proglasitve pa je prišlo tudi na naš pritisk, saj to
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Pogovori med delegacijama Socialistične zveze Hrvatske in SKGZ
oporišča T amilov
COLOMBO Šrilanska vojska je včeraj, ob podpori letalstva, sprožila na severu dežele kjer živijo skoraj izključno Tamili ofenzivo proti najpomembnejšim centrom tamilske gverile. O tem so novinarje včeraj onb-vestili vladni predstavniki in pri tem pojasnili, da so dvakrat bombardirali točno določene objekte na polotoku Jaffna in je pri tem umrlo vsaj 80 tamilskih gverilcev, nekaj pa je bilo tudi žrtev med civilnim prebivalstvom. Iz istega vira se je tudi zvedelo, da je pri eksploziji mine na se vero-vzhodu Sri Lanke umrlo 15 vojakov.
Ofenziva vladnih sil ima kot cilj uničenje centrov organizacije »Tigrov za osvoboditev Eelam Tamila« in mladinske organizacije »Revolucionarnih študentov Eelama«, ki jih preiskovalci krivijo za torkov krvav atentat na avtobusni postaji glavnega mesta. Organi javne varnosti medtem še vedno zbirajo podatke o atentatu; o uničujočem potencialu eksploziva pa priča 5 metrov globoka luknja, ki ga je eksplozija povzročila v asfaltu.
Včeraj so predstavniki Tamilov v Delhiju in Madrasu obvestili novinarje, da je prišlo pri vladni vojaški bazi v Kankesanthurai (na polotoku Jaffna) do hudih spopadov med vojsko in uporniki. V bojih naj bi padlo 5 gverilcev in 20 vladnih vojakov. Glede bombardiranja šrilanskega letalstva pa so Tamili dejali, da so tarče napadov predvsem civilni objekti. Tudi predstavnik »Tigrov za osvoboditev Eelam Tamila« je potrdil novico o bombardiranju severa Šri Lanke, zanikal pa je, da bi napadi uničili katerikoli gverilsko postojanko.
Kot da je nezaupnica vladi neizbežna
V znamenju ekvidistance med socialisti in K D
Stranke polemizirajo Odprtje republikanskega kongresa okrog datuma volitev pod vtisom globoke politične krize
RIM — V torek se bo poslanska zbornica izrekla o Fanfanijevi vladi. Če bo sodba, kot vse kaže, negativna, ali če bo ministrski predsednik odstopil zaradi morebitnega nastanka »ano-malne, nehomogene, interesno sestavljene večine«, bo moral državni poglavar razpustiti parlament in razpisati volitve. Toda za kdaj, za 14. ali 21. junij?
Radikalci (pa tudi kdo drug) trdijo, da vpričo Cossigovih in Scalfarovih izjav volitve ne bi smele biti pred 21. junijem. Demoproletarci pa pravijo, da bi torkovo glasovanje o zaupnici bilo lepo darilo za KD, saj bi omogočilo volitve 14. junija, kot pač sama želi. Te polemike slonijo na različnem tolmačenju volilnega zakona: eni menijo, da je treba tistih 45 predpisanih dni začeti šteti od dneva objave odloka o razpustu zbornic v Uradnem vestniku; dovolj je torej, da se dekret objavi najpozneje do 30. aprila, in volitve bodo lahko 14. junija.
Drugi med njimi menda tudi Scalfaro	sodijo, da gre upoštevati
staro pravilo, po katerem je treba omenjenemu roku prišteti še 4 dni, kolikor je potrebnih občinam, da pripravijo volilne razglase.
Seveda bo treba prej videti, če bo vlada prejela zaupnico ali ne. Socialisti še niso zavzeli uradnega stališča do Fanfanijeve vlade in bodo to storili, kot je rekel podpredsednik skupine PSI v zbornici Sacconi, šele po Fanfa-nijevem odgovoru na posege v debati.
Sicer pa bo njihovo zadržanje odvisno tudi od De Mitovega govora, ki bo gotovo zabeljen s takšnimi polemikami do PSI, da bo socialiste praktično prisilil k nezaupnici vladi. Toda Sacconi soglaša z bivšim ministrom For-mico, ki je od zmerom nasprotoval »otročarijam«, kot sta obstrukcionizem ali potrditev zaupnice zgolj zaradi nagajanja komu. Formica je v intervjuju za Europeo izjavil, da bodo sami volivci kaznovali KD in KPI kot tvorca predčasnih volitev.
Demokristjani in socialisti medtem še kar naprej vsevprek polemizirajo: celo okrog izvolitve liberalca Malago-dija za novega predsednika senata, potem ko so ga skupaj izvolili...
G. R.
Giovanni Malagodi predsednik senata
RIM — Liberalec Giovanni Malagodi je bil včeraj izvoljen za 21. predsednika italijanskega senata. Je prvi laik, ki predseduje senatu. Malagodi je bil deležen večine glasov (208 glasov na 275 volil-cev). Zanj so glasovali senatorji KD, KPI, PSI in Neodvisne levice. Ostala dva kandidata Leo Valiani in Giorgio De Giuseppe sta dobila 9 in 4 glasove.
Novoizvoljeni predsednik ima 83 let (rojen je v Londonu leta 1904) in je bil prvič izvoljen v senatu leta 1979, potrjen pa je bil leta 1983. Malagodi je bil osem let predsednik liberalne internacionale, generalni tajnik in nato predsednik PLI ter zakladni minister druge Andreottijeve vlade (1972-73).
SANDOR TENCE
FIRENCE »Moč razuma, najučinkovitejše, sredstvo za razvoj nove Italije«. Pod tem. geslom se je včeraj zjutraj v toskanskem glavnem mestu, rojstnem kraju tajnika Spadoli-nija, pričel 36. kongres republikanske stranke, ki bo hočeš nočeš potekal pod globokim vtisom vladne krize in skorajšnjega volilnega vzdušja, čeprav voditelji stranke zagotavljajo, da kongres ne bo imel volilnega značaja. To je v svojem uvodnem poročilu potrdil tudi Spadolini, ki se je skušal na vsak način izogniti predvolilnim polemikam ih se raje zaustavil pri oceni (propadlega) petstrankarskega zavezništva ter pri vlogi stranke v družbenem in političnem kolesju.
PRI je na zadnjih parlamentarnih volitvah doživela spodbuden uspeh (prejela je skoraj pet odstotkov glasov) in se uveljavila kot stranka modernih gospodarskih tokov in kot dosledna zagovornica ustavnih načel, v zadnjem času pa se je njena javna podoba, tako v Rimu kot na periferiji, precej zameglila. Marsikdo ji očita, da je bila v ključnih trenutkih »žrtev« vsakodnevnih sporov med KD in PSI ter da je preveč pasivno sledila prepirom med Craxijem in De Mito. Spet drugi pa očitajo Spadoliniju preveč osebno vodenje stranke in ga v tem okviru obtožujejo, da se je večkrat izneveril političnemu in človeškemu zgledu pokojnega Uga La Malte.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Uvodno poročilo na kongresu PRI je imel Spadolini
V finalu evropkih nogometnih pokalov
V pokalu prvakov Bayern in Porto Pokal pokalnih prvakov: Ajax in Lokomotiv
V pokalu UEFA: Dundee U. in Goteborg
□ □ □
Nogomet: v prijateljski tekmi v Padovi
Italija tesno premagala Jugoslavijo
□ □ □
V drugi finalni tekmi košarkarskega play offa
Drevi v Milanu Tracer - Mobilgirgi
V. Slavcu odličje svobode
LJUBLJANA Včeraj je bila v Ljubljani skupščina Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Ob pričetku del je najprej spregovoril dr. Matjaž Kmecl, ki je med drugim poudaril pomen skupnega slovenskega kulturnega prostora in zavrnil napade in očitke, ki jih je bil ta pojem prepogosto-krat deležen.
Po Kmeclovem govoru so podelili najvišja priznanja ZKO, to je odličja svobode. Med nagrajenci je bil tudi dolgoletni kulturni in prosvetni delavec Vojko Slavec. Za svoje delo v Bregu kot predsednik Kulturnega društva France Prešeren iz Boljunca in nato v sami Zvezi slovenskih kulturnih društev, kjer je dolga leta opravljal funkcijo tajnika, je prejel odličje svobode s srebrnim listom.
Na včerajšnji skupščini so izvolili tudi novega predsednika in sicer Marjana Gabrijelčiča, ki je tako nadomestil dosedanjega predsednika Jožeta Ostermana.
nadaljevanji v 1. strmi - nadajjevanjj s 1. šivani - nadaljevanji s 1. strani
Hrvatska odločno podpira napore Slovencev Kongres
Sekretar ie v svoien
za ohranitev njihove nacionalne identitete
diktira življenje kot nekaj naravnega, sprejet pa je bil s podporo vseh tukajšnjih dejavnikov.
Član predsedstva Josip Gobac je v odgovoru najprej poudaril velik pomen sodelovanja s SKGZ, kar.ni samo emotivna obveza temveč stvar civilizacije in stvarnih skupnih interesov. Poudaril je, da so takoj intervenirali v zvezi z nekontroliranim člankom Radovana Stipetiča v Vjesniku, saj je šlo za napad na slovensko manjšino v Italiji in napad na načela jugoslovanske manjšine in zunanje politike. Gobac se je zavzel za čim tesnejše medsebojno informiranje in podčrtal važno delo agencije Alpe-Adria, ki bi ga bilo treba še okrepiti. Glede Slovenskega kulturnega prostora pa je mnenja, da gre predvsem za nepoznavanje in za prenagljene in površne komentarje.
V nadaljevanju je orisal gospodarski položaj Hrvaške, ki jo kot vso Jugoslavijo pesti ekonomska kriza. Navedel je konkretne probleme in napore za rešitev teh vprašanj, ko gre v bistvu za spopad med državno usmeritvijo in samoupravljanjem. Nobenih zavoženih investicij ni v podjetjih, kjer je samoupravljanje delovalo in vse slabe investicije so v podjetjih, kjer je odloča-
la ozka skupina ali državna birokracija.
Nato je ponovno prešel na obravnavo nacionalnih odnosov in orisal položaj Italijanov v Istri in na Reki, za katere se skušajo pozitivno rešiti vsa odprta vprašanja, včasih pa, kot na primer za gledališče na Reki, so možnosti finančno omejene, čeprav italijanska drama ni bila nikoli ogrožena, saj je to vprašanje kulturne zavesti celotnega hrvaškega naroda.
V	nadaljevanju razprave je bil govor še o obmejnem in širšem gospodarskem sodelovanju o avtonomnih računih in o višjih oblikah sodelovanja.
Hrvaško delegacijo je dopoldne sprejel podpredsednik deželnega sveta Claudio Tonel s svojimi sodelavci. Razgovor se je razvil o sodelovanju obeh parlamentov in o položaju obeh manjšin slovenske v Italiji in italijanske na Hrvaškem.
Popoldne si je delegacija ogledala Primorski dnevnik, agencijo Alpe-Adria in Založništvo tržaškega tiska, kjer se je razvil živahen razgovor o sodelovanju na raznih ravneh obveščanja in založniških hiš. Zvečer so gostje odpotovali na Goriško.
V	delegaciji predsedstva republiške konference SZDL Hrvaške so bili: Jo-
sip Gobac, Marijan Radmilovič, Ennio Machin in Ljuban Tintor, v delegaciji SKGZ pa: Boris Race, Nives Košuta, Odo Kalan, Vito Svetina, Suadam Ka-
pič, Filibert Benedetič, Duško Udovič in Bogo Samsa.
Razgovorom je prisostvoval generalni konzul v Trstu Livij Jakomin.
mr* ............, ■
Na sedežu deželnega sveta je delegacijo SZDL Hrvatske sprejel podpredsednik Claudio Tonel
Na pobudo žensk, ZSMS in mirovnih gibanj
Danes v središču Ljubljane protinuklearna manifestacija
LJUBLJANA - Na pobudo delovne skupine za ženska gibanja in ženske raziskave pri RK ZSMS, ekološke skupine pri UK ZSMS ter delovne skupine za mirovna gibanja bo danes zborovanje »Dan zavračanja jedrske energije«. 26. aprila letos mineva namreč leto dni od jedrske nesreče v Černobilu, ki je, po prepričanju mnogih, spremenila naše življenje in zato ne moremo pristati na tako imenovano »uporabo jedrske energije v miroljubne namene«. Soorganizatorji tega protijedrskega zborovanja so še republiška konferenca, mestna konferenca ZSMS Ljubljane in univerzitetna konferenca ZSMS ter mestna konferenca SZDL Ljubljana.
Organizatorjem se je 23. april zdel najprimernejši datum (26. aprila ob obletnici černobilske nesreče, bo zaradi praznikov veliko ljudi odsotnih). Manifestacija se bo začela v študentskem naselju ob 16. uri. Zbirali bodo podpise za referendum o jedrskih elektrarnah (več kot 8000 podpisov je že zbranih), otroci bodo peli, risali, predelovali vojne igrače in lepili antinuklearne znake, ob 17. uri pa bodo vsi, ki to želijo, svoje misli v zvezi z jedrsko energijo povedali
pred odprtim mikrofonom. Ob 18. uri je' predviden pohod po ljubljanskih ulicah, pred republiško skupščino pa bodo udeleženci te demostracije tako kot v študentskem naselju, prebrali svoje zahteve - proti jedrski energiji in za prestrukturiranje gospodarstva.
Udeležence bo spremljal tovornjak, ki se bo na nekaterih točkah v mestu ustavil. Na njem bodo nastopale tri glasbene skupine (ena iz Trsta). Pričakujejo tudi udeležence iz drugih krajev Jugoslavije, Italije in Avstrije.
Svojevrstna uvertura v današnje protestno zborovanje proti jedrski energiji pa se je pripetila v republiški skupšči-' ni. Po daljši polemični razpravi namreč delegati niso izvolili novega ministra za energetiko. Proti kandidaturi in izvolitvi Natana Bernota so bili predvsem mladinci, ki so opozarjali, da energetski minister ne more biti človek, ki med drugim sodeluje pri projektiranju druge jedrske elektrarne v Prevlaki in je nasploh pristranski, ker je že večkrat izpričal svojo naklonjenost do jedrske energije, (dd)
V zaporu le ni tako hudo...
ZAGREB Pred senatom občinskega sodišča v Zagrebu se je včeraj začelo sojenje študentu prava Dobroslavu Paragi, ki je obtožen kaznivega dejanja širjenja lažnih vesti. Dejanje naj bi storil v nekem pismu, ki ga je objavila Nova revija (Kronika torture in trpljenja v jugoslovanskih temnicah od 21.11.1980 do 21.11.1984) ter v intervjuju v ljubljanski reviji Mladina. V obeh besedilih naj bi po mnenjih tožilca Paraga neresnično prikazoval razmere v zaporih, zlasti odnos do političnih kriminalcev.
Na začetku razprave je Paraga izjavil, da ne stanuje več v Zagrebu, temveč v Ljubljani, kjer ima edino zagotovljene temeljne človeške pravice. Zanimivo je, da ne proti Novi reviji ne Mladini v zvezi s tekstoma, zaradi katerih je Paraga na zatožni klopi, ni bilo nikakršnih postopkov... (dd)
PRI
Sekretar je v svojem poročilu večkrat zaskrbljeno ugotovil, da trenutno nismo priča samo vladni krizi, ampak tudi prvim zametkom globoke institucionalne krize, ki postavlja na kocko verodostojnost republiških ustanov, začenši s parlamentom. Republikanci so res zaskrbljeni zaradi agonije pet-strankarske koalicije, še bolj pa so zaskrbljeni zaradi nevarnosti kronične nestabilnosti, pred katero se po njihovem mnenju nahaja Italija. Treba bo čimprej ustvariti pogoje za uveljavitev razsodnosti in normalne politične dialektike, v nasprotnem primeru tvegamo »temo in večna razhajanja« oziroma nevarno zmedo, iz katere bo težko najti izhod. »Naša stranka je dosledno podpirala delo Craxijeve vlade,« je podčrtal sekretar PRI, »v zadnjih mesecih pa je položaj znotraj večine postal neznosen, tako da je ta kriza naravna posledica globokih razhajanj med demokristjani in socialisti.« Republikanci so skušali do zadnjega posredovati med Craxijem in De Mito, na koncu pa so tudi oni morali »položiti orožje« in se sprijazniti z dejstvom, da so se odnosi med zavezniki dokončno skrhali.
Spadolini je skušal tudi v poročilu ohraniti ekvidistančne odnose do PSI in KD ter je večkrat polemiziral tako z enimi kot z drugimi, med vrsticami pa je ostrejše kritike namenil De Miti, kateremu je zameril, da ga je v ključnem trenutku krize pustil na cedilu ter da ni podprl njegove kandidature za sestavo novega kabineta. Iz tega stališča lahko tudi razumemo, zakaj je PRI zavrnila sodelovanje v Fanfanijevi vladi in zakaj je hotela tako podčrtati politično osamljenost Krščanske demokracije, do katere so imeli republikanci, vsaj v preteklosti, neke vrste privilegirane odnose. Spadolini ni podrobno obravnaval vprašanja odnosov s komunisti in se je spretno, izognil vsakršni napovedi o povolilnih perspektivah, o katerih ostajajo republikanci, kot že omenjeno, globoko zaskrbljeni.
SANDOR TENCE
Trije mrtvi v Johannesburgu
JOHANNESBURG — Južnoafriško črnsko prebivalstvo stavka. Stavkajo rudarji (približno 24.000 ljudi), ki jim grozi takojšnja uvedba dopolnilne blagajne, že šest tednov pa stavkajo tudi črnski uslužbenci južnoafriških prevozov.
V ospredju pozornosti so bili včeraj vsekakor stavkajoči uslužbenci mestnih prevozov, na katere se je spravila Bothova policija. Delavci naj bi »napadli« policijo v bližini železniške postaje Boornfontein v Johannesburgu. Policija je odgovorila na tisto, kar je imenovala provokacijo, in ubila tri delavce.
Omejena imuniteta za Poindexterja če bo pričal o ozadjih Irangata
Palestinci so sestavili svoj politični dokument
ALŽIR — Politični program Organizacije za osvoboditev Palestine je bila centralna tema včerajšnjega, tretjega, dne zasedanja palestinskega nacionalnega sveta v predmestju alžirske prestolnice.
Uvodni referat v diskusijo je imel »zunanji minister« in Arafatov pristaš Faruk Kadumi, ki je, ob analizi odnosov z Izraelom, posvetil večjo pozornost normalizaciji odnosov z vsemi arabskimi državami na osnovi sporazumov med Arafatom in oporečniški-mi skupinami iz prejšnjih dni. V referatu je Kadumi, potrdil domnevo, da Arafat ne bo »žrtvoval® odnosa z Egiptom na oltarju sprave med Palestinci, sicer pa so tudi mnenja o vlogi Sirije, Libije in Jordanije v bližnjevzhodnem mirovnem procesu med palestinskimi frakcijami zelo deljena. Sestava političnega dokumenta PLO pa nikakor
ne bo ogrozila naj večjega Arafatovega uspeha: 426 predstavnikov vseh palestinskih slojev in tendenc bo, ne glede na medsebojne razlike, enotno nastopalo in usklajevalo mnenja znotraj organizacije na osnovi demokratičnega dialoga.
Glavna osebnost včerajšnjega dne je bil Abu Abas; gruči novinarjev je, pod zaslepljujočimi fleši fotoreporterjev, izjavil, da so Palestinci pripravljeni na nove vojaške akcije v Izraelu in v vseh zasedenih ozemljih, vendar bodo vse akcije omejene le na to_ območje.
Izraelski zunanji minister Simon Peres je včeraj izjavil, da zasedanje palestinskega »parlamenta« nikakor ne bo oviralo mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu in da je Izrael pripravljen na sklenitev sporazuma tudi v odsotnosti Arafata.
Komunisti pozivajo stavkajoče naj se danes vrnejo na delo
LABIN — Včeraj, petnajsti dan prekinitve dela, pri čemer sodeluje več kot tisoč rudarjev istrskih premogovnikov Raša, je bil zbor komunistov, na katerem so pozvali vse zavedne delavce, naj se jim priključijo in danes odidejo na delo. Vsem delavcem zagotavljajo varen pristop na delovišče. Komunisti Raše so na akcijskem srečanju, ki se ga je udeležil tudi član predsedstva CK ZK Hrvaške Nikola Lapov, najostreje obsodili prekinitev dela kot metodo izsiljevanja rešitev, ki niso v skladu z materialnimi možnostmi rudnika in zakonskimi določili.
Zbor komunistov, ki se ga je udeležilo 207 od skupno 235 članov, je predlagal delavskemu svetu istrskih premogovnikov, naj sprejme sklep, da je treba izgubljene dneve nadomestiti.
Temu organu so tudi predlagali, naj sprejme poseben sklep, po katerem bi morebitno neprihajanje na delovno mesto od danes obravnavali kot neupravičen izostanek, za katerega je treba odgovarjati tako, kot predvidevajo samoupravni akti kolektiva.
Komunisti so tudi najostreje obsodili oviranje dela in zavračanje sklepov organov upravljanja. Zbor komunistov je obsodil tudi izjave pobudnikov prekinitve dela in njihove pozive delavcem, naj vztrajajo in čakajo na nekoga, ki bo zagotovo prišel in ugodno rešil zahteve rudarjev. Komunisti Raše so opozorili na težke posledice za stabilnost podjetja in zahtevali sprejetje, ustreznih ukrepov proti pobudnikom stavke.
NEW YORK — Senatna komisija, ki se ukvarja s preiskavo tako imenovanega iranskega škandala, je dala omejeno imuniteto bivšemu predsednikovemu svetovalcu za nacionalno varnost kontraadmiralu Johnu Poindex-terju. Po splošnem prepričanju bo Po-indexterjevo pričevanje pred kongresom, ki bo zaprto za javnost (začelo se bo v prvih dneh maja), razjasnilo nekatere ključne podrobnosti te afere.
Ni izključeno, da bo tako imenovani »Irangate«, ki je trenutno postal pozabljena tema, po njegovem javnem nastopu pred kongresom znova dobil dramatične razsežnosti. Doslej je kontraadmiral skupaj z drugim glavnim igralcem v tej aferi podpolkovnikom Oliverjem Northom zavračal pričevanje pred kongresom, dokler mu le ta ne bo zagotovil imuniteto.
Obe kongresni komisiji, ki preiskujeta to afero, sta se pred dnevi s tako imenovanim neodvisnim preiskovalcem, sodnikom VValshem, sporazumeli, da bo Poindexterjevo pričanje pred kongresom ostalo tajno do 15. junija zato, da bi neodvisni preiskovalec lahko v tem času končal svojo preiskavo.
Sodnik VValsh, ki poskuša ugotoviti kazensko odgovornost posameznih udeležencev te afere, bo namreč lahko morebitne osumljence te afere postavil pred sodišče ne glede na to, da jim bo kongres priznal imuniteto, če bo dokazal, da njegova preiskava ni temeljila na priznanjih, ki jih bodo glavni akterji te akcije dali pred kongresom.
Kot piše del ameriškega tiska utegnejo biti pričevanja kontraadmirala Poindexterja in polkovnika Northa »eksplozivna«, v primeru če se bo izkazalo, da je bil predsednik Reagan obveščen o tajnem financiranju proti-sandinističnih sil Nikaragve z dobič-
kom od tajne prodaje ameriškega orožja Iranu. Poindexter naj bi svojim prijateljem zaupno izjavil, »da je predsednika Reagana vsaj dvakrat obvestil o tajnem financiranju antisandinistič-nih sil«.
Sinoči je TV mreža CBS v večernem dnevniku tudi sporočila, da so njeni novinarji odkrili, da je tajna enota Pentagona, ki je delovala pod imenom »Rumeni sadež« imela v Švici odprt tajni račun, iz katerega so verjetno financirali antisandiniste in to v času, ko je kongres sprejel zakon, ki prepoveduje vsako uradno ameriško pomoč tem silam. S tega tajnega računa Pentagona, do katerega sta dostop imela tako North kot upokojeni general Se-cord, ki je po Northovem nalogu vodil tajno akcijo za pomoč antisandinis-tom, so konec 1985. leta v enem dnevu dvignili 2,5 milijona dolarjev in jih verjetno porabili za financiranje anti-sandinistov.
Uradni predstavniki Pentagona so sporočili, da so potem, ko je TV mreža CBS objavila omenjena dejstva ustanovili posebno komisijo, ki bo raziskala celoten primer, obenem pa so zatrdili, da sekretar za obrambo Caspar VVeinberger ni vedel, da ima ta tajna vojaška enota svoj tajni račun v Švici.
Podatke o tajnem računu je reporterjem TV mreže CBS odkril upokojeni častnik te tajne enote, ki je imel pravtako dostop do tega tajnega računa. Omenjeni primer je začel preiskovati tudi tako imenovani neodvisni preiskovalec, sodnik VValsh. Če se te trditve izkažejo kot točne, se bo v središču te afere znašel tudi Pentagon, ki je sicer doslej uspel ostati izven »glavnega meteža«, češ da ni bil udeležen v tajnem financiranju antisandinističnih sil.
UROŠ LIPUŠČEK
KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI (z. z n. j.)
VABILO
Spoštovani člani!
Vljudno ste vabljeni, da se udeležite rednega letnega občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju dne 25. aprila 1987 ob 8. uri in v drugem sklicanju v
NEDELJO, 26. APRILA 1987
ob 9.30 v dvorani SKD »I. Gruden« v Nabrežini št. 89
UPRAVNI SVET
Z včerajšnjega sestanka na prefekturi
Civilna zaščita o onesnaženju podtalnic v pordenonski pokrajini
PORDENON — Na prefekturi v Pordenonu je bil včeraj dopoldne sestanek — sklical ga je deželni odbornik za civilno zaščito Giovanni Di Benedetto — na katerem so proučili položaj, ki je nastal v zvezi z onesnaženjem nekaterih podtalnic v pordenonski pokrajini.
V tiskovnem poročilu, ki ga je po sestanku izdalo odbornišivo za civilno zaščito, je rečeno, da je zasedanje služilo za proučitev doslej opravljenih del in načrtovanje bodočih za odpravo posledic tega onesnaženja.
Iz tiskovnega poročila pa je razvidno, da je bilo zasedanje dokaj razgibano in da ni povsem razčistilo vseh temnih točk, ki spremljajo ta problem. V ospredju je bilo predvsem vprašanje informiranja javnosti in s tem v zvezi je bilo na sestanku sklenjeno, da bo vsako informacijo s tem v zvezi lahko posredovalo le odborništvo za civilno zaščito v dogovoru s pordenonsko prefekturo. Civilna zaščita bo torej z uradnimi — tudi vsakodnevnimi — sporočili obveščala javnost o trenutnem stanju onesnaženja podtalnic in o ukrepih, ki jih je treba upoštevati. Vsaka druga informacija — so še sklenili na včerajšnjem sestanku — bo s tem v zvezi brez vsake osnove.
Sklenili so tudi, da se bodo vsi zainteresirani odgovorni organi ponovno srečali v petek dopoldne na sedežu občinske uprave v Fonta-nafreddi, kjer bodo proučili podatke raznih analiz o onesnaženih vodah, ki jih pristojni laboratoriji še niso končali. Sestanek bo torej zgolj tehničnega značaja, na njem pa bodo dokončno sprejeli ukrepe, ki se jih bo civilna zaščita držala za odpravo posledic onesnaženja teh podtalnic v pordenonski pokrajini.
Ugotovljeno je bilo tudi, da se bo že v tem tednu zaključilo emer-gečno stanje za prebivalce Fontanafredde. Stanje se torej po mnenju deželne civilne zaščite počasi normalizira, pa čeprav je zaskrbljenost med zainteresiranim prebivalstvom še vedno zelo velika.
vesti iz vidma - vesti iz vidma
V ponedeljek		Odprli jo bodo jutri
Sestal se bo		Razstava
odbor		o zgodovini
za izseljenstvo		zdravstva
VIDEM — V ponedeljek dopoldne se bo v Vidmu sestal deželni odbor za izseljenstvo, kateremu bo predsedoval deželni odbornik Vinicio Turello. Proučil bo opravljeno delo v minulem letu in širše gledano celotno dejavnost od leta 1981 dalje; na osnovi teh ugotovitev bo sprejel primerne ukrepe za nadaljnje delovanje. Naj pri tem dodamo, da j er deželna vlada FJK dodeljevala finančne prispevke v te namene na osnovi deželnega zakona štev. 51 iz leta 1980.
Ponedeljkov sestanek bo torej važen trenutek za temeljito preverjanje opravljenega dela v preteklih letih in učinkovitost deželnih normativov v minulem obdobju.
Odbor bo nadalje proučil letošnji načrt, v katerem so zaobjete vse pobude, ki jih razne izseljeniške organizacije predvidevajo za leto 1987.
VIDEM — V mestnem muzeju v Vidmu bodo jutri, 24. aprila, odprli razstavo z naslovom »Zlata stoletja medicine - 700 let zdravstvene vede Medicinska šola v Padovi in Furlanija«. Gre za le delno ponovitev razstave, ki je bila lani v Padovi, in ki si jo je ogledalo 250.000 ljudi.
V Vidmu ne bodo razstavili vseh predmetov in dokumentov, ki jih je bilo moč lani videti v Padovi. Videmsko razstavo pa bodo obogatili z dokumenti o zgodovini zdravstva v Furlaniji. Med temi bodo dokumenti o lazaretu v Tablji, stare mape videmskih bolnišnic ter dokumenti o furlanskih zdravnikih ter lekarnah.
Razstava bo odprta tja do junija. V času razstave bodo priredili nekaj strokovnih posvetov. Povabili bodo tudi zdravnike iz sosednih držav.
(mw)
od četrtka do četrtka - od četrtka do četrtka - od četrtka do četrtka
Že prejšnji teden smo v tržaškem italijanskem dnevniku prebrali vest, da se je sestal koordinacijski odbor »istrskih, reških in dalmatinskih združenj« glede predvidenega »enotnega vsedržavnega zborovanja« (»raduno«), ki bo v Trstu 19. septembra ob 40-let-nici »eksodusa«, zborovanja, ki je bilo napovedano že pred štirinajstimi meseci in smo o tisti napovedi pisali že 27. februarja lani v teh zapisih. Za naše bralce, ki so tisti naš četrtkov komentar spregledali, naj ponovimo, da smo takrat med drugim pripomnili: da je odbor že na svojih dveh prejšnjih (torej pred letom in pol) izročil deželnemu odborniku Barnabi poseben dokument glede ustanovitve »Is-tituzione permanente per la conserva-zione e valorizzazione del patrimonio storico-culturale e delle tradizioni delle popolazioni giuliano-dalmate«. Odbor je namreč ugotovil škodo, ki jo pri javnem mnenju povzroča širjenje protislovnih podatkov o številčnem obsegu »eksodusa«, vzetih za podlago za štetje, ki ga je leta 1958 opravila bivša »Opera profughi«, ker je »treba upoštevati tudi »esodate« po letu 1958. Zato je bil Odbor mnenja - na sestanku v Rimu - da znaša število beguncev 350.000 in obvezo odborove organizacije, da odslej navajajo ta podatek v vseh dokumentih in publikacijah.«
Takrat smo se spomnili, da je bilo v prvi številki zgodovinske revije »Qu-ale storia« iz leta 1985 o eksodusu objavljeno predavanje na tečaju za šolnike leta 1984. Tedaj je predavateljica navajala za begunce številko 200.000. Med njene vzroke eksodusa spada zelo poučno (hkrati pa črnohumorno) ilustriranje stanja odnosov italijanskih meščanov istrskih obalnih mestec do hrvaških in slovenskih prebivalcev. Pričevanje nekega meščana iz Izole se namreč glasi:
»... toda jaz vam moram povedati tole: Za nas z Obale so bili tisti, ki so nas prišli osvobodit, 50 anni piii in-drio de noi come progreso. Lori no padeva insegnar niente a noi. Upoštevajte, kako so bili oblečeni Nemci in kako se je obnašala italijanska voj-
CEZ PET MESECEV
STANISLAV RENKO
ska, kako naprej smo bili mi v primerjavi s tistimi iz notranjosti - in smo morali molčati, zato da nas pride učit tisti, ki zna manj kot mi. To smo takoj opazili, in veste zakaj? Huda zadeva je bila tale: al montanaro, al contadino dallinterno ga sempre agogna, secondo mi, de bagnar i pie nelTacgua salada. Noi gavevimo, pur-tropo digo un'altra raza.« - K temu smo lani še pripomnili: »Zares poučno! Tudi zaradi odgovora na vprašanje, kje so sedaj tisti, ki branijo onim iz - notranjosti - »bagnare i pie nelTacgua salada«. ... »Morda se je v teh štirih letih nekaj spremenilo...« smo zapisali pred štirinajstimi leti.
Toda sodeč po omenjenem sporočilu prejšnji teden, kaže, da se ni.
Na tistem zadnjem sestanku »predstavnikov Associazione Nazionale Venezia Giulia-Dalmazia, delle comu-nita istriane delTUnione degli Istriani dei liberi comuni in esilio di Pola, Fi-ume e Žara« je predsednik Aldo elemente povedal predvsem, da je obrambni minister (takrat je bil Spadoli-ni) naročil glavnemu štabu vojske udeležbo vojakov pri treh slovesnostih v Bazovici, pri Sv. Justu in na Trgu Unita. Poleg tega se je izvedelo, da je dežela Furlanija-Julijska krajina pristala na visoko pokroviteljstvo,medtem ko so vse krajevne ustanove zagotovile konkreten prispevek za dostojen potek programa. Poleg tega Tržaška občina zaključuje z deli za dolžno zunanjo ureditev bazoviške in repentabrske fojbe; pri slednji bo postavljen kraški kamen z napisom: »Istrani, Rečani in Dalmatinci svojim padlim« (»Gli istriani, humani e dal-mati ai loro Caduti«), Poslana je bila tudi prošnja za razsvetljavo bazovske fojbe. (Naš zgodovinar je pred kratkim v oddaji openskega radia pove-
dal, da ležijo tam samo nacistični vojaki, ki so branili pripadnost Trsta in Istre nemškemu rajhu.)
Končno vsebuje to najnovejše sporočilo o napovedanem septembrskem zborovanju ob jugoslovanski odprti meji pri pokritem rudniškem jašku, iz katerega ni bilo dvignjeno nobeno truplo, kot je povedal predsednik Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega boja v radijski oddaji RAI 2 dne 10. februarja letos, vsebuje torej še obvestilo, da bodo udeleženci zborovanja deležni - poleg običajnih popustov - 15-odstotnega popusta na državni železnici »di andata e ritorno per e da Trieste«. In še: »Associazione Nazionale Venezia-Giulia e Dalma-zia« je dosegla 30-odstotni popust za letenje v in iz Trsta tistega dne«.
Torej: Ne le, da se po lanskem februarju stanje pri nas ni spremenilo na bolje, temveč se je spremenilo tako, da je bil predsednik predsedstva SR Slovenije prisiljen ugotoviti v izjavi enotni delegaciji Slovencev v Italiji na novoletnem sprejemu glede odnosov do jadranske sosede: »stalno prisotnost nacionalističnih tendenc v nekaterih segmentih italijanske družbe v trenutku krepitve evropske desnice« in poudariti je moral »možnost in priliko za izvajanje pritiska na slovensko manjšino tja do revanšističnih zahtev, ki naj bi negirale duha in črko ne samo osimskih, ampak celo mirovne pogodbe z Italijo«.
No, prav ti »segmenti«, da ne omenjamo eskalacije mazaštva od Doline do Lonjerja in Padrič - prirejajo septembrsko zborovanje in potrjujejo pravilnost ugotovitve slovenskega predsednika, ki mu je sledilo Almi-rantejevo izzivalno bahanje, v oddaji državne radijske postaje, da fašizma ne zanika, v Trstu pa še bolj izzivalno poimenovanje misovske stranke po
Istri, Reki in Dalmaciji, kar pomeni da revanšistične zahteve vklučujejo celo namen kršitve rapalske pogodbe. Tudi ni dvoma, da omenjena februarska oddaja o pokončanih fašistih po osvoboditvi Trsta spada v vrsto podpor tem nacionalističnim tendencam in revanšističnim tendencam. Govoriti, še bolj pa pisati, po tisti oddaji, o »zadregi«, o kateri se antifašistom v vsej ostali Italiji zaradi mnogih deset-tisočev pokončanih fašistov, niti ne sanja, pomeni nehote nasedati bolj ali manj prikritim »patriotardskim« simpatizerjem tistih tendenc. (Duhovičenje o »napol nosnosti« pa je najbrž spodrsljajski sad nenadzorovanega narcisizma.)
* * *
P. S. - Med sicer maloštevilnimi tiskovnimi napakami v teh »četrtkih« je nujno opozoriti, da so v tretjem stavku zadnjega odstavka prejšnji četrtek (16. t. m.) Mussolinijevi republikini »cvetje zla« potomcev rimskega imperija, ne pa »cvetje za«.
Na Koroškem
Socialistična mladina za dosledno dvojezičnost!
CELOVEC — »Model koroške pedagoške komisije ustreza in-tencijam KHD (heimatdiensta, op. ur.). Skupno dvojezično ljudsko šolo hočejo nadomestiti s tako šolsko reformo, ki nasprotuje vsakršnim dognanjem napredne pedagogike, mednarodnim izkušnjam ter konstruktivnemu sožitju obeh narodnih skupin.«
Tako se začenja resolucija socialistične mladine na Koroškem, ki so jo sprejeli mladi socialisti na svojem nedavnem deželnem kongresu. V tej situaciji zahteva socialistična mladina zavestno dvojezičnost od otroškega vrtca naprej, dvojezični razred v ljudski šoli na Pedagoški akademiji, tako da bi bodočim dvojezičnim učiteljem omogočili tudi boljšo izobrazbo. Socialistični mladinci pa zahtevajo tudi šolske poskuse kot cilj izboljšanja dvojezičnega pouka ter učni princip »politične izobrazbe«, ki bi moral s posebnimi težišči (npr. zaščita manjšin, antifašizem...) biti na vseh šolah uresničen v smislu kulturnega učenja, tako da bi se znanje in zavest o jeziku, kulturi in zgodovini koroških Slovencev utrdila.
V drugi resoluciji pa socialistični mladinci zahtevajo od funkcionarjev SPOE (socialistične stranke, op. ur.), da ne morejo imeti dvojnega članstva, se pravi da naj ne bi bilo mogoče, da je funkcionar SPOE tudi član protimanjšinskih organizacij, npr. KHD.
Toda še preden so socialistični mladinci sklepali o teh svojih predlogih, so jih že pošteno »slišali« od strankinega deželnega sekretarja: voditelje SPOE pač močno žuli, da strankini mladinci dosledno nastopajo proti ločitvenim modelom, kakršne zagovarja tudi koroška SPOE s svojim pristankom na model deželne pedagoške komisije.
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma In v svetu dobro poznan
22. VSEDRŽAVNI SEJEM RADIOAMATERJEV ELEKTRONIKE HI-FI
PORDENON
1.-2.-3. MAJA 1987
Urnik: 9.00-12.30 in 14.30-19.30
©
GRUP
Cassa d« Risparrr»o di Ucfcne e Pordenone
33.
Tragedija
neke
manjšine
FULVIO TOM IZZA
Prevod: Majda Capuder
Mladoporočenca
iz
Ulice Rossetti
. COPVRIGHT ZTT
Dani je svoja starša taložila in negovala, kakor je vedela in znala. V nemajhno pomoč ji je bila tašča iz Mirna, ki je nadvse obzirno vstopila v žalujočo družino in ji nato spoštljivo stala ob strani kot dobra vila iz otroških pravljic. Najbolj prizadet je bil gospod Pepi, ki se nikoli ni počutil toliko pri sebi, da bi šel obiskat oba zapornika; oddolževal se jima je z drugimi pozornostmi. Da je bil lokal zaprt, ga ni vznemirjalo, naj kar miruje, dokler ne mine ta nesreča, ki se iz dneva v dan širi, postaja vse bolj grenka in nekaj, kar presega samo vojno.
Družina Tomažič se tako pripravlja na božične praznike in gre novim nezgodam nasproti. Tudi praznovanje novega leta jim mine v neizrazitem, a mirnem vzdušju. Zima je bila mila, človeka je kar vabilo, da bi šel na vrt. Trte in sadno drevje so klicali po roki, ki naj jih obreže, sonce je bilo kot nalašč za to. In tako gospod Pepi gre in odlomi tu suho vejico, izkoplje tam nagniti trtni poganjek izpod pre-preženih listov, nato poprime za priljubljene škarje imenite znamke in delo gre po svojem običajnem vrstnem redu. Ker še ni popkov, si lepo zakuri pravcati kres in požge suhljad.
Gospa Ema, ki se je znašla s praznim kokošnjakom, si bo morala tudi letos preskrbeti kar čedno gnezdece piščancev, da bo lahko postregla zetu.
Dani je že lahko skočila za kako uro v stanovanje v Ulici Rossetti, kamor so začela prihajati pisma iz Fossana. Ta nori človek, zanj se ni nič zgodilo, nič spremenilo! Ni se še dobro znašel v ogromni sobi v družbi dvajsetih zapornikov, dobil obleko in odeje, že si je preskrbel pero in papir ter nadaljeval svoj ljubezenski spev tam, kjer ga je bil prekinil.
Žena je na hitro preletela pismo, ki ji ponavljajo z novimi spevnimi izrazi vse tisto, kar je že davno vedela. V svojih odgovorih se izmika njegovim vprašanjem, tudi glede poljubov in nežnosti je bolj na kratko, pač pa si daje duška nemiru, ki se jo je znova polastil ob bratovi smrti, in zaključi takole; »Ozdravila bom lahko, toda pozabila nikoli.«
Stanko se tu izkaže tenkočuten, nesebičen zdravnik njene bolečine: »Ne bi mu bila sestra, če bi hotela kaj takega pozabiti. Tudi najine otroke bova vzgajala v ljubezni do nepoznanega strica.« Obenem še naroči, naj pove staršem, kako bi si želel vsaj urico prostosti, ki bi jo vso preživel z njimi! Žena se mu za to zahvali in ga spodbudi, naj ji le čimbolj stroji ob strani, še več, vodi naj jo in zahteva od nje vse tisto, kar mu bo najbolj pogodu.
To je neutolažljivi klic izmučene ženske, ki ne vidi izhoda pred sabo, čeprav ima za to vsa sredstva in tudi dobršno mero samostojnosti. Pravzaprav je vsem nekaj dolžna, ne da bi kaj pravega prejela, če odštejemo tu moževo pozorno oboževanje iz daljave in očetova darila, ki jih ne-
malokrat dobiva naskrivaj, tako mame ne spravlja v slabo voljo. Na zunaj se zdi obdana s pozornostmi kot malokatera ženska, toda vse te pozornosti niso toliko v skladju med sabo, da bi v njih videla smisel, celo s stališča čiste nečim-rosti ne. Vloga sestre in žene ji je bila naložena prav v času, ko so bile izrečene te strašne obsodbe. Ali ne plačuje previsoke cene, da je zunaj zaporov v cvetu svoje mladosti, kar pa ji muko še povečuje in ne olajša?
Obsodbo nad Pinom in tisti značilni odboj, ki je potem prišel nad njo, bi Dani počasi sprejela, če bi ji stal mož ob strani, ki je že nekoč poprej pozdravil njeno notranjo rano, tako globoko vraščeno v njej, da jo je občutila skorajda kot sokrivdo, proti kateri ni priziva. Tu niti ni pomembno ali se je tisti napad nanjo rodil iz trenutka mladostne zaslepljenosti, ki jo je spodbujala in ji olajšala pot izjemno tesna zaupnost med bratom in sestro, ali pa je imelo vse skupaj globlje patološke korenine; dejstvo je, da je ta dogodek nepopravljivo omadeževal njeno najmočnejše čustvo in to v najbolj brezskrbnem obdobju njenega življenja. Tudi čustvovanje do Krasa zadobi v Dani dvoje plati: »ta košček zemlje, tako dolg in grenak mojemu srcu«, ga imenuje. In ko v nekem trenutku ostre samokritike spozna, da je tudi ona zaznamovana, nima pri tem v mislih dokaj skrivenčene moževe strasti, kateremu so bila sicer pisma naslovljena. Kdo ve, če ni ta globoka žalost v njej klicala po bolj neposredni rešitvi in vse drugačnem usmiljenju.
Knjigo prodajata Tržaška knjigarna in knjigarna Terčon v Nabrežini
Deželni odbornik Carbone o zahtevi po takojšnjem sklicanju konference
Kraški park in konferenca o teritoriju: katere vroče kaše bi se prej lotili?
Pred občnimi zbori slovenskih denarnih zavodov na Tržaškem
Dobri poslovni rezultati izraz resnosti in učinkovitosti bank
»Preden pride do katerega koli večjega posega na kraškem teritoriju, je nujno potrebno premisliti celotno urbanistično politiko v tržaški pokrajini. Priložnost za to bi morala nuditi konferenca o tržaškem teritoriju, za katero se je deželna uprava obvezala leta 1982 ob ustanovitvi Območja za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah in ob začetku gradenj novih avtocestnih povezav.«
Tako odgovarja tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec, ko ga vprašamo, kakšno je stališče njegove organizacije do predloga deželnega odbornika za proračun in načrtovanje Gianfranca Carboneja, da bi ustanovili Kraški park. »Kdor želi resnično zaščititi Kras,« nadaljuje Bukavec, »se mora najprej opredeliti za nek razvojni načrt celotnega teritorija. Povedati med drugim mora, katere gospodarske dejavnosti naj se na njem razvijajo in kako. Prepričan sem, da bi kmetijstvo moralo na Tržaškem odigrati pomembnejšo vlogo, kot jo zdaj. To ne bi bilo v nasprotju z naravovarstvenimi prizadevanji, saj je danes vsakemu resnemu ekologu jasno, da ni mogoče zaščititi narave, ne da bi pri tem dejavno sodelovali ljudje, ki živijo z naravo v neposrednem stiku, se pravi kmetje. No, in tu se postavlja vprašanje, kaj bi Kraški park konkretno pomenil. Bi v bistvu samo uvedel nove omejitve za kmetijstvo?«
Prej konferenca in (kvečjemu) potem park, torej. Podobno stališče zagovarjajo tudi mnogi slovenski občinski upravitelji. V tem svojevrstnem ping-pongu je potemtakem žogica spet na strani deželne uprave, točneje na polju deželnega odbornika Gianfranca Carboneja. Sicer pia je Carbone že večkrat obljubil sklicanje konference. Zadnjič je to storil kmalu potem, ko je
tržaški občinski svet odobril namestitev sinhrotronskega svetlobnega generatorja pri Bazovici.
»Konferenco bomo priredili,« odvrne deželni odbornik, ko mu posredujemo gori navedeno ugotovitev. »Kdaj in kako, pa bi bilo zdaj preuranjeno reči. Sicer pa bi rad podčrtal, da niti Kraški park ni stvar, ki bi jo lahko uresničili v kratkem času. Zdaj smo šele v prvi fazi, se pravi v fazi načrtovanja. Pred dobrim tednom sem sklical predstavnike vseh 11 občinskih uprav, ki jih ustanovitev parka zadeva, in ugotovil, da niso prejudicialno proti tej pobudi. Zato sem jim v teh dneh poslal pismo, v katerem sem svoj predlog o parku obrazložil. V teku enega meseca bi moral razpolagati z njihovimi uradnimi odgovori in morebitnimi pripombami, nakar bi deželna uprava poverila strokovnjakom nalog, da začnejo z načrtovalnim delom. Ko bo načrt gotov, ga bodo morale posamezne občinske uprave osvojiti in vključiti v svoje regulacijske načrte. Šele potem se bo začelo uresničevanje parka. Lahko si predstavljate, da bo vse to zahtevalo veliko časa, gotovo nekaj let. Zatorej ne vidim razloga, da bi začetek načrtovalnega dela za park pogojevali z drugimi stvarmi.«
Odborniku pripomnimo, da bi zaporedje »prej konferenca in (kvečjemu) potem park« narekovala sama logika, saj bi vendarle bilo potrebno prej določiti splošno urbanistično politiko in se šele potem lotiti posameznih urbanističnih pobud. »Jaz pa mislim, da bi zadevi lahko stekli tako rekoč vzporedno,« nam odvrne. »Poleg tega ne gre pozabiti, da bo v uresničevanju parka odločilna faza nastopila tedaj, ko bodo posamezne občinske uprave prilagajale svoje urbanistične načrte. In to je, kot rečeno, še daleč.«
Res, odločilna faza za realizacijo parka še ne trka na duri. Toda deželna uprava je konferenco obljubila že pred dobrimi štirimi leti. Zakaj je doslej ni priredila? »Nočemo konference,« odgovori Carbone, »ki bi bila sama sebi namen, na kateri bi nekateri malce potarnali, drugi kaj obljubili, potem pa bi vse šlo po starem naprej. Z nje bi morale priti smernice, ki bi obvezovale krajevne javne uprave, da bi dejansko izvajale določeno urbanistično politiko v vsej pokrajini, seveda vedno v mejah deželnega urbanističnega načrta. Za to pa je potrebna neka skupna politična volja, ki je doslej ni bilo.«
Kje je pravzaprav bistvo spora? »Če naj nekoliko poenostavim,« nadaljuje deželni odbornik, »spopadata se dve osnovni tezi. Na eni strani so tisti, ki se zavzemajo za homogen razvoj pokrajine v funkciji potreb celotne skupnosti, ki v njej živi. Na drugi strani pa je slovenska narodnostna skupnost, ki ima neke posebne potrebe in zahteve v zvezi z upravljanjem teritorija. Spor je seveda posebno oster v tržaški občini, v kateri so Slovenci v vsakem oziru manjšina. Problem je, kako je mogoče ta spor omiliti zlasti tam, kjer je najostrejši. Konferenca bi imela neki pomen samo v primeru, ko bi na njej prišlo do kakega kompromisa, ki bi zbližal omenjeni nasprotujoči si tezi. Kolikor lahko presodim, pa sedanje politične razmere niso zrele za kaj takega.«
Kdaj pa bodo? Ali nimate vtisa, da se s časom odprti problemi le še bolj zaostrujejo? »Strinjam se,« odvrne Carbone. »Čas prav gotovo ne bo sam od sebe pozdravil odprtih ran. Treba mu bo "pomagati".«
M. B.
Slovenski denarni zavodi bodo v naslednjih dneh na občnih zborih, ki se bodo na Tržaškem zvrstili od sobote do srede, opravili redne obračune svojega lanskega poslovanja. Uradni obračuni poslovnega leta 1986 so sicer že znani in lahko rečemo, da so povsem v skladu s trendom, ki v zadnjih letih beleži vse večjo učinkovitost naših zavodov in rastoče zaupanje klientov, ki se odraža v višanju zneska zaupanih sredstev. Banke in hranilnice postajajo
Jutri izredna skupščina delavk bivše Calza Bloch
Konec meseca se bo za delavce tekstilnega obrata Calza Bloch iztekel režim dopolnilne blagajne, ki sicer traja že nekaj let. Kljub nenehnim pritiskom delavcev in sindikalnih organizacij na pristojne organe, da bi problem dopolnilne blagajne pravočasno rešili, je deželno odborništvo za industrijo sklicalo skupščino delavcev obrata šele za 6. maja. Pokrajinska tajništva CGIL, CISL in UIL za tekstilne delavce sb zato izdala skupno tiskovno sporočilo, v katerem obsojajo pomanjkanje politične volje in brezbrižnost deželne finančne družbe Friulia, da bi rešila usodo tudi tega tržaškega podjetja.
Deželna uprava in Friulia sta v preteklosti sicer že večkrat predstavili nove in v določenih pogledih tudi ugodne proizvodne načrte za obrat Calza Bloch, nerazumljivo pa je dejstvo, da jih nista nikoli udejanili ali vsaj konkretno omogočili.
Sindikalne organizacije zato pozivajo vse delavce obrata Calza Bloch, da se udeležijo izredne skupščine, ki bo v jutri ob 9.30 v prostorih sindikata CGIL v Ul. Pondares.
tako vse "bogatejše", kot neposredna posledica in izraz delovne uspešnosti sredine, v kateri delajo. Ker pa gre za zaključen krog dela, blaga in menjalnega sredstva, se vložena sredstva, obogatena, vračajo v to sredino, tako kot dodatno bogastvo, ki ga pri vlaganju ustvarijo, služi kreditiranju tako osebnih potreb kot zlasti gospodarskih pobud.
Na praznik osvoboditve, v soboto, 25. aprila, je ob 9. uri napovedan v Prosvetnem domu na Opčinah občni zbor Hranilnice in posojilnice. Naslednji dan ob 9.30 pa se bodo zbrali v nabrežinski dvorani SKD Igo Gruden člani tamkajšnje Kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice. Delničarji Tržaške kreditne banke pa so vabljeni na občni zbor v Gregorčičevo dvorano v Ul. sv. Frančiška 20, v sredo, 29. aprila, ob 18. uri.
Poleg običajnih točk, ki jih mora dnevni red upoštevati po pravilnikih bančnih zavodov, bodo na Opčinah in v Nabrežini člani hranilnic odločali tudi o višini zneska, ki ga morajo doplačati novi člani ob sprejemu v zadrugo, o najvišjem znesku posojila, ki ga bodo lahko prejeli posamezni prosilci, o povišanju Osrednjega jamstvenega sklada in o spremembi njegovega pravilnika. V obeh hranilnicah bodo delno obnovili upravna odbora, na Opčinah pa tudi ves nadzorni odbor.
Letošnji občni zbor bo izredno pomemben za edino našo poslovno banko na Tržaškem, ki za razliko od ostalih dveh nima oblike zadruge, pač pa delniške družbe. Delničarji Tržaške kreditne banke bodo namreč v prvi točki dnevnega reda obravnavali povišanje družbene glavnice z 2.400 milijonov lir na 10 tisoč milijonov lir (ali 10 milijard), kar naj bi po predlogu upraviteljev uresničili z izdajo 760 tisoč novih navadnih delnic. Druga, izredno pomembna točka dnevnega reda predvideva spremembo treh členov družbenega statuta (št. 4, 5 in 15), nato pa bo sledil redni občni zbor s poročili in predložitvijo obračuna lanskega poslovnega leta ter z imenovanjem članov v organe delniške družbe.
Tiskovno sporočilo WWF
Za ekološko zaščito Jezerc v Osapski dolini
Dolina pri Orehu, ki spada pod milj-sko občinsko upravo, je že vrsto let predmet obravnave številnih ustanov, od industrijskih do ekoloških. Konec marca so se v tržaškem tisku pojavile vesti, da ustanova za tržaško industrijsko cono Ezit še vedno ovira uresničitev zamisli nekaterih ekoloških organizacij, ki nameravajo jezerca, ki nastajajo v dolini, zaščititi in spremeniti v ribiški rezervat.
Prav te dni je Združenje WWF izdalo tiskovno sporočilo, v katerem med drugim navaja, da je Osapska dolina s svojima jezeroma izjemno zanimivo področje, kjer se s pomočjo stalne vlage in mile temperature množijo živali in razvija flora, ki bi sicer že izumrla. WWF je svojčas že predočila ustanovi Ezit predlog, da bi ta kraj prepustila naravnemu razvoju, saj je, kot znano, ustanova prav tam načrtovala nove industrijske objekte. Predlog WWF je odločno podprla tudi miljska občinska uprava in dala izdelati potreben načrt izvedencem, vendar ga zaradi neznanih razlogov ni mogla uresničiti. V tiskovnem sporočilu Združenje WWF
nadalje omenja, da so v tržaški pokrajini tudi druge razpoložljive površine, ki bi jih ustanova Ezit lahko izkoristila; med temi omenja območje bivše to-yarne Vetrobel in industrijsko cono v Žavljah, kjer je pred leti podjetje Esso imelo svoja skladišča.
Tržaška sekcija Združenja WWF zato poziva ustanovo Ezit, da končno pristane na ureditev doline pri Orehu v korist ekološkega in naravnega razvoja, tudi z ozirom na dejstvo, da zadruga Valle delLOspo Osapska dolina —- že razpolaga z uresničljivim načrtom, miljska občina pa s potrebnimi finančnimi sredstvi.
• Pokrajinski odbor je 16. aprila odobril načrt za preureditev kompren-zorija bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu, sedaj pa ga mora preveriti še pokrajinski svet, saj 29. t. m. zapade rok za njegovo predstavitev deželni upravi. O novem načrtu, ki so ga sestavili arhitekti Bartoli, Varini in D'-Ambrosi, bo govor na današnji tiskovni konferenci, ki bo na sedežu Pokrajine ob 11.30.
Ob 17. uri na pobudo Odbora za obrambo vrednot odporništva
Posl. Tina Anselmi slavnostna govornica na jutrišnji proslavi osvoboditve v Rižarni
Demokrščanska poslanka in bivša ministrica Tina Anselmi bo slavnostni govornik na proslavi ob 42. obletnici osvoboditve, ki bo jutri popoldne v Rižarni na pobudo Odbora za zaščito vrednot odporništva in demokratičnih institucij. Uvodni pozdrav bo imel predsednik Pokrajine Locchi, ki je obenem predsednik Odbora, v slovenščini pa bo spregovorila senatorka Jelka Gerbec.
Na proslavi bo s partizanskimi pesmimi nastopil mladinski zbor "Pinko Tomažič" pod vodstvom Pije Cah Širca, predvideni pa so tudi verski obredi katoliške, židovske in srbsko-pravoslavne vere.
Ob zaključku proslave bo predsednik Locchi položil venec v počastitev padlih v Rižarni v imenu Antifašističnega odbora ob prisotnosti vojaškega voda. Vence bodo položili tudi predstavniki drugih borčevskih in antifašističnih organizacij.
Proslava ob 42. obletnici osvoboditve se bo začela ob 17. uri.
__________________pismo uredništvu______________
Prispevek k spoznavanju naše zgodovine
ZŽI-UDI načrtuje vrsto zanimivih pobud
Spoštovani,
prebrala sva pismo Stanislava Renka »Preteklost moramo čimbolj e spoznati«, ki ste ga objavili v sredo, .15. aprila. Strinjava se z ugotovitvijo, da je Špangerjeva trditev o potrebi čim-boljšega poznavanja zgodovine tajne protifašistične organizacije med obema vojnama po tolikih letih še vedno aktualna, saj imamo o tem argumentu premalo objav, tako pričevanj kot študij. Kar se tiče zgodovinopisja, lahko rečemo, da je (hote ali nehote) problematiko zanemarilo in tako zamudilo priložnost za globljo preučitev. Aktivisti ilegalnega gibanja so namreč večinoma že pokojni; delo v ilegali pa, kot vemo, ni ustvarjalo dokumentacije. Zato je pomembno, da danes ovrednotimo vse, kar utegne prispevati k osvetlitvi tega dela naše zgodovine. V tem smislu pripravljamo pri Odseku za zgodovino Narodne in študijske knjižnice^ za objavo pričevanje Draga Žerjala, Špangerjevega tovariša in so-delovca pri tajni organizaciji »Borba«.
V zvezi z omenjeno problematiko bi rada nanizala nekaj misli. Danes se je za tajno protifašistično gibanje oziroma organizacijo uveljavilo ime TIGR,
sestavljeno iz začetnih črk besed Trst, Istra, Gorica in Reka. Če velja to poimenovanje za trideseta leta, obstajajo glede prejšnjega^ obdobja različna mnenja. Pokojni Španger bi se prav otovo ne strinjal z nazivom tigrovec, ot se s tem nazivom ne strinjajo Dra-
Danes pomembno zasedanje CGIL
»Vloga kadrov in tehnikov pri upravljanju delovnih pogodb« bo naslov zasedanja, ki ga sindikalna organizacija CGIL Furlanije-Julijske krajine prireja danes ob
9.30	v hotelu Savoia v Trstu. Zasedanje bo za sindikat CGIL priložnost, da javno predstavi svoj predlog o ustanovitvi kadrovskih komisij, ki naj bi jih sestavljali člani vseh treh sindikalnih konfederacij, poklicnih združenj in avtonomnih sindikatov, in ki bi imele specifične pristojnosti in odgovornosti pri upravljanju delovnih pogodb.
go Žerjal in drugi njuni sodelavci, ki se imajo za pripadnike tajne organizacije »Borba«. Vendar ne gre samo za problem imena (Borba ali TIGR), temveč za problem različnih pogledov na gibanje s strani samih pripadnikov, v smislu enotnosti gibanja oziroma v smislu prisotnosti dveh struj ali celo dveh organizacij v njem. Tako si lahko razlagamo Spangerjev odklon, da bi dal prebrati tipkopis Albertu Rejcu, češ da ima ta svoje ideje in »muhe«. Te ideje in »muhe« osporava tudi Drago Žerjal. In tudi želje, da izda spomine v samozaložbi, morda ne gre pripisati le Špangerjevi svojevrstni naravi, ampak tudi skrbi, da prevzame odgovornost za svojo verzijo samo nase.
Pričevanje Draga Žerjala obeta marsikaj novega (ali vsaj marsikaj še ne objavljenega) prav v zvezi s problemom enotnosti oziroma neenotnosti ilegalnega gibanja v dvajsetih letih. Zadovoljni bomo, če bo publikacija povzročila konstruktivno razpravo in prispevala k boljši osvetlitvi celotne problematike.
Tovariški pozdrav Aleksij Kalc Milan Pahor
Zveza žensk Italije — UDI je pred dnevi priredila pokrajinsko konferenco, na kateri je predstavila pobude za letošnje leto in včlanjevanje, iz katerega je razvidno, da tržaška sekcija Zveze šteje 1.500 članic. V teku letošnjega leta namerava ZŽI organizirati vrsto informacijskih sestankov na najrazličnejšo tematiko. Glavne teme bodo vsekakor take, ki se neposredno nanašajo na življenje in način življenja žensk, poleg tega pa bo govor tudi o problemu jedrskega oboroževanja, zaposlitvi in sožitju med italijanskimi in slovenskimi ženskami. Veliko pozornost bo ZŽI posvetila tudi perečim problemom, kakršno je izvajanje enakopravnosti na delovnem mestu in v družbenem življenju ter prevencija prekinitve nosečnosti.
Pokrajinska organizacijska konferenca je na svojem zadnjem zasedanju tudi odločila, da bo odslej bolj sistematično prirejala kampanjo za pridobitev novih članic, odgovorne za to nalogo pa bodo delale na štirih delovnih področjih: v mestnem središču, Miljah, Dolini in na Krasu. V teh okrajih bo Zveza skušala tudi urediti svoje informacijske centre, kjer bodo predvidoma delovale pravniške in delav-
ske posvetovalnice, bralni krožki, skupine za zaščito materinstva in otroka ter socialne službe.
Danes pri Carboneju sestanek o Arzenalu
Deželni odbornik za proračun in načrtovanje Gianfranco Carbone je sklical za danes popoldne sestanek s sindikalnimi organizacijami, na katerem bodo proučili težaven položaj Tržaškega arzenala - Sv. Marka ter vprašanje nameravane ustanovitve družbe za raziskave na področju dizla. Sestanek, ki se ga bo udeležil tudi deželni odbornik za finance Rinaldi, bo ob 16.30 na sedežu deželnega ravnateljstva za proračun in načrtovanje.
• V sklopu pobud za posvetovanja z
vsemi kategorijami upokojencev prireja Sindikat upokojencev CGIL za danes javno manifestacijo z razpravo, ki se je bo udeležil pomočnik glavnega tajnika SPI-CGIL Giuseppe De Bla-sio. Manifestacija bo danes ob 10. uri v kinodvorani Vittorio Veneto v Ul. Filzi.
V naslednjih petdesetih letih po mnenju strokovnjakov
V naši deželi bo 130 ljudi umrlo za posledicami černobilske nesreče
V soboto in nedeljo v Dijaškem domu »S. Kosovel«
Dvodnevni seminar ZSKD o osnovah psihomotorike
Čez nekaj dni, točneje 26. aprila, bo poteklo leto dni od dramatične eksplozije černobilskega reaktorja. V tem obdobju smo se prvič na lastni koži soočili z jedrsko nevarnostjo, spoznali pa smo tudi, da radioaktivnost ne pozna državnih meja. Priložnostsmo imeli nadalje ugotoviti, da upravne in zdravstvene ustanove niso bile pripravljene za takojšnje učinkovito ukrepanje. V Trstu je že nekaj dni po nesreči nastal Odbor za informacijo o radioaktivni kontaminaciji, ki je vseskozi nudil prebivalstvu podatke in koristne nasvete za zdravstveno zaščito. K odboru so pristopili številni strokovnjaki predvsem mlajše generacije: fiziki, pediatri, zdravniki, biologi, kemiki. S članom odbora, fizikom Lucianom Be-ninijem, smo skušali opraviti nekak obračun posledic, ki jih je povzročila (in še bo^ černobilska nesreča v naših krajih.
Če hočemo ugotoviti, kakšne so posledice enoletnega radioaktivnega sevanja, moramo izhajati iz dveh ugotovitev: po podatkih Višjega inštituta za zdravstvo v Rimu je naša dežela najbolj prizadeta v Italiji, sploh pa je po stopnji radioaktivnosti področje F-JK, Slovenije in Koroške - zaradi spleta vremenskih razmer - v samem evropskem vrhu, torej tudi v primerjavi s Švedsko in Poljsko. Druga ugotovitev, ki je po enem letu dokončna in mednarodno sprejeta: za radioaktivno žarčenje ni meje, pod katero bi sevanje ne bilo nevarno. Med svojim nedavnim obiskom v naših krajih je profesor Euge-nio Tabet, direktor fizikalnega laboratorija pri že omenjenem inštitutu, ponovno potrdil to izhodiščno ugotovitev in poudaril, da so edini pravilni ukrepi v »razumnem« zmanjševanju posledic. Zakaj razumnem? Najbolj učinkovito bi namreč bilo odstraniti na vsem kontaminiranem področju prvih 5 centimetrov zemlje. Toda ta rešitev očitno ni izvedljiva, zato pa se je treba oprijeti vseh drugih rešitev.
Katere so? »Odbor je Deželi in vsem pristojnim organom (Občinam, KZE) predložil dve zahtevi: prebivalstvu naj bi nudili podrobne informacije o srednjih in maksimalnih vrednosti radioaktivnih elementov v običajni prehrani, istočasno pa nudili tudi seznam alternativnih jedi. Naj dam primer v zvezi s škodljivostjo kajenja: na cigaretnih ovitkih je zapisan podatek o količini nikotina in drugih strupenih snovi, tako da kadilci lahko izbirajo med raznimi znamkami. Isto možnost bi morali imeti tudi za radioaktivno prehrano. Mi smo to vrzel skušali zapolniti, toda naši letaki so pač imeli omejeno "raznašalsko" mrežo: objavljali so jih časopisi, razdeljevali smo jih pred tovarnami in v nekaterih trgovinah ter knjigarnah. Za splošnejšo zaščito zdravja pa bi uradna kampanja prav gotovo bila učinkovitejša. Naš drug predlog pa je zadeval otroke, ki so pred žarčenjem naj-•bolj ogroženi. Javnim ustanovam smo priporočili, naj pri oskrbovanju- vrtcev in šol, upoštevajo najnižje varnostne meje.«
Predstavniki odbora so bili vseskozi .oporna točka za številne zasebnike, pa tudi posamezne župane, ki so se obračali nanje za točne in konkretne informacije. Da so bile informacije dragocene in nadvse potrebne, dokazuje tudi izredna udeležba na več kot 50 javnih zborovanjih, ki jih je odbor priredil po vsej deželi. Še najmanj zanimanja, rekli bi, da prav obratno, še največ odpora do te strokovne pobude, so pokazali prav deželni upravitelji.
»Sprva so se naša poročila močno razhajala s podatki deželne komisije za preprečevanje radioaktivnih posledic. Pozneje - in to velja še sedaj - pa se polemika in drugačna stališča vrtijo predvsem okrog tolmačenja raznih podatkov. Poglejmo podrobneje: Dežela je za najvišjo dovoljeno koncentracijo radioaktivnih
elementov določila 16,2 odst. nanokirijev na kilogram živila. To stopnjo je res povzela po EGS, ki pa jo je določila le za uvoz in izvoz blaga, ne pa za živila v krajevni porabi. Italija pa je pred leti omejila stopnjo koncentracije nanokirijev na 2,1 odst. in to bi morala Dežela uvesti. Toda do soočanja z člani deželne komisije ni prišlo, čeprav smo ga pismeno in telefonsko večkrat zahtevali,« je ugotavljal naš sogovornik. Še več, razni »višji krogi« so na vodstva ustanov, pri katerih so člani odbora zaposleni, izvajali pritiske, da bi prenehali s tako osveš-čevalno dejavnostjo. »Morda pa bomo imeli priliko utemeljiti svoja stališča na študijskem seminarju, ki ga bo priredila Dežela 21. maja v Trstu in na katerega bomo bojda povabljeni.«
Naše osrednje vprašanje je vsekakor bilo, če se posledice da povedati s številom predvidenih rakastih obolenj. Beni-ni: »Da se, na osnovi dosedanjih izkušenj, predvsem posledic jedrske eksplozije v Hirošimi in Nagasakiju ter številnih znanstvenih študij, ki so jih opravili onkologi in strokovnjaki v bolnišnicah, jedrskih centralah, laboratorijih. Projekcije so verodostojne, vendar v bodoče jih bodo gotovo izpopolnili. Verjetno bo prav černobilska nesreča imela pomembno vlogo. Najprej moramo torej ugotoviti srednjo količino radioaktivnih elementov, ki jo je vsak prebivalec F-JK užil. Ta podatek je znan in nesporen: z vdihavanjem zraka, uživanjem radioaktivne prehrane in iz tal je vsak deželan v letu dni po černobilski nesreči zbral v sebi poprečno 200 miliremov. Po oceni Mednarodne komisije za varnost pred radioaktivnostjo znaša stopnja, ko je nevarnost rakastih obolenj nizka, 100 miliremov na prebivalca v enem letu. Za italijanski zakon iz leta 1964 pa znaša ta vrednost 176 miliremov. Na tej osnovi lahko trdimo, da bo v naslednjih 50 letih
Slovensko deželno gospodarsko združenje ima od včeraj nov sedež na Opčinah. Načrti o decentralizaciji njegovih storitev in približanju članom po vsem ozemlju pokrajine, so tako za korak bliže uresničitvi. V Jeričevi hiši ob Narodni ulici, v neposredni bližini bodočega novega sedeža openske hranilnice in Prosvetnega doma, je dobil
v naši deželi 130 smrtnih primerov zaradi černobilskih posledic, 130 pa bo podedovanih primerov raznih obolenj, ki jih povzroča radioaktivnost. Gre za vse oblike raka, v prvi vrsti pa za levkemije in raka na ščitnici. Če upoštevamo podatek, da je na osnovi statistik pričakovati, da bo v istem obdobju v naši deželi prišlo do 400 tisoč primerov rakastih obolenj, je številka 130 relativno nizka. Toda če jo z ustreznimi ukrepi lahko omilimo, zakaj naj bi stali križem rok, še posebno če lahko obvarujemo otroke?«
Za konec poglejmo še, kakšna je sedanja stopnja radioaktivnosti. Od avgusta se po podatkih odbora ni nič bistvenega spremenilo, kajti živali so še vedno krmili z radioaktivnim senom. Znižanje v mleku, mesu in žitaricah je pričakovati le čez kak mesec, ob novih pridelkih in krmi. Hrana bo vsekakor brez pomembnih količin radioaktivnosti šele konec leta. Novosti - ugodne ali neugodne -bodo člani odbora vsekakor še naprej sporočali javnosti.
Deželni seminar o radioaktivnosti
Deželni odbornik za zdravstvo Renzulli je za 21. maj napovedal v hotelu Evropa pod Nabrežino študijski seminar o posledicah jedrske eksplozije v Černobilu. Znanstveno srečanje predvideva ozko število udeležencev in bo razdeljeno na dva dela: v jutranjih urah bodo spregovorili predstavniki vsedržavne ustanove Enea, Višjega inštituta za zdravstvo, deželne komisije za zaščito pred radioaktivnim sevanjem in nekaterih KZE. Popoldne so predvideni posegi nekaterih univerzitetnih profesorjev in razprava.
prostor majhen, a funkcionalno urejen urad, kjer bo poleg Združenja deloval tudi patronat INAC.
Opčine postajajo gospodarsko vse bolj zanimiv center z živahnimi trgovskimi in obrtniškimi dejavnostmi in z dragoceno prisotnostjo Hranilnice in posojilnice, je na včerajšnji slovesnosti ob odprtju sedeža dejal predsednik
Zveza slovenskih kulturnih društev priredi 25. in 26. aprila, v sodelovanju z Dijaškim domom Srečko Kosovel v Trstu, dvodnevni seminar z naslovom »Uvod v psihomotoriko«.
Seminar bo praktičnega značaja in je namenjen vzgojiteljem, animatorjem, staršem, učiteljem in vsem tistim, ki želijo poglobiti in razširiti lastni vzgojni pristop, predvsem v odnosu do otrok.
Prvemu srečanju, ki bo, kot najavljeno, v soboto in nedeljo, 25. in 26. aprila, bo sledilo še drugo nadaljevalno srečanje, predvidoma konec maja. Seminar bo vodila Anita Prestera, ki vodi laboratorije za psihomotoriko pri občinski šoli za pedagoško animacijo v Milanu. Delo bo skupinske narave in bo osredotočeno okvirno na sledeče teme: komunikacija (verbalna in neverbalna) in medsebojni odnos (vzgoji-
SDGZ Svetina. Poudaril je pomen skupnega dela in povezovanja za gospodarski razvoj in izrazil upanje, da bo čim prej nared tudi nova podružnica v dolinski občini. Direktor Kocjančič se je ustavil pri pomenu decentralizacije strokovnih služb Združenja in pri istočasni skrbi za njihovo integracijo, na primer z denarnimi zavodi in svetovalsko službo. Na koncu kratke in prisrčne slovesnosti se je v imenu Kmečke zveze in patronata INAC zahvalil združenju za gostoljubje podpredsednik KZ Alojz Debeliš.
Patronat INAC od danes tudi na Opčinah
Patronat Kmečke Zveze INAC sporoča, da bo danes odprl decentralizirane urade na Opčinah, v Narodni ulici štev. 71/1. Urad bo na Opčinah odprt vsak četrtek od 9. do 13. ure in od 17. do 19. ure, v Nabrežini pa na štev. 142 vsak torek od 9. do 13. ure.
telj - vgojitelj; vzgojitelj - otrok); druga točka: pozornost in poslušanje; tretja točka: ugotavljanje različnih individualnih ritmov in njih upoštevanje.
Glavna značilnost seminarja je in-trospektivna usmeritev, se pravi, da ima kot glavni smoter oblikovanje osebnosti udeležencev in ustvarjanje predpostavk in pogojev za ekipno delo. Zato bo seminar še posebno pomemben kot predpriprava za poletne pobude, namenjene otrokom in mladostnikom (kolonije, letovanja, poletni centri in podobno). Seminar v Dijaškem domu bo potekal po naslednjem urniku: v soboto, 25. aprila, od 9.30 do
13.	ure in od 14.30 do 19. ure; v nedeljo, 26. aprila, od 9.30 do 13. ure in od
14.	do 17. ure. Priporočamo udobna oblačila. Za morebitne informacije telefonirati na ZSKD, štev. 767303.
Ponatis prvomajske številke časopisa »Lavoratore« iz leta 1902
Za prvi maj bo v prodaji ponatis naslovne strani tržaškega delavskega časopisa »Lavoratore«, ki je izšel za delavski praznik pred 85 leti. Za ponatis časopisa, ki je bil tedaj, kot piše v podnaslovu, organ italijanske jadranske sekcije socialistične delavske stranke v Avstriji, je poskrbel Deželni inštitut za proučevanja in raziskave CGIL Furlanije-Julijske krajine.
Holandska princesa v devinskem zavodu
Princesa Margariet von Volenho-ven, sestra holandske kraljice, je včeraj v spremstvu moža in sina obiskala Zavod združenega sveta v Devinu, ki ga obiskujejo tudi štirje nizozemski študenti. Gostjo sta sprejela predsednik Zavoda posl. Corrado Belci in rektor David B. Sutcliffe.
■ V ponedeljek popoldne si je vzela življenje 85-letna Maria Giorgolo, po rodu z Reke, ki je stanovala v Trstu, v Ul. Fonda 2. Sosed Roberto Visintini je ob 17. uri opazil, da je na stopnišču smrdelo po plinu in je poklical agente letečega oddelka. Le-ti so s pomočjo gasilcev vdrli v stanovanje in na kuhinjskih tleh odkrili truplo ženske, ki se je zastrupila s plinom, potem ko si je na glavo nataknila najlonsko vrečko.
Protest Združenja Italija - ZSSR zaradi fašističnih mazaških akcij
Ob ponovnih mazaških akcijah fašističnih nestrpnežev je Združenje za kulturne izmenjave med Italijo in Sovjetsko zvezo izdalo tiskovno sporočilo, v katerem ostro obsoja taka dejanja. Zlasti je Združenje z obžalovanjem sprejelo na znanje, da so mazači oskrunili med drugimi tudi spomenik sovjetskim padlim vojakom.
Nadalje je v tiskovnem sporočilu rečeno, da takih dogodkov ni mogoče več sprejemati in označevati kot cenen vandalizem, saj njihova vztrajnost dokazuje, cla gre za organizirano vodene skupine, katerih namen je kaliti mirno sožitje med tu živečimi narodnostmi in mednarodne odnose.
»Ta dejanja ostajajo obenem tudi nekaznovana,« je nadalje rečeno v sporočilu, »ponavljajo pa se vselej pred obletnicami, s katerimi demokratični ljudje počastijo žrtve vojn in rojstvo demokracije. Namen teh prevratniških skupin je torej očiten, saj. skušajo s svojimi podlimi akcijami razmajati demokratične institucije, ki so nastale po uporu fašizmu.«
Združenje Italija - ZSSR zato poziva pristojne oblasti, da čimprej izsledijo in kaznujejo krivce in njihove pokrovitelje, da se taki dogodki, ki žalijo spomin vseh, ki so žrtvovali življenje za osvoboditev, ne bi več ponavljali.
■ V prihodnjih dneh se bodo sestali sledeči rajonski sveti:
v ponedeljek, 27. t. m., ob 20. uri, rajonski svet za Sv. Vid in Staro mesto na sedežu v Ul. Colautti 6. Obravnaval bo načrt za ureditev Ulice del šale in predloge za pomladanski praznik.
V torek, 28. aprila, ob 19.30, se sestaneta rajonski svet za Kolonjo in Škorkljo in rajonski svet za Sv. Ivan;
istega dne ob 18.30 pa se bo sestal tudi rajonski svet za Rojan, Greto in Barkovlje. Na dnevnem redu bodo argumenti splošnega značaja.
Z odprtjem podružnice na Opčinah SDGZ še za korak bliže svojim članom
Od nedelje zvečer do ponedeljka zvečer
Nadomestne avtobusne vožnje zaradi stavke železničarjev
Dve nesreči na delu: trije ranjeni
Krajevno ravnateljstvo državnih železnic sporoča, da so sindikalne organizacije FILT - FIT - UILP - FI-SAFS proglasile vsedržavno stavko železničarjev, ki bo trajala od 21. ure v nedeljo, 26. aprila, do 21. ure v ponedeljek, 27. aprila. Krajevno ravnateljstvo bo poskrbelo za nadomestne vožnje z avtobusom, obenem pa potnikom priporoča, naj bodo pozorni na ročno napisane oglase, ki jih bodo izobesili na posameznih železniških postajah. Avtobusi bodo iz Trsta odhajali iz bližnje Ulice Flavio Gioia. Avtobusi na progi Trst-Benetke bodo ustavili tudi v Tržiču, Cervignanu, S. Giorgiu di Nogaro, Latisani, Por-togruaru, S. Donaju di Piave in Mestrah. Avtobusi na krajevnih progah bodo ustavili na vseh postajah, kjer so izobešeni urniki nadomestnih voženj.
Posebni avtobusi za Benetke bodo v nedeljo odpeljali iz Trsta ob
20.40	in 22.45. V Trst pa bo prispel ob 1.10.
V ponedeljek, 27. aprila, bodo avtobusi za Benetke odpeljali ob
6.40,	7.40, 9.40, 11.40, 12.40, 14.40,
16.40,	17.40 in 18.40. V Trst pa bodo prispeli ob 9.10, 10.10, 12.10, 13.10,
15.10,	16.10, 18.10, 20.10, 21.10 in
22.10.
V	nedeljo bo v Trst ob 23.30 prispel posebni avtobus iz Portogrua-ra. V ponedeljek bodo iz Trsta odpeljali avtobusi za Portogruaro s sledečim urnikom: 14.00, 18.00 in
20.30.	V Trst pa bosta iz Portogrua-ra prispela avtobusa ob 7.30 in 20.00.
V	nedeljo bo ob 23.00 odpeljal en avtobus za Gorico in Videm, v Trst pa bo iz Vidma prispel ob 1.00.
V	ponedeljek bodo za Videm in Gorico odpeljali avtobusi ob 5.30,
7.00,	10.00, 14.00 in 18.00. V Trst bodo avtobusi prispeli ob 7.30,
10.30,	15.30 in 20.30.
V dveh hudih nesrečah na delu so se včeraj resneje poškodovali trije delavci. Prva nesreča se je pripetila predpoldne, okrog 11.50, v delavnici za popravljanje ladij Sigovich v Miljah. Ponesrečila sta se 36-letni Gior-gio Loredan, bivajoč v Miljah, v Drevoredu 25. aprila 26, in 22-letni Stefane Olivo, bivajoč v Trstu, v Ul. Pitac-co 11/1. Loredan in Olivo sta delala s strojem za barvanje, v višini kakih štiri ali pet metrov od tal, ko je Loreda-nu spodrsnilo in je padel v globino ter za sabo povlekel Stefana Olivo. Ranjenca je rešilec Rdečega križa prepeljal v glavno bolnišnico, kjer so ju sprejeli na ortopedskem oddelku. Lo-redanu so zdravniki ugotovili zlom levega kolena, medtem ko se je Oliva močno udaril v levo ličnico, izgubil en zob in zlomil drugega ter se globoko ranil v spodnjo ustnico. Zdravniki so za oba izrekli prognozo okrevanja v 30 dneh.
Druga, še hujša nesreča se je pripetila ob 15.30 na križišču med ulicama Carducci in Battisti, kjer je 44-letni Rino Carnevali, lastnik podjetja La secchia di levratt iz Modene, opravljal vzdrževalna dela na navojnici neke tr-
govine. Carnevali je stal na lestvi, približno tri metre visoko, ko mu je spodrsnilo in je padel na tla. Tudi njega je rešilec Rdečega križa prepeljal v glavno bolnico in tudi njega so sprejeli na ortopedskem oddelku. Moški se bo moral zdraviti zaradi zloma levega komolca, udarca v rebra in rane nad levo obrvjo. Zdravniki so si vsekakor pridržali prognozo, ker sumijo, da je Carnevali zadobil tudi notranje poškodbe.
Samotna smrt
i
v stanovanju
V našem mestu so primeri samotne smrti, žal, zelo pogosti. Tudi današnja kronika beleži takšen primer. V torek so agenti letečega oddelka odkrili, da je 73-letna Elisabetta Daici, ki se je rodila v Pulju in je stanovala v Trstu, v Ul. Belli 4, umrla v samoti svojega stanovanja. Soseda Erminia Bassanese, ki stanuje nadstropje niže, se je v torek ovedla, da gospe Daici že osem dni ni bilo na spregled. Zato je pokli-
cala agente letečega oddelka. Iz stanovanja se namreč ni oglašal nihče, medtem ko je na stopnišču močno zaudarjalo. Agenti so s pomočjo gasilcev vdrli v stanovanje, kjer je v kuhinji na tleh ležalo truplo Elisabette Daici, ki je bila že več dni mrtva. V spalnici so agenti našli več vrst zdravil, soseda pa jim je pojasnila, da je bila pokojnica hudo bolna. Vzroki smrti niso še znani. Truplo so prepeljali v mrtvašnico, policija pa je obvestila hčerko, ki živi v Rimu.
23. 4. 1986	23. 4. 1987
v
Ob 1. obletnici smrti
Otilije Klinec por. Šuber
se je z ljubeznijo spominjajo
mož, sin in hčere z družinami.
Trst, 23. aprila 1987
Prihodnji teden v TK Galeriji razstava slik Jane Vizjak
V četrtek, 30. aprila, bodo v TK Galeriji odprli razstavo del slovenske umetnice Jane Vizjak. Vizjakova se je rodila v Ljubljani, kjer je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost na oddelku slikarstva pri prof. Janezu Berniku. Po dveh letih je diplomirala še na slikarski specialki, prav tako pri prof. Berniku.
Od takrat živi in dela kot svobodna umetnica in je član Društva slovenskih likovnikih umetnikov. Ukvarja se s slikarstvom, kiparstvom in ilustracijo. Jana Vizjak je imela že vrsto samostojnih in skupinskih razstav zlasti v Sloveniji, za svojo umetniško dejavnost pa je dobila že več nagrad in priznanj.
Natečaj za dve mesti ravnatelja na naših
nižjih srednjih šolah
Deželni šolski urad opozarja, da je bil z objavo v Uradnem listu z dne 8. aprila letos odprt natečaj za dve mesti ravnatelja na slovenskih nižjih srednjih šolah, ki ga je razpisal deželni šolski skrbnik lani. Prošnje na kolkovanem papirju za sodelovanje na natečaju morajo zainteresirani s priloženimi zahtevanimi dokumenti nasloviti s priporočenim pismom na Deželno šolsko nadzorniš-tvo Furlanije - Julijske krajine, Trg sv. Antona Novega 6, Trst, v roku tridesetih dni od dneva po objavi razpisa v Uradnem listu.
Dva tisoč lir za lačne otroke
gledališča
SSG
Slovensko stalno gledališče gostuje s predstavo A. Millerja SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA v Ljubljani (Drama) danes, 23. t. m., ob 19.30.
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu predstava ČUDEN PAR z Monico Vitti, Rossello Falk in Oraziom Orlandom. Režija Franca Valeri. Prodaja vstopnic v Pasaži Prot-ti (tel. 69406).
VERDI
Danes ob 11. uri bo v mali dvorani gledališča Verdi tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavili program spomladanske simfonične sezone.
Pod pokroviteljstvom Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine bo nocoj ob 20.30 v stolnici v Sacilu KONCERT orkestra in zbora gledališča Verdi pod vodstvom Andrea Giorgija. Na sporedu bo Verdijev REOUIEM. Vstop prost.
V petek ob 20. uri (red F/E) peta predstava opere LA LADY MACBETH D. Šostakoviča. Dirigent Niksa Bareza, režiser Giulio Chazalettes.
Za neštete zdravstvene in prehrambene probleme otrok tretjega sveta se je zavzelo tudi Pokrajinsko tajništvo sindikatov CGIL - CISL - UIL za upokojence, ki je pred kratkim, kot smo že poročali, začelo nabirati finančna sredstva za pomoč otrokom držav v razvoju. Geslo manifestacije »2.000 lir za rešitev človeškega življenja« bo prav gotovo naletelo na veliko razumevanje predvsem med ljudmi, ki so doživeli grozote druge svetovne vojne.
Vsakdo lahko torej s svojim podpisom na sedežu omenjenih sindikalnih organizacij in z darovanjem malenkostne vsote izreče svojo solidarnost naj-višjim vrednotam: miru, svobodi in življenju.
■ Občinski urad za kolonije obvešča, da rok za vpisovanje otrok za poletno letovanje zapade 30. aprila. Obrazce za vpis je treba predložiti šolskim socialnim delavkam. Podrobnejše informacije o poteku kolonije lahko dobite na sedežu omenjenega občinskega urada, tel. 6751, interna številka 4226.
Natečaj poštne uprave za 152 delovnih mest
Uradni list št. 86 iz dne 13. aprila 1987 je objavil razpis javnega natečaja za 152 mest za izvedence na radioe-lektronskem področju na preizkušnji, v VI.. kategoriji osebja poštne uprave. Kdor se želi udeležiti natečaja, mora predložiti diplomo višje šole s potrdilom opravljenega tečaja prve ali druge stopnje za radiotelegrafista. Prošnje, ki jih je treba izpolniti na kolkovanem papirju 3.000 lir po obrazcu, ki je priložen razpisu in z overovljenim podpisom, je treba poslati priporočeno s povratnim potrdilom do vključno 13! maja 1987. Interesenti lahko oddajo prošnje tudi osebno na vodstvo oddelka, kjer nameravajo opraviti natečaj. Razpis natečaja je mogoče prebrati na pokrajinskem vodstvu poštne uprave v Trstu, oddelek I, Trg Vittorio Venelo 1.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -razstavljata ANI TRETJAK in SERGEJ GLINKOV.
Na sedežu Združenja VOLTAIRE -
Trg S. Giovanni 3 - bo do 30. aprila razstavljal svoja dela slikar ZVEST APPO-LONIO.
V	umetnostni galeriji Bassanese -
Trg Giotti 8 (1. nadstr.) - razstavlja jugoslovanska slikarka BREDA BEBAN.
koncerti
Glasbena matica - Trst obvešča svoje abonente in obiskovalce koncertov, da je nastop TRŽAŠKEGA OKTETA prenešen na torek, 28. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Prodaja vstopnic od jutri, 21. t. m., dalje v Pasaži Protti.
Glasbena matica ima na razpolago vstopnice za koncert Mladinskega orkestra GUSTAV MAHLER, ki ga vodi Clau-dio Abbado. Koncert bo v soboto, 25. t. m., ob 19.30 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Cena prevoza in vstopnice je 20.000 lir. Rezervacije sprejema GM, Ul. R. Manna 29, od 9. do 12. ure.
kino
ARISTON - Dvorana zasedena.
EXCELSIOR I - 17.00, 22.15 Scuola di polizia IV, kom., ZDA 1987, 90'; r. Jim Drake; i. Steve Guttenberg.
EXCELSIOR II - 16.45, 21.45 Francesca e mia, kom., it. 1985, 90'; r. Roberto Rus-so; i. Monica Vitti, Corrado Pani.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Platoon, vojni, ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stone; i. Tom Berenger, Villem Dafoe.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Cicciolina e i suoi racconti sensuali, porn., □□
NAZIONALE II - 16.15, 22.00 Nightmare — i guerrieri del sogno, srh., ZDA 1986, 100'; r. Chuck Russell; i. Freddy Krueger, Patricia Arguette, □
NAZIONALE III - 16.15, 22.00 Soul Man, dram., ZDA 1986, r. Steve- Miner, i. Thomas Howelle, Rae Dawn Chong.
PENICE - 17.00, 22.15 La vedova nera, krim., ZDA, 1987, 91', r. Bob Rafelson, i. Theresa Russele, Debra Winges.
MIGNON - 16.00, 22.15 Figli di un dio minore, dram., ZDA 1986, 120'; r. Ran-da Haines,- i. William Hurt, Marlee Matlin.
EDEN - 15.30, 22.00 Pelle su pelie in Lucciola blu, porn., □ □
CAPITOL - 16.30, 22.00 Over the Top, dram., ZDA 1987, 105'; r. Menahem Golan; i. Sylvester Stallone, David Men-delhall.
ALCIONE - Zaprto zaradi popravil.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Casablanca, Casablanca, kom., it. 1984, 90'; r. Francesco Nuti; i. Giuliana de Sio, Francesco Nuti.
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Scuola di ladri, kom., it. 1987; r. N. Parenti; i. Paolo Villaggio, Lino Banfi.
RADIO - 15.30, 21.30 Grido di voglia, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
».SLOVENSKO ®STALNO „
L GLEDALIŠČE r V TRSTU
Gostovanje Drame SNG Ljubljana
JOSEPH KESSELRING
ARZENIK IN STARE ČIPKE
Komedija v treh dejanjih (štirih slikah)
Režija DUŠAN MLAKAR
Jutri, 24. t. m., ob 20.30 v soboto, 25. t. m., ob 20.30 v nedeljo, 26. t. m., ob 16. uri
IZVEN ABONMAJA ABONENTI IMAJO POPUST!
Tržaški partizanski pevski zbor »P. TOMAŽIČ«
OBVESTILO
Člani TPPZ in^mladinske skupine P. TOMAŽIČ bomo odpotovali iz Bazovice z avtobusi jutri, 24. t. m., ob 18. uri v Postojno na revijo Primorska poje.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 23. aprila
JURIJ
Sonce vzide ob 5.06 in zatone ob. 19.01 - Dolžina dneva 13.55 - Luna vzide ob 3.20 in zatone ob 13.49.
Jutri, PETEK, 24. aprila
FIDEL
PLIMOVANJE DANES: Ob 1.33 najnižje -4 cm, ob 6.03 najvišje 9 cm, ob 12.37 najnižje -35 cm, ob 18.44 najvišje 38
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 14,1 stopinje, zračni tlak 1022,9 mb narašča, brezvetrje, vlaga 58-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Rodili so se: Giada Hervatin, Federico Vascotto, Martina Bergo, Stefano Serra, Stefano Minio.
Umrli so: 88-letna Maria Anna Neu-miiller, 79-letni Luciano Milossi, 62-letni Ugo Maschietto, 79-letni Francesco As-guini, 91-letna Stefania Dellak, 85-letni Čarmelo Delise, 72-letni Carmelo Škerl, 74-letni Riccardo Gombač, 49-letna On-dina Frausin, 80-letni Giuseppe De Lau-rentiis, 86-letni Francesco Depase, 73-let-ni Giorgio Balbi.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od torka, 21., do sobote, 25. aprila 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (Milje).
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 ( Milje ).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razne prireditve
Zveza slovenskih kulturnih društev
priredi v sodelovanju z Dijaškim domom Srečko Kosovel v Trstu dvodnevni seminar UVOD V PSIHOMOTORIKO. Prvo srečanje bo v soboto, 25., in v nedeljo, 26. t. m. Seminar bo praktičnega značaja in je namenjen vzgojiteljem, animatorjem, učiteljem, staršem ipd. Pojasnila in prijave na Zvezi slovenskih kulturnih društev, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767303.
Mladinski krožek Prosek-Kontovel vabi na predavanje z diapozitivi KARA-KORUM 86, ki bo danes, 23. t. m„ ob 20. uri v Soščevi hiši na Proseku. Naš gost bo Duško Jelinčič.
Jutri, 24. t. m., bo v Cankarjevem domu v Ljubljani simpozij na temo KOPITAR V VUKOVEM ČASU. Začetek ob 9. uri. Slavistično društvo Trst vabi k udeležbi slaviste in zgodovinarje. Za toč-nejše informacije tudi glede prevoza z osebnimi vozili se lahko obrnete na prof. Marijo Cendo - tel. 761158.
Odbor za postavitev spomenika padlim v NOB iz Škedenja, s Kolonkovca in od Sv. Ane ter VZPI-ANPI priredita v nedeljo, 26. t. m., ob 10.30 pred začasnim spomenikom pri Sv. Ani PROTESTNO MANIFESTACIJO glede nesprejemljivih izjav tržaškega župana Staffie-rija o našem spomeniku. Pozivamo vsa društva, organizacije in občane, da se shoda udeležijo.
Sklad M. Čuk vabi na predavanje dr. Martine Žmuc-Tomori PROBLEMI DRUŽINE BOLNEGA OTROKA, ki bo v Prosvetnem domu v torek, 28. t. m., ob 20.30.
razna obvestila
Kmečka zadruga v Trstu vabi svoje člane in nečlane na redni letni občni zbor, ki bo danes, 23. t. m., ob 18. uri v dvorani socialnega centra A. Ukmar pri Domju.
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in dijaška domova S. Kosovel -Trst ter S. Gregorčič - Gorica prirejajo letovanja za otroke in mladino:
na Tatrah od 22. 6. do 4. 7. in od 6. 7. do 18. 7. za otroke od 6. do 11. leta starosti;
v Tolminu od 29. 6. do 15. 7. za otroke od 10. do 17. leta;
v Savudriji od 8. do 20. 8. za otroke od 9. do 14. leta.
Informacije in vpisovanje do 30. t. m. na sedežih ŠKGZ v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, III. nadstr., tel. 744249) in v Gorici (Ul. Malta 2, tel. 84644) od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure.
Kriške organizacije prirejajo v soboto, 25. t. m., SPREVOD IN POLAGANJE VENCEV ob dnevu osvoboditve. -Zbirališče ob 10. uri na dvorišču Ljudskega doma v Križu.
Zadruga Vesna iz Milj poziva člane in prijatelje, da se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo v četrtek, 30. t. m., ob 19. uri v zadružnih prostorih v Miljah, Ul. D'Annunzio 52.
_________mali oglasi_______________
OSMICO je v Repnu št. 2 odprl Stano Ravbar. Toči belo in črno vino.
DUŠAN RADOVIČ iz Nabrežine obvešča cenjene obiskovalce, da je znova odprl svojo klet. Vabljeni!
GOSPA srednjih let, prizadeta na očeh, išče pošteno žensko za spremstvo in družbo tudi ponoči. Tel. 734639 od 9. do 12. ure in od 15. ure dalje.
PRODAM po ugodni ceni nov plug znamke BIAGIOLI Universal. Tel. 227215.
OSMICO je v Slivnem št. 25 odprl Fran-dolič. Toči belo in črno vino.
PRODAM stanovanje v Rojanu samo privatnikom. Kuhinjica, dnevna soba, 2 sobi, kopalnica, 2 balkona in klet. Tel. 723671.
PRODAM audi 80, formel E, 1600 kub., letnik '82, v dobrem stanju. Tel. na št. 756365 popoldne in zvečer.
ŠTIRIČLANSKA DRUŽINA išče hišico z vrtom (tudi potrebno popravil). Tel. 828234.
OSMICO je odprl v Ricmanjih 115 Vladimir Klabjan. Toči belo in črno vino.
V BLIŽINI SLIVNEGA se je izgubil pes pasme bob tail (angleški ovčar) z dolgo dlako sive in bele barve. Sliši na ime Axel. Tel. zjutraj na št. 727396 -Maja.
PRODAM giulietto 1600 kub., staro 4 leta, v odličnem stanju. Tel. na št. 229154.
IMPORT-EXPORT zaposli osebo z znanjem zunanjetrgovinskega dela. Ponudbe poslati na Oglasni oddelek, Ul. Montecchi 6, pod šifro IMPORT-EX-PORT.
KUNCE velike, sive barve (orjake), prodam. Tel. na štev. 040/824326 ob uri kosila in večerje.
UVOZNO-IZVOZNO podjetje išče uradnika, dinamičnega, sposobnega in pripravljenega občasno tudi potovati, z znanjem tujega jezika. Pisati na Oglasni oddelek - Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - pod šifro SPOSOBEN.
OSMICO je odprl Venceslav Legiša v Mavhinjah.
čestitke
Danes slavita 25. obletnico poroke BRUNA in DIMITRI MERLAK. Vse najboljše jima želi Nerina.
Eriki se je pridružil bratec
IGOR
sestri in staršema čestitata, malemu Igorju pa želita zdravja in sreče
KD Skala in Gospodarska zadruga Skala
izleti
KD Kraški dom organizira v nedeljo, 3. maja, izlet na Koroško. Vpisovanje pri Vesni Guštin - Repen 54, Olgi Vodopivec - Repen 140, Mari Guštin - Col 12.
prispevki
V	spomin, na Maksa Oto daruje žena Marija 25.000 lir za pevski zbor V. Vodnik, 25.000 lir za Oddelek za srčna obolenja prof. Scardija, 25.000 lir za otroke zavoda Rittmeyer ter 25,000 lir za KPI iz Doline.
V	spomin na Luciana Frassinellija darujeta Gaby_in Mirko Antoni-Gabrovec
30.000	lir za ŠD Primorje.
Nosilci krste Milka Miliča darujejo
80.000	lir za FC Primorje.
Nosilci krste Giannija Mio darujejo
50.000	lir za FC Primorje ter 50.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Luciana Frassinellija daruje Vinko Furlan 10:000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Kristjana Metelka in Luciana Frassinellija darujeta Fani in Dario Sardoč 50.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na brata Luciana Frassinellija daruje Silvano 50.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Karlo Purič darujeta Gaby in Mirko Antoni, Gabrovec, 30.000 lir za dekliški pevski zbor Vesna.
Namesto cvetja na grobova Pavla Turka in Dore Peric daruje Fani Kosmina
10.000	lir za KD Vigred.
V	spomin na Luciana Frassinellija daruje Eda Prašelj 15.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel.
V	spomin na Luciana Frassinellija darujeta Valerija in Milko Milič 10.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel.
V	spomin na Milko Rupel vd. Starc darujeta Bianca in Ottavio 10.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Milke Rupel vd. Starc darujeta Dario in Zvonka 20.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel.
V	spomin na Kristjana Metelka darujeta Dragica in Dolores Husu 30.000 lir za MPZ V. Mirk.
Namesto cvetja na grob Luciana Frassinellija daruje Dragica Husu 20.000 lir za MPZ V. Mirk.
Namesto cvetja na grob sestrične Milke Rupel-Starc darujejo Marija Husu in družina 40.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na Milko Starc daruje Vanda Husu 15.000 lir.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
menjalnica
22. 4. 1987
Ameriški dolar............ 1278.—
Nemška marka ............... 710.50
Francoski frank.............. 211.50
Holandski florint ........ 627.—
Belgijski frank.............. 33.40
Funt šterling............. 2070.—
Irski šterling............ 1870.—
Danska krona.............. 184.—
Grška drahma ............. 9.—
Kanadski dolar ........... 940.—
Japonski jen................... 8.30
Švicarski frank ........... 861.—
Avstrijski šiling............ 100.80
Norveška krona .............. 185.50
Švedska krona.............. 201.—
Portugalski eskudo............. 8.30
Španska peseta................. 9.30
Avstralski dolar .......... 840.-
Debeli dinar................... 1.80
Drobni dinar................... 1.80
nf*||#n BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881 Dk*ll\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
TRST
Tel.: 767235 Trg sv. Jakoba 6
vergoni
pelletterie
23. aprila 1987
danes □ stran V
Pričevanje revolucionarja in borca, nepoboljšljivega narodnjaka in futurista
Lipe Kosec bo kmalu dopolnil 92 let. Še vedno živahen in nasmejan, rad pripoveduje zgodbe iz svojega dolgega in razgibanega življenja.
Naš junak se je rodil aprila 1895 v Ljubljani, v dneh po velikem potresu, ki ga je »stresel na svet«, kot pravi sam. Kmalu ga je obiskal sam cesar Franc Jožef, kar pa Lipeta tedaj ni posebno ganilo. Ko je bil star tri leta, je zlezel na domačo streho in vzbudil pravo senzacijo v Kravji dolini, kjer je živel. Takrat se je začelo! Potem je bil še desetkrat v smrtni nevarnosti. Kot bi pripovedoval o pravkar minuli zimi, se spominja demonstracij v Ljubljani leta 1908 ali prvomajskega delavskega sprevoda v Trstu pred prvo vojno. Potem so ga poslali na fronto v Galicijo, kjer je ob prvi priložnosti prebe-žal na drugo stran.
Na prvi sliki vidimo 24-letnega Lipeta Kosca kot borca za severno
mejo na Koroškem, na drugi s skupino tovarišev. Med drugo in tretjo sliko pa je presledek skoraj sedemdesetih let. Medtem Lipeta neizbrisno zaznamujejo nora dvajseta leta. Postane član Orjune, potem Narodne odbrane, hodi po skritih poteh z borbovci in tigrovci, se zaplete v afero ob vlomih na italijanski konzulat, se v prvi osebi udeleži napada v Selcah in še marsikaj. Za vse to bo odgovarjal mnogo let kasneje pred Vojnim sodiščem v okupirani Ljubljani, potem ko se po srečanjih z Beblerjem in Kidričem poveže z OF. Istočasno dela ves čas kot rekvizi-
slike, ki niso le spomin
Zgodba Lipeta Kosca - vandrovca
ter in ekonom pri Slovenskem narodnem gledališču.
Kaj dela zdaj Lipe Kosec? Še vedno je zelo zaposlen, čeprav je v pokoju; če pa nima kaj početi, fantazira. Kot nepoboljšljiv nacionalist in futurist, misli, kako bo iznašel stroj, ki bo proizvajal energijo, da bo Jugoslavija postala najbogatejša država na svetu. Ker pa bogastvo ugonablja, bo iznašel še sredstvo za poboljševanje ljudi.
Pa še tretja slika. Z leve sedijo: Vlastja Simončič, zdaj fotograf in avtor slike, med obema vojnama pa jugoslovanski oficir; Just Godnič, drzni tigrovec, in na desni' Lipe Kosec, kakršen je zdaj, ko še vedno veljajo besede, ki so mu jih zapisali gledališki kolegi ob šestdesetletnici:
V jeseni jablana včasih brsti in take imamo tudi ljudi: jesen po licu ga že boža, a on cvete kot mlada roža.
Od slik k zgodbam: Lipe Kosec jih bo pripovedoval po Radiu Trst A v oddaji Četrtkova srečanja. Prva zgodba Lipeta Kosca - vandrovca, orjunaša in narodnega revolucionarja, bo na sporedu nocoj,
ob 18. uri.
LIDA TURK
Ženska in njena stvarnost
niiina kapelj
Razporoka med teorijo in prakso
V preteklih tednih smo že pisali o novostih, ki jih prinaša nov zakon o razporoki v Italiji. Marsikje so ženske organizacije priredile tudi posvete in okrogle mize na to temo, ponekod v sodelovanju s strokovnjaki, ponekod pa s pričevanji oseb, zlasti žensk, ki so se odločile za razvezo in si s tem dejanjem naprtile številne nevšečnosti, ki kljub poenostavljenemu postopku še vedno obstajajo. Sicer pa, ali je zakon o razporoki z novimi pravili res enostavnejši in dosegljivejši?
Po uradnih podatkih iz preteklih let, se pravi od leta 1971, ko je parlament odobril tako imenovani zakon Baslini - Fortuna, se povprečno samo 20% ločitvenih postopkov razreši brez večjih problemov in nepotrebnih zdrah med
bivšima zakoncema. Daleč največji problem predstavlja preživnina finančno Šibkejšega zakonca in varstvo mladoletnih otrok. Kamen spotike je tudi dodelitev stanovanja, zlasti kot posledica neprimerne stanovanjske politike, obstaja pa še široka pahljača manjših, najrazličnejših problemov, ki pa so bolj individualnega značaja.
Tudi postopek sam ni, kljub novostim, kdove kako poenostavljen, seveda če izvzamemo skrajšano obdobje ločitve, ki traja po novem tri leta, proti prejšnjim petim. Postopek za razvezo pa stopi v veljavo na dan, ko se zakonca predstavita sodniku in mu povesta svoj namen, nikakor pa ni veljavno razdobje ločitve, o katerem pristojni sodni organi niso bili obveščeni.
Prav tako ni več potrebno dokazati, da zakonca, ki se odločita za razporoko, v triletni "čakalni" dobi nista živela pod isto streho. V nekaterih deželah, med temi je tudi Slovenija, bivša zakonca tudi po razporoki živita v istem stanovanju, seveda v ločenih gospodinjstvih, vendar je taka odločitev vselej posledica zrelosti bivših zakoncev in
nemara tudi prisila, saj eden ali drug nima možnosti dobiti novega stanovanja. Italijanski zakon o razporoki predvideva tudi nekaj pomembnih pravil glede dodelitve otrok. Praviloma jih dobi mati, oče pa je primoran zanj plačevati alimente. Po novem pa si otroka lahko "delita" tako oče kot mati, in sicer izmenično, za določen čas. Seveda so v tovrstno obravnavo vključeni le majhni otroci, ki še ne vedo, kaj se s staršema dogaja. Nekateri psihologi trdijo, da je taka rešitev le brezvestno parkiranje malčkov, ki bo nanje imelo negativne posledice, drugi pa menijo, da je to edini način, s katerim se otrok ne bo počutil prikrajšan za ljubezen in nego očeta ali matere.
današnji televizijski in
radijski sporedi
C ________________________________
7.20 Rubrika: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Professione pericolo!
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Aktualnosti: Okrog nas
11.30	Nanizanka: Tata e il professore
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: PrOnto... chi gioca?, vmes (13.30) Dnevnik
14.15	Dokumentarec: Quark economia
15.05	Inf. odd.: Kronike motorjev
15.30	Izobraževalna oddaja: Schede matematike - Labirinti
16.00	Nanizanka: La baia dei cedri
16.30	Fantastični svet Walta Disneya
17.25	Rubrika o knjižnih novostih
18.05	Kolesarstvo (prenos iz Apulije)
18.30	Nanizanki: Pika Nogavička,
19.00	Mednarodno letališče
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Una sirena a Manhattan (kom., ZDA 1984, r. Ron Howard, i. Tom Hanks, Daryl Hannah, Hugene Levy), nato risanka Pa-perino collezionista
22.25	Dnevnik
22.35	Informativna oddaja: Esplorando
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
[	RAI 2	___________
11.15	Izobr. oddaja: Monografije
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - okolje
13.30	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Informativna oddaja: Dnevi in zgodovina
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: L ispettore Derrick -Unimboscata
19.40	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Nadaljevanka: La corsa alla bomba (3. in zadnji del)
22.15	Informativna oddaja: Doremifa
22.30	Dnevnik
22.45	športne vesti, vmes posnetek polčasa košarkarske tekme play-off
23.45	Nočni film: Un uomo da abbat-tere (dram., Fr. 1967, r. Philippe Condroyer, i. Jean-Louis Trin-tignant, Valerie Lagrange, Luis Padros)
A- RAI 3________________________
12.00	Šport: tenis (mednarodni turnir Open, prenos iz Montecarla)
14.45	Mladinska oddaja: Jeans (vodita Fabio Fazio in Šimonetta Zauli)
15.25	Film: Dora Nelson (kom., It. 1939, r. Mario Soldati, i. Carlo Ninchi, Miretta Mauri, Luigi Ci-mara)
16.45	Zabavna oddaja: Vse o... nas - II ritorno di Billi e Riva, Gli anni d'oro della rivista
18.00	Informativna oddaja: Stiffelius
19.00	Dnevnik
19.30	Deželni sporedi
20.05	Informativna oddaja: L'altra fac-cia di... (8. del)
20.30	Film: Serpico (krim., ZDA 1973, r. Sidney Lumet, i. Al Pacino, John Randolph, Barbara Eda-Jo-ung)
22.35	Dnevnik
22.40	Informativna oddaja: Geo - Pustolovščine in odkritja
23.25	Filmske novosti
23.30	Dnevnik
23.55	Nadaljevanka: II circolo Pic-kvvick (Charles Dickens, 3. del)
ffT RTV Ljubljana
10.00	TV mozaik. Filmska vzgoja: Kaj je film - Zvok v filmu, nato slovenski kratki film Plamen v dvonožcu in razgovor z režiserjem Makom Sajkom
11.00	Filmska matineja: Izseljenci (Švedska)
16.40	TV mozaik: Šolska TV (pon.)
17.35	Poročila
17.40	Otroška oddaja: Babičina resnična pravljica (Branka Jurca)
17.55	Mladinska oddaja: Bilo je... A. Foerster - Gorenjski slavček
18.25	Potrošniška porota
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Tednik
21.10	Nadaljevanka: Sonce in sence (po trilogiji Gonzala Torrenta Ballestera, Šp., r. Rafael Moreno Alba, 10. del)
22.15	Dnevnik
22.30	Dokumentarec: Mir in razorožitev - Spreobrnitev (Švedska, 18. - zadnji del)
[ |jPr TV Koper________________
14.00	TV novice
14,10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški spored: risanke, nanizanka Eroe da guattro soldi in dokumentarec o živalskem svetu
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
Današnja Odprta meja bo v celoti posvečena reportaži o večdnevni stavki v istrskih rudnikih premoga v Raši pri Labinu. Oddajo je pripravila koprska redakcija.
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: II re del guartiere
20.25	TV novice
20.30	Film: La strada infuocata (vojni, r. Samson Samsonov, i. L. Sav-kin, M. Valodina)
21.55	TV Vsedanes
22.05	Športna rubrika: Eurogol
22.35	Nadaljevanka: Delitto di stato (po romanu Marie Bellonci, r. G. De Bosio, 3. del)
23.40	Nanizanka: I cavalieri del cielo
•fgj' CANALE 5	_
7.00	Jutranja oddaja: Dobro jutro, Italija
8.00	Rubrike: Forum, 8.30 Magazine, 9.25 Come stai?
9.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.00 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: Un pugno di pol-vere (dram., ZDA 1958, r. Philip Dunne, i. Gary Cooper)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 Lalbero delle mele
17.30	Kviz: Doppio slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Kviz: Pentatlon
23.10	Inf. odd.: Cadillac
23.55	Filmske novosti
0.15 Nanizanki: Sguadra speciale, 1.15 Missione impossibile
(SL RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside, 9.20 I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moo-
re, 12.30 La piccola grandeNell
12.50 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Lo-vely Sara, Candy Can-dy, Masters
14.30	Nanizanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20 Nad.: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nan.: Charlies Angels
20.30	Film: Poker di sangue (vestern, ZDA 1968, r. H. Hathaway, i. D. Martin)
22.25 Film: Azione esecutiva (dram., ZDA 1973, r. David Miller, i. Burt Lancaster)
0.05 Nanizanki: Ironside, 0.55Switch
ITALIA1
8.20 Nan.: Gli eroi di Ho-gan, 8.40 Fantasilandia 9.30 Film: Lettere smarrite (kom., ZDA 1973, r. G. Nelson, i. P. Krasny, J. Forsythe)
11.00 Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T.J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavni oddaji: Can-did camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Juny Paperina, Sandy, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio mini pony
20.30	Nanizanka: Professione vacanze - Nove set-timane e un mazzo (r. Vittorio de Sisti, i. Jer-ry Cala, Giuliana Ca-landra, Jenny Tambu-
ri)
22.25	Variete: Lupo solitario
23.35	Film: Le occasioni di Rosa (dram., It. 1981, r. S. Piscicelli, i. M. Suma)
1.15	Nanizanka: Magnum P.I.
|	TELEPADOVA
13.00	Risanki: Casper, Jab-ber Jaw
14.00	Nadalj.: Happy end
14.45	Informativna oddaja:
Speciale spettacolo
15.00	Rubr.: D come donna
16.30	Risanke: Il fichissimo,
Gigi, Voltron, Tran-
sformers, Ghostbus-ters
19.00	Nanizanki: Wayne and Schuster, 19.30 Flamingo Road
20.30	Film: Un matrimonio (kom., ZDA 1978, r. Robert Altman, i. M. Far-row, V. Gassman)
22.20	Šport: Catch
23.20	Filmske novosti
^ TELEFRIULI__________j
13.00	Nanizanka: Una fa-miglia intraprendente
13.30	Nad.: Rosa De Lejos
14.30	Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle
15.30	Glas. odd.: Musič Box, 17.25 Speciale La Grotta
18.10 Nanizanka: Maggior-domopersignora
19.00	Dnevnik
19.45 Dok.: Tarvisiano - una finestra sullEuropa
20.30	Športne vesti'
21.30	Dok.: Zoo folle
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: La signora e il fantasma
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 pravljica; glasba; 8.10 Od Milj do Devina (pon.);
8.40	Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja;
11.30	Pisani listi: Naš jezik, Film, Mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otrok in šola; 14.30 Glasbene skice: Dis-korama, Na goriškem valu; 17.10 Mi in glasba: Primorska poje 87; 18.00 Četrtkova srečanja: Zgodbe vandrovca, orjunaša in narodnega revolucionarja Lipeta Kosca (uredila Lida Turk); 18.20 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba;
10.05	Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Melodije; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Od vasi do vasi; 13.30 Melodije;
14.05	Za mlade radovedneže; 14.20 Koncert za mlade; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Orkester RTV Ljubljana;
18.15	Jezikovni pogovori; 18.30 Komorna literatura; 19.35 Lahko noč, otroci; 19,45 Ansambel Mojmira Sepeta; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.30 Podoknica; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 'Popevke; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis;
8.00	Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Na valu radia Koper; 13.40 Glasbeni utrinki iz zamejstva; 14.40 Zanimivost; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Z letošnje zborovske revije Primorska poje; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Za dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka; 10.10 Otr. oddaja; 10.35 Vstop prost; 11.00 Su e zo per le contrade; 11.15 Hit Nova Gorica; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Družinski zdravnik; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasba; 14.45 Edig Galletti;
15.00	L'aquilone; 15.45 Počitnice po Jugoslaviji; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
Oddaja na frekvencah: 100,3 MHz za Kras; 100,4 MHz za Trst; 100,5 MHz za Vzhodni Kras.
10.00	Za vsakogar nekaj; 17.00 Skavtska oddaja - Jamboree; 19.00 Te zanima tvoja prihodnost?; oddaje povezuje glasba.
Jutri v Gradišču ob Soči
Odprtje 22. razstave vin za nagrado Gran premio Noe
Včeraj dopoldne v tv tiski ladjedelnici
Iz Marghere pripeljali 1700-tonski podstavek za žerjav ladje Micoperi
cih prihodnjega leta in bi potem tako stanje trajalo kakšni dve leti. V ladjedelnici se že pripravljajo na začetek gradnje nove ladje za prevoz sipkih tovorov. V septembru bodo začeli graditi kontejnersko ladjo, v novembru pa prvo od dveh potniških luksuznih ladij. Marca prihodnjega leta in potem oktobra oziroma novembra bodo postavili gredelj za še dve novi ladji, za
kateri je bilo nedavno tega potrjeno naročilo. Položaj se torej, vsaj za krajše obdobje, izboljšuje. Vprašanje je, v kolikšni meri bodo znali in uspeli v ladjedelnici v obdobju teh dveh in pol let uresničiti potrebno tehnološko prenovo in si tudi na začetku devetdesetih let, ko bodo razmere na tržišču predvidoma še težje od današnjih, uspel* zagotoviti zadostna naročila.
Tina Anselmi v Tržiču in Ronkah
Neobičajen dogodek so včeraj dopoldne zabeležili v tržiškem pristanišču, oziroma v ladjedelnici. Na posebnem splavu so namreč pripeljali tisoč-sedemstotonski podstavek žerjava, ki ga bodo vgradili na ladjo Micoperi, ki bo že čez nekaj mesecev, predvidoma oktobra, zapustila ladjedelnico v Tržiču. V prihodnjih dneh, najverjetneje med soboto in nedeljo, bodo "machi-nery deck", tak je namreč tehnični naziv, dvignili in vgradili v ladjo velikanko. Za to priložnost bo v Tržič priplula posebna ladja družbe Micoperi Castoro 8, ki je opremljena s posebnim žerjavom. Podstavek za orjaški žerjav so izdelali v Margheri pri Benetkah in sicer v podjetju Metallotecnica Venta. Tam sta že v pripravi še dva podobna objekta, eden za drugi orjaški žerjav s katerim bo opremljena ladja Micoperi, eden pa bo služil za pristajalno in vzletno stezo za helikopterje ' helikopter deck".
Z dograditvijo velikanke Micoperi, ki jo bodo izročili naročniku v dogovorjenem roku, so v tržiški ladjedelnici ponovno dokazali, da je to podjetje, kljub precejšnji zastarelosti naprav, še zmeraj med najbolj uspešnimi in solidnimi v državnem merilu.
Ladjo velikanko, ki bo služila kot potujoča delavnica, zlasti za vzdrževanje in popravila vrtalnih ploščadi na morju, bodo dogradili in izročili že v prihodnjih mesecih. Postavlja se seveda vprašanje, kako bo z delom in naročili v ladjedelnici v prihodnjih mesecih in letih. Po potrditvi (zdaj menda že kar dokončnih) naročil za nekaj novih ladij, naj bi že v začetku prihodnjega leta v ladjedelnici zagotovili polno zaposlitev za vseh približno tri tisoč delavcev. Tolikšen je namreč or-ganik v ladjedelnici. Od maja do konca leta bo v dopolnilni blagajni še približno ena tretjina zaposlenih, nakar se bo začelo postopno vračanje. Polno zaposlitev naj bi dosegli v prvih mese-
Pred spomenikom pri vhodu v ladjedelnico v Tržiču je bila včeraj dopoldne, ob udeležbi najvišjih predstavnikov tržiške občine, združenja VZPI-ANPI ter drugih organizacij, osrednja slovesnost ob državnem prazniku, 25. aprilu. Slovesnosti se je udeležila tudi poslanka Tina Anselmi, predstavnica odporniškega gibanja, ki je pred spomenikom imela tudi priložnostni nagovor. Predstavniki Občine,
združenja partizanov in drugih ustanov in organizacij so pred spomenik nato položili vence. Anselmijeva se je včeraj na občini pogovarjala z upravitelji in predstavniki političnega življenja; obiskala je tudi ploščad Micoperi. Popoldne je bila v Ronkah gost tamkajšnje občinske uprave in je sodelovala na komemoraciji ob državnem prazniku.
V deželni enoteki La Serenissima v Gradišču bodo jutri zvečer odprli 22. •razstavo in pokušnjo vin z območja Furlanije-Julijske krajine Gran premio Noe. Razstavljenih in seveda tudi na pokušnjo bo 256 vzorcev vin. Prevladujejo seveda bela vina (183 vzorcev), rdečih sort so sprejeli 73. Komisija, ki ji je predsedoval izvedenec Mar-cellino Pillon, je v teh tednih opravila nelahko nalogo, saj je morala oceniti kar 425 vzorcev. Več kakor tretjino jih niso sprejeli.
Na razstavi—pokušnji, ki je deželnega značaja, bo tako prisotnih 74 razstavljavcev. Veliko jih je iz goriške in videmske pokrajine, veliko znanih vinogradniških posestev, med njimi tudi slovenskih. Razstavljajo tudi vinogradniki s Tržaškega.
Kot posebnost velja omeniti, da bodo na letošnji razstavi v Gradišču prvič, uradno, prisotna tudi kraška vina z zaščitenim poreklom (DOC). Tako bo na pokušnjo istrska malvazija, teran in kraško rdeče vino. Ljubitelji dobre kapljice pa bodo lahko pokusili tudi odlično belo vitovsko garga-njo, vino, ki se prvič predstavlja na deželni razstavi.
Slovesnost ob odprtju bo jutri, ob 18. uri, najprej na županstvu, kjer bodo podelili priznanja, zatem, ob 19.15 v enoteki, kjer je pripravljena razstava, ki bo odprta do 3. maja.
Tako kakor že vrsto let doslej, bo v teh dneh v Gradišču in sosednjih krajih tudi precej različnih kulturnih, športnih in enogastronomskih prireditev, strokovnih predavanj itd. Tako se bo v Gradišču od 25. aprila do 1. maja odvijal mednarodni nogometni turnir za naraščajnike, od 27. aprila do 2. maja bodo v enoteki prikazovali uporabnost informatike pri vodenju vinskih kleti, v razstavni galeriji Spazza-pan pa je te dni odprta razstava slikarskih del Mocchiuttija.
22. deželno razstavo in pokušnjo vin prireja avtonomna letoviščarska ustanova v Gradišču, v sodelovanju z deželno enoteko La Serenissima, deželnim centrom za razvoj vinogradništva in občinsko upravo v Gradišču.
Gandini predsednik krvodajalcev
Delegacija goriških krvodajalcev se bo v nedeljo, 3. maja, udeležila vsedržavnega shoda krvodajalcev v Padovi. Goriška sekcija je pred kratkim imela občni zbor, na katerem je prišlo do zamenjave predsednika. General Ser-gio Meneguzzo je po osmih letih zapustil to funkcijo (imenovali pa so ga za častnega predsednika), na njegovo mesto je bil izvoljen Ezio Gandini. Med pobudami, ki so jih uresničili goriški krvodajalci, gre omeniti nujno pošiljko 70 krvnih enot bolnišnici v Cosenzi, kjer so potrebovali kri za otroke.
Katalog revij v tržiških knjižnicah
Knjižničarski sistem na Tržiškem, ki deluje v okviru Javnega večnamenskega središča se je pred kratkim obogatil z novo službo, ki bo precej olajšala raziskovalno delo po revijah. Novo službo so poimenovali "riviste-ria". Pripravili so katalog, v katerega so vse revije, ki jih je mogoče dobiti v povezanih knjižnicah na Tržiškem, vpisali glede na tematiko, ki jo obravnavajo. Gre za koristno pridobitev, ki bo raziskovalcem in dijakom omogočila večjo preglednost nad gradivom, ki je objavljeno po raznih revijah, na katere so naročene knjižnice.
Lepa uvrstitev telovadcev ŠZ Dom
Ekipa orodnih telovadcev ŠZ Dom iz Gorice.se je udeležila v Ljubljani prvenstva v skokih s prožne ponjave. Tekmovanje je organiziralo društvo Partizan — Bežigrad , bilo je odprtega tipa in je veljalo za republiško prvenstvo. Mladi goriški telovadci so se na tekmovanju zelo dobro uveljavili. Ekipno so zasedli 2. mesto, med posamezniki je Maksi Šuligoj zasedel tretje mesto. V ekipi so bili starejši mladinci, rojeni med letom 1972 in 1975. Ekipo so sestavljali, poleg Šuligoja še Matija Marassi, Matej Makuc, Ivan Pipan in Maurizio Gugliat-
Vsekakor spet lepo priznanje za telovadce goriškega Doma.
Obletnica pobratenja Renče - Štarancan
V Štarancanu bo drevi, v občinski sejni dvorani, pomembna slovesnost. Letos namreč poteka deset let, odkar so s Krajevno skupnostjo Renče sklenili pobratimijo. Na nocojšnji slovesnosti, ki bo ob 20. uri, bodo potrdili veljavnost listine, ki so jo podpisali pred desetimi leti in ocenili skupaj prehojeno pot. Podobna slovesnost bo čez mesec dni, 25. maja, v Renčah. Ob desetletnici pobratenja pripravljajo tudi več kulturnih in športnih prireditev v obeh krajih. Na sporedu bodo do jeseni, sklenile pa se bodo 19. septembra z okroglo mizo o miru, mednarodnem sodelovanju in prijateljstvu. Že jutri zvečer bo v Štarancanu koncert mladinskih zborov iz Štarancana in Renč.
Mednarodni pohod Stragorizia
Pomlad je najprimernejši čas za prirejanje množičnih pohodov, tekmovalnega ali zgolj rekreacijskega značaja. Društvo GMG (Gruppo marciatori Gorizia) vabi v nedeljo, 26. t. m., na 11. mednarodni pohod Štragorizia, pod pokroviteljstvom Goriške hranilnice. Udeleženci bodo lahko izbirali med daljšo (22 kilometrov) in krajšo (10 kilometrov) progo, ki jo bodo morali prehoditi ali preteči v treh, oziroma štirih urah. Na daljši progi se bodo lahko preizkusili le udeleženci starejši od 16 let. Pohoda se udeležijo lahko posamezniki in skupine (najmanj 15 članov). Start bo ob 9. uri s stadiona na Rojcah. Tam bo tudi cilj in nagrajevanje.
Podrobnejša pojasnila nudijo na sedežu društva GMG tel. 0481/33596 - 21776 vsak dan od 19. do 22. ure. Na sedežu društva sprejemajo tudi prijave.
Misovska farsa na Pokrajini
Škvadristi so nekoč uporabljali verige v druge namene. Pokrajinski svetovalec MSI Cosma pa se je včeraj pred zasedanjem pokrajinskega sveta z dolgo verigo vklenil na predsednikov stol in protestiral, ker po njegovem mnenju uprava dosledno krši člen pravilnika o obveščanju svetovalskih komisij in s tem tudi pravice opozicije.
Seja se je tako začela z zamudo, šele potem ko je Cosma prekinil protest. Predsednik Cumpeta je zagotovil, da bodo skušali rešiti vprašanje, ki ga je postavil, istočasno pa je obsodil obliko protesta in jo označil kot predvolilno špekulacijo. Tudi drugi svetovalci so na račun misovca izrekli ostre besede in njegov nastop označili kot folklorno farso.
I
informacije SIP uporabnikom
Družba SIP obvešča, da je od včeraj sreda, 22. aprila menjana telefonska številka približno 40 naročnikom v kraju Isola Moro-sini v občini Škocjan (S. Canzian dJsonzo). Interesenti so bili že obveščeni.

Za zgoraj navedene naročnike, ki imajo v telefonskem imeniku 1986/87 dvojno številko, začne veljati številka v oklepaju, opuščena pa bo številka tiskana v mastnem tisku. Mesec dni bo uporabnikom na razpolago z ustreznimi napotki avtomatska telefonska služba.
Podrobnejše informacije lahko dobite na številki 12. (Informaci-yZ je o naročnikih — brezplačna služba).
I
I
GRUPPO IRI ŠTET
S/p

I
V Gorici bo v prihodnjem letu prvi mednarodni kongres o ljudskem izročilu
V Gorici bo prihodnje leto prvi mednarodni kongres o ljudskem izročilu. Kongres pripravlja mednarodna organizacija IOV (organizacija za ljudsko umetnost in ljudsko izročilo), ki je pridružena članica ustanove UNESCO. Vest o izbiri Gorice za sedež kongresa je pred kratkim sporočil predsednik ustanove IOV Alexander Veigl delegaciji društva Pro loco, ki se je mudila na Dunaju, kjer je tudi sedež omenjene ustanove. Ob koncu avgusta prihodnjega leta bo tako prišlo v Gorico okrog 150 strokovnjakov iz vseh kontinentov. Posebno pozornost bodo seveda namenili tudi primerni publi-cizaciji pobude. S tem ciljem bodo priredili tri tiskovne konference, kjer bodo mednarodni kongres o ljudski umetnosti in ljudskih izročilih predstavili. Srečanja z novinarji bodo na Dunaju, v Parizu in seveda v Gorici.
Pravzaprav se bodo priprave na mednarodni kongres, ki bo istočasno z mednarodnim folklornim natečajem, pričele že letos. Tako bosta na prireditvi, ki bo od 27. do 31. avgusta, po posredovanju ustanove IOV, sodelovali folklorni skupini iz Nove Zelandije in Mehike.
Predsednik ustanove IOV je, kakor izhaja iz tiskovnega poročila društva
V Novi Gorici je bilo včeraj, pred jutrišnjo slovesno otvoritvijo novih poslovnih in reprezentančnih prostorov delovne organizacije Primorje Ex-port, srečanje z novinarji. Predstavniki Primorja exporta so na srečanju poudarili predvsem uspeh poslovanja delovne organizacije v prvem letošnjem obdobju. Tako so izvozili za okrog 22 milijard lir blaga, uvozili pa za okrog 20 milijard lir. Dobri so uspehi poslovanja tudi manipulativnega skladišča na mednarodnem prehodu Vrtojba—Štandrež, kjer so v prvih treh mesecih pretovorili okrog 30 tisoč ton blaga. Rezultati so veliko boljši od lanskih za isto obdobje in so presegli celo vsa predvidevanja. Predstavniki Primorja exporta, delovne organizacije, ki je med največjimi na področju mednarodne blagovne menjave v Sloveniji in Jugoslaviji, so novinarje nadalje seznanili z novim objektom, ki bo nedvomno bistveno pripomogel k nadaljnjemu uspešnejšemu poslovanju delovne organizacije, ki šteje nekaj nad tristo, zaposlenih in napovedali, da se bo jutrišnje slovesnosti ob otvoritvi, kjer bo govoril zvezni sekretar za zunanjo trgovino Krekič, udeležilo zelo veliko gostov, poslovnih partnerjev in sodelavcev iz Jugoslavije in Italije,
Pro loco, izrekel povabilo za sodelovanje folklorne skupine z območja Goriške na letošnjem mednarodnem folklornem festivalu v Kremsu. Predvidoma bo Goriško zastopala skupina Santa Gorizia.
Davčni oporečniki
Združenje davčnih oporečnikov na Goriškem bo danes od 18.30 do 19.30 pred ljudskim vrtom postavilo mizico, kjer bodo dajali pojasnila glede možnosti davčnega oporekanja stroškom za oboroževanje. Kdor bi želel od davkov odtrgati 5,50% in jih nameniti v sklad za mirovne pobude, bo dobil tehnične nasvete glede izpolnjevanja davčnega obrazca.
Jazz večeri v Krminu
Kulturni krožek Micron C ponuja ob koncu tedna v krminskem občinskem gledališču zanimiv filmsko-glas-beni spored. Predvajali bodo dva filma o jazzu, vmes pa prirejajo koncert dveh jazz skupin iz naše dežele. Nocoj
zlasti pa z območja Furlanije-Julijske krajine. Med temi bodo tudi slovenski gospodarstveniki.
Slovesnost bo jutri ob 11. uri pri novem objektu v Rožni dolini.
Mladenič iz Ronk še v globoki nezavesti
Zdravniki bolnišnice na Katinari se še zmeraj trudijo, da bi rešili življenje 21-letnemu Tulliu Malarodi iz Ronk. Mladenič se je, kakor smo včeraj poročali, težko ranil v prometni nesreči v Vilešu. Peljal se je na vespi, ki jo je upravljal prijatelj. Vozilo je trčilo v rob gredice in voznik ter potnik sta padla na tla, pri čemer je Malaroda udaril z glavo v tlak.
Iz bolnišnice
Dve osebi sta bili ranjeni včeraj, okrog poldne, v Ulici Mazzini v Tržiču, kjer sta trčila dva avtomobila. 77-letna Danila Gabroviz se bo morala zdraviti 20 dni, njen mož, 78-letni Pli-nio Luis iz Trsta, Ul. Catullo 12, pa bo ozdravel v treh dneh. Peljala sta se v fiatu ritmo, ki ga je upravljal 70-letni Eliseo Veneziani iz Trsta.
bo na sporedu film The Glenn Miller story, ki ga je režiser Anthony Mann posnel še v 50. letih. Jutri s pričetkom ob 21. uri bo koncert jazz skupin Three Fold iz Krmina in Funk off. Slednja skupina združuje nekaj boljših jazzmanov iz Vidma in drugih krajev v Furlaniji. Od sobote do ponedeljka bodo v Krminu vrteli film Round Mid-night, filmski poklon režiserja Ber-tranda Taverniera ameriškemu jazzu v Parizu.
kino
Gorica
VERDI 17.30 - 22.00 »Basil, 1'investigato-po«.
CORSO 18.00 - 22.00 »Scuola di polizia 4 - cittadini in guardia«.
VITTORIA 17.30-22.00 »I sogni bagnati di mia zia«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR Zaprto«.
Krmiti
COMUNALE 19.30-21.30 »The Glenn Miller story«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 - 20.30 »Upor na vojni akademiji«.
DESKLE Danes zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'Udine, Trg S. Francesco 4, tel. 84124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale, Trg republike 26, tel. 72341.
POGREBI
Danes v Gorici ob 8. uri Amatore Co-melli na glavnem pokopališču, ob 9.30 Scolastica Pecchiarich por. Furlani iz bolnišnice Janeza od Boga v stolnico in na glavno pokopališče, ob 11. uri Marija Šorli por. Nardin iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Štandrež, ob 12.30 Giuseppina Jansig iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev in na pokopališče v Ločniku.
_1_ Sporočamo, da nas je v 67. letu nenadoma zapustila naša ■ draga žena, mama in nona
Marija Šorli por. Nardin
Pokopali jo bomo danes, 23. t. m. Pogrebni sprevod bo krenil ob 11. uri iz mrliške veže splošne bolnišnice v cerkev v Štandrežu.
Žalujoči mož Anton in sin Vojko z družino.
Štandrež, 23. aprila 1987
V Rožni dolini jutri slovesno odprtje nove poslovne zgradbe Primorja Export
Nova pomembna knjiga koprske Lipe in Založništva tržaškega tiska
Zadravčeva obširna monografija o Kosovelu
JANEZ POVŠE
Prav gotovo ni slučaj, da podnaslavlja Franc Zadravec svojo obširno monografijo o Srečku Kosovelu z letnicama življenja, pravzaprav strašljivima številkama, ki po eni strani zamejujeta izjemno pičlo bero let, po drugi strani pa ravno zaradi tega dejstva obujata znano čeprav kruto resnico, da »kogar bogovi ljubijo, umre mlad«. Knjiga v izdaji Založbe Lipa iz Kopra in Založništva tržaškega tiska vzbuja pozornost ne samo zaradi zajetnosti, obširnosti, ki naraste na skoraj 500 Strani, pač pa zaradi tehtnosti, izčrpnosti in bogatega dokumentiranega pristopa, ki po avtorjevi zaslugi, se pravi po zaslugi Franca Zadravca, na poseben način dopolnjuje podobo o tem enkratnem slovenskem geniju, ki je zgorel na prvem višku svojega pesniškega zenita.
Dopolnitev podobe Srečka Kosovela je v prvi vrsti v dejstvu, da je nemara ravno Zadravec s pričujočo knjigo doumel in tudi uresničil tisti pristop do tega pesniškega velikana, ki doslej ni nikdar do tolišne mere stopil v ospredje; kot da so siceršnji pristopi bolehali za »stvarnim pogledom«, kot da so bili preveč impresionirani od pesnikove zunanje podobe, krhke in mladeniške, skorajda otroške in ne do kraja dozorele, kot da smo Kosovela vse prevečkrat opazovali kot čudežnega otroka, ki je po višjem navdihu spesnil temeljni opus najnovejše slovenske poezije.
Zadravec je očitno presegel takšna, kar utečena opazovanja, s široko in razvejano pahljačo pristopov, ki razgrnejo vsa poglavitna pesnikova obdobja od impresionistične in simbolistične pesmi, do realistične pesmi in pesmi v prozi, ekspresionističnega, konstruktivističnega ter na koncu socialno—revolucionarnega zapisa; ki nadalje razpostavijo vse izčrpne analize verza v dobesednem pomenu besede, »barvne« besede, zvok v poeziji, med drugim znano temo Kosovelovega klavirja, bore in Kras, ne nazadnje »konse« — in ki ne nazadnje predstavijo pesnikovo zasebno delavnico, razglabljanje o poeziji in umetnosti, politiki in filozofiji, zgodovini in sedanjosti. Posebno slednja dimenzija, ki razvidno govori o nenavadnem pesnikovem miselnem in študijskem naboju, oziroma o resnici, da se umetnik novejšega časa ne more več skrivati ali naslanjati na še tako čarobne Muze, ustvarja iz Srečka Kosovela tisto dopolnjeno podobo, ki je verjetno — tudi
Prof. dr. Franc Zadravec
zaradi mitičnih oboževanj nismo znali do kraja in radikalno vzpostaviti: to pa je podoba možate in sklenjene narave, zavestno uprte vase in v življenje, (pre)zgodaj dozorele in nenavadno bogate v prepadni notranjosti, ki je najbrž predpogoj vsakršne resnične umetniške osebnosti.
Skrajna odgovornost, bodisi v stiku s tradicijo in izročilom, bodisi v opredeljevanju strašnega obdobja med vojnama, kjer Kosovel dobesedno čuti umiranje stare Evrope, prihajanje novega sveta in lomljenje starega, mrtvega in preperelega, občutljivost do vseh možnih umetniških smeri — seveda v iska-
nju svoje, vedno se presnavljajoče — iskanje Resnice in Lepote, kar je poglavitna vsebina vsake prave umetnosti, vsa omenjena življenjska vsebina ustvarja pred nami podobo pesnika, ki je pravzaprav vzpostavil aktiven, študiozen in nesplošen, nešab-lonski to utegne biti še posebej bistveno odnos do vsega in vseh stvari, kar je seveda lahko vzvratno povzročilo obogatitev in razvejanost osebnosti, sposobne registrirati in odslikati vse tiste notranje kozmične silnice, ki se pretakajo skozi vsak čas, čeprav večina za te kontinuirane in usodne postopke nima seveda nobnega. in nikakršnega smisla.
Toda kar pritiče pravemu možu in človeku jasnega prepričanja, je premalo za umetnost, v tej točki Kosovel strogo loči poezijo od vsakršne racionalistične in filozofske spekulacije, ki spada v področja drugih ved. Umetnost je poseben čar Resnice in Lepote, je zajetje kozmičnega pretoka v podobe, besede in vrenje podob, umetnost je utelešenje tistega duha, ki je pravzaprav življenje samo, kot potok, ki žubori iz sebe, kot sončna zarja, ki raste iz sebe, kot cvet, ki se odpira iz te iste kozmične, vsemogočne, na tisoč načinov preobražene sile. Umetnik mora zategadelj »ujeti« te vzgibe, jih ukrotiti, jih skleniti v zapisu v magični zapis, dostopen tudi drugim, na razpolago tudi drugim. Od tukaj naprej pa pravzaprav še eno presenečenje: kljub drugačnemu videzu in skrajnemu pesniškemu modernizmu razkriva Kosovelova domača delavnica, da vse izhaja iz življenja, in tudi mora izhajati, iz človeka, iz resnic, socialnih, intimnih in političnih, pa najsi gre za politične preobrazbe sveta, najsi gre za slovensko nacionalno vprašanje ali tegobe človekovih zasebnih stisk, ki so na svoj način nasprotni konec svetovne mašinerije. Nobene »umetnosti zaradi umetnosti«, nikakršne »čiste umetnosti«, »virtuoznosti« in »estetične kapricioznosti«.
V tej točki je Kosovel po zaslugi Zadravca še posebno zgovoren tudi v današnji pesniški in umetnostni čas, ki se marsikdaj zgleduje ravno pri avtorju »Integralov«, misleč, da gre za igre besed, modernizma in parado duhovite filozofije. Kosovel je izjemno celovit verjetno se te celovitosti ni mogoče priučiti ves je iz enega kosa, seveda po zaslugi skrajnih naporov in razmišljanj, pred nas stopa pravzaprav v vedno močnejši in silovitejši podobi: kot vsakemu geniju, tudi njemu čas še kako pomaga in dograjuje tisto, česar sam ni utegnil dovršiti.
Razstava furlanskih stolic v muzeju v Los Angelesu
VIDEM - Tudi z umetniškim prijemom so Furlani popularizirali v Združenih državah svojo obrt in industrijo. V Craft and Folk Art Museumu v Los Angelesu je bila mesec dni odprta razstava furlanske ljudske umetnosti, ki sta jo priredili in finansirali družba Promosedia in Deželna ustanova za razvoj obrti ESA..
Šlo je za učinkovit način prikaza pomembne furlanske obrtno-industrijske dejavnosti, izdelave stolic. S tem se v prostoru med Vidmom, Čedadom in Krminom ukvarja nad 8.000 ljudi. Tu izdelajo tri četrtine italijanskih stolic. Velika večina teh izdelkov gre v tujino. Še zlasti cenjen je severnoameriški trg.
Zaradi tega se Furlani niso omejili samo na gospodarske sejme. Svoje izdelke so hoteli pokazati zelo domiselno tudi v muzeju ljudske umetnosti.
Razstavo si je v mesecu dni ogledalo nad 20.000 ljudi. V vseh razstavnih prostorih je bil dan poudarek stolom. Tako v tistih oddelkih razstave, kjer so prikazovali notranjost nekdanjih furlanskih podeželskih hiš, kot tam kjer so razkazovali sodobno umetnost. Poleg stolov s sodobnim designom so bila razstavljena tudi likovna dela Zi-gaine in Celibertija, dveh doma in v tujini zelo znanih umetnikov.
Videmski pobudniki te razstave so zelo zadovoljni. Pravijo, da so ameriška sredstva javnega obveščanja zelo laskavo poročala o tej razstavi. Seveda si nadejajo, da jim bo to prineslo tudi gospodarsko korist.
V maju bo namreč v Vidmu mednarodni sejem stolice, ki je namenjen predvsem trgovcem. Nadejajo si, da bo tudi razstava v Los Angelesu doprinesla kaj koristnega temu odseku furlanskega gospodarstva.
MARKO WALTRITSCH
Področno srečanje pisateljev začetnikov je potekalo brez udeležencev iz Trsta
V Sežani je bilo v petek, 17. aprila, področno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov, ki ga je priredila ZKO Sežana; pravzaprav je bilo sežansko srečanje le sklepni del natečaja, katerega se je udeležilo trideset besednih ustvarjalcev, ki se s književno umetnostjo šele spoprijemajo, po pokrajinskem izvoru pa so pokrili celotno področje Primorske.
Žal se mladi pesniki in pisatelji s Tržaškega niso odzvali na ta natečaj v meri, kakor so si ga zamislili prireditelji, saj je iz Trsta prišel komaj en sam prispevek v vezani besedi.
Prispevke, ki so jih poslali pesniki in pisatelji začetniki iz Nove Gorice, Tolmina, Ajdovščine, Pirana, Portoroža, Izole, Sežane in drugod, je ocenjevala tričlanska komisija (Aleksander Poršolja predsednik, David Terčon in Boris Pangerc) ter izmed njih izbrala tri, katerih avtorji - Irena Cergol Bavčar, Nataša Velikonja in Ivan Simonič - se bodo udeležili republiškega srečanja v Gradišču v Slovenskih goricah. Petkovo srečanje v Sežani pa je bil takšne vrste kulturni dogodek, ki ga ne gre zanemarjati ne podcenjevati, kajti, srečanje je bilo množično in je pokazalo veliko zanimanje mladih ustvarjalcev za književnost ter za najrazličnejše teme, ki razjedajo ustvarjalčevo notranjost.
Srečanje se je pričelo v knjižnici Srečka Kosovela z obširnim in poglobljenim razgovorom o smislu ustvarjanja in možnostih objavljanja. Srečanja se je udeležil tudi dramatik in urednik revije Mentor Peter Božič v imenu ZKO Slovenije. Razgovor se je razživel prav ob najbolj boleči točki pisatelja in pesnika začetnika, kje in kako objavljati. In prav v zvezi s tem smo slišali vrsto zanimivih misli in poročil o še bolj zanimivih pobudah, ki se uresničujejo in uspevajo na Koprskem, na Tolminskem in še kje na Primorskem. V tovarni Tomos n. pr. izhaja pesniški almanah Fontana »v katerem objavljajo svoje pesmi predvsem delavci, ki ustvarjajo in želijo pokazati svoje stvaritve.« Fontana je nastala spontano, iz živega zanimanja in žive želje vseh, ki ustvarjajo, da bi svoja dela nekje objavili in začeli prodirati vedno širše in više. Fontana želi nuditi možnost objave vsem tistim, ki skrivajo svoje stvaritve v predalih, nimajo poguma, da bi jih poslali v objavo revijam, ki so bolj na glasu in morda že pri prvem neuspehu obcagali; med temi se skrivajo morda resnični umetniki. Pot do Fontane je veliko lažja kot do kakšne druge revije, Fontana pa opravlja tudi mentorsko poslanstvo.
Peter Božič je med drugim zelo jasno spregovoril o ciljih revije Mentor, ki je bila resnični mentor mnogim danes že uveljavljenim pesmikom in pisateljem. Razgovor je nanesel tudi na tržaške razmere, kjer pravzaprav ni takšne mentorske revije, ki bi nudila mladim avtorjem oporo ob rasti; šolska glasila ostajajo v svojih okvirih, Mladika, Most, Zaliv pa imajo svoje profile ostro začrtane - literarni pomladek v Trstu visi brez prave orientacije v praznem prostoru kljub temu, da imajo ljudi, ki bi znali mlade talente gjojiti. Ravno srečanje v Sežani pa je pokazalo, da je ustvarjalno vrenje med mladino živo in prekipevajoče in ni moč verjeti, da se razblinja prav na meji, zato bi se kazalo potruditi in ga odkriti tudi med Slovenci v Italiji; da bi obrodilo uspeh pa bi se bilo potrebno odpovedati prehudi ideološki togosti in marljivo zastaviti dolgoročni program načrtnega dela, prvo vsega revijo, ki bo okrog sebe zbirala pišoče ljudi ne po politični liniji, marveč po živem zanimanju za kniževno ustvarjalno delo. Po snidenju v Kosovelovi knjižnici, kjer je žirija tudi utemeljila svoje izbire glede na gradivo, ki je prispelo za natečaj, so se prisotni podali na šolo, kjer je bilo (ne ravno posrečeno organizirano) srečanje z dijaki, na katerem je vsak od gostov prebral po eno pesem ali prozni odlomek.
Obvezna točka programa je bil nato obisk Kosovelovega groba v Tomaju in srečanje z enkratno Tončko Kosovelovo v sobi, kjer je Srečko prerano izdihnil.
Srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov se je končalo v Kosovelovi sobi v stari šoli v Sežani, kjer je pesnik, domačin iz Sežane, David Terčon predstavil svoj prvenec Na zdrizastem robu jeklene noči.
Področno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov bi ne tako imenitno uspelo, če bi se zanj ne zavzel in izjemno potrudil tajnik ZKO Sežana Aleksander Peršolja, tudi sam pesnik, in poln posluha za probleme in hotenja ustvarjalcev. »Želim, da bi Sežana spremenila obraz,« je dejal v zasebnem razgovoru. In če se to dejansko dogaja, je vsemu navkljub tudi njegova zasluga. Peršolja ima v načrtu več pomembnih akcij na področju, ki od blizu zadevajo pisatelje; sam nosi glavno težo organizacije »Vilenice«, uspeh petkovega srečanja je lahko v ponos Sežani in spodbuja tajniku ZKO kot glavnemu organizatorju, da nadaljuje po tej poti.
Naj še dodamo, da je v petek vsak udeleženec srečanja dobil v dar publikacijo o mednarodni nagradi Vilenica in Terčonovo pesniško zbirko, (ris)
V petek, soboto in nedeljo v KD
Arzenik in stare čipke
Po sijajnem Dogodku v mestu Gogi, ki bo obenem s predstavo Slovenskega stalnega gledališča Za narodov blagor zastopal slovensko dramsko ustvarjalnost na letošnjem Sterijinem pozorju, se bo ansambel ljubljanske Drame te dni znova predstavil tržaškemu občinstvu, vendar s povsem drugačnim delom im namenom. Arzenik in stare čipke je namreč komedija in samo komedija, namenjena zabavi in sprostitvi. Kljub temu da je črna, kot se pravi, in torej govori o grozljivih stvareh, pripoveduje to brez globokih misli, na duhovit način in tako spretno, da človeka lomi od smeha.
Sicer pa gre za staro, preverjeno delo, veliko uspešnico svetovnih odrov, ki jo je tudi naše gledališče imelo na sporedu leta 1956, Drama pa jo uprizarja že drugič. Ameriški dramatik Joseph Kesselring je komedijo napisal leta 1940. Odtlej je nanjo resda leglo nekoliko prahu, vendar mojstrska interpretacija odličnega ansambla pod vodstvom režiserja Dušana Mlakarja ga je povsem razpihala. V paradi čudovito odigranih vlog izstopata predvsem zvezdniški kreaciji Štefke Drolčeve in Majde Potokarjeve, ki kot stari gospodični Brewstrovi usmiljeno pomagata samotnim starčkom na oni svet. Umetnici sta imenitni, enkratni. Drolčeva mila in sladka, Potokarjeva dobrodušna in domiselna: v kombinaciji pride njuna samovšečna, oblastižejna »dobrota« čudovito do izraza. Ostrina, slikovitost in temperament prevevajo igro vseh nastopajočih, med katerimi naj omenimo vsaj še Lojzeta Rozmana v dveh miniaturnih mojstrovinah, zapitega doktorja v upodobitvi strupeno humornega Jurija Součka in zmedeno oko postave Marjana Hlasteca.
GRADIŠČE OB SOČI
XXII. RAZSTAVA VIN FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE
» Velika nagrada
Noe«
od 24. aprila do 3. maja 1987 v OBČINSKI RAZSTAVNI DVORANI
revije - revije - revije - revije - revije
Sodobnost 3
Čeprav z zamudo, moramo na tem mestu spregovoriti o 3. številki leposlovne revije Sodobnost, ki tudi dejansko uveljavlja načelo skupnega slovenskega kulturnega prostora. Potrditev tega je tudi in prav v pričujočem zvezku.
Na uvodnem mestu namreč Marko Kravos predstavlja šest mladih mlad-jevcev, to je pisateljev iz avstrijske Koroške. Med drugim pravi: »Literarne obravnave sodobne slovenske poezije zvečine ne spregledujejo več dogajanja na robovih nacionalnega prostora oziroma prek državnih meja. Vendar ustvarjalni delež s teh obrobij zato še vedno ni primerno obravnavan: navadno ga obdelujejo kot nekakšen dodatek k osrednjemu toku sočasne slovenske literature in ostaja izven njenih kodificiranih'razvojnih črt. Pri tem seveda niso obravnavane in še manj razvidne ne specifična literarna tradicija območij okrog Celovca in Tr-
sta ne tamkajšnja drugačna občutljivost za funkcije umetnosti niti čisto drugačen profil naslovnika, ki mu je poetična produkcija namenjena«.
Literarno poglavje Sodobnosti zapolnjujejo še prispevki Saše Vuge, Pavla Zidarja, Metke Uršič Cotič in Cirila Zlobca, ki je dal v objavo oster in aktualen ciklus Triptih o narodu.
V tej številki se nadaljuje tudi odprta tribuna o znanstveni in tehnološki politiki za devetdeseta leta. Prispevka Janka Kosa in Olge Jakhel-Dergan sta zanimivi razmišljanji in dopolnitvi pogledov na to vprašanje, ki je v sodobni družbi ključnega pomena.
Dialogi 1
Žal »revija za kulturo v vseh oblikah«, mariborski Dialogi, izhaja zelo neredno in najbrž je tudi v tem vzrok, da ne more trdneje prodreti v zavest slovenskega intelektualca. Dialogi bi si vsekakor zaslužili boljšo usodo, saj, če gledamo v njihovo vsebino, so zelo
razvejani, z mnogimi kakovostnimi prispevki, pa naj bodo ti literarne ali znanstvene oblike.
Tudi snopič, ki ga karakterizira številka 1, ima vse te značilnosti. Izšel je z veliko zamudo, a je vsebinsko bogat. Vse kaže, da bo uredništvo še naprej privilegiralo literaturo, kar je tudi prav, saj vemo, kakšne težave so pri objavljanju v Sloveniji. No, in v tej številki Dialogov najdemo kar trideset imen, ki sodelujejo s svojimi leposlovnimi prispevki. Zastopiani so tako rekoč vsi žanri, generacijsko pa prevladuje mlajša literatura.
V razdelku Razmišljanja najdemo tudi marsikaj uporabnega za širjenje intelektualnih obzorij. Res pa je tudi, da se revija vse preveč opira na samo eno plat, to je na marksistično misel in se ne spušča v konfrontacije z drugimi ozvezdji vsakršnih misli. Zelo posrečena pa se zdi rubrika Vse lepote sveta, ki je menda ena redkih v revial-nem tisku, da prinaša recenzije posameznih knjig, čeprav je tega veliko premalo.
V povratnih polfinalnih tekmah v evropskih nogometnih pokalih ni manjkalo presenečenj
Real in Dinamo izločena
POKAL PRVAKOV Real Madrid - Bayern 1:0 (1:0)
STRELEC: Santillana v 28. min.
PRVA TEKMA: 1:4, kval. BAVERN.
MADRID — Španci so po pričakovanju silovito začeli, kaj kmalu so tudi povedli in ko'so ostali še z igralcem več zaradi izključitve Augenthalerja, je kazalo, da bodo pripravili še enega svojih podvigov na domačem igrišču. Nemci pa niso zgubili glave, krčevito so se branili in zdržali pritisk, ki ni popsutil do zadnje minute. Real je sicer imel vrsto priložnosti, ki pa jih ni znal izkoristiti, tudi zaradi res izvrstnih posegov vratarja Pfaffa. Omenimo še, da je francoski sodnik začel tekmo z zamudo in jo tudi za nekaj časa prekinil, ko so gledalci metali na igrišče razne kovinske predmete. Za trenutek je celo kazalo, da bo poslal ekipi v slačilnico.
Dinamo Kijev - Porto1:2 (1:2)
STRELCI: Celso v 4. min., Gomes v 11. min. in Mihajličenko v 12. min.
PRVA TEKMA: 1:2; kval. PORTO.
KIJEV — Portugalci so pripravili prvovrstno presenečenje. Dinamo, lanski zmagovalec pokala pokalnih prvakov, je bil namreč veliki favorit, pa ne samo zaradi sorazmeroma ugodnega izida iz prve tekme. Svojim navijačem (na tribunah se jih je zbralo okrog 100 tisoč) pa je postregel z velikim razočaranjem. Oba portugalska gola sta v bistvu padla po napaki sovjetskega vratarja. Zatem je Dinamo sicer zmanjšal zaostanek in odločno pritiskal ves prvi polčas, v drugem pa je precej popustil, kot da bi mu zmanjkalo moči. Isto se je pred dnevi dogodilo tudi sovjetski reprezentanci, katero v glavnem sestavljajo prav kijevski nogometaši, in ki je doma izgubila proti Švedski.
POKAL POKALNIH PRVAKOV
Lokomotiv - Bordeaux	6:5
po 11-metrovkah (1:0, 1:0)
STRELEC: Zl. Vujovič v 3. min.; PRVA TEKMA: 1:0; kv. BORDEAUX
Ajax - Zaragoza	3:0	(1:0)
STRELCI: Van Schip v 17. min., VVitschge v 72. in Rijkaard v 90. min. PRVA TEKMA: 3:2; kval. AJAX.
POKAL UEFA
Tirol - Goteborg	0:1	(0:0)
STRELEC: Andersson v 72. min. PRVA TEKMA: 1:4; kv. GOETEBORG
Borussia M. - Dundee 0:2 (0:1)
STRELCA: Ferguson v 43. min. in Rediord v 90. min.
PRVA TEKMA: 0:0; kval. DUNDEE
Finalne tekme v vseh treh pokalih bodo prihodnji mesec, in sicer:
Pgrto je kar sredi Kijeva premagal domači Dinamo in se uvrstil v finale pokala prvakov. Na sliki (AP) Gomes po drugem zadetku za svoje moštvo
POKAL PRVAKOV: Bayern (ZRN) -	_ POKAL UEFA: Dundee United
Porto (Port.) 27.5. na Dunaju.	(Škotska) - Goteborg (Šve.) 6. oz.
POKAL POKALNIH PRVAKOV:	20.5. (UEFA bo naknadno odločila,
Ajax (Niz.) - Lokomotiv (NDR) 13.5. v če bodo prej igrali na Škotskem ali Atenah	na Švedskem)
Košarka: drevi drugi finale
Tracer - Mobilgirgi
Kolesarstvo: dirka po Apuliji
Bontempi nezadržen
RODI GARGANICO (Foggia) — Prva etapa kolesarske dirke po Apuliji se je končala s silovitim sprintom Guida Bon-tempija, ki se je tako povzpel tudi na prvo mesto skupne lestvice. Bontempija ni oviral niti precej nadležen veter, ki mu je pihal, skorajda v obraz. Za uspeh pa se mu tudi ni bilo posebno truditi, saj je bila konkurenca dokaj šibka. Edini, ki se mu je do kraja upiral, je bil namreč mladi Bugno, medtem ko drugi, kot na primer Saronni (prišel je šele 31.), gotovo niso dali vsega od sebe, da bi ga prehiteli. Omenimo še, da je zmagovalec prede-tape, Čehoskovak Milan Jurco, zaostal več kot za minuto.
Vrstni red: 1. Bontempi, ki je 190,5 km od Lucere do Roda Garganica prevozil v 5.4'5" s poprečno hitrostjo 38,476 km na uro; 2. Bugno; 3. Asti; 4. Cavazzi; 5. Pas-sera; 6. Ricco; 7. Galleschi; 8. Noriš; 9. Chioccioli; 10. Cavallaro (vsi It.), vsi v istem času.
Skupna lestvica: 1. Bontempi 5.12T4"; 2. Visentini po 6"; 3. Moroni 10"; 4. Vitah 15"; 5. Bugno 16"; 6. Saligari 17"; 7. Ba-ronchelli 17"; 8. Caroli 18”; 9. Podenzana
20"; 10. Rossignoli 20"; 13. Saronni {vsi It.) 24".
Do konca dirke manjkajo še tri etape.
Na Kitajskem spet boks
PEKING — Po prekinitvi, ki je trajala kar 28 let, se bodo na Kitajskem prihodnji mesec spet nadaljevala boksarska prvenstva. Boksarjev je trenutno 220 in bodo razdeljeni v dvanajst kategorij. Držah se bodo mednarodnega pravilnika.
Chavez obtožuje policijo
CIUDAD MEXICO — Svetovni boksarski prvak v superperesni kategoriji (verzija WBC), Juho Cesar Chavez, je obtožil policijo, da je vdrla v njegovo stanovanje, grozila njegovi ženi in mučila njegovega 15-letnega brata Roberta. To je Chavez povedal po svojem povratku v Francijo, kjer je v soboto že sedmič uspešno branil svoj svetovni naslov. Agenti naj bi Roberta obtoževali kraje motornih vozil in posilstva nekega 13-letnega dekleta. V posilstvo naj bi bili vpleteni še trije njegovi prijatelji. Chavez je dejal, da so fanta mučili, da bi priznal ta dejanja, ki jih ni nikoli zagrešil.
MILAN — Niti se še niso polegli odmevi na prvo finalno tekmo play offa med Mobilgirgijem in Tracerjem, ko bosta ekipi že drevi znova zaposleni v drugem srečanju (skupno jih je predvidenih največ pet, drugo in tretje v Milanu, četrto v Caserti in morebitno zadnje znova v Milanu). Pri Mobilgirgiju je seveda nekaj zagrenjenosti poporazu, ki bi se mu lahko izognili, če bi nadaljevali z igro, ki so jo pokazali v prvem polčasu. Trener moštva iz Caserte pa spodrsljaja ni dramatiziral: »Če bi zmagah, se ne bi bili smeh veseliti, zato nas tudi poraz ne sme potreti. Važno je, da smo se nekaj naučili in to uporabimo že v naslednjih dveh srečanjih v Milanu.«
Oscar in njegovi mladi tovariši pa so' se res imeli česa naučiti. V prvi vrsti to, da ne gre računati, da »stara« Tracer ne zmore visokega ritma do konca. Nadalje, da gre ohraniti koncentracijo vse do kraja. Prav glede tega je D'Antoni dal pravo lekcijo mlademu Gentileju: v drugem polčasu je vzel ekipo v roke, jo pametno vodil, zabijal trojke in izvrstno serviral McAdooju. Nadalje pri Caserti ne bi smeh misliti, da jih bo Oscar vsakokrat potegnil iz težav in bi morah bolje srvi-rati tudi Glučkova, ki je glede na svoje možnosti dosegel res premalo točk. Seveda, govoriti in delati načrte je lahko, vprašati se je tudi treba, če nasprotnik omogoči njihovo izpeljavo. In Tracer je ekipa, ki orožju zna najti protiorožje.
Tekma v prepolnem Palatrussardiju (skupni inkaso znaša 150 milijonov lir) se bo pričela ob 20.30, sodila pa bosta Vito-lo in Duranti.
Šah: zaključuje se »superturnir« v Bruslju
Ljubojevic pred življenjskim uspehom
BRUSELJ — Veliki šahovski »superturnir« v Bruslju se naglo bliža koncu. Deveto kolo je prineslo najmočnejšemu jugoslovanskemu velemojstru Lju-bomiru Ljubojeviču izreden uspeh: s črnimi figurami je namreč v samih 15 potezah remiziral s svetovnim prvakom Kasparovom in sedaj skupno z istim igralcem vodi na skupni lestvici.
Do konca turnirja manjkata le dve koli. Ljubojevic bo najprej s črnimi figurami igral z Larsenom, v zadnjem kolu pa z belimi z bivšim svetovnim prvakom Karpovom. Če bo šlo vse po pričakovanjih (zmaga z Larsenom in remi s Karpovom ali kaka druga pozitivna varianta), bi jugoslovanski šahist moral slaviti (verjetno skupno s svetovnim prvakom) na enem naj večjih šahovskih turnirjev v povojnem času.
Pa povrnimo se k partiji s Kasparovom. To je bila nervozna tekma, saj sta oba šahista dobro vedela, da bi bil morebitni poraz usoden za osvojitev prvega mesta. Kasparov je skušal napadati, njegov nasprotnik pa je takoj menjal nekaj lahkih figur, tako da sta
Karpov (levo) in Kasparov med rokovanjem pred njuno partijo v desetem kolu
se šahista predčasno znašla v izenačeni končnici.
Precej sreče je v tem kolu imel Karpov, ki je v popolnoma izenačenem položaju v končnici premagal Korčno-ja. Slednji se je le čudil, zakaj nasprotnik ne predlaga remija. Izgubil je kon-
centracijo ter nato še figuro v eni potezi. Seveda se je takoj nato predal.
Izidi 9. kola: Kasparov - Ljubojevic remi; Korčnoj - Karpov 0:1; Timman -Talj remi; Torre - Molders 1:0; Short -Van der Viel prekinjeno; Winands -Larsen 1:0.
Lestvica: Ljubojevic in Kasparov 7; Karpov 5,5 (1); Talj 5,5; Timman 5 (1); Korčnoj 5; Larsen 4,5; Torre 4; Van der Viel 2,5 (2); VVinands 2,5 (1); Short 2 (1); Molders 0,5 točke.
Karpov ima očitno devet življenj. Mnogi so ga na tem turnirju že odpisali, a če bo v prekinjeni partiji premagal Timmana (kar je zelo možno), se bo vodilnemu približal le na pol točke. Potem pa se lahko zgodi še marsikaj.
Na tem turnirju sta dobro zaigrala svetovni prvak iz šestdesetih let Mi-halj Talj in nizozemski prvak Jan Timman, ki je že celo vrsto let med desetimi najboljšimi šahisti na svetu, nekoliko pa je razočaral večni Karpovov izzivalec za svetovno šahovsko krono Viktor Korčnoj, ki je v osmem kolu tega veleturnirja gladko izgubil z Ljubojevičem.
Tenis: turnir v Montecarlu
Favoriti izpadajo Poraz Živojinovica
MONTECARLO — Na teniškem turnirju v Montecarlu tudi včeraj ni manjkalo presenečenj. Najprej se je moral posloviti Šved Edberg (3. na svetovni lestvici), ki ga je izločil rojak Stenlund. Zatem je bil na vrsti Francoz Noah (4. na lestvici ATP), ki je moral priznati premoč Avstrijca Skoffa (48. na ATP)._ Nič bolje se ni godilo Jugoslovanu Živojinoviču, ki je že po dveh setih zgubil proti Zahodnemu Nemcu Meineckeju. Živojinovič se lahko tolaži s tem, da se je v naslednje kolo uvrstil v igri dvojic skupaj z Zahodnim Nemcem Beckerjem, ki je bil prav tako že izločen med posamezniki. Živojinovič in Becker sta v 1. kolu igre dvojic s 6:2, 6:4 premagala argentinski par Luša - Tiberti.
Nekaj rezultatov šestnajstine finala: Stenlund (Šve.) - Edberg (Sve.) 2:6, 6:1, 6:4; Gomez (Ekv.) - Maurer (ZRN) 6:1, 6:3; Vilas (Arg.) - Teltscher (ZDA) 7:5, 6:3; Meinecke (ZRN) Živojinovič (Jug.) 6:3, 6:4; Carlsson (Šve.) - De La Pena (Arg.) 6:1, 6:4; Osterthun (ZRN) -Sanchez (Sp.) 6:4, 7:6; Skoff (Av.) -Noah (Fr.) 3:6, 7:5, 6:2; Benhabiles (Fr.)
-	Agenor (Haiti) 6:2, 6:2; Česnokov )SZ)
-	Svensson (Šve.) 6:2, 6:0; Hlasek (Svi.)
-	Berger (ZDA) 6:4, 6:2.
Kankkunenu prva etapa relija »Smaragdna obala«
PORTO CERVO (Sassari) — Na prvi etapi avtomobilskega relija »Smaragdna obala«, veljavnega za evropsko prvenstvo pilotov in za italijansko prvenstvo, je zmagal svetovni prvak, Finec Juha Kankkunen na uradnem vozilu lancia delta 4WD. Skupno je star-talo 97 posadk. Dirka se bo po 990 kilometrih končala jutri.
VRSTNI RED: 1. Kankkunen - Piiro-nen (delta 4WD); 2. Cerrato - Cerri (delta 4WD po 1'07"; 3. Llewellin -Short (audi 4 coupe) 3'47"; 4. Alessan-drini - Alessandrini (audi 80 guattro) 6'03"; 5. Zanussi - Amati (peugeot 309 GTI) 6T8".
Belgija spet zahteva izročitev britanskih navijačev
BRUSELJ — Belgijski pravosodni minister Jean Gol je od britanskih ob-vlasti ponovno zahteval izročitev26 navijačev, ki jih v Belgiji obtožujejo, da so bili med krivci neredov na hej-selškem stadionu, kjer je umrlo 39 gledalcev. Podobno zahtevo je londonsko sodstvo že enkrat zavrnilo.
Drevi tretja tekma Jedinstvo - C. zvezda
TUZLA — V športnem centru Mej-dan v Tuzli bo drevi tretje in obenem odločilno srečanje jugoslovanskega ženskega košarkarskega play offa med beograjsko Crveno zvezdo in domačim Jedinstvom Aido. V prvi tekmi v Beogradu je zmagala Crvena zvezda (84:76), v povratni v Tuzli je bilo boljše Jedinstvo Aida (78:58). Po mnenju izvedencev so Tuzlanke le bližje svojemu prvemu naslovu kot zvezdašice svojemu štiriindvajsetemu. Jedinstvo namreč igra pred svojim občinstvom in prav glede obiska velja omeniti, da je bil za jugoslovansko žensko košarko res rekorden: v polfinalu proti Iskri Delti Ježici se je zbralo pet tisoč gledalcev, v torek proti Zvezdi jih je bilo šest tisoč, a veliko jih je ostalo pred vrati, ker v dvorani ni bilo več prostora.
Larry VVright spet v Rimu
RIM — Ameriški košarkar Larry VVright, ki je bil najbolj zaslužen, da je Bancoroma osvojila italijanski naslov in pokal prvakov, se je znova vrnil v Rim, potem ko je zadnjo sezono nastopal pri videmskem Fantoniju, ki je letos nazadoval v A-2 ligo. VVright bo pri Bancoromi nadomestil Gervina, ki je trenutno v ZDA, vendar je izrazil željo, da bi še igral v Italiji.
Sovjetska zveza brez zastojev
? mwt., %,
Na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu skupine A, ki poteka v Avstriji, so odigrali četrto kolo, po katerem je Sovjetska zveza brez izgubljene tekme sama na vrhu. Izidi 4. kola: ZRN - Kanada 5:3, Švedska - Švica 12:1, Finska -ZDA 5:2, SZ - ČSSR 6:1. Lestvica: SZ 8, Švedska 6, Kanada in ČSSR 5, Finska in ZRN 4, ZDA in Švica 0. Na sliki (Telefoto AP) vidimo akcijo s srečanja 3. kola, v katerem je ČŠSR s 3:2 premagala Švedsko
Odbojka: kvalifikacije za C-2 ligo
Kontovelkam spodletelo
Fincantieri - Kontovel ES 3:2
(11:15, 15:10, 15:7, 13:15,
15:10)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Hrovatin, Černjava, Danieli, Prašelj, Maver, Legiša, Conestabo, Sardo.
TRŽIČ — S sinočnjim porazom v drugi kvalifikacijski tekmi za prestop v C-2 ligo so si Kontovelke zapravile še zadnjo priložnost za napredovanje. V Tržiču so namreč zaigrale daleč pod svojimi sposobnostmi. Vseskozi so predvajale nervozno igro, lepim akcijam so sledile začetniške napake, ki so jih nasprotnice znale dobro izkoristiti. Kontovelke so na začetku vsakega niza povedle, kar pa ni nasprotnic potrlo, obratno. Vsakokrat so uredile svoje vrste in predvsem v napadu s centra nizale točko za točko. Tehnično boljša igra Kontovelk v petem setu ni zadostovala za zmago, ki si jo je Kontovel nadejal.
V sinočnjem kolu so se kvalifikacije praktično končale, saj je Martig-nacco premagal ITAS. Fincantieri in
Martignacco sta tako ohranila status tretjeligaša.
Zadnja kvalifikacijska tekma, ki pa ne bo ničesar več spremenila, bo v sredo, 29. t. m., ob 20.30 na Kontove-lu, kjer bo gostoval Itas iz Fiume Veneta.
(J. B.)
NOGOMET - CICIBANI Breg - Zaule 5:0
BREG: Argenti, Jercog, Aleksander Paoletti, Peter Paoletti, Corbatti, Črt Rapotec, Kermac.
STRELCI: Kermac (2), Rapotec (2), Argenti.
Bregovi cicibani so proti ekipi iz Žavelj potrdili dobro igro, o kateri smo pisali že v prejšnjih komentarjih. Trener Kocjančič je torej lahko zadovoljen s svojimi varovanci, ki zelo dobro obetajo. Povedati moramo vsekakor, da so Brežani poleg petih golov še štirikrat zadeli prečko, a en zadetek je kar iz lastnih vrat dosegel vratar Argenti. Pohvalo si torej res vsi zaslužijo. (R. Gombač)
Nogomet: včeraj v Padovi v prijateljski tekmi reprezentanc »under 21«
Tesna zmaga »azzurrov« nad jugoslovansko vrsto
Italija - Jugoslavija 1:0 (0:0)
STRELEC: Galderisi v 65. min.
ITALIJA: Gatta, Ferrara, Maldini, Zanoncelli, Benedetti, Costacurta, Berti (od 71. min. Cucchi), Desideri, Galderisi, Onorati (od 87. min. Pioli), Scara-foni (od 65. min. Giunta).
JUGOSLAVIJA: Pralija, Bajič (od 33. min. Miše), Marovič, Durak, Saba-nadjovič, Janevski, Džipunov, Karabeg, Bučan, Asanovič, Pantič (od 59. min. Lesjak).
SODNIK: Gachter (Švica). GLEDALCEV: 10.000.
PADOVA S srečnim zadetkom Galderisija (ali bolje po grobi napaki jugoslovanske obrambe) je včeraj v Padovi italijanska reprezentanca igralcev pod 21 leti premagala vrstnike Jugoslavije.
Srečanje samo ni bilo kaj prida zanimivo in igra je bila v glavnem osredotočena na sredini igrišča. »Azzurri« so v uvodnih minutah sicer bili nekoliko napadalnejši, proti koncu polčasa pa so bili bolj aktivni Jugoslovani, predvsem po zaslugi Asanoviča, ki pa pri soigralcih ni našel ustrezne pomoči.
Tudi v nadaljevanju se slika na igrišču ni bistveno spremenila. Igra je bila še naprej nezanimiva (verjetno nogometaši obeh ekip se še niso privadili prve vročine...). V 65. minuti pa so Italijani povsem naključno dosegli zmagoviti zadetek, ali bolje Galderisi je izkoristil grobo napako jugoslovanske obrambe in predvsem vratarja Pralije.
Po prejetem zadetku so Jugoslovani ostreje napadali in najugodnejšo priložnost za zadetek je imel proti koncu srečanja Karabeg, ki se je sam predstavil pred vratarjem Gatto, le-ta pa je
Pred jugoslovanskim vrati na včerajšnji tekmi v Padovi
odlično posredoval. »Azzurri« so nekaj minut pred koncem tekme sicer zadeli tudi prečko z Desiderijem, izid pa se ni spremenil.
Težko je reči, katere zaključke bosta l§hko oba zvezna trenerja Maldini, oz. Cabrinovič potegnila po tem sreča-
nju. Jasno je bilo, da so Jugoslovani na vrat na nos sestavili reprezentanco, v kateri je sicer nekaj perspektivnih nogometašev, prave skupinske igre pa ni videti. Tudi Maldini verjetno z igro svojih nogometašev ne more biti navdušen.
Na atletskem troboju v Kopru
Zmagali domači pionirji Prisotni tudi borovci
Tradicionalni vsakoletni atletski pionirski troboj Postojna - Bor - Koper, ki je bil na koprskem stadionu, je bil letos nekoliko okrnjen, saj so ob popolnih ekipah Postojne in Kopra nastopili le štirje mladi atleti Bora Infordate. Kot smo zvedeli, termin ni bil najbolj posrečeno izbran, zato tudi udeležba iz Trsta ni bila popolna.
Mladi atleti Atletskega kluba Bora Infordate Igor Sedmak, Marjan Gustinčič, Mitja Mužina in Jaro Kozlovič so nastopili izven konkurence. Kot znano, Bor In-fordata že dalj časa goji tesne in prijateljske stike s postavami iz Postojne in Kopra, vendar pa se žal tega srečanja niso mogli udeležiti v polnoštevilni zasedbi. Ekipno je pri pionirkah in pionirjih zmagal Koper. Udeleženci so se po tekmovanju zbrali na prijetnem družabnem srečanju. (Kreft)
SK DEVIN
vabi svoje člane na društveno in meddruštveno tekmovanje, ki bo v soboto, 25. t. m., na SVIŠČAKIH s pobratenim društvom SK Snežnik. Po tekmi bosta piknik in nagrajevanje. Informacije pri odbornikih društva.
Zanimivo turno smučanje
Nogomet: disciplinski ukrepi
Končala se je tekmovalna smučarska sezona
Več izključitev v A in B ligi
Tekmovanje na Kaninu s smučarji od vsepovsod
Včeraj so v Vidmu predstavili javnosti tekmovanje v turnem smučanju »Tekmo na Kaninu«, ki je prišla že do svoje 29. izvedbe. Tekma je zadnja preizkušnja italijanskega prvenstva v turnem smučanju, na sporedu pa bo v nedeljo, 3. maja.
Tokrat bo nastopilo kakih 60 ekip, ki jih sestavljata dva smučarja. Proga bo dolga 20 kilometrov, start in cilj pa bo na Nevejskem sedlu. Nastopile bodo dvojice iz Italije, Jugoslavije, Avstrije in verjetno iz Francije. Tekmovale bodo lahko tudi vojaške dvojice.
Proga bo zelo zahtevna, saj se bodo turni smučarji med drugim povzpeli na sedlo Prevala, sedlo Grubia in še drugam. »Tekma na Kaninu« je ena najznamenitejših v Italiji sploh, saj jo je pred leti osvojil celo Franco Nones.
MILAN - Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v prvenstvu A lige (kolo 12. aprila) izključila za dve koli nogometaša Udineseja Galparolija, za eno kolo pa Bonettija (Milan), Caricolo (Juventus), Casag-randeja (Como), Cereza (Sampdoria), Fanno (Inter), Ferronija (Avellino), Gi-orgija (Brescia), Giovannellija (Ascoli), Pina (Fiorentina), Righettija (Roma) in Volpatija (Verona). Do 29. t. m. je izključen trener Ascolija Castagner.
Opomin in 240.000 lir globe je med drugimi dobil Chierico (Udinese), poleg dveh kol izključitev je Galparoli dobil še opomin in 180.000 lir globe.
V B ligi je disciplinska komisija izključila kar za tri kola De Simoneja (Catania), za dve koli pa Marronara (Bologna) in Bionda (Taranto). Prepoved igranja za eno kolo pa so dobili Angelini (Cesena), Annoni (Sambene-dettese), Camplone (Pescara), Donatelli (Taranto), Giovannelli (Piša), Lupo
(Campobasso), Magnocavallo (Lazio), Russo (Taranto) in Torrente (Genoa). Do 28. t. m. je izključen trener Cremo-neseja Mazzia.
lachini (Triestina) pa je, med drugimi, dobil opomin in 180.000 lir globe.
G. Galli (Milan) poškodovan
MILAN — Med včerajšnjim treningom se je resneje poškodoval koleno Milanov nogometaš Giovanni Galli, ki se bo moral zdraviti približno mesec dni. Milanovega standardnega vratarja tako ne bo na igrišču na izredno pomembni nedeljski tekmi v Neaplju.
Danes v Milanu uradna predstavitev Van Bastna
MILAN — Po uradni predstavitvi Gullita bo danes na vrsti drugi Milanov tujec. Gre za nizozemskega reprezentanta in člana Ajaxa Marca Van Bastna.
Nogometni turnir ZSŠDI za učence in dijake
Tudi letos na sporedu »srditi boji«
Kot znano, nogometna komisija pri Združenju slovenskih športnih društev v Italiji prireja letos že tretjič zaporedoma nogometni turnir za osnovne in nižje srednje šole. Lani je namreč turnir zelo dobro uspel, saj se ga je skupno udeležilo skoraj 400 mladih športnikov, kar pomeni lep del naše najmlajše študirajoče mladine. Boji so trajali daljše obdobje tja do poletja, bili pa so »srditi« ter se odvijali na mnogih okoliških igriščih.
Po lanskem in predlanskem uspehu bo seveda turnir na sporedu tudi letos. Čeprav je rok za vpisovanje že zapadel, se lahko šole vseeno še prijavijo. ZSŠDI pa apelira, naj to storijo čimprej, da bo organizacijski stroj hitreje stekel. Lani so se turnirja udeležili »mulci« praktično vseh 35 slovenskih osnovnih šol na Tržaškem, letos pa se je do sedaj prijavilo le 13 šol. Podobno razmerje vidimo tudi pri nižjih srednjih šolah.
Pripravljalna treninga bosta v četrtek, 30. t.m., in v ponedeljek, 4. maja, in ne 27. t. m., kot je bilo prvotno javljeno. Bosta pa na okoliških nogometnih igriščih, kot pač tudi vse tekme.
Turnir bo v štirih ločenih kategorijah. Nastopili bodo cicibani (2. in 3. razred osnovne šole), začetniki (4. in 5. o. š.),
dečki (1. in 2. razred nižje srednje šole) ter mladinci (2. in 3. n. s. š.). Tekme cicibanov in začetnikov bodo trajale skupno 30 minut, dečkov in mladincev pa 40 minut. Ekipo sestavlja sedem igralcev.
Vse podrobnejše podatke o vpisovanju in o poteku prvenstva nudi urad Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad., tel. 767304) vsak dan od 8. do 14. ure.
Uspešen obračun naših
S starta 21. zimskih športnih iger
S tržaškim smučarskim prvenstvom za trofejo Cividin, ki je bilo prve dni aprila v Sappadi, se je končala za tržaške klube letošnja tekmovalna sezona v naši deželi. Takoj nam pade v oči, če si ogledamo izide, uvrstitev številnih slovenskih smučarjev na vrsto prvih, drugih in tretjih mest. Razveseljivo je predvsem to, da je med njimi največ pripadnikov mlajših kategorij, po večini članov meddruštvene tekmovalne ekipe MZSTE. Zamejsko smučanje je v bistvu letos prvič dokazalo 'velik napredek in opravilo kvaliteten skok tako na pokrajinski kot na deželni ravni. Iz začetne faze, ki je upoštevala v glavnem prisotnost slovenske komponente na raznih smučarskih prireditvah je naše smučanje prešlo v fazo poseganja po prvih mestih. Pojasniti moramo, da so ta kvaliteten skok opravili .slovenski smučarji, člani slovenskih .smučarskih društev. V tem je glavna razlika z uspehi slovenskih tekmovalcev iz prejšnjih let, saj so le-ti nastopali v okviru italijanskih društev, ko slovenska jim niso mogla nuditi tiste strokovne in finančne osnove, potrebne za tovrstna tekmovanja.
Druga razlika je v tem, da so se slovenska društva odločila za programirano in dosledno delo na tekmovalnem področju v znamenju združevanja sil. Sad tega delovanja je meddruštvena ekipa MZSTE, ki že štiri sezone zaporedoma deluje na tem področju in zastopa zamejsko smučanje povsod po naši deželi.
Letos je ekipa nastopila z dvanajstimi tekmovalci v štirih kategorijah. V kategoriji mišk (letnik 1976-77) je nastopila Valentina Šuber, v kategoriji dečkov (1974-75) Robert Renčejj (Devin), Kristjan Volpi (SPDT), Marko Šuber (Mladina) in Frančiška Rapotec (Breg) v kategoriji deklic. V kategoriji naraščajnikov (1972-73) so nastopili Miran Guštin (SPDT), Andrej Kosmač (Breg), Erik Vodopivec (Breg), David Taucer (Mladina) in Aleksander Žezlina (SPDT), v kategoriji mladincev
(1969-71) pa sta nastopila Igor Devetak (SPDT) in Giulio Taucer (Mladina)..
Ekipo je treniral jugoslovanski demonstrator Dušan Videmšek, fizično pripravo med sezono pa Sergij Petaros. Vodstvo ekipe v letošnji sezoni so sestavljali Silvio Taucer, Mario Rapotec, Robert Devetak in Devan Cesar. Rapotec in Devetak sta kot smučarska vaditelja tudi dopolnjevala delo glavnega trenerja.
Moštvo se je letos udeležilo skupno 16 tekmovanj, in sicer v veleslalomu, slalomu in superveleslalomu. Tekme je opravilo kar uspešno, predvsem v kategoriji naraščajnikov. Najboljše rezultate je dosegel Aleksander Žezlina, ki je dosegel dve drugi mesti in dve tretji mesti na absolutni lestvici, v okraju (Trst - Gorica) pa je bil petkrat prvi. Dobre rezultate je dosegel tudi Andrej Kosmač, saj je postal na tržaškem prvenstvu prvak v lastni kategoriji. Dobro se se izkazali tudi ostali naraščajniki, saj so si vsi zagotovili nastop na deželnem finalu na Piancavallu. V kategoriji dečkov je eno tretje mesto zasedel Robert Renčelj, ki je bil na ostalih tekmah večkrat tudi med prvo deseterico, tako kot ostali v tej kategoriji. V kategoriji mladincev je Giulio Taucer zasedel 4. mesto na tržaškem prvenstvu, med dekleti pa sta najboljša rezultata 3. mesto Rapotčeve in 4. mesto Šuberjeve prav tako na tržaškem prvenstvu.
Sezona je bila torej za združeno ekipo zelo uspešna, kar je v čast zamejskemu smučanju. Ne smemo pa pozabiti, da stoji za temi rezultati neprecenljiv trud organizatorjev ekipe, ki so omogočili z veliko požrtvovalnostjo in prepričanostjo idejo in željo o kvalitetnem tekmovalnem zamejskem smučanju.
Osnova je narejena, treba je po tej poti naprej. Res škoda bi bilo, če bi ta trenutek ostal le osamljen dogodek v zgodovini zamejskega smučanja.
(Robert Devetak)
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Ulica F. Filzi 10 — Trst
VABILO DELNIČARJEM
Gospodje delničarji so vabljeni na izredni in redni občni zbor, ki bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, dne 28. aprila 1987 ob 18. uri v prvem sklicu in
V SREDO, 29. APRILA 1987
ob 18. uri v isti dvorani v drugem sklicu z naslednjim dnevnim redom:
Izredni občni zbor:
1.	povišanje družbene glavnice od lir 2.400 milijonov na lir 10.000 milijonov z izdajo 760.000 novih navadnih delnic, od katerih se podeli 360.000 delnic delničarjem brezplačno in 400.000 delnic proti plačilu v opcijo delničarjem
2.	spremembe čl. 4, čl. 5 in čl. 15 družbenega statuta.
Redni občni zbor:
1.	poročilo Upravnega sveta;
2.	poročilo Nadzornega odbora;
3.	predložitev bilance poslovnega leta 1986 in zadevni sklepi;
4.	določitev sejnine upraviteljem in honorarja nadzornikom;
5.	imenovanje članov družbenih organov.
V smislu čl. 4 zakona št. 1745 z dne 29.12.1962 se smejo udeležiti občnega zbora s pravico do glasovanja tisti delničarji, ki bodo položili svoje delnice pri družbinem sedežu vsaj pet dni pred občnim zborom.
Domneva se, da se bo vršil občni zbor v drugem sklicu.
UPRAVNI SVET
1. MOŠKA DIVIZIJA
NAŠ PRAPOR VAL CARROZZERIA MUZIC IN KORENČIČ -INTREPIDA MARIANO	2:3
(11:15, 15:13, 12:15, 16:14, 5:15)
NAŠ PRAPOR VAL CARROZZERIA MUŽIČ IN KORENČIČ: Vogrič, Štekar, Buzinelli, Zavadlav, Tomšič, Gaeta, Gulin, Mužič, Pintar, Gravner.
Združena ekipa prav nima sreče. Izgubila je namreč po dveurni tekmi proti šesterki iz Mariana. Naši so igrali zelo borbeno in so bili tudi v prvih setih stalno v vodstvu, vendar je uspelo izkušenim gostom osvojiti tako prvi kot tretji set. V zadnjem, odločilnem petem nizu pa je združeni ekipi zmanjkalo moči, tako da so gostje slavili. Povedati je treba, da je imel trener na razpolago nekaj menjav. Ti igralci so dobro opravili svojo nalogo.
(M. V.)
PAI^LAVOLO 86 FOSSALON -NAS PRAPOR VAL CARROZZERIA MUŽIČ IN KORENČIČ	0:3
(4:15, 11:15, 8:15)
NAŠ PRAPOR VAL CARROZZERIA MUŽIČ IN KORENČIČ: Štekar,
Buzinelli, Zavadlav, Pintar, Gravner, Mužič, Gaeta.
Kljub odsotnosti podajačev Gulina in Tomšiča ter »univerzalca« Vogriča so naši dosegli drugo zmago v gosteh, in to na račun skromne šesterke iz Fossalona. O tekmi sami ni kaj povedati, saj je bila razlika v kakovosti med obema ekipama prevelika. Med vsemi se je posebno izkazal Pintar, ki je s servisom osvojil kar 11 točk. Pohvalo pa si zasluži tudi Gaeta, ki je zaradi odsotnosti obeh podajačev dobro igral v tej zahtevni vlogi.
(M. V.)
FUTURA TORRIANA -
NAŠ PRAPOR VAL CARROZZERIA
MUŽIČ IN KORENČIČ	3:2
(15:6, 8:15, 15:11, 9:15, 15:7)
NAŠ PRAPOR VAL CARROZZERIA MUŽIČ IN KORENČIČ: Vogrič,' Štekar, Buzinelli, Zavadlav, Tomšič, Pintar, Gulin, Mužič.
Našim je bil tudi tokrat usoden peti set, tako da se seznam izgubljenih tekem s tem izidom stalno veča.
Do izida 2:2 ni bilo jasno, kdo bo slavil, saj so naši zanesljivo igrali in z dobrimi servisi spravili v težave nasprotnike. V petem nizu pa so naši preveč grešili in če k temu dodamo še slabo sojenje, je bil poraz neizbežen. (M. V.)
1. ŽENSKA DIVIZIJA
OLVMPIA BERTOLINI -
ACLIRONKE	3:0
(15:4, 15:13, 15:3)
OLVMPIA BERTOLINI: Bertolini, Košič, Verbi, Vetrih, Fisher, Vinci.
Po nerodnem porazu proti odbojkaricam Agoresta so igralke 01ympie spet slavile. S čistim 3:0 so premagale mlado ekipo iz Ronk in si priigrale nov par točk, s katerim lahko še dosežejo dobro končno uvrstitev na lestvici. Dobro se je tokrat izkazal ves kolektiv. Treba je tudi poudariti, da je bila naša ekipa brez rezervnih igralk in trenerja, (gs)
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 150.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000,- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000,- din, upokojenci mesečno 1.500,- din, trimesečno 3.750,- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni ogiasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob' praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20’
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja ^	^ ZTT
in tiska	TrS'
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
23. aprila 1987
Pred prvo obletnico strašne nesreče v ukrajinski atomski centrali
Černobilska katastrofa svarilo človeštvu gradnja jedrskih elektrarn pa gre naprej
MOSKVA, TOKIO — Človek ima čudovito lastnost: prilagodi se lahko čemur koli, tudi življenju tam, kjer bodo učinki jedrske katastrofe še dolgo zaznavni. Na primer v Černobilu, kjer se je v noči s 26. na 27. april 1986 atomska energija izmuznila človeku iz rok zaradi njegove napake. Od tedaj je nastalo tam naokoli več novih naselbin, v katerih se bo naselilo vseh tistih 90.000 ljudi, ki jih je bilo treba po nesreči izseliti. Daleč proč od atomske elektrarne gradijo tudi mesto Slavutič, ki bo čez leto dni sprejelo prvih 20.000 prebivalcev, pretežno oseb, ki delajo v centrali. Okolico slednje so popolnoma izolirali in skopali prekope ter zapornice, da se ne bi s kopnenjem snega nastala voda prelivala v Dnjepr, iz katerega črpa dvomilijonski Kijev pitno vodo.
»Incident v Černobilu ni v ničemer spremenil našega odnosa do jedrske energije, bo pa nam seveda še dolgo v poduk,« meni akademik Valerij Legasov, ki sodi med najuglednejše sovjetske poznavalce atoma. Jedrske centrale, pravi, bomo še naprej gradili, kajti rizik, ki jih spremlja, ni nič večji od tistega, kar tvegamo na drugih področjih, npr. v kemijski industriji. Pač pa bo treba do skrajnosti poglobiti vprašanje varnosti oziroma stroge sodvisnosti med človekom in strojem,- varnostne
naprave bodo v bodoče na najvišji tehnološki ravni in avtomatizirane. Nekatere takšne aparature so bile v černobilski centrali že nameščene in so izrazito preventivne narave, kar pomeni, da bodo človeka obvarovale pred še tako majhno možnostjo radioaktivnega sevanja.
Največji strokovnjaki za atomsko fizika, tehniko in tehnologijo so torej na delu, da s pridom izkoristijo nauk strašne nesreče in da se kaj takšnega ne ponovi. Ekipa, ki je zakrivila katastrofo s celo vrsto napak, ki so si avtomatično sledile, bo plačala svoj dolg pred sodiščem, škode pa ne bo nihče poplačal, ne gmotne — 3 milijarde dolarjev — niti ne človeške — na tisoče mrtvih in trajno pohabljenih. O tem vrtijo v vsej Sovjetski zvezi dolg dokumentarec, ki ga ljudje gledajo zamišljeno, vendar spokojno.
Nekam ravnodušno obravnavajo černobilsko nesrečo — ih dolgo vrsto drugih, ki so jih v Evropi in Ameriki sprva prikrili — tudi Japonci. Njihovi energetski načrti so ostali do pičice enaki kot pred letom dni: »Jedrska energija je energija današnjosti in prihodnosti,« zatrjujejo pri vladni ustanovi za znanost in tehnologijo. Na vulkanskem in hudo potresnem Japonskem deluje kar 33 atom-
skih elektrarn z inštalirano zmogljivostjo 25.681 megavatov, kar ustreza 10 odstotkom domače energetske porabe. Toda v načrtu imajo še drugih 20 do 30 takšnih central, tako da bi z njimi krili 27-30 odstotkov popraševanja po elektriki do leta 2030.
Čemu vse to? »Ker lahko pri nas matematično izključimo takšno nesrečo kakršna je bila v Černobilu,« odgovarjajo pri omenjeni ustanovi s pripombo, da razpolagajo z vrhunsko tehnologijo in vrhunskimi tehniki. Za varnost ljudi bodo skrbeli na tri načine: pri gradnji JE bodo izkoristili najboljši material ne glede na izdatke,- centrale bodo opremljene s trojnim elektronskim sistemom za takojšnjo preveritev kakršne koli okvare, reaktorji pa se bodo avtomatično ustavili v primeru hujše nesreče; najbolj občutljivi in najnevarnejši deli central bodo pokriti z oblogami, ki jim radioaktivnost ne bo mogla do živega. Skratka, tudi če boš za sosedo imel jedrsko elektrarno, boš lahko mirno spal... Drugače meni Icuzo Šigemacu, ki predseduje skladu za raziskave o učinkih tragedije v Hirošimi: »Nobene tehnološke rešitve ni, ki bi človeka obvarovala pred radioaktivnostjo!«.
D. G.
Atentat na Cipru
Aretirali dva Arabca
NIKOZIJA — Ciprske oblasti so sporočile, da so aretirale dva Arabca, ki naj bi bila avtorja napada na britansko vojaško vozilo, na katerem sta se peljala 35-letni kapral John Bailey in 15-letna Linda Wil-kinson, hčerka nekega oficirja.
Tiskovna agencija Cyprus News je posredovala tudi imeni obeh aretirancev. Gre za 24-letnega Rašida Abdulaha Salerna in dve leti starejšega Saleha Alija Hamada. Arabca naj bi najela dva avtomobila in naj bi se potem mudila v bližini kraja, kjer so v ponedeljek izvršili atentat na britansko terensko vozilo. Oba britanska državljana sta bila v atentatu lažje ranjena.
Apabska napadalca naj bi pripravila zasedo vozilu, ki se je peljalo proti britanski vojaški bazi v Epis-kopi. Že lani je bila britanska baza pri Akrotiriju tarča arabskega napada, preiskovalci pa takrat niso zasledili krivcev.
Velikonočna kraja v Breri
Neznanci so si za veliko noč privoščili sliko »Cerkev z jamo« flamskega slikarja Jana Breugla, ki so jo odnesli iz brerske pinakoteke	(AP)
Mavretanci nasprotujejo izgradnji šestega maroškega obrambnega zidu
ALŽIR — Gradnja maroških obrambnih zidov, s katerimi namerava kralj Husein obvarovati s fosfati izredno bogata področja Zahodne Sahare, se nadaljuje z nezmanjšano intenzivnostjo.
Izgradnja šestega zidu, tik ob meji z Mavretanijo, pa vsebuje širše politične implikacije, ki gredo preko spora med Marokom in Polisariom za nadvlado nad Zahodno Saharo. V Zuerateju, na sami meji z Zahodno Saharo, imajo namreč Mavretanci bogate rudnike železa, ki so skoraj izključni vir deviznih prihodkov revne države. Maroška vojska je svoja taborišča postavila le 400 metrov stran od obmejnega mesta Inal in približno dva kilo-
metra od železniške proge, po kateri prenašajo železovo rudo v pristanišče Nuahibu in od tamv svet.
Borci Polisaria so se gradnji maroških obrambnih zidov vedno, sicer s skromnimi uspehi, zoperstavljali, Mavretance pa skrbi, da bi gradnja obrambnega zidu privedla do zaostritve vojaškega položaja na meji; to bi onemogočilo varen prevoz železove rude in bi bili Mavretanci ob prepotreben vir deviznih dohodkov.
Mavretanija je bila leta 1976 med podpisnicami tristranskega madridskega sporazuma in je zasedla južno polovico Zahodne Sahare. Napadi Polisaria na ležišča v Zuerateju pa so jo prisilili k odstopu od ozemeljskih zahtev in k podpisu mirovnega sporazuma s Polisariom.
Ameriški klub uspešnih dam
STANFORD — Zasebnih krožkov bolj ali manj elitnega značaja je na svetu še in še, nedvomno pa je »Komite dvestotih« eden izmed najbolj prestižnih klubov na svetu. Klub ima namreč 240 članov, pardon, članic, saj ga sestavljajo le priznane (beri finančno uspešne) Američanke, ki so na čeju industrijskih ali gospodarskih objektov.
Gre torej za ženske, ki so utelešena verzija junakinj televizijskih seri-alov Dallas in Dinasty. Z levo roko urejajo podjetja, ki fakturirajo tudi 5 milijonov dolarjev letno in marsikatera izmed članic je tudi lastnica podjetja, ki ga upravlja. Članice »Komiteja dvestotih« so tudi sorazmerno mlade, saj je poprečna starost vseh bogatih dam 49 let. Susan Bird, predsednica čikaške sekcije komiteja je priznala, da se članice sicer skušajo na vse kriplje rešiti moških stereotipov in si zato gradijo »podobo« uspešne menežerke. Usklajevanje službe z zasebnim življenjem je največji križ vseh članic, večina od katerih je ločena ali samska in brez otrok.
Tudi jaz sem lačna!
Potrpežljivost res ni vrlina s katero bi se lahko ponašala mlada orangutanka na sliki	(AP)
Kuvajtsko nafto bodo peljali ameriški in sovjetski tankerji
BEJRUT - Iraško-iranski vojni spopad v Zalivu bo verjetno »obogaten« še z enim absurdom; kaže namreč, da je vest, ki je te dni prišla iz ameriških krogov, resnična in da bo Kuvajt za prevoz svoje nafte najel sovjetske in ameriške tankerje. Kuvajt se je odločil za to potezo v upanju, da ne bodo iranski avioni napadali ladij, ki plujejo pod zastavo dveh supersil, posebno še, če jih bodo med potjo spremljale vojne ladje.
Vse se je pričelo pred tremi meseci, ko so začeli odposlanci Kuvajta potovati na relaciji med Washingtonom in Moskvo z zamislijo, da bi za prevoz svoje nafte iz bogatih vrelcev v Zalivu do kupcev po svetu, najeli ameriške in sovjetske tankerje. Ko so ta namen odkrili ameriški novinarji in so o tem obvestili javnost, je propadla tajnost akcije, ki bi bila potrebna^za lažji uspeh akcije; po novici se je iz kuvajtskih krogov usul »običajen« plaz demantijev, pritrjevanj in dvoumnih izjav.
Govorice je utišal Gerasimov, glasnik sovjetskega zunanjega ministrstva, ki je obvestil javnost, da sta SZ in Kuvajt sklenila sporazum o najetju sovjetskih tankerjev za prevoz kuvajtske nafte. Temu je sledila ogorčena izjava predstavnika iranske vlade, ki je dejal, da bi
povečana prisotnost supersil privedla do zaostritve položaja in v potrditev svoje namere je Teheran še isti dan potopil tanker, ki je za Kuvajt plul pod filipinsko zastavo. To je bil že tristoti tanker odkar sta se leta 1980 bojujoči strani odločili za takšno obliko boja.
Diplomatski krogi v Zalivu in zavarovalne družbe se zaenkrat ne izpostavljajo — sovjetsko izjavo je namreč zanikalo kuvajtsko zunanje ministrstvo — in le analizirajo vse možne implikacije, ki bi jih ta »posel« predstavljal. Iz čisto trgovskega vidika imajo nedvomno večjo prednost sovjetski tankerji, saj ti pripadajo državni družbi in lahko torej nudijo večjo garancijo za varen dovoz nafte. Kar se pa tiče ameriš-• kih, francoskih in britanskih ladij bi lahko obstajale številne zakonske prepreke, poleg drugih ovir sindikalnega in finančnega značaja, ki ne bi prispevale k uresničitvi kuvajtske zamisli.
Če bi do najetja ameriških oz. sovjetskih ladij res prišlo, bi se tu tudi konkretno postavilo vprašanje vojaške zaščite ladij, ki plujejo pod ameriško ali sovjetsko zastavo; trenutno imajo v Zalivu najmočnejše ladjevje Američani, veča pa se tudi sovjetska prisotnost kot tudi število »obiskov« ladjevja obeh supersil.