Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . ... L 800 Gori zla, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 Letna naročnina . . . ... L 1.500 PODUREDNIŠTVO: Letna inozemstvo . . ... L 2.500 T r i e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 Wi Leto XII. - Štev. 15 (584) Gorica - četrtek 14. aprila 1960 - Trst Posamezna številka L 30 Velikonočni govor svetega očeta Lani je na veliko soboto sv. oče imel nagovor na vse vernike sveta. Letos prinašamo ta govor, ki je še vedno živ in pomenljiv za vsakega kristjana. (Ured). Nocoj, ko je spomin na smrt Gospodovo še vzrok žalosti, a že prevladuje veselo pričakovanje svetega Vstajenja, prihaja naš glas do vas, ljubljeni otroci Italije in vsega sveta, da se verno pripravite Za slovesno velikonočno praznovanje. Čez nekaj ur se bodo zbrale v veličastnih stolnicah in katedralah, v preprostih cerkvicah misijonskih postojank, v mestnih in podeželskih župnijah krščanske občine, kjerkoli se v veri in ljubezni zbira krščansko ljudstvo ob svojih duhovnikih, bo sredi noči slovesno zadonel spev Exultet in se bo dvignil k nebu prvi aleluja v sladki gregorijanski melodiji. V nestrpnem pričakovanju tega naznanila prihaja naša beseda k vam, ljubljeni otroci. Novi papež obhaja letos z vami Veliko noč, poklican, da vodi kot vidni poglavar Cerkev, kateri je vstali Odrešenik nevidni edini poglavar. Kako čudovit dokaz trajnosti svete Cerkve, skrivnostnega telesa Kristusovega, ki od Odrešenika prejema neprenehoma življenje, ki jo dela nesmrtno. Kako ganljivo pričevanje resničnosti zgodovinskega dogodka vstajenja Jezusovega, ki se je zgodilo pred dvajsetimi stoletji, pa je še danes trdna podlaga krščanske skupnosti, zdrava hrana njenega verovanja, razlog veselega upanja in spodbuda njene dobrodelnosti. Cerkev živi iz svojega Ustanovitelja Cerkev je živa, kakor je živ njen božji Ustanovitelj. Cerkev gre naprej v svoji življenjski sili, kakor Kristus, ki zmagoslavno prihaja iz zaprtega groba, pred katerega so postavili stražo, a se je prej podvrgel zahtevi umrljive narave. V teku stoletij so bili sovražniki Cerkve, ki so jo hoteli zapreti v grob in so slavili njeno agonijo in njeno smrt. Toda ta ima v sebi nepremagljivo moč svojega Ustanovitelja, z njim je vedno znova vstala prenovljena, odpuščajoč vsem in zagotavljajoč vedrost in mir ponižnim, ubogim, trpečim, ljudem dobre volje. To je smisel bližnjega velikonočnega praznika, na katerega vas ljubeznivo spominjamo, ljubljeni o-troci, da bi vaša vera in zvestoba Cerkvi nikdar ne opešala, nasprotno, da bi utrjeni v ljubezni, znali Z veseljem in velikodušno se udeleževati življenja vaše matere, prepričani v njeno zmagoslavno varnost, pripravljeni tudi na boj za njeno obrambo, na žrtev za njeno razširjenje, kakor pravi sv. Pavel: »Trudite se, da ohranite edinost duha z vezjo miru; eno telo in en Chdi, kakor ste tudi bili poklicani k enemu upanju svojega poklica; en Gospod, ena vera, en krst, en Kog in Oče vseh, ki je nad vsemi In po vseh in v vseh.« (Ef 4,3-6). Velika noč je skrivnost smrti in življenja Vesela skrivnost, ki se bo to noč velikonočne vigilije spet obnovila, Pa nima samo tega pomena, kate-r?ga smo omenili, marveč ima tudi vrednost, ker deli slehernemu kristjanu duhovno življenje in ga dela podobnega vstalemu Kristu-su. Velika noč je za vse skrivnost smrti in življenja: in to po izrecni zapovedi Cerkve, na katero vas očetovsko spominjamo, po kateri je vsak vernik povabljen v tem času, da očisti vest z zakramentom pokore v Krvi Kristusovi, in je poklican, da se približa evharistični pojedini s čim večjo vero, da se hrani z življenjskim mesom brezmadežnega Jagnjeta. Skrivnost Velike noči je torej smrt in vstajenje za slehernega vernika. Ob spominu na trpljenje Gospodovo, ki je za nas hotel biti »zaničevan, zadnji med ljudmi, mož bolečin, ki zna trpeti,« nas velikonočno slavje poziva, da odmrjemo grehu, da »postržemo stari kvas hudobije in malopridnosti, da postanemo nova stvar.« Ce je On, ki je Sin božji po naravi, hotel biti »pokoren do smrti, do smrti na križu,« smo mi, ki smo po njem postali otroci božji po milosti, dolžni posnemati ga in ponavljati njegova dela. Pripadnost h krščanstvu nas dela deležne duhovne smrti s Kristusom, kakor spodbuja apostol: »Ali mar ne veste, da smo vsi, kateri smo bili krščeni v Kristusa Jezusa, bili krščeni v njegovo smrt? Pokopani smo bili torej z. njim po krstu v smrt, da bi tako, kakor je Kristus vstal od mrtvih s slavo Očetovo, tudi mi zaživeli novo življenje... Naj torej v vašem umrljivem telesu ne kraljuje greh, da bi služili njegovim pohotam...« (Rim 6,3-4.12). Naša Velika noč je torej za vse umiranje grehu, strastem, sovraštvu, neprijateljstvu, vsemu temu, kar je vir neuravnovešenosti, žalosti in trpljenja tako na duhovnem, kakor materialnem področju. Ta smrt je dejansko samo prvi korak k višjim ciljem: zakaj Velika noč je tudi skrivnost življenja. Krščanstvo je zaklad, ki dela življenje prijetnejše Moramo to posebej poudariti z isto trdnostjo kakor apostoli, in vi, ljubljeni sinovi, morate biti prepričani, da je to kakor dragocen zaklad, ki edini more napraviti bogatejše in jasnejše vsakdanje življenje: Krščanstvo ni skupek činiteljev, ki stiskajo in tlačijo k tlom, kakor trde tisti, ki nimajo vere, marveč je mir, veselje, ljubezen, je življenje, ki se vedno obnavlja, kakor skrivnostna moč narave spomladi. Vir tega veselja je vstali Kristus, ki osvobaja ljudi od suženjstva greha in jih vabi, da so z njim nova stvar v pričakovanju blažene večnosti. S kakšno močjo bodo spet odmevale besede berila svete maše: »Ce ste vstali s Kristusom, iščite, kar je zgoraj, kjer je Kristus, sedeč na desnici božji■ Kar je zgoraj, po tem hrepenite, ne po tem, kar je na zemlji. Zakaj umrli ste in vaše Življenje je s Kristusom skrito v Bogu. Ko se pokaže Kristus, vaše življenje, takrat se boste tudi vi Z njim prikazali v slavi.« (Ko 13, 1-4). O, da bi s Kristusom vsi vstali! Vso velikonočno dobo Cerkev poje veselo naznanilo: »Gospod je res vstal!« Isto se mora reči o vsakem izmed nas njegovih bratov: »Res je vstal!« Res je vstal, kdor je bil v grehu. Vstali so dvomljivci, nezaupneži, plašljivci, mlačneži. Vstali so stiskani, žalostni, zaničevani in ubogi! To je voščilo, ki vam ga izreka- mo, polni očetovskega čustva, s srcem, ki nosi v sebi veselje in stiske vseh, katere nam je Bog zaupal. Naša molitev se dviga goreča k Odrešeniku za vse in za vsakega izmed vas: za duhovnike in duše Bogu posvečene, za drzno in za skrbno mladino, bodoče upanje Cerkve, za krščanske družine, posebej še za tiste, ki v svojem naročju varujejo z večjo zvestobo in žrtvijo dragoceni zaklad številnih otrok; za tiste katerim še visoka starost kaže trdno upanje na nebeško domovino; za tiste, ki učijo, ki študirajo, ki delajo; posebej še za delavce, ki o-pravljajo težko delo podnevi in ponoči; za bolnike, ki so nam tako __________________ pri srcu. Vsem hočemo zagotiviti, da jim sledi neprestano naša posebna ljubezen, prav tudi, da je njih življenje, čeprav skrito in ponižno, tako zelo bogato pred Bogom! Molitev za mir Dvigamo tudi posebno molitev, da bi mir, sad miroljubnosti in dobre volje, trajno vladal med narodi, ki so še vedno zaskrbljeni zaradi oblakov, ki od časa do časa počrnijo obzorje. Molimo za poglavarje držav, ki z nami vred priznavajo, da jih njih visoki položaj ne dela za samodržne razsodnike, marveč jih postavlja za varuhe narodov, katerim morajo zagotoviti spoštovanje osnovnih pravic človeške osebnosti; molimo za tiste, ki še vedno trpijo na posledicah vojne, po 14. letih od njenega konca; še na prav poseben način molimo za one častite brate in sinove, od vseh nam najdražje, ki so brez družine in brez domovine, brez svobode in so živa in žalostna priča zla, ki zadene človeštvo, kadar ni resničnega miru in njegovih pravih sadov. Spomin na Bolgare Kdo nas ne bo razumel in nam odpustil, če nam, ki smo postavljeni po posebni previdnosti, da objamemo vse narode sveta, enako poklicane in vzgojene tekom dolgih stoletij za vero in milost Jezusa Odrešenika, naše srce ne more zadržati od gorečega čustva za sinove močnega in dobrega naroda, s katerim smo se srečali na naši poti, s katerim smo delili življenje v naših najbolj delavnih letih od 1925 do 1934, tostran in onstran velikega Balkana, v izvrševanju duhovnega poslanstva, v duhu obojestranskega spoštovanja in krščanskega bratstva? Radi se spominjamo z živim čustvom teh papeževanju, radi pridružimo naša voščila in naš pozdrav z blagoslovom vsem, katere smo kasneje srečali po potih od Vzhoda do Zahoda, Turkom, Grkom in Francozom, ki so vsi bili tako ljubeznivi do naše osebe, vsi, enako ljubljeni v luči in ljubezni Kristusovi. O odrešenik vseh narodov, o Jezus, nedolžna velikonočna žrtev, Surrexil Al-le - ve - re , lu - ta Dominus %btalcem i*-P*u*te- ~Uiem iottudnibom, * «Vv ijem jehme, naj jim vdali veheat pri nese steče in lejjeija miru. UREDNIŠTVO IN UPRAVA dobrih, delavnih ljudi, poštetiih in iskrenih, njih lepe prestolnice Sofije, ki nas vodi v staro Sardi-ko prvih krščanskih stoletij in v dobo njihove slavne zgodovine. Mnogo let je, odkar se je pogled tega ljubega naroda odmaknil našim očem, toda vsa tista ljubezniva poznanstva z osebami in družinami so živa v našem srcu in v naši vsakdanji molitvi. Spominu na Bolgare v tej Veliki noči Gospodovi, prvi v našem BRŠLJANSKI: Sen velike noči »Kje Kristus je?« Krilatec žarnooki ženam ponižnim odgovarja: »Ni v grobu več svetov Vladarja, vstal je od smrti Bog — Globoki!« Odvalil kamen angel, zgolj duhovi močnejši so kot gore in svetovi, Bog nad vesoljem v vekove diha, da Slovo bi upodobil — ni na zemlji stiha. »Jaz sem Življenje in Vstajenje ...« besede bisernate Večnega Vrtnarja; ko modrijan umolkne, Slova sveti zarja, molitev po Odrešeniku hrepenenje. Vstal Kristus poveličan je iz groba, tako se prebudiš ob angelski hozani, ko konec časov Bog oznani, grobovi minejo — vse bo podoba. ki si spravil grešnike z Očetom, daj zaželeni dar vsem in posameznim članom človeške družine, da bo ta luč, ki se znova prižiga, pregnala iz misli temo zmot, očisti notranjost src, razsvetli vsakemu pot njegovega poklica in vzbudi po vsem svetu gorečnost in dela ljubezni, pravičnosti, dobrote in miru. Sveti oče za begunce V četrtek 7. aprila je sveti oče v svoji privatni kapeli daroval sveto mašo za dober uspeh leta beguncev. Istega dne je Sveta stolica, skupno z mnogimi drugimi državami, izdala posebno znamko, ki naj bi širila zanimanje za begunski problem. Najbolj zaslužna mati leta Za god svete Monike, 8. maja, bo v Rimu posebna slovesnost, na kateri bodo izbrali in nagradili najzaslužnejšo mater v letu. Nagrada bo obstajala v tem, da bodo skušali izpolniti eno željo odlikovane matere. Pri izbiri najboljše matere se bodo ozirali na požrtvovalnost, dobroto in odpovedi. Sveti oče pri obredih velikega tedna Sveti oče je v nedeljo dopoldne v baziliki svetega Pavla blagoslovil oljke in se udeležil običajne procesije. Na veliki četrtek ob petih se je udeležil svete maše v lateranski baziliki. Na veliki petek je bil prisoten pri obredih v cerkvi Marije Velike. Tambronijeva vlada je odstopila Kam se bo sedaj usmerila Krščanska demokracija? Po 50 dnevih vladne krize je Italija še vedno brez vlade, kajti tudi Tambronijeva vlada je pretekli ponedeljek podala o-stavko po manj kot enem tednu življenja. Kako je prišlo do tega? Kot znano je Tambroni sestavil svojo vlado iz samih demokristjanov, vendar tako, da so bile v njej zastopane vse struje KD. Njegov namen je bil, naj bi bila to »upravna vlada«, ki bi za nekaj časa opravljala državne posle, pozneje pa pustila svoje mesto novi demokratični vladi, ko bi se položaj razčistil. Sestavil je zato program svoje vlade v soglasju z njenim namenom. Tako se je predstavil poslanski zbornici. Ta je dala vladi sicer zaupnico, toda s tako majhno večino, da je bilo takoj jasno, da zbornica nove vlade ne mara. Za vlado je namreč glasovalo 300 poslancev, proti pa 293. Poleg tega je bila Še ena značilnost: za vlado so se poleg demokristjanov izrekli samo še misini ter 4 neodvisneži. To dejstvo, da so vlado pravzaprav rešili misini, je razhudilo levičarje v Tambronijevi vladi. Zato je minister Pastore kmalu odstopil, njemu sta sledila še dva druga ministra. Ti ministri so motivirali svoj odstop z dejstvom, da demokrščanska vlada ne more in ne sme vladati le s pomočjo neofašističnih glasov. Po odstopu treh ministrov je bilo takoj jasno, da vlada mora nekaj ukreniti: ali naj sprejme misinske glasove ali naj odstopi. V ponedeljek se je sestalo vodstvo KD, ki je odločilo, da vlada ne sme sloneti na odločilnih misinskih glasovih. Tambroni je zato še isti dan sklical sejo vlade, ki je soglasno odstopila. Italija je tako zopet brez vlade, ravno ko se je zdelo, da je krize konec. Ta nova kriza je izvala v celi državi veliko nezadovoljstvo. Menda ni časopisa, ki bi ne zaradi tega kritiziral kršč. demokracije ter ji očital nesposobnosti pri reševanju sedanje krize. Položaj je res poln zaskrbljenosti, ker priča, da je v KD velika ne-edinost in s tem tudi v sami italijanski demokraciji. Mnogi vidijo v tem znamenje, da je ital. demokracija nezrela in nezmožna za vladanje države. Tak pesimizem sicer ne odgovarja resnici, vendar priča, da v Italiji nekaj ni v redu in zlasti, da nekaj ni v redu v vrstah KD. In to, kar ni v redu v KD, je dejstvo, da vleče vsak na svojo stran. Kot znano, je KD sredinska stranka, ki zbira v svojih vrstah ljudi vseh slojev, od delavcev preko kmetov, obrtnikov, inteligence pa do industrialcev. Ti razni sloji pa hočejo v stranki braniti vsak svoje interese. Zato so v njej nastale razne struje: leva, ki jo tvorijo zlasti delavski zastopniki iz ACLI in sindikalisti: desna, ki zastopa predvsem industrijce ter kapital; končno je center, ki je nekoč bil najmočnejši, po De Gasperijevi smrti je pa oši-bel. Sedaj se godi, da v stranki vsaka teh struj vleče na svojo stran: levica na levo k socialistom; desnica na desno k liberalcem in monarhistom; center bi moral držati ravnovesje, pa ga ne more, ker nima take močne osebnosti, kot je bil De Gasperi. Vsled tega prisostvujemo dejstvu, da se KD zažene enkrat na levo (n. pr. pod Fanfanijevo vlado) in tedaj sabotira desnica (prosti strelci, ki so povzročili, da je Fanfani odstopil); drugič se nagne na desno in tedaj odstopijo levičarji (primer sedanje Tambronijeve vlade). Prejšnja sredinska vlada Antona Segnija je ostala eno leto, dokler se ni nagnila na levo in so jo zato vrgli liberalci. Ta notranja dialektika v KD, kot imenujejo to nihanje KD, je kriva, da Italija ne more priti do stalne vlade. Vse kaže, da do take vlade tudi ne bomo prišli, če pristaši KD ne bodo razumeli, da se mora tudi strankino vodstvo podrediti večini in sprejeti politiko strankine večine. Kdor tega noče, naj pač stranko zapusti, sicer se bo zgodilo, da se bo krščanska demokra- cija razkropila v dve stranki, kot se je zgodilo na Siciliji pod Milazzom. Možno je pa tudi drugo dejstvo, da Italijani ne bodo več zaupali KD in bodo na prihodnjih volitvah dali svoj glas drugim strankam. Katerim? Gotovo da ga bodo dali ali socialkomunistom ali pa misinom. In demokracije v Italiji bo zopet konec po krivdi demokristjanov samih. So pa tudi taki, ki trdijo, da je za nihanje KD med levico in desnico krivda tudi izven KD same, namreč v raznih visokih krogih Cerkve v Italiji, ki baje odločno nasprotuje vezanju na levico. Težko je kontrolirati take trditve. Eno je gotovo: KD mora najti pot iz soteske, v katero je zašla, sicer bo konec nje in demokracije v Italiji. Pomlad je prišla tudi pod mogočne Dolomite Po krvavih neredih v Južni Afriki Krvavi dogodki v Južno-afriški zvezi so mučno odjeknili v vsem svetu. Razburili so vso svetovno in mednarodno javnost, tako da se je moral sestati celo Varnostni svet Združenih narodov. Zlasti pa je rasistična politika južno-afriške vlade globoko vznemirila javno mnenje v vseh deželah sveta. Kot znano je do krvavih spopadov med belci in črnci v Južni Afriki prišlo zaradi tega, ker vlada noče pustiti črnopoltega prebivalstva, da bi imelo kaj besede pri vodstvu države. Zato jim noče priznati političnih in civilnih pravic, ki jih uživajo belci tako holandskega, kot angleškega porekla. Zadnja leta so vse črno prebivalstvo nastanili v posebnih odkazanih prostorih — rezervacijah — ter jim pred kratkim prepovedali kretati se po deželi in mestih brez posebnih prepustnic, kar je dalo povod neredom zadnjih tednov. Minuli teden pa je neki kmet oddal dva strela s samokresom proti vladnemu načelniku Verwoerdu ter ga ranil v grlo in glavo, vendar ne smrtno nevarno. Po zadnjih poročilih naj bi ne šlo za političen atentat, ker da atentator ni človek pri čisti pameti; vendar so kljub temu značilne okoliščine, v katerih se je atentat izvršil. Vsi se sprašujejo, čemu tako sovraštvo črncev do belcev ter strah belcev do črncev. Ali bi ne mogli vsi lepo živeti v miru in sožitju? Treba je najprej priznati, da nima vlada belcev načelno nobene osnove, da smatra svoje podanike črnega polta za drugovrstne državljane. Zato tudi politika rasne segregacije ne more biti kot le začasnega značaja, če se že hočejo belci predčasno zavarovati, da bi jih črnci kar čez noč ne postavili v vladno manjšino. Toda postopek, kakršnega je ubrala južno-afriška vlada in na njem tudi vztraja, ne more naleteti na drugo kot na obsojanje. Priznamo, da se belo prebivalstvo boji za svoje interese in da ima vso pravico ostati v deželi, v katero so se naselili njihovi pred- niki pred stoletji in desetletji in ki je postala njihova rodna domovina. Toda, če hoče v deželi ostati, mora nujno najti neko pot sožitja s črnopoltimi domačini-ro-jaki. Sedanje stanje ne more iti več naprej, ker politika rasne diskriminacije ne vodi k pravični in za vse sprejemljivi rešitvi. »ZADRŽANJE« KOMUNISTOV Dogodke v Južni Afriki obsojajo vsi resnično demokratični ljudje. Komunisti vseh odtenkov pa so se hoteli v tem še posebej odlikovati, toda ne zato, da oni kaj dajo na demokracijo in človečanstvo, ampak iz golih propagandnih ciljev. Mi smo in bomo obsojali zločine komunizma v Rusiji, na Madžarskem in v ostalih komunističnih državah, kakor obsojamo rasistično politiko v Jukni Afriki. Toda vedeti je tudi treba, da tisti, ki danes najbolj kričijo, niso nad pokolom madžarskih rodoljubov pred štirimi leti ter 150 mladoletnikov pred pol leta dahnili niti besede obsodbe. Oboji hočejo biti v svoji deželi sami gospodarji, Afričani in Madžari. Zato je hinavsko imenovati južnoafriško vlado za zločinsko, Kadarjevo pa za »ljudsko« demokratično. Od več strani se je slišalo, češ da katoliška Cerkev ni obsodila dogodkov v Južni Afriki. Ali se na ta neosnovan očitek sploh splača odgovarjati? Naj povemo le, da je Cerkev že davno obsodila rasizem vseh vrst, in to na najbolj odločen način. V zadnjem času pa je sama dejansko pokazala vsemu svetu, kako ena gleda na to vprašanje. Povzdignila je do kardinalske časti prvega afriškega črnca, škofa Ru-gambwo iz Ugande. To veliko in plemenito dejanje je lahko vsemu človeštvu v ponos in zgled. Cerkev se je prva zavedla, da Afrika trka in da ji je treba odpreti. IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI Odložitev razorožitvene konference v Ženevi Po štirih tednih razpravljanja med peto-rico zahodnih (Amerika, Vel. Britanija, Francija, Italija im Kanada) ter petorico vzhodnih držav (Sovj. zveza, Poljska, Romunija, Češkoslovaška in Bolgarija) o splošni mednarodni razorožitvi niso prišli še do nebenega konkretnega zaključka. Potem ko sta obe strani, to je Vzhod in Zahod, razložili vsaka svoj razorožitveni načrt, bi morali začeti iskati skupne točke. Toda Sovjeti so vso stvar začeli sumljivo zavlačevati in vse je kazalo, da imajo nekaj za bregom. Zahodnjaki so uvideli, da iz te moke ne bo kruha, in so Sovjetom šli toliko naproti, da so vsi skupaj soglasno sklenili spričo bližnje vrhunske konie-rence odložiti delo Desetorice v Ženevi za dober mesec, in sicer od 29. aprila do 7. junija. To v upanju, da se bodo morda štirje veliki v Parizu 16. maja kaj več sporazumeli. Na vrhunskem sestanku bo namreč prav gotovo poleg nemškega vprašanja glavna točka dnevnega reda razorožitev. Nekoliko bolje gre na drugi ženevski konferenci, na kateri govorijo o prekinitvi atomskih eksplozij. Anglija in Amerika sta pristali na sovjetsko zahtevo po začasni prekinitvi vseh poizkusov, tudi podzemskih. Postavili so le naslednji pogoj: nadzorstvo. Sovjeti se pa temu izmikajo izgovarjajoč se, da bi mednarodno nadzorstvo pomenilo špijonažo. Ce sc tudi na tej atomski konferenci ne bodo rešili iz tega začaranega kroga, je malo verjetno, da bodo sklenili kaj v resnici pomembnega za človeštvo. De Gaulle v Londonu Predsednik francoske rebublike De Gaulle je bil pretekle dni na obisku pri angleškem ministrskem predsedniku Macmil-lanu v Londonu, kjer so ga nadvse prijazno in navdušeno sprejeli kot starega prijatelja. Sestal se je tudi s starim Churchillom, kolegam iz medvojnih časov. Zgledalo je, kakor da so Angleži pozabili na vsa nesoglasja z Evropo. Odkrito so se razgovorili o vseh aktualnih problemih, od Berlina, razorožitve pa do Skupnega evropskega tržišča. Vsi so ob tej priliki pričakovali, da bosta De Gaulle in Macmillan podpisala sporazum za začetek del pri predoru pod Ro-kavskim prelivom, s katerim naj bi povezali Francijo in Anglijo. Toda vse kaže, da niso hoteli mešati tega vprašanja s pripravami za vrhunski sestanek, v okviru katerega je bil ta obisk zamišljen. Proti koncu tega meseca pojde De Gaulle še v Ameriko k predsedniku ZDA, Velikonočno pismo iz taborišča Najprvo Vas prosimo, da oprostite našemu tako dolgemu molku. Saj sami veste za naše težko življenje in naše bolezni v teh krajih. Iz dna srca se Vam zahvaljujemo za velik dar, ki ga dobimo vsak teden, ko nam brezplačno pošiljate Vaš list. V veliko tolažbo nam je in vedno zvemo kaj novega iz naših krajev. Tu v taborišču nas je vedno manj. Od Božiča do danes nas je za vedno zapustilo pet Slovencev. Pošiljamo Vam njihova i-mena: Marija Lovišček iz Kanala, Jožef Kuščer iz Tolminskega, Franc Brecelj iz Dobravelj, Ivan Mozetič iz Mirna in Ivan Vežnavec s Krasa, ki nas je prav danes zapustil. Vsi so podlegli za isto boleznijo in bojimo se, da pojdemo za njimi tudi mi, saj nas je mnogo bolnih tu. Vsi so pokopani v Neaplju; radi bi jih šli obiskat in jim nesli kakšno cvetko na grob, a nimamo denarja za tako pot. Spominjamo pa se jih vsak dan v molitvi, da bi jim ljubi Bog dal večni mir, ki ga tu na svetu niso imeli. Voščimo Vam iz dna srca srečne in vesele velikonočne praznike in da bi Vam ljubi Bog stotero povrnil. Pelicon Ladislav Čampo A. A. I. Capua (Caserta) Nekaj besed k avstralskim »Mislim« V Avstraliji živi razmeroma najmanj slovenskih izseljencev. A so se kljub temu že dobro uveljavili, To nam pričajo predvsem kar tri revije, ki trenutino izhajajo v Avstraliji: Žar, ki izhaja že tretje leto, a je šele v zadnjem času pokazal svoje pravo lice modernega svobodomisleca, ki zelo rad udarja čez vero in duhovnike, bodi prilično ali neprilično. Zveza slovenskih klubov izdaja razmnoženo glasilo Vestnik Melbourne. Iz tega glasila je razvidno prizadevanje Slovencev v Avstraliji, da bi prišli do lastnega Doma v Viktoriji. Prinaša tudi poročila o delovanju raznih klubov v Avstraliji ter druge zanimivosti. Kot tretjo in najbogatejšo revijo pa moramo omeniti »Misli«, ki so letos stopile že v deveto leto življenja. »Misli« so mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji. Urejuje jih p. Bernard Ambrožič O.F.M. Pred njimi je tretja, marčna številka letošnjih »Misli«, te zunanja oprema je lepa in privlačna. Na 31 straneh nam »Misli« prinašajo veliko lepega in predvsem dobrega. V idejni zmedi, ki je nastala tudi med Slovenci v Avstraliji, so »Misli« svetal in gotov kažipot vsem. Uvodnik je posvečen sv. očetu in nosi naslov En pastir — ena čreda. Iz Finžgarjevih Sedem postnih podob je ponatisnjen članek Kristus in množica. Dr. Ivan Mikula pa nam govori o kardinalu Stepincu in njegovi smrti. Med drugim pravi: »...ob večletnih posledicah zasedbe slovanskega juga po Nemcih, Italijanih ter v očigled samo voljnih oblastnikov v Zagrebu, je nadškof Stepi-nac stal na braniku krščanskih načel in pravic katoliške Cerkve. Čeprav je kot Hrvat moral stati na strani Hrvatske, pa naj je bila še tako okrnjena in nepopolna, je vendar z osebnim zglednim zadržanjem in poučevanjem duhovščine in vernikov izpričal, da je Kristus svojo Cerkev postavil na neporušno skalo sv. Petra...« Janko Moder nam prinaša prevod svetopisemskega misterija v treh dejanjih »Lazarjeva smrt«. V listnici uredništva nam urednik pojasnjuje, da je prav ta verski misterij izbral za Misli, da bi se morda tudi avstralski odri povzpeli enkrat od burk in komedij do resnejših del. Dr. Anton Trstenjak pa govori mladim ljudem in sicer tokrat o prijateljstvu. V razmišljanju »Pod božjo mislijo smo« in »Zakaj Bog dopusti trpljenje«, pa najdemo besede tolažbe in vzpodbude za vse, ki trpijo. Kot povest »Misli« prinašajo p. Bazilija Tončka iz potoka. Sledijo še razne novice iz življenja avstralskih Slovencev ter iz domovine. RAZNO Umrl je veliki časnikar Orio Vergani Na milanskem velikem pokopališču so v četrtek 7. aprila položili k večnemu počitku velikega italijanskega časnikarja in pisatelja Oria Verganija. Velikanska množica, med njimi najvplivnejše osebnosti, so se poslovile od pokojnika na njegovi zadnji poti. Orio Vergani se je rodil v Milanu leta 1899. Živel je dolgo let v Rimu in se je še zelo mlad posvetil časnikarstvu. Leta 1926 je postal urednik lista »Corriere della Sera«. Poleg časnikarstva pa se je udejstvoval tudi kot pisatelj. Spisal je veliko novel, odrskih del, romanov in potopisnih črtic in bil večkrat odlikovan. Njegova smrt je zbudila med italijanskim ljud- stvom, zlasti še med časnikarji, globoko žalost. Zapušča ženo in dva sinova, ter 91-letno mamo, ki se je vse do zadnjega živo zanimala za sinovo literarno udejstvovanje. Letalo z darili za Hruščeva Iz letališča Orly v Franciji je pretekli teden odletelo proti Moskvi orjaško letalo »Tupolov 104«, ki je odpeljalo s seboj vsa številna darila, ki sta jih Hruščev in njegova žena dobila na svojem potovanju po Franciji. Hruščev je vsa darila sprejel in ker jih ob svojem odhodu ni mogel s seboj vzeti, je poslal pozneje letalo, da jih je odpeljalo v Moskvo. Med darili je j na prvem mestu avtomobil, potem na desetine zabojev šampanjca, deset kovčkov oblačilnih predmetov, knjige, gastronomske dobrote iz vseh pokrajin preko katerih je Hruščev potoval in nešteto umetnin ter drugih stvari, ki bodo sedaj krasili Hruščev dvorec v Kremlju. Jugoslovan je zadel 10 milijonov na »totocalcio« Beograjčan Stamenko Nikolič, po poklicu uradnik z dvema otrokoma, je 13. marca zadel na italijanskem totocalciu 10 milijonov. Takrat se je nahajal v Portorožu in je nekega prijatelja naprosil, naj v Trstu zanj izpolni obrazec za to igro. Imel je srečo in je zadel trinajstico in štiri dvanajstice. Jugoslovanske oblasti so mu že izdale potni list in Nikolič je odšel v Rim, kjer je dvignil denar. Povedal je, da bo z dobljenim denarjem sezidal hišico, ni pa povedal, koliko ga bo država za to obdavčila. Velik uspeh Claudia Ville v Moskvi Tudi Rusi se navdušujejo za moderne popevke, napolitanske ter starejše italijanske pesmi. To je dokazal zadnji obisk italijanskega popularnega pevca Claudia Villa v Moskvi. Pel je v Moskvi v dvorani »Čajkovski« pred 2500 osebami. Občinstvo mu je navdušeno ploskalo in zahtevalo še druge pesmi, zlasti popevko »Volare«. 28. maja zaključek šolskega leta Letošnje šolsko leto je že stopilo v svoje zadnje tromesečje. Vzgojno ministrstvo je odredilo, da se bo pouk na šolah končal letos 28. maja. Sprejemni izpiti se bodo začeli 3. junija, zaključni pa 20. junija in popravni 12. septembra. Zrelostnih in usposobljenostnih izpitov se bo letos udeležilo kakih 130.000 kandidatov, to je za 10 tisoč več kot v lanskem šolskem letu. Za izpraševanje bo potrebno okrog 1700 izpitnih komisij s 16 tisoč profesorji. Cerkev so premaknili Ob Lucernskem jezeru v Švici na mestu, I kjer se je leta 1935 smrtno ponesrečila belgijska kraljica Astrid, so postavili kapelico. Sedaj so morali zaradi urbanistične preureditve to 160 tonsko stavbo premakniti za celih 75 metrov. Po dolgih pripravljalnih delih so kapelico preko postavljenih tračnic srečno premaknili na določeno niesto, kjer bo sedaj dokončno stala. Nečaka Jacinte in Francka duhovnika V Fatimi sta darovala prvo sveto mašo Anton in Jožef, nečaka Marijinih malih zaupnikov pri prikazovanju v Fatimi, Ja' cinte in Francka. Novomašnika pripadata salezijanski družbi. Tudi nečak tretje Marijine zaupnice, Lucije, ki je še živa, ic postal duhovnik. Kakim razlika je med napuhom in >te' čimrnostjo? Napuh se ne zmeni za druge, nečimrnost pa se vedno vprašuje, kaj drugi o njej ”u' slijo. Velikonočna pridiga in življenje Velika noč oznanja največjo zmago v zgodovini. Na resnici o Kristusovem vstajenju sloni vsa naša vera. To je na sebi najbolj čutil apostol Pavel, ki mu je prikazen vstalega Zveličarja v hipu vlila neomajno vero v vse krščanske resnice. Iz lastne izkušnje govori, ko piše kristjanom v Korint: »Če Kristus ni vstal, potem je prazno naše oznanjevanje, prazna tudi vaša vera. Očitno je pa tudi, da smo lažnive priče božje, ker smo pričali zoper Boga, češ da je obudil Kristusa, ki ga ni obudil... Ako Kristus ni vstal, je prazna vaša vera, še ste v grehih. Torej so izgubljeni tudi tisti, ki so zaspali v Kristusu...« (1 Kor 15,13-19). Toda, tako hoče reči sv. Pavel, dejstvo o vstajenju našega Gospoda je neizpodbitno izpričano. Izpričal ga je Kristus sam, ko se je velikokrat prikazal apostolom in drugim ljudem, preden je odšel v nebesa; o enem teh prikazovanj govori tudi evangelij velikonočnega praznika. Naša vera v vstajenje je potrjena po izpovedi mnogih verodostojnih prič, ki so vstalega Zveličarja videle, z njim govorile, se ga dotikale in mnogi od teh so svoje pričevanje potrdili tudi z mučeniško smrtjo. Vstajenje Kristusovo je najmočnejši dokaz, da je On res Sin božji : po telesu je bil potomec Davidov, po duhu svetosti in moči pa je bil izpričan »za mogočnega Sina božjega po vstajenju od mrtvih«. Bog je pokazal, kakor piše apostol narodov, silno moč v Kristusu, ko »ga je obudil od mrtvih in ga posadil na svojo desnico v ne- Čudovita je pomlad v Palestini. Kar čez . noč i vstane iz deževnih, pustih dni, kakor da bi umetnikova roka z enim samim zamahom pričarala življenje na mrtvo platno. Gladina Genezareškega jezera se blesti v prvi sončni pripeki. Črede ovac pulijo sočno travo, budno pastirjevo oko pa se neprestano povrača k jagnjetu, ki ga je izbral za letošnji velikonočni zakol. Nepregledna žitna polja osvežujejo prej tako Pusto zimsko pokrajino. Naselja se vsa bela in svetla pogrezajo v sveže zelenje. Tropi otrok se podijo po bleščeči prašni cesti, žene hite k studencu in se potem vračajo s polnimi vrči na glavi. Od vsepovsod se razlegajo klici veselja in petja. Le pred Jairovo hišo je vse skrivnostno tiho. Okna so zagrnjena, da se mimoidoči strahoma ozirajo vanje. V polmračni sobi leži na nizki postelji Jairova edinka in u-mira. Saj ni še začela živeti in že jo je smrt izbrala za svojo žrtev. Tedne in tedne se že bori z vročico, obnemogla je in onemela v tem boju s smrtjo. Z zaprtimi očmi leži in se nič ne oglaša ljubeči materi, ki ji boža razbeljeno čelo in jo kliče z najslajšimi imeni. Tudi njene prijateljice so ob njej, a ona jih ne opazi Več. Tam v kotu samevajo njeni lični sandali, njena dragocena obleka. Bogati Jair, načelnik shodnice, hodi o-krog okamenel od bolesti. Ne more dolgo Vzdržati v sobi. Pogled na umirajočo ljubljenko mu para srce. Kaj vse bi dal tistemu, ki bi jo rešil. Moreče vzdušje bolniške sobe zdajci pretrgajo navdušeni vzkliki prerivajoče se množice, ki hiti mimo proti jezeru. »Gredo naproti rabiju, Jezusu iz Nazareta,« odgovori dekličina prijateljica na vprašajoči materin pogled. Umirajoča deklica sliši to ime, ki ji kot sončni žarek na mah razsvetli dušo, ime, ki ga je oče z vsem zaničevanjem izgo-Varjal. Njo pa je vedno privlačevalo s skrivnostno silo. Ustnic ne more več premakniti, a njeno srce kliče: »Jezus, Jezus iz Nazareta...« S 'cm imenom v srcu umrje. Bogati in ponosni Jair pa tava okrog ,n ne najde pokoja. Zajame ga množica, k* hiti Jezusu naproti. Sami razcapanci so, ubogi, ki zaudarjajo po ribah in trohnobi zimskih dni. Ti so vsi navdušeni za Jezusu iz Nazareta. Bogatini pa se zanj ne zmenijo. In vendar pravijo, da vse pre-htore, da dela velike čudeže. Kaj, ko bi 'u tasti j hih ‘Ovcga. Ob takih prilikah se me po- božnost in hrepenenje po velikonoč-sPovedih prejšnjih časov, i v ?abnjih desetletjih sem jaz, stara spo-I ... rilca, doživela težak udarec. Ljudje me s° hoteli več obiskovati spredaj, ob glav- . n oltarju, pred očmi cele občine; posta.. ‘O Je vedno bolj samotno okoli mene. j ^ župnik zbral nekaj močnih mož, ki raža. To bi bila kratka ocena omenjene iti gedije. Ali je v njej tudi kaj senčnih s ni? Mislim, da bi edina napaka te * bila v tem, da je preveč pristranska, roma da so nekatere osebe prikazan® naj lepši luči, medtem ko so druge v P vem in popolnem nasprotju s temi- ^ dar pa velja ta sodba samo v splo^ V glavnem pa drži, da je igra zelo P°s, čena ter da bi bilo izredno delo za odre. Zato tudi priporočamo, da bi to na- prej ali slej prišlo na oder tudi Prl ker bi pri občinstvu brezdvomno žel° liko uspeha. ^ Mariza Novi Marijini dom v Rojanu Zvedeli smo, da je novi Marijin dom v Rojanu že pokrit. Zato smo g. Zorkota, r°jans'kega kaplana in voditelja Marijine družbe, ki ima na ramenih glavno skrb Pn gradbi doma, zaprosili, naj nam pove, J tako je z gradnjo tega Marijinega doma. Zastavili smo mu vrsto vprašanj, na ka-tere je prav rad odgovoril. Zakaj gradite Marijin dom v zapuščenem kamnolomu? Marijin dom smo začeli graditi v zapuščenem kamnolumu zato, ker drugega Primernega prostora nismo mogli najti, let smo iskali prostor, a zaman. Na Apiari je družba že skoraj 30 let. Prostori niso naši, hiša je stara in jo bodo prej ali slej porušili, da na njenem prostoru zgradijo novo stanovanjsko hišo, v kateri pa gotovo ne bi bilo prostora za Marijino družbo. Dvorana je vlažna in kaj malo zdrava. Kadar je v njej nekoliko več ljudi, se potijo vse stene. Odkar obstoji naša družba (od leta 1904), je imela stalne težave s prostori. Trikrat se je morala seliti. Sprva je imela prostore v ulici Ermacora nasproti župnišču, v sedanji Vieolo delle Rose. Iz teh prostorov se je družba morala umakniti leta 1927. Ukaz za izpraznitev prostorov je dala j 'seh bolj ugodnih prostorih so bile cene visoke, da so bile za nas nedoseg-^*Ve. saj so zahtevali po 8.000 lir za kvantni meter. Prostor je postal privlačen, ®dkar so ga nekoliko uredili, in lepši. ^Udi krasen razgled po celem Rojanu, na ^•a!o Santo, na Greto in celo na morje. Od cerkve smo oddaljeni komaj 400 ko- rakov. K novemu Marijinemu domu je *° lahek dohod iz mesta po ulici Com-^rciale, z ulice Udine po ulici Solitro. kratka, kraj je blizu in vendar toliko ^daljen, da nismo nikomur na poti, kar * Zelo važno za naše potrebe. Kdorkoli doslej prišel pogledat gradnjo novega Marijinega doma, vsakomur je lega silno lajala. ^SZakaj se imenuje Marijin dom in komu bo služil? Stavbo imenujemo Marijin dom, ker So vse delo izročili Mariji v varstvo. ^ Pročelju doma bo Marijin kip. V domu imela svoj sedež Marijina družba, ki j® kraj svojega zbiranja vedno imenovala arijin dom. Ta lepa tradicija naj se ^daljuje tudi v novi stavbi. Služil bo Marijini družbi, ki bo imela V njem svoj sedež za shode, sestanke, kvske vaje in sploh za vse svoje delo, ai'ijina družba bo dom tudi upravljala ln zanj skrbela. Služil bo pa poleg tega tu- tedanja neprijazna občinska uprava, češ da prostori niso varni. V poročilu Marijine družbe za tisto leto pa je zapisano: »Bila je bolj pretveza, s katero so upali slovenski družbi škodovati zakonitim potom«. Potem si je družba poiskala prostor v ulici Boccaccio. Tam je bila nekdaj plesna dvorana, ki so jo oblasti zaprle, pozneje so jo spremenili v kinodvorano, a ni šlo. Letna najemnina je bila zelo visoka, zato so morale družbenke veliko igrati, da so mogle kriti stroške. Vzdržale so le pet let. Leta 1932 meseca junija se je družba preselila v sedanje prostore v ulici Apiari. Tam je bil nekdaj konjski hlev, ki ga je bilo treba predelati. Iz vsega tega je razumljivo, da si je družba vedno želela, da bi prišla v svoje prostore. Kako gre z delom in z nabiranjem prispevkov? Bilo je 1955, ko smo začeli v krogu Marijine družbe zbirati darove za novi Marijin dom. Tako je bilo dve leti, ko smo kupili prostor, ki meri 2.600 kvadratnih metrov in ki nas je stal skupno s stroški za prepis približno 2 milijona lir. Leta 1957 smo organizirali nabirko po vsej župniji. Odziv je bil dober in mnogi velikodušno vztrajajo s svojimi mesečnimi prispevki. Odkar smo začeli z gradnjo, so se prispevki zelo pomnožili. Darovi prihajajo tudi iz raznih drugih krajev. Pred kratkim sem prejel 5.000 lir s pisemcem, ki pravi: Tu prilagam svoj mali prispevek za Marjini dom. Ako ne bi imel na grbi drugih skrbi, bi dal desetkrat več. Ce mi Bog da zdravje, bom za to versko-narodno delo še prispeval. Doslej smo izplačali za prostor, kopanje temeljev in gradnjo stavbe približno 12 milijonov lir. Pri tem smo si izposodili približno 2 in pol milijona lir. Stavba je pokrita. Naročena so že tudi okna in vrata. Rad bi videl, da bi Marijin dom čimprej končali, a se bojim, da letos ne bo mogoče, ker so stroški preveliki. Novih dolgov si ne bi rad nakladal, ker jih je treba vrniti in še plačevati obresti. Cene so pa precej visoke, saj že srednje stanovanje stane 3 do 4 milijone lir. I Kakšen bo novi dom? Marijin dom je precej velik. V dvorani bo prostora za 230 sedežev, oder je obsežen in visok. Zraven so potrebne garderobe. Pred dvorano je velika veža, ki bo obenem služila otrokom za igranje. V prvem nadstropju bo še manjša dvorana za društveno življenje in stanovanje za hišnika. Stanovanje v drugem nadstropju sta kupila dva duhovnika, ki sta se obvezala, da ga po smrti prepustita Marijini družbi. Zelo veliko je vredno obširno dvorišče pred Marijinim domom in drugo manjše zadaj. Kako ste si sploh upali začeti s tem delom? Pobudo za delo sem dobil leta 1954, ko smo v spomin na Marijino leto zgradili lično kapelico pri Lajnarjih nad Rojanom. Tisto leto smo zbrali za kritje stroškov 300.000 lir. Takrat sem si mislil: če smo v enem letu zbrali za kapelico toliko denarja, zakaj se ne bi lotili večjega dela in prišli do lastnih društvenih prostorov, do lastnega Marijinega doma? Idejo so družbenke toplo sprejele in začeli smo. Vsa pretekla leta nas je otipljivo podpirala božja previdnost, saj se za dom veliko moli in žrtvuje. Izrabim to priliko in se iz srca zahvaljujem vsem dobrotnikom, id so kakorkoli pomagali pri gradnji Marijinega doma. Naj jim Bog stotero povrne! Sovodnje in prosti pas vsem slovenskim vernikom rojanske ‘uPnije in raznim katoliškim organizaci- jam, Ali je bil dom potreben? Zgradba novega doma je bila nujno po-lrebna. V dosedanjih prostorih v ulici ^"^llllilllllllllliiiilllllllllllllllliliiiiliiiiiiiiliillillliiiiiiliiiiiiiiiiiiiilllliilllllllll h res da v Rusiji preganjajo vero (Nadaljevanje s 5. strani) Jidobimo, posebno če je znana oseba, ga jfrabimo, da nam predava. Zadnjič nam * govoril profesor teologije, ki je pristo-m k nam. Njegovo predavanje je imelo Naslov: Ne vem, kaj bi z Bogom. Veliko “bost polagamo na naše predavatelje. mesece resne šole za take pre-vatelje brezboštva. Največ jih je izmed te/jev in univerzitetnih profesorjev. Posujemo se tudi letakov, ki jih razde-uie»m po mestu, za vsako potrebo: za Sll‘dente, za navadne družinske mamice, ke 'Mladeniče in mladenke, za šolske otro- ',a intelektualce. Zelo popularno je rj^krinkanje raznih čudežev. Imamo jih • ki jih lahko s kemičnimi sestavinami ^Wrec/e naši predavatelji. V naši hiši brez-°Znikov imamo potem seznam filmov °ttverske vsebine, imamo razne proti-_ers/ce revije, veliko materijala, n. pr.: uk° pripraviti brezbožno propagando med mladino. Naša organizacija nima °l‘h fondov, vse stroške nosi Družba za *°lsko r«Zi 2 lrjenje političnih in ztuinstvenih ved. “ knjige in letake skrbe pa razne kul- l o družini in obdelal vprašanja, ki se * čejo družine. Res kleno delo! 4) Marija nas kliče: Šmarnice, ki so i1 marsikje brali že lani, a jih toplo pri? ročamo tudi letos. Marijino življenje i izredno lepo opisano. Dobijo se na upra' našega lista. 0BVESTIL4 VSTAJENJE v goriški stolnici bo ob i uri. Pel bo mešani zbor. Po maši blagost velikonočnih jedil. MARIJANIŠČE NA OPČINAH (salezijsi* in gojenci) želi vsem svojim števili rednim in izrednim dobrotnikom, trudnikom, prijateljem blagoslovijo velikonočne praznike. NOVE ŠMARNICE MARIJE POM0Č*! CE dobijo gg. duhovniki na upravi K3 glasa v Gorici ali v Marijanišču na ® činah. ŽUPNIJSKI URAD SVETEGA MARTI* V DOBERDOBU želi vsem bralcem toliškega glasa ter vsem župljanom obi’ božjega blagoslova. ŠOLSKE VESTI - TRST RAVNATELJSTVO Državnega znanst'1 nega liceja s slovenskim učnim jeziki v Trstu sporoča, da je treba vložiti P1'0 nje za vstopne in sprejemne izpite * klasični licej do vključno 18. maja t. 1-' Pojasnila daje tajništvo Znanstvenega ceja v ulici Lazzaretto vecchio 9/II vs^ dopoldne od 10. do 12. ure. KINODVORANA BAZOVICA vošči ves« velikonočne praznike vsem svojim skovalcem In jim javlja sledeče filt11* Velika noč: Famiglia Trapp - Druži1 Trapp Bela nedelja: Amore a prima vista 1. maj: Guerra e pace - Vojna in miri; ure filma) OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpc’ trgovski L 20, osmrtnice L 30, več ^ davek na registrskem uradu. ——^ Odgovami urednik: ms gr. dr. Fr. Mo<^1 Tiska tiskarna Budin v Gorici Bazoviški oder t Po dolgotrajni in mučni bolezni, ki jo je potrpežljivo in vdano v voljo bol)0 prenašal do zadnjega, je umrl v noči med soboto in nedeljo v glavni tržaški bolnic‘- Silvani Ivan Sin Natal, dekan na Opčinah, žena Marija in hči Alma por. Brahuja z druži®0 se iskreno zahvaljujejo vsem onim, ki so se udeležili pogreba ali na kakršen^11 način dali -izraz sočutja ob tako žalostni izgubi; posebno se zahvaljujejo preč- t' msgr. Salvadoriju, stolnemu proštu, ki je imel mašo zadušnico, vodil pogreb imel pri odprtem grobu pretresljiv govor, vsem čč. gg. duhovnikom in domači111 pevcem. Opčine, dne 6. aprila 1960.