Danica : Ali 51<0(Iuje emancipacija bistvu ženstva ? 541 Ali škoduje emancipacija bistvu ženstva? Spisala Danica. Vedno in vedno moramo čuti od nasprotnikov ženskega oslo- bojenja, da zatre to stremljenji" v ženski ono, kar tvori uprav bistvo ženstva, »das ewig- Weibliche«, kakor pravi (xoethe. Slobodno gibanje da naj bi vzelo ženski ono nežnost in rahločutnost, koja je baš dika ženskeg-a bitja ; posebno pa študije, oh te grozne študije, one da prestrojijo ženski duh v uprav možkega. Iz naivne, otročje, tako ljubke punice postane tisto zloglasno »Manns- weib«, koji^ga kažejo antifeministi s slastjo kakor strašilo strmecx^mu svetu, da pred njim vstrepeta neodločni indiferentist, preobrnivši se pred toliko grozo hitro v odločnega nasprotnika vsega emancipiranega ženstva. Ali je ta strah res opravičen ? Ali so res vse studujoče ženske tako oglate, kakor jih sukajo nasprotniki? Menim, da ne; in o tem, se tudi lahko vsakdo prepriča, ki motri nastopanje in delovanje slo- bodnega ženstva s kritičnim, a ne po .predsodkih oslabljenim očesom. Nočem govoriti danes o nebroju učiteljic, zdravnic itd., ki so po zvestem spolnjevanju svojih dolžnosti, po obči pr.ljubljenosti, ki jo uživajo, živ dokaz, da ženska nežnost ne trpi po slobodnem mišljenju, gibanju in stremljenju. Navesti hočem le nekaj novih faktov. koji menda še niso znani c. čitateljicam »Slovenke«, ker se v obče sploh o njih le malo, ali celo nič ne govori. Pred nedavnim časom je prinesla »lUustr. Frauen Zeitung« prav zanimiv članek o življenju dijakinj v Cambridgu. Po tem članku po- snamem sledeče podatke. 542 Danica : Ali škoduje cniancipucija bistvu ženstva ? Kakor znano imajo slušateljice v Cambridgu svoj lastni—dom — tam se imenuje »girton colle^-e«. Veliko poslopje, zunaj mesta, sredi velikega vrta. \' njem je prostora za stopetnajst dijakinj in deset docentinj. Vsaka dijakinja ima dve sobi, jeno spalno in jedno delalnico ; razun teh je seveda še mnogo skupnih prostorov : jednajst avditorijev, biblijoteka, bralna soba, jedilnica, telovadnica in razun teh .še basin za plavanje, prostori za razne igre na prostem in dvorana za kolesarjenje. Seveda imajo tudi posebno bolnišnico za take bolnice, ki imajo kako nalezljivo bolezen. Seveda, bi kedo mislil, da morajo biti vse te mlade dame, ki se posvečujejo tukaj v svojem tihem tempcljnu znanosti resnim štu- dijam, kar posebno resne, modre in prav nič take, kakor druga dekleta. Ako se odprejo ta modra usta, .se čujejo iz njih morda sami znanstveni problemi, kojih razreševati je naloga njihovega stremlje- nja in delovanja. Za igro, ples, toaleto in vso to šaro, ki polni dru- gim deklicam mlada srčeca, niti ne morejo imeti te izvoljene modrijanke nobenega smisla. Kaj še? »The girals«, kakor se imenujejo same, s o posebno ponosne na t o, d a j i m n i n a z u n a n j e p r a \' nič po- znati resni s m o t e r n j i h o v e g a ž i v 1 j e n j a. Dijakinja, ki bi hotela renomirati se svojim znanjem ali se svojo marljivostjo, bi bila vsem drugim v zasmeh. Tu ni videti resnega, pedantičnega obraza. Vesele in zabavajo se, kolikor jim je pač mogoče. V prostih urah se posečajo v svojih sobah, pogostujejo se s čajem ter čebljajo o \sem mogočem, samo ne o svojih študijah. Tega jedinega pogovora se ogibajo z vso konsekvenco. Vendar se pa morajo učiti z vsem naporom, kajti v »girton collegi'« v^elja pravilo, napravljati izpit ne samo na dobro, ampak naravnost z odliko. Nikdar pa ne bi prišlo koji »girl« na um, bahati se, ako je prebdela vso noč poleg svojih knjig. Vsako soboto imajo dijakinje ples med seboj, razun tega pa še vsak semester po eno dramatično in eno muzikalično predstavo. Vsako leto se dtije tudi kostimiran ples novodošlim dijakinjam, pri kojem pa ne gledajo toliko na eleganco, kakor na šalo in dovtipnost v kostumih. Vsako drugo leto pa aranžira predstojnica velik ples, na kojega so povabljeni tudi gospodje, a seveda samo nekaj izvo- ljencev, koji si vedo to odliko tudi šteti v čast. Da je ta ples velike važnosti, je pač lahko umljivo, ravno tako, da. razburja duhove že cele tedne naprej. Dovoljeno je dijakinjam zahajati tudi v gledališče in koncerte v mestu. Toda stroga hišna pravila zahtevajo, da morajo biti ob pol Danicu : Ali škoduje eniaiK:i|)acija bistvu ženstva ? 54^5 jednajstih zopet doma, brez ol)zira na to, je-H predstava gotova ali ne. Cesto se pripeti ubogim girls, da morajo zapustiti koncertno dvo- rano pred sklepom. Kadar gTC dijakinja v mestt), dobi spremljevalko, — cbaperoiK' — v nadzorstvo. Ako jih gre več skupaj, se nadzorujejo druga drugo. Ako se udeleže predavanja v Cambridgu, sedijo dijakinje sku- paj na drugi strani dvorane, ločene od dijakov, ali, če to ni mogoče, v prednjih vrstah pred profesorjevimi očmi. S tem je ovrženo tudi mnenje nekojih, ki si ne morejo predstavljati do cela moralične žen- ske, sedeče z možkimi kolegi v eni in isti učni dvorani. Mnogo bi se dalo še povedati o lepem življenju v girton col- leg-e, na koje se spominja še v poznejših letih z rado.stjo vsaka bivša »girtonian«. Toda prostor je tu pretesen. In navedla sem tudi to samo v dokaz, da i studujoča dekleta ne zgube svoje dekliške sve- žesti, da i najresnejše studije ne morejo pokvariti ženskega nežnega srca, veselega njenega duha, če ga le sploh kaj ima. Ce se nam pa le pokažejo v življenju često prvoboriteljice žen- ske osloboje v čisto drugačni luči — ne vse — a nekaj njih vendar — ne smemo pripisovati tega naravnost emancipaciji, temveč težkim bojem, koje so morale prestati, predno so dospele na svoj cilj. Ali se je morda kedaj že dovolila ženskam prostovoljno kaka pravica ? Ne, nikdar ne. Korak za korakom so se morale boriti za svoje pravo. Prve te junakinje so morale trpeti najhujšega zasme- hovanja, zatiranja in preganjanja. Elizabeto lady Stanton so hoteli vtakniti zbog njenih nazorov v norišnico. Lucy Stone, prvo ljudsko govornico, so ometali z gnjilimi jabolki in plakate, na kojih so bila naznanjena njena predavanja, so strgali. Mary WoUstonecraft jim je bila le hijena v spodnjih krilih, filozofujoča kača itd. Ali se moramo čuditi, če postanejo v takem slučaju ženske trde, eksentrične, in »drugačne«, nego smo jih vajeni? Temu pač ne, pač se pa moramo čuditi njihovi neskončni vstrajnosti, eneržiji in njihovemu pogumu, ki je kljuboval vsem viharom. A čim bolj se bližajo emancipirane ženske svojemu cilju, to je popolni ravnopravnosti, čim bolj se manjša število njihovih nasprot- nikov in ginevajo nenaravne zapreke, tem bolj se one kažejo spet kot prave ženske z vso tisto nežnostjo, kojo je položila uže narava sama v srce vsake prave ženske. Umevno, saj se jim ne bo več treba braniti z mečem in šči- tom, ne bo jim več treba nadeti si bronastega oklopja v varstvo pred neusmiljenimi udarci svojih fanatičnih nasprotovalcev. Mirno poj- 544 IvnJi/,evnost in umetnost. tlejo svojim potom, tako okoli domačega ognjišča, kakor na svitlih višavah znanstev in umetnostij. Naj se pa vendar pomisli, da je dandanes ženski treba še ve- liko več eneržije in duševne moči, nego možu, ako hoče kaj doseči. Kamorkolv- se obrne, stavijo se ji zapreke, zapreke občnega mnenja, predsodkov, sovražtva in še celo postave, med tem ko je možu vse- povsod oglajena pot. In vendar mora biti njen uspeh uspeh prve vr.ste, ako noče, da se smatra kot » fiasco «. Kedo pač očita možu kaj, ako ni prvi med prvimi ? Cxladite tedaj i ženski pot, olajšajte ji težko njeno delo in ne bo se Vam predstavljala več kakor »Blaustrumpf«, ampak kot pristna žena z vsemi lastno.stmi, kojih nočemo pogrešati pri »nežnem spolu«, ako naj bo ta priimek sploh upravičen. Da pa i od narave same ni vsaka ženska »nežna«, temu dokaz je že slavnoznana Ksantipa, koja je že delala rajnemu Sokratu tolike preglavice, dasi takrat še ni bila izmišljena nobena »emancipacija«. In tudi danes zadenemo tu in tam na kako žensko bitje, koje pogreša prav vseh ženskih lastnosti. »Das ewig Weibliche« je šlo menda pač .samo mimo nje. In takih ženskih je in bode vedno, kajti naravi ne moremo ukazati, kaj naj stvori. Temu faktoru nasproti je brez moči celo emancipacija.