NOVICE
Dolenjske Novice izhajajo Tsak ««irtek; ako" : : je ta dan praznik, dan poprej. ; :
.Cena jim je za colo leto (od aprila do aprila) 3 K, za pol leta 1*50 K. Naročnina za Notii^ijo, Bosno in (irtipe evropske države znaiîa S'ôO K, za Ameriko 4*50 K. List iti	se iilHťiiJeJo naprej.
Vse Uopise, iiiiroíiiiiito in oziimiila si»rejeiim tiskarna J. Krajec nasi.
Br. Qervazîj.
w ■ v	■	v ■
Dozicni noci.
líazlij, prelil až en a. božična noí, čez hrib iii plan skrivnostno svojo nioi; kot takrat, k« s« angeli zapeli . . . nizlij svoj rajski mir po zemlji celi.
rop;lej človeškega rodu trpljenje, ko bega nas življenja boj'Strašan. Olajšaj nam za čednosti boronje, otmi nas vseli skeleťiili srřnib ran.
(►krog po svetu glej krvave boje, kjer milijone žrtev krvavi; în milijone solznih glej oii, grenko solzečiii so za drage svoje.
Kdo stehta boli vdov in 1»«1 sirot, kdo xtelita vseh trpinov srčne boli? — Ti hraniš v svojem krilu vir dobrot, zdravilo zoper zlo v trpljenja áoli.
V teminah (svojih skrij božična noč vse srčne boli, vse sveta gorje. — Oh ne! lzdatnej.šo nam daj pomoči po miril na.ša srca hi-epeiK*. —
Božična noč, pomoč nam daj z višave, dn bomo vsi na zemlji volje prave; potem nas biser tvojih temnih ki il otme vsekdur pognboitosnib sil.
Ta biser tvojih kril je lïesenik, ki narodom sveta svoj mir prinaša. Povsod utihne naj trpinov krik, v sladkost spreminja se bi-itkosti časa.
Kdor vzljubi ga, ki rojey je nocoj, ne bo občntil več kot prej trpljenja; junaško bo pohitel v boj življenja tli zlahka nosil zopet kri/, bo svoj.
Ijjnhezni žarek nam nocoj blesteč naj skrhii nam svetovne vojske meč, kot takrat, ko so angeli zapeli . . . zavladaj zopet mir po zemlji celi.
lîazlij, preblažena božična noč, čez hrib in plan skrivnostno svojo moč; vse Ijndstvo v tebi naj nocoj spozna Ijiibezni moč in sladki mir srca.
nir ljudem na zemlji.
Nik(iai' se iie čuti obiskovanje vojske grozovitejše in straŠnejSe, kakor na sveti večer, ko se prižigajo Uićice na božičnem drevescu in se zbira srečna nila<lina okoli njega in ko zadoiié miii glasovi domaćih zvonov ter vabijo vei'no ljudstvo k polnočnici.
In prav letošnji božič bodo pomenljive besede: „.,. in mir ljudem na zemlji!" globoko segale v srce in dušo in vzbujale čustva, kakor Še noben božiČ. Saj bo že tretjič našla božična noč, noč večno ljubezni, Človeštvo v prepiiu in sovraštvu, v divjem vojnem plesu, v neusmiljenem iiiorcnju in v strašnem pi'elivaiijii krvi! Vedno še gromć kanoni in sikajo šrapnell s še hujšo silo, pojoč pietresnjoco pesem, ki nikakor
ne oznanja blaženega božičnega miru in veselja, in nc sloge in sreče! Ře se vzdiguje žalokrik iz strelskih jai'kov, iz smrtnih grobov, iz krvavih poljan, ki klice v nebo maščevanja in — ne ljubezni in sprave! Ni še nehal smrtni jok, ni še potolaženo smrtno žalovanje — smrt Še žanje in svet še stoka! Ni hiše, ni družine, ki bi ne ječala pod grozovito težo časa!
O, sveti božič, kje je tvoja čudežna moč, kje tvoje veselje, kje tvoj . . mir ljudem na zemlji!" —
SveČice na božičnem drevescu tudi nimajo letos svoje prijetne čarobnosti, svoje sijajne svetlobe; zdi se, kakor bi brlele večno lučico na liladnih gomilah padlih
jnnakov. — Nema in otožna sfoji mati, žena, hči, sestra . . . pri drevescu. Njene mokre oči zrejo, gledajo in vendar ne vidijo! Ona posluša otročje rajanje in petje, in vendar ne sliši; za-njo ni miru, ni angelskega petja! Njene blede ustnice se sicer smehljajo otročičem, katerim še ni dano spoznanje gorja sveta, a njeno srce ne čuti, ne okuša božičnega veselja!. Vse njene misli in želje so danes vzletele daleč, daleč tja na bojišče! Tam išče v duhu moža, očeta, sina, brata ..,, tam v mokrih, mrzlih jarkih, v bolnišnicah in lacaretih, ali clo v Črnih grobovili, hrepeneč se združili z njim, ki jej je vse na svetu! — In na vojnem polju, napojenem junaške krvi vojakov-nmčenikov, krči in stiska obupno domotožje Si'ce Íii duŠo ostalim vojakom in jih trpinči neutolažljivo hrepenenje po svojih ljubih doma! — Že tretje dolgo bojno leto preganja sovražnik božični mir in družinsko božično veselje! —
Nad tisočerimi skrbmi stoji pa še vedno odprto bojazljivo vprašanje: Kako dolgo naj še traja vojska, ki mori ljudi v nepreglednih vrstah, uničnje in razdira družinsko in državno srečo? — Kedo naj tolaži obupan svet v teh pretužnih božičnih dneh, ko je v času miru kipelo srce veselja in radosti ? — Nobena zemeljska modi ost ne more nuditi trajne tolažbe in nobena zemeljska moč ne pomiriti razburkanega morja in pogasiti svetovnega ognja.
O, blagoslovljena noč, kje je tvoja tolažba, kje tvoja miloba! ~
Toda, ne obupajmo!— Betlehemska zvezda še vedno sveti z isto ki'asoto, mllobo in močjo. Podajmo se k jaslicam. Iščimo pomoči in rešitve tam, od koder je prišel večni mir, Odrešenik, na svet iii kjer je gorela prvič luč ljubezni in sprave za vse narode. Pri jaslicah je klečal in zdihoval ])rcd malodane dva tisoč leti ves zatirani in stiskani Človeški rod in našel je pi'i Izveli-čaiju tolažbo, pomoč iu mir, — Tako bode tudi letošnji božič praznik sreče in veselja, ki bode še globokejše vnel naše zaupanje na skorajšnji mir.
Imamo za to upravičen vzrok. Naš mladi cesar Karol sauj nas k temu vzpodbuja kot idejalni vzor trdnega zaupanja
v božjo pomoč in v zmago avsti'ijskega orožja. Takoj, ko je Karol zasedel avstrijski vladarski prestol, je obljubil v svojem manifestu svojim udanîiu narodom, da mu je poštena volja, delati za mir in srečo Avstrije. Njegove besede so postale kmalu dejstvo. Avsti'ija in ž njo združene države so ponudile svojim nasprotnikom mir na način, da ga sovražniki morajo sprejeti. Če niso skrajno zakrknjeni. Presvitli vladar je tudi zvest svoji dani besedi. Dal je nkaz svoji vladi, da se naj zares prično mirovna pogajanja. — To so vzvišene besede in plemetnta dejanja novega cesarja Karola. To je najdragocenejše božično darilo miroljubnega cesarja svojim miroljubnim narodom. Božični blagoslov naj bode vedno s cesarjem Karolom, s cesarico Cito in z njegovo presvitlo rodbino!
Mirno korakajmo v priliodnjost! Vse-kako pa izvršujmo zvesto svojo dolžnost napram državi in habsburški biši in napi'am Bogu, knezu miru. Po priporočilu sv. očeta Benedikta XV. pomnožujmo v božičnih praznikih prisrčne jirošnje do Kralja vseh kraljev, naj bi on vladal in vodil evropske mirovne kabinete do uspešnih pogajanj in do častnih sklepov tei' ohranil Avstrijo na večno mirnem in večno srečnem katoliškem temelju. —
Sveta noč, bodi nam srečna noč! — Prinesi nam kmalu blagodejni božični pozdrav : „Čast Bogu na višavali in mir ljudem na zemlji, ki so dobre in sveto volje!"
Rok za podpisovanje V, voj. posojila se je še podaljšal. Lahko še tedaj vsak izvrši svojo domovinsko dolžnost Država ne prosi miloščine, marveč oddaje posojila proti popolni, brezpogojni varnosti in visokimi obrestmi. Pokažimo svojo ljubezen do države, pa tudi svoj gospodarski talent. Brez odlašanja hitimo in podpišimo peto vojno posojilo vsi meščani, trgovci, obrtniki, kmetovalci in vsi domoljubni rojaki. Poslušajmo glas mladega in modrega cesarja Karola in glas naše vesti! Vsak naj podpiše kolikor največ mogoče, da nam bo tembolj zagotovljen časten in trajen mir!
LISTEK.
Sveti večer — na bojišču 1
(PiSe poroioik Jožo Bailň.)
Mlad častnik v službi. Pozno v noč.
Malomarno — brez misli in namena — se sprehaja po strelskem jarku. Hipotiui se nstavi;
„Sveti večei-!"
Kako da se ni doslej spoimiil? Živel je tje ven dan, kakor živi vsakdo na bojišču — brez smotra, brez cilja! — In danes?
„Sveti večci'!-'
Sveti večer? Ali je res pozabil na vse, kar mu je bilo sveto in drago, kai" mu je vcepila v srce dobra mamica? Ne, ne! — Vojaško življenje ga je bilo le s ki-uto roko odtegnilo iz življenja, kakršnega je bil navajen in ga otopilo. A danes — ob misli na praznik mini — je buknilo na dan z veliko silo, kar mu je bilo za hip zamorilo vojaško živyenje.
In v duši mladega častnika se živo pojavi slika njegove mladosti — svetih večerov, ki jih je preživel srečno in zadovoljno v krogu svojih domaČih.
Prostorna kmečka koča. Ni v njej bogastva In razkošnosti, a je v njej za-dovoljnost, skromnost, je v njej vera, je
v njej — sreča.--V kotu za mizo
jaslice, preproste, kmečke jaslice! Hribček iz zelenega nialiu, v sredini hlevček s sv. družino, v ozadju Betlehem. Po hribcu vse polilo pastircev, težko obloženih z darovi za malega Jezuščka. Krotke ovČicc se sprehajajo med vrstami bujnih palm. — Vse, vse hiti proti hlevcu, kjer leži v ja.sli-cah na slami neznatno Detece — sam Veliki Bog. In od neba doli plava zbor nebeškili angelcev, oznatijajočih z velikim veseljem: „Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zeiidji — —!" — In oki'og mize sede v krogu: oče, mati, dve sestri, brat In on — up in si'eča družine. Oče — v delu in li'udu osivel — se ozira s ponosom na svojo zadovoljno dnižino — bolebni materi igra nasmeh na obledelih
ustnicah — sestrama žarijo mladosliia lica — mlajši bratec se z začudenjem ozira na jaslice — in on? On — mlad dijaček — čuti v si'cu nekaj tako sladkega, tajnostncga — nekaj neizrekljivega! In nad vsemi zbor angelcev, prepevajočih „Slava Bogu in mir ljudem!"--
Častnik se nehote zdrzne — ali se ni nebo zasvetilo? Ali se res nebo odpira angelom, prinašajočim inii'? -- Ne, svetloba je ugasnila — bil je sovražni žaromet, ki je bil razsvetlil nebeški svod. A on še sti'ini nepi'emično tja, kjer je pred hipom bilo še polno svetlobe — toda v obraz se mu 1'cži črna noč. — Svetlobe ni!--
Koliko se je spremenilo od tistih srečnih, srečnih časov! Očetu so posiveli zadnji še ne sivi lasje — materi gleda ti'epetajoČa skrb raz nagubanega obraza — ona sestra se veseli pri ljubem Bogu — drugi sestri se je piezgodaj postaralo mlado lice — mlajši brat zdihuje v nn'zli Sibii'iji — in on? On — on jc veliko ti'pel, se veliko boril, veliko upal, ničesar dosegel — in
sedaj stoji — mlad starec — v strelskem jarku in zré lavnodušno v obiaz — smrti.
In kako dolgo še? Ijjiibi Bog — ali nisi v prvi ^veti noči poslal na svet Svojih angelov, ki so prepevali: „Mir ljudem —"? In danes — ko vesoljni svet koprni po miru — danes, ko . . .
Mladi vojak se zdrzne. Zazdi se mu, da čtije skrivnosten glas: „Dajte meni slavo —
in jaz vam dam svoj mir —!"--
V tistem hipu v daljavi zagrmi, za-vi'ši po zraku s strašnim glasom in udari tik za strclskitii jarkom s silnim pokom. Častnik mehanično [lomisli: sovražna granata. — Ne da bi se ozrl!
1'ogleda proti nebu — noč! Proti izhodu— noč! Proti zahodu—noč! Okrog njega — noČ! Povsod tema, povsod noč — samo noč! — lii vendar je — sveta noč!
Sveta noč! Kako je bilo včasi drugače v sveti noči! Ko je bil še otrok! — Řli so k polnočnici. Oče je svetil naprej z bakljo, drugi so šli za njim. Pred njimi je šel sosed tudi z bakljo in za njimi
Poslednja volja padlih junakov.
Ćiijte, vi živi, glas mrtvili! Poslušajte poslednjo željo paiilih junakov, vi, ki vam je Gospod liodelil, ila sto preživeli vse grozote in nevarnosti vojske.
Z življenjem se ne igrajte, ampak ga varujte,^ kajti to je neprecenljiv dar. ňe-le seilaj stiio spoznali, kake vi'ediiosti je lepo življenje, ko smo ga morali pustiti. Toda življenje nima svoje vrednosti vsted naslad, zabav, veselja in drugih razkošnosti, ki jih nam nndi. Jedi'0, moć in líístvo vreiinosti življenja leži v dolžnosti, v sveti, trdi dolžnosti, ki jo izpolniijemo, da si zaslužimo večno izveliianje. Mi smo to storili. Najvišjo dolžnost, ki nam je bila dana, smo opravili; padli smo za vei'o, cesarja in domovino! ííato se k vam obraianio z željo, da tudi vi s svojim življenjem resno opravljate. Kf)t cilj naj vam bo izpolnjevanje dolžnosti. Kajti le norci mislijo, da dosežejo srečo na zemlji, če se udajo lenobi in bi'ezdelju. Srečo se doseže v tem, da se zvesto izvišl dano nalogo in dolžnost. DolŽTiost naj vam bo dražja kot zlato in naj vas ščiti pi'ed lenobo in grehom, ko železen oklep pi'ed aovražnikotii. Že v zgodnji mladosti vcepite otrokom tíut in veselje do dela. Dopovejte mladini, da mora na zenjlji vsak delati, da si z delom zasluži svoj kruh, ki je toliko slajši, kolikor težje ga je zaslužil. Nikdo ni prost od dolžnosti: vsak moi'a delati zakar je ustvarjen. Izkažite se torej na tem polju junake, kot smo se mi na bojnem polju. Boj s sovi-ažnikotn, ki smo ga bojevali, nam je liil silno t(;Žak, a vaš boj proti lenobi in brezdelju ni niČ manj vreden. Mi smo se bojevali pi'oti zunanjem» sovraŽtiiku, medtem, ko smo tioti'anjtiga že porazili. Vi pa se borite vsaj proti svojim strastem, grehom in napakam, da boste lahko krepko veslali po Širnem morju živ-Ijouja. Mi smo se borili proti smrti, ki se nam je kazala v i'azličnih oblikah: puške, bajoneti, topovi, granate — vi i>a se borite pi-oti gi'ehn, pi'oti hudobnemu duhu, da obvai'ujete Cisto itušo in stopite lahko brez bojazni pred Gospoda, kadar bo vas k sebi poklical.
Kakor življenje, tako čuvajte z isto skrbnostjo sveto vero! Ona naj bo vam naji)otrebnejše, prvo in zadnje opravilo. Ona napi'avi ćloveško življetije res sveto. Čisto in zvi^eno. S ])omoČjo svete vei'e tudi lahko opravljamo naše dolžnosti do bližJijega in do Boga. Ona nas poplača za izpolnitev naših dolžnosti. Zato naj bo vaša zadnja misel, ki jo imate že ju'ed smrtjo, misel na Boga. Sveta vera — to je luč, ki prežene vso temino, vse dvome, vse pomisleke, kamor le posveti. In Če je vaše si'ce lazdvojetio in nevei'no, tedaj se otaja s pomoćjo božje milosti, ki jo prejmete
le, če ste dovolj verni. In zato morate ljubiti sv. cerkev kot najdražje, kar imate: ona vatli je vaša mati. Ljubite službo božjo, ceikev, kjei' se opravlja sveta daritev, mi.slite iiogosto in sprejemajte svete zakramente, da bodo očistili vašo duSo vseh grehov in jo zopet prenovili v milosti božji. Da, sveti zakrameni.i! NiČ ni višjega, ne svetejsega; mi sami smo to izkusili v življenju in smrti, v grozotah krvave vojne, v goi'ečem domotožjii v zadnjih tretiotkih. Obdržite vse, kar je v vaših srcili svetoga! Sezidajte trden zid zvestobe in ljubezni, ki naj ščiti svete kraje prod nevei'iiiki In bogokletniki. Ne sramujte se pokazati vsemu svetu očitno, svojo edino pravo, katoliško vero, ne bojte se nikogar in če vam (ndi streže po življenju, ostanite v sveti veri stanovitni. — (Dnijo «ledi.)
Občni zbop novomeške kmetijske podružnice.
v pondeljek, dne 10. t. m. se je vršil v gostilniških prostoiih gosp. J. KoŠiika v Novem mestu občni zbor kmetijske podružnice za leto 1915. LMeležba je bila zelo iiMiogobrojiia, kakor vsako leto, saj je vsak ud hotel kaj koristnega in podiičnega zvedeti.
Gospod načolnik ravnatelj V. Ruhrman pozdravi vse navzoče in se jitii zahvalja za obilno udeležbo ter jioroča o delovanju kmetijske podružnice v pi'eteč(;nem 1. 1915. 1'red vsem se spominja v toplih besedah izgube predsednika c. kr. kmetijske di'nžlie komercijtdnega svetnika Er. Povšeta, ki je silno veliko dobi'ega stoi'il za povzdigo kmetijskega stanu na Kranjsketii, kateri je letos umrl. Enako se spominja smiti dveh odbornikov naše kmetijske podiužnice g. strokovnega učitelja Tiudolfa Zdolšeka, ki je bil vnet odbornik in je zelo' koristno deloval v prid našili kmetij-ikili interesov, zlariti vioogradttištva iti sailjcreje in kateri je letos umrl v ruskem ujetništvu kot žrtev Ijtnle bolezni. Drugi odboinik, ki je tudi hitos umrl. je bil gi J. .Takse, posestnik in gostilničar v Novem mestu. Vsikdar je v prid naše kmetijske podriiŽiiicts najboljšo svetoval in tudi diijatisko potiiagal. Olietiia odboi'uikoma ohranimo Časten siiotnin! V znak sožalja so vstali navzoči raz sedežev.
O delovanju kmtitijske ])odnjžtiice poda g. načelnik sledcň; poročilo: Udov je štela kmetijska podnižtitca 19(!, odbo-rovili sej je bilo štiri; dni,Štvein' upiavnik je bil g. Fr. BaniČ, ki je izvi^ševal vsa dritštvena dela v drevesiiičnih in trtnih nasadih ter v sidadišču. Ktiietijska jiodružnica je pospeševala večinoma vse kmetijske panoge, posebno pa:
1. Vinogi'adtiištvo s tetit, da je oildala v tem letu nad 1.^).000 kg modi'e galice, nadalje nekoliko žvepla, galuna in perocida.
di'iigi sosed zopet z bakljo. Z vseh hribov so migljale InČi, kakor svetle zvezde; in te zvezde so se utrinjale proti ceikvi. — Pa .saj ni bilo več cerkve —^ tam, kjer je bila cerkev, je bila to noč ena sama, velika svetloba. Iti ta velika svetloba jo sprejemala va-se vse zvezde. Njenni se je zdelo, lia svetloba vedno laste, da sega do neba. — Dospeli so v ceikev! Ltič [U'î hiči — ena sama luč! A tam, kjer je bil veliki oltar je žarelo, da mu je slepilo oko. Žar, ki je tam gorel, je odseval na obrazih, ki so bili vsi svtsčaiii in veseli in so se smehljali. — Prav pi'ed oltar ga je peljala mati. In glej ! Tam v sredi tistega ognja na velikem oltarju — tam je počivalo v jaslicah, na borni slami revno Deleče — niti odeje ni imelo. In Detece se je stiieh-Ijah) — tako nebeško lepo smehljalo! — Tudi sam se je moral smehljati. Tedaj se je mati sklonila k njemu in mu zašepetala: „Glej, to je Bogec!" —
Koliko let je pretcsklo od tega! Blaženi časi, kje ste? Kdaj se vrnete? — Nikoli? —
Zopet poči v daljavi, završi po zraku in udari — a sedaj bliže.
Mladi častnik vzdihne. — Pred očmi se mu pojavi dniga slika. —
V domači hiši — sveti večer! Oče — belili las, tiiati — na vsaki gubi na obi'azu smeh, sestra — vsa srečna, brat — veselje na zagorelem licu — in on aam ? On — svečanost na moškem, odločnem obrazil ~ v srcu zavest, da je dosegel, po čemer je hrepenel! — In v kotu jaslice z božjim Detetom in nad njimi angeli: „Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje — !•'--
Nehote sklene i'oko proti nebu: „Usmiljeni Bog — kdaj hode Tebi slava in nam ljudem — mir?"
(Jez nebeški svod pa zopet plane svetloba in vztraja dolgo. — —
Koliko je naša kmetijska podružnica storila v tem oziru, povedo najjasnejše sledeči podatki: L. 1913 seje oddalo 13.000 kg modre galice, 1. 1914 20.000 kg, 1. 1915 15.000 kg in 1. 1916 18.4H1. Trt cepljenk je oddala 1. 1914 še 20.000, 1, 191.") le 471 (dasi jili je imela skoraj ravnotoliko kakor 1. Î914), ključev je pridelala 13.700 in bilf nad 8.000. Žal, da jih vinogradniki niso kujiili, ker jim je primanjkovalo gumijevih vezij. Vsled tega je imela kmetijska podružnica občutno škodo.
Nadaljeje vložila kmetijska podružnica obsežno prošnjo na deželno vlado in deželni odbor, da se ustavi sodno preganjanje vinogradnikov zaradi prodaje vin.
Sadjarstvo je podpirala kmetijska podružnica z vzgojo sadnega di'evja, priporočljivega za naše kiaje in je oddala v tem letu članom 554 jablan, 35 tepk, 35 češenj, 10 breskev in 4 marelice.
V	svojih nasadih je pridelala 1.100 jabolčnih divjakov. Od deželnega odbora je prejela podporo á.OOO K v namen, da razširi drevesnico in se v večjem obsegu bavi s pridelovanjem sadnega drevja.
3.	Poljedelstvo in Iravništvo je pospeševala z oddajo umetnih gnojil in je v tem letu oddala 20.000 i'ud. superfosfata, lOOO kilogramov kostnega superfo.sfata, 500 kg kalijeve soli in 600 kg ztitesnega sulfata. Koliko jo [lodružiiica za pospeševanje te kmetijske panoge storila se razvidi iz tega pregleda :
Lota liiofî Be je ođdulo uinetuih gnojil 7 vagonov ItiOT	9 Va
1908	U
mm	18
IH 10	16
1911	IB
llílii	10
IHia	13
1914	8
laiĎ	_2_
fikuimj llO'/ï vHgonov
uli povpreřno 11 vagonov.
Na pristojno mesto seje vložila prošnja zaradi oddaje smodnika in orožja v namen zatiranja vran in drugih poljščini škodljivih ptičev.
4.	Živinoreja se je pospeševala s tem, da se je vložila pi'ošnja. da se oimsti rekvizicija in dovolijo sejmi za plemeno živino in iirešiče.
Mlekarstvo se je pospeševalo s tem, da se je vplivalo na to, da je kmetijska šola na Grmu razširila svojo mlekarno in iz cele okolice privažala večjo množino mleka, ki ga oddaja bolnicam in zasebnikom v Novem mestu in Kandiji.
5.	Splošno gos|)oilarstvo je pospeševala .s tem, da se je sestavljala statistika o pi'idelovanju poljščin.
Kmetijska podružnica je prodajala tudi ,.zlati klas" in ga je oddala nad 2000 komadov.
Vojnega jiosojila je podpisala 1200 K.
Náčelníkovo poročilo se je z odobravanjem sprejelo na znanje.
Primerno delovanju kmetijske podružnice je bilo tudi poročilo o računih.
V	1. 1915 je imela podružnica dohodkov in sicer obsezajočih iz prispevkov iz udnine, prejemkov iz drevesnice, tilnice, skladišča, denarn(>ga ostanka iz 1.1914, prejemkov za „zlati klas", obresti in raznih majhnih doliodkov svoto 67.045 kron 9 h. Stroškov pa za oskrbovanje drevesnih in trt-ničnih nasadov, plačila za umetna gnojila, galico, žveplo, za upravne stroške, „zlati klas" in druge manjše stroške, skupaj 65.051 kron 4 h. Tako, da je bil blagajniški ostanek 1994 K 5 h.
Na iiredlog revizorjev, ki sta račune pregledala in našla v popolnem redu, se poročilo o računih sprejme odobrujé na znanje in se da odboru absolutorij.
Kot nasveti in želje se soglasno sprejmeta predlog g. A. Globevnika iz Bršljina, da naj odbor na pristojnem mestu pro.si, da se liode dobil sladkor v prihodnjem letu o pravem Času, da ga bodo zamogli vinogradniki jiorabiti za napravo petijota in predlog g. ,1, Bojanca iz Št. Petra, da naj vis. c. kr. deželna vlada preskrbi vinogradnikom vsaj toliko kletarskega žvepla, ko-
likor ga neobhodno potrebujejo za vzdi'Že-vanje vinske posode.
Na mestu umrlih dveh odbornikov se izvolita per acclamationem prečastiti g. F. Vovko, žnpnik v Řt. Petru in gospod A. Globevnik, vodja državnih trtnio in posestnik v BrŠljinu.
Občni zbor izvoli iz Članov sedanjih odbornikov zopet g. ravnatelja V. Rohrman-a za načelnika kmetijske podružnice, ki izvršuje ta častni posel že 24 let in za njega namestnikom pa g. B. Skalicky-ja, c. kr. vinarskega nadzornika.
Na predlog g. .1. Bojane-a izi'eče občni zbor najprisrčiiejšo zahvalo V. llolirinan-u za njegovo dosedanje najtiiarljivejše in najuspešnejše 24 letno delovanje kot načelnik kmetijske podružnice.
Ob sklepu občnega zbora se je vnel razgovor, kako pomoči sedanji draginji pri dobavi usnja in podidatov tei' o tem, da naj se opusté brezmesni dnevi in se vsaj za nedelje in praznike dovoli klanje živine na deželi. Gosgod načelnik je v tem oziru pojasnil sedanji položaj in potem zaključil občni zbor.
Vojni pregled.
Ttalijiinsko bojišče. — S tega bojišča so od zadrge italijanske ofenzivo ni nič važnega poročalo, razua o manjših praskah in da grme topovi od časa do časa Ijiitejše, če pa pogledamo italijanska uradna poročila, najdemo, da poročajo dan na dan mej drugim o slabem vremenu, katero zadržuje vsako večje podjetje. Ker smo pa od vaega začetka vojne vajeni takih italijanskih poročil, se nam dozdeva, da se Lahi obotavljajo na Krasu in v Vipavski dolini pričeti energično ofenzivo le zato, ker se nas boje, kajti „Stampa" sama jim je poročala, kako izborno da smo ae ne le v Tridentu tomuč tudi ob Soški bojni črti utrdili in pripravili na igih dostojen sprejem. V tem grmu tiči najbrže zajec. Tudi mi smo prepriuaiii, da stoje kakor dosedaj tudi za naprej naše hrabro čete čuječe na braniku domovino ter bodo z Božjo pomočjo tudi v prihodnje preprečile vae nakane verolomnih Italijanov.
Itusk« bojišče. — Opcracije okolu Bukarešta končale so se z zavzetjem rnmanskoga glavnega mesta Bukarešta in vrle zvezne čete vrlo naiiredujejo s svojim pohodom v Valahijo tako, da se isti bliža koncu. Kakor se 18. t. m. uradno poroča, umika so v Veliki Valahiji glavna moč ruske armade v utrjeni okraj Braila-Galac-Namolosa; desno, zahodno krilo se umika mej trdovratnim odporom, katerega sedanje pozorišče je prostor med Roinnicu-Saratom in južriovzhodnim vogalom Setimo-gi'aške, proti utrjeni črti Sereta Namolosa-Focsani. Močne zadrge straže, podpirane po ruskih pehotnih oddelkih, krijejo umikanje v dolino. Videti jo, da namerava sovražnik ob črti Sereta, kjer se baje zbere nova rusTca armada, izvajati odpor; črto Sereta proti jugozahodu utrjujejo. Istotako se nadalje umika sovražnik v Dobrudži. Zvezne čete dospele 80 16. t. ni. do gričevja pri Babadagu in po znakih se sme soditi, da se Rusi umaknejo preko Spodnje Donave v črto Heni-lsmail; kar bi jih stalo prevozno pot po Spodnji Donavi, katere se Ruai izdatno poslužujejo, kakor se je udejstvilo po nekem nemškem letalnem ^napadu. Zasledovanje na celi bojni črti mej Črnim morjem in Bazae-pogorjem — četudi mej rastočimi boji — hitro napreduje.— Na sedmograski vzhodni črti oživel je zopet boj, toda ne a prejšno ljutostjo. Obsežno rusko podjetje je v teku v Uz dolini. Vsi ti še trajajoči boji nimajo večjega strategičnega pomena več, ker njih glavnega namena, Rumune razbremeniti, ne morejo več doseči; pomen so imeli le mej prodiranjem zveznih čet proti Bukarešta. Rusom je sedaj le na tem, da obdrže mejno črto in ščitijo s tem njih delna premikanja čet v dolini Sereta in preko Birlada ter da obdrže zanesljivo zvezo med vzhodno-sedmograško in črto ob Seretu. Do 14. t. m. zasedle so zvezne čete 66,000 štirijaških kilometrov rumiinakega ozemlja, to je približno polovico cele Runmnije.
Zahodno bojišče. — Nemško uradno poročilo 16. t, m. javlja, da se je topniški ogei^j v ovinku Ypern-Wytschaete od časa do časa znutno [lovišal. Jugovzhodno Ziilebeke so nemško naskakovahie čete prodrle v drugo angleško črto, katere posadka je pobegnila, — 16. t. m. se je Francozom posrečilo, da so na severnovzhodni bojni črti pri Verdunu potisnili Nemce iz najsprcdnejše postojanke v drugo pripravljetio črto greben Thalou-višiue severno Louvonta-Chambrettes-Ferme južno liezon-vauxa. Ob Sommi traja od časa do časa močan topovski boj. — 16. t. m. so ae po mirni noči na vzhodnem bregu Moze boji zopet poži-veli. — 17. t, m. pa javlja isto poročilo, da so
Nemci krvavo odbili angleSke oddelke, ki so v varstvu nioĚnega oj^i^a poizkušali pri Hanne-scharapsu severno Ancre udrcti v nemške jarke. — Na vzLodiiem bregu Moze ao Francozi včeraj nadaljevoli svoje napade. Bezoïivaux in fiozd zahodno od navedene vasi so po trdem boju dobili. Na višinskem grebenu severno Bezonvauxa so se zrušili vsi napadi, ki so jih uadatjevali na severozahodu.
lialkaiL^ko Itojišie. — Z inacedonske bojne črte se uradno poroËa 17. in 18. t. m., da ni priSlo do večjih spopadov ter da traja od casa do časa (jutejši topniški ogenj. — Vsled krvavih dogodkov v Atenah podal jo Stirisporazum Grški ultimat, katerega je Grška kakor poroča (K. ur.) „Corriere deila sera" 18. t. m. sprejela in kateri zahteva, naj se takoj ustavi transport grških čet iu vojnega blaga na sever. Predle stražo v Tesaliji na črti Lanna-Profesa se morajo umakniti. Kolikor mogoče hitro morajo vse drugo čete z gar-nizijami v Epiru a topništvom prepeljati na Pelopones. Rezerviatc in prostovoljce, ki so prihiteli 1. dec. pod zastave, so odpustili domov.
Razna liojišča. — Turški glavni atan 17. dec. javlja: Na bojni črti Tigrisa so Turki jtizno postojanke Felaliie dne 15. in 16. t. m. ponovno presenetljivo nastali sovražni ogenj ustavili in z lastnim ognjem prepodili napredujoče močne sovražne oddelke jezdecev. Sovražno letalo, katerega so sestrelili na tla, se je razbilo. Na Perzijski bojni črti so Turki z lahkoto odbili raanflši napad na rijih prednje straže severno Ramadana. Na drugih bojnih črtah nobenih ' posebnih dogodkov.
Roparski zločin v župnisču na Suhoru.
v aredo, 13. decembi'a iii'oti 10. uri zvečer se zasliši I'opot pred župnisčein iia Siihoi'u. Moćni udarci na vežna vrata prebudijo brata gospoda žnpnika. Misleč, da je obhajilo, hitro vstane in vpraša, kdo je ziinaj. Neki glas inu odgovori: „Odpri tiii". Ker je pa spoznal po glasu in izrekn, da ni doiiiatS glas, je stekel v sobo, da se naglo malo obieôe, a medtem so roparji že vlomili vl'ata in udrli v veŽo. Brat gospoda župnika se je takoj zavedal, da je v veliki smrtni nevarnosti, skoči urno postopnjicah v klet, a medtem ga Že cdeu ropar udari s koloni. K sreči, da ga ni preveá zadel, ker je zadel ob vogalni zid, katerega je odrušil. Pavlovčič skoči skozi vrata na vrt ter iez vinograd teče k orožniški postaji, ki je do 500 korakov oddaljena, ter jo obvesti, da so roparji v župnišču in da je najhiti'ejša pomoč potrebna. Orožniki takoj skočijo in ^u'itečejo na lice mesta. Vežna vrata so bila odprta. Pred žujini-ščem je bil kup obleke, katei'o so roparji med tem časom že /nosili iîî žnpnikove sobe.
Preč. g. župnik Jakob Pavlovčič je šel ravtio k počitku, kar zasliši v veži ropot. V začetku je mislil, da je prišel kdo po obhajilo, a kričanje ga je takoj opozorilo, da se gre tu za vlom. Hitro skoťSi v stransko sobo in čaka, kaj bo. Vi'ata prve sobe se z etnin sunkom odpro, Razgrajajoč; „kot je pop", uderejo i'oparji v sobo, kjer je bil gospod župnik, Eden roparjev zakriči: „Tu je ovi pop". Eden ga prime za roko, drugi ga z vso močjo udari z debelim obdelanim kolom po plečih, tretji je stal s samokresom zadej. Roparji so zahtevali denar in ključe od blagajne, gi-ozeč mu s smi'tjo, in vodeč ga od omare do omare, moral je omare vse odpreti. Ko luu pri eni omari odpade ključ, ga zopet eden udari a kolom po hrbtu, nakar tudi drugi priskoči ter udari po licu, da mu očala razbije. Pobrali so ves denar, kar ga jo imel v spodnji sobi v Hranilnici ter vso obleko in obutev tor zlato žepno uro in verižico. Odtieslt so okoli 40U0 kron, pobrali čevlje, vso obleko, tako, da je gospod župnik ostal brez nje. Prisotnosti njegovega duha se je zahvaliti, da je pi'ekanil ropai'je z utajitvijo ključev do blagajne posojilnice, češ, da jih ima tajnik, v kateri je bilo nad 25.000 kron denarja. Ko zahtevajo še uro, poči v veži sti'el.
Ko so tedaj orožniki prihiteli, se je Čnl iz župnišča ropot, nakar so orožniki v vežo oddali strele. Eden ropaijev je bil takoj mrtev, di'ugi težko ranjen, in sicer z dolgim kuhinjskim nožem v roki. Dvá
sta skočila skozi okno na vrt, kjer ju je (ker mu je zmanjkalo municije) s puškinim kopitotii obdelaval eden orožnikov, a ga je eden l opaijev z goi'jačo tako močno udaril, da se je zgrudil, nakar sta roparja zbežala skoži vrtno mejo. Orožnik se je zavedel ter takoj zopet zasledoval lopove. Peti ropar je ušel skozi stranska vrata v trtje. Ker je bila tema, ga ni bilo mogoče zasledovati. Ušel je. Eden od teli, ki sta skočila skozi okno, je bil na begu tudi obstreljen in so ga pripeljali na orožniško postajo na Suhoru,
Eden ropar je mrtev. Dva sta bila težko ranjena in odpeljana v zapore okrajnega sodišča v Metliko in od ttikaj v Novo mesto, kjer jo že drugi dan zopet eden umrl za dobljenimi ranami in drugi bode morda počasi okreval. Dva roparja sta pa ušla in jih še dosedaj niso mogli dobiti. Odkod so-roparji, se še ne ve, ker ranjenec noče nič izilati; prišli so pa skoro gotovo iz Hrvaške. Vse, kar so pokradli v denarju in blagu, so je našlo pri težko ranjenemu roparju.
Dodatno se nam še poroča: Roparji so tisti veČei' najprej vlonn'li nekako mod H. in 9. uro v Šepičevo zidanico v BuŠinji vasi ter so se tam napili dobre „korajže" in nazobali grozdja. Ker so pa tički najbrže slutili, da jim bode pri vlonni v žup-nišče precej vroče, so si še en barilec rujnega belokranjea vzeli seboj, si pogasiti žejo po storjenem zločinu. Na to so marširali dokaj židane volje skozi vas, kar je naznanjalo nenavadno močno lajanje psov. Seveda so si znali ljudje še le drugi dan tolmačiti ta nočni pasji nemir. Pioti 10. uri so tedaj pi'išli do žnpniŠČa. Morali so pa zločinci nekoliko časa opazovati zunaj, če je že v farovžu „vse ])ripiavljeno za njiiiov sprejem", ker med tem časom so dobro zaprli vsa vrata na gospodarskih poslopjih, to pa gotovo zai'adi svoje lastne varnosti. Na to se je izvi'šil napad, kakor je gori popisano.
Ko sliši drugo jufro ŠepiČeva gospodinja o roparskem napadu v župnišču, je šla pogledat v svojo na samem stoječo zidanico ter zares našla in se prepričala, kako so ji tatovi pokradli vino in grozdje, Da so bili to isti ropaiji je jasen dokaz, ker je najhujše l'anjeni ropar bljuval grozdje v farovžu.
Ko so v veži orožniki streljali, skoči! je eden i'oparjev iz sobe g. župnika skozi okno na vrt ter si med tem zlomil roko. — Podal se je v Bušinjo vas nazaj in je na potu skozi vas močno stokal, kar je slišala Jurkova dekle in ga tudi nekoliko videla skozi okno in opozorila mater. Zaradi bolečin gotovo ni mogel dalje in je zlezel na Kraševčev pod. Drugo jutro je prosil neko dekle vode; ker je ta videla, da je neznan Človek ves okrvaven, je povedala to biti'o ljudem. Zvedeli so to tudi orožniki ter so prišli s „šajtrgo" po njega in ga odpeljali na orožniško postajo na Sulior, potem v Metliko in skupno še z enim drugim manj ranjenim ropai'jem v novomeško okrožno sodišče. Drugi dan je že umrl, kakor gori rečeno in drug njegov vi'cden pajdaš pa se je dal tretjo noč pi'e-videti, kar je dokaz, da je katoličan in bode najbrže polagoma ozdravel.
Pri ranjenem zločincu v ŽupnišČu so našli orožniki ves oropan denar g. župnika in še poleg tega L40(t kron več, katero svoto so bi'žkone drugod vkradli. Skoraj ni dvoma, da so ti loparji identični z onijiii v Kostanjevici itd.
Ropotali so pa v župnišču tako silovito, da se jc ropot slišal v vas, kar je gotovo bilo dejanje njihove upijanosti. Ljudje so se sešli še po noči v velikem številu, ker se je zločin kaj hitro raznesel od hiše do biše. Zjutraj so prihajali ljudje k zor-nicam, ki se pa zaradi nočnega dogodka niso mogle izvršiti. Ravnotako niso mogli isti dan opraviti otroci šolske spovedi.
Č. g. župnik in vsi v žnpnišču so, hvala Bogu, ostali pri življenju, a seveda v groznem strahu, ker so gledali smrti
v obraz. Ako bi gospodje orožniki s svojim vrlim vodjem g. Jenkom samo par minut pozneje prišli, bi bilo vprašanje, ali bi še kdo v žujinišču ostal pri življenju.
Zraven velike zavednosti žiipnikovega brata Janeza in točnega in tiiodrega nastopa gg. orožnikov gre še osobito pohvala g. Jeletiiču, gostilničarju, ki je slučajno na dopustu in se je z vso požrtvovalnostjo potrudil kot i)ravi vojak-junak pri tem roparskem lovu, da se je zločincem napad popolnoma ponesrečil in da sta dva lopova manj na svetu.
Preč. g. župniku Jakobu pa želimo od srca, da se kmalu popolnoma potolaži doživelega strahu in da bi mu ta napad ne Škodil na zdravju. Upajmo, da ga takšen nočni obisk ne bode več presenečil. Voščimo mu milostipolne božične praznike in zdravo novo leto!
DomaČe in tuje novicep
Vsem našim cet\jenim naročnikom in sotrudflikom želimo od srca milostipolne božične praznike, Pa tudi hrabrim vojakom na bojiščih veljEýo naši božični pozdravi, želeč jim prav kmalu vrnitve k svojim ljubim in dragim.
Kronaitje kra^a Karola in kraljice Cite v Budimpešti. Ogrski korespondenční urad razglaša spored kronanja: V dvorani ogrskega državnega zbora bo 30. t. m. ob 6. uri Kjntraj skupna seja zbornice poslancev in zbornice magnatov. Od seje se bodo podali poslanci v budimsko cerkev, kjer se bo izvedlo kronanje. Njuni Veličanstvi se bosta podali v spremstvu sijajnega iz-prevoda oh tri četrt na i), uro iz Dvora v cerkev. Ko bo končano kronanje, se vrneta Veličanstvi s spremstvom nazaj na Dvor. Njegovo Veličanstvo bo priseglo nato v cerkvi na ogrsko ustavo, nakar se poda s slovesnim izprevodom na grič kronanja, kjer bo vladar z mečem sv. Stefana štirikrat zamahnil. Ko se bosta Veličanstvi vrnili na Dvor, se bodo člani parlamenta vrnili v parlament, kjer se bo slovesna seja povodom kronanja, ki je bila med tem prekinjena, nadaljevala in zaključila. Opoldne bo na Dvoru slavnostna pojedina povodom kronanja. Popoldne se bodo poklonile Njenemu Veličanstvu palačne dame in dame, ki bodo predstavljene na Dvoru.
Oporoka cesarja Franca Jožefa 1.
Listi poročajo, da se je spomnil pokojni cesar Franc Jožef I. pred vsem vojnega skrbstva ter je zapustil ranjencem-invalidom ter vdovam in sirotam padlih vojakov iz svojega zasebnega ju-emoženja (jO milijonov kron. Obe hčeri in vnukinja princczinja Wiinllscbgraetz kot dedinja po pokojnem prestolonasledniku, dobe vsaka po 20 milijonov kron. Ostalih 10 milijonov je razdeljenih za razna volila. — Na dan pred svojo smrtjo pa je še pokojni cesar nakazal 100.000 frankov za Petrov novčič.
Koerberjeva vlada odstopila. Novi ministrski predsednik je dr. A leks a n de r pl. Sp i tz m iil 1 er, ki je bil dvorni svetnik v iinančnem ministrstvu; potem generalni ravnatelj Kreditnega zavoda na Dunaju; potem trgovski minister v Stiirgkhovem kabinetu in je obenem odstopil s svojimi kolegi. Mnogo zaslug si je pridobil za poštno hranilnico.
Promoviran bode doktorjem modro-slovja jutri, 22. decembra, na dunajski univerzi naš novomeški rojak g. Stanko Škerlj. Čestitamo!
Poročila se je dne 14. t. m. na Dunaju gdčna, Marija Lakner iz Novega mesta z g. Jožefom Rauter. Bilo srečno!
Dr. Emil Bok je umrl v Ljubljani v nedeljo, 17. decembra popoldne. Zadela je kap g. zdravstvenega nadsvetnika primarija dr. Boeka pri spominski slavnosti, katero je priredila tilharmonična družba po pokojnem ravnatelju Jožefu Zuhrer, ter je ravno dovi^il svoj govor prijatelju v spomin. Dr. Mahr se nui je še zahvaljeval, ko se
je dl'. Bock nenadoma zgrndil in bil nu'liČ. Suu't zdravstvenega nadsvetnika primarija dr. Bocka bo za očesno kliniko v naši deželni bohiišnici, ki je v prvi vrsti njegovo delo, ravno v sedanjih časih nenadomestljiva izguba. Odkritosrčno pa bodo žalovali za njim tudi vsi nešteti njegovi bivši in sedanji pacienti širom naše dežele, posebno pa reveži, katerih je prenniogo zdravil leta in leta popolnoma brezplačno. Hvaležen in Časten mu spomin med nami!
Umrl je nenadoma v Konjicah na Štajerskem tudi v Novem mestu dobro znani g. Fran Baptista C1 a r i c i, ravnatelj pri oskrbništvu kneza "Windischgraetza, 46 let star. Pokojni je bil brat novomeške gdčne. šolske voditeljice M. Clarici. — Naj mu sveti večna luč!
Petega vojnega posojila se je podpisalo v župniji Zagradec jiri Fužinah potom domaČe hranilnice 41.400 kron. Zelo častno in posnemanja vredno !
Božično darilo, v Šmihelu pri Novem mestu so darovali za božična darila vojakom na bojišču: verniki v cerkvi 56 K vin.; Marija Belland iz Stranske vasi (Î kron; Neimenovan 10 kron. Skupaj 72 K (ii) vin. Bog plačaj! Svota se je poslala deželnemu predsedstvu v Ljubljani.
Višjim stavbnim svetnikom je bil imenovan stavbni svetnik pri državni stavbinski službi na Kranjskem g. Leon Bloudek.
Brivnice v Novem mestu bodo v nedeljo 24. decembra do ure zvečer odprte.
Denar razstresate za malovredne stvari ! Svoje patrijotične dolžnosti pa še niste storili ! Kupite tedaj takoj domač kranjski vojni znak za tri krone pri J. Krajec nasi, in Urban Horvat-u v Novem znestu. Znak je zares lep in pameten spomin na vojni čas, skupiček pa v Človekoljubni namen Rdečega Križa. Pohitite, da kupite znak še pred božičem !
Smrtna nezgoda vojaka. Dne 12. t. m. dopoldne ponesrečil se je na kolodvoru v Kudolfovctii pešec Peter Popov, kateri je bil dodeljen kot spremljevalec vojaškemu transportu živine, na ta način, da je hotel prekoračiti tir v trenotku, ko je lokomotiva potegnila na tem tiru stoječo vrsto vôz. Popov je prišel namreč med vozove, pri Čeunir je bil na prsih tako močno poškodovan, da je na poti v bolnico izdihnil.
Dopisi.
Iz Dobrnič. Velika žalost je legla tudi na našo župnijo 22. novembra, ko so za-plapolale raz cerkve in hiš črne zastave ter se je raznesla pretužna novica, da je 21. novembra zvečer ob 9. uri blaženo zaspal v Gospodu naš presvitli cesar Franc Jožef L Ljudstvo je bilo zares potrto in žalostno, saj je dobro vedelo, da je umrl tisti vladar, ki je tako prisrčno ljubil svoje narode in tudi nas .Slovence. Zavedali smo 30 vsi Dobrničanjc brez izjeme, da nas je zapustil avstrijski Oče, katerega smo tudi mi ljubili od srca in mu bili vsikdar zvesto udani. To smo tudi dokazali v sredo, dne
29.	novembra pri slovesni sv. maši, ki se je darovala v blagor njegove duše, kajti cerkev je bila polna župljanov, ki so goreče molitve pošiljali k Bogu za svojega pokojnega cesarja in vladarja. V četrtek,
30.	novetnbra pa je zvonilo pri vseh podružnicah od 3. do 4. ure, ko se je vi^šil veličasten cesarjev pogreb na Dunaju.
v sredo, 20. novembra smo pokopali veleposestnika Jožefa Verce-ta. Pokojni jc bil plemenit mož stare korenine; vse ga je spoštovalo in ljubilo. Rad je pomagal ubogim in je imel vedno odprte roke do revežev. Dosegel je visoko starost. (Koliko? — Ur.) Za njim žalujejo žena, dva sina duhovnika in šest hčera, ilir in pokoj njegovi duŠi !
Iz ruskega ujetništva se je oglasil z vojno dopisnico z dne 5. novembra 191G Alojz Jlrvar, enoletni prostovoljec, ter želi vsem domačini, prijateljem in znancem vesele božične praznike in srečno novo leto. Ko
je koiiřal ginmasîijo y Novem Die-slii (v osmi gitiitiaziji iiarcitil jo i)ft;iU'.asiti izjiit) je šel iiiiisfCH luiveiiilu'a 1^15 k vojakoitu Ko st! jtî izvržlial, je šel iiřij[H'ťo iia jiižtio bojiši'ie in oit tam pa na s«Vf,i'iio bojišCe, kjtïi- je Ijil 28, julija 1916 oil Rusov ujet. Piše, (ia je ziirav iii da se je že jii'lvailil ruskeitiu c^-aju iii tudi ruskemu jeziku. Nežna koža iz I'ok mu je tudi že i/giiiila in liobil je jjrav delavske roke. Oblekel se je že })i'av po sibirsko, da mu ne more mraz (fosti do živc-ga. Kostiiato kapi), kožuh, dvojne j'okavice (volnene in iisiijate) in voiiKine čevlje do kolen je obesil na sebe. Nahaja se Omska železna droga 3 Ucrar-ška, y>t. Jušala, Giiliernija: Permska Uustja.
Omenjeni je sin Franc Mi'varja, posestnika na Cviblu pri Žiižeinbcrku, kateri ima še tii'uge štiri sinove pi i vojakih. Od sina Ivana ge že od priëctka vojske nić ne izve. Boril se je na sevei'nem bojišču. Ostali ti-ije sinovi se še Ijorijo, eden na jiižiit;tii, drugi na severneiii bojišču in najmlajši je pa v Si'biji na straži.
Baliamiranje trupel.
Veliko se je eiUlo zadnji čas v listih povodom smrti nepozaiinega velikega ee-sarja Franca JoŽtifa I. o balzainii'anjii. — Gotovo bode tudi naše cetijene bralce zanimal mali jiopis o zgodovini in načinu balzamiraiija trnpel.
Od nekdaj so se trudili ljudje, ohraniti trupla post^bno veljavnih mož, zlasti vladarjev. To stremljenje po ohranitvi zeinskili ostankov nam dragih ljudi zaslednjenio že pri Asircili, Pei'zijcih in zlasti pri Egipčanih. Različni so bili načini, kako so ohranjevali trupla rajnih. Efio jc pa bilo skupno vsem tem načinom, da so odstranili iz trupel lahkotrohneče dele, zlasti ves drob. Votline so nato napolnjevali z raznimi dišavami, zlasti takimi, ki so branili trohnenje, pa tudi z asfaltom. Ti'iipla so položili nato več mesecev v gotove raztopine, ki jih imeinije Herodot „nitroii", ter jih končno zavili v obveze iti rute, prepojene z dišavami. Egipčani, zlasti revnejši sloji, so trupla svojih rajnih kratkomalo nasolili v egipčairskil^ natronskih jezei ih, triipla vladarjev in duhovnikov pa so na podoben način, kakor zgoraj opisano, ohranjevali. Današnje balzamiraiije je bolj enostavno, vendar nikakor več na oni visoki stopnji, kakor v pradavnih Časih. Tudi danes velja najprej odstraniti vse lahko gnijoče dele telesa. Prsno in ti'ebušiio votlino izpi'aznî balzamii'ajoči zdravnik v to svi'ho poi)ol-noiua. Črevesa iii pljuča tei' i'azne žleze, ki jih odstranijo, pokoi»ljejo posebej, sežgó ali sljranijt) v posebni krsti, Itakor je paČ navada ali želja pokojnega; srce se dostikrat lialzamira za-se ter shrani v posebni posodi, kar se je zgodiio n. pr. s srcem Napoleona I,, ali pa se po izvršenem Ijalzaiiiiranjii jtoloži v prsno votlino balzainii'anega trupla, kar se je prakticiralo pri nniogih papežih. Včasih, Če ne gre za bolj ti'ajno o h la nje vanje telesa, pa pusté tudi pljuča in srce nedouknjeno ter izpraznijo samo trebušno votlino. To storé, če ima balzainiranje samo namen, ohi'aiiiti truplo .samo nekaj dni delj, bodisi, du je tiavada, da jc ti uplo razpostavljeno po cel teden, bodisi, da hočejo truplo ohraniti do prihoda kakega sorodnika, ki želi Še eiiki'at videti pokojntiga. V takih slučajih se naravni razpad hs nekcdiko ustavi, bal-zamiratije |»a nima namiiiia. ti'uplo popolnoma ohraniti. V sedanjih časih vbrizgavajo v glavne žile odvodnic« sublimat, arzeiiik, karbolovo kislino, kloi'ov eiiik ati razne znuisi teh snovi, zlasti z gliixrinoiii. Tudi polagajo trupla v laline i-aztopine takih snovi ali pa jih pusté takoj ])o takozvatiem balzaniii-anjn na zraku. Trpežnost tega načina balzamiranja je pj'av različna in kakor se je že opc.tovatio pokazalo, niso te metode prav sigurne. Za konserviratije ti-upid pa so našli še druge načine. Tako so v Mehiki in tudi drugod iTupla svojih di-asiih kratkomalo posušili na zi'aku, metoda, ki pač lii liotela ohraniti |)otcz raj-
nikov, di'ugod so i)olagali p'Oiiinuie v svinčejiii krste, kjer so se trupla tudi usušila, v Italiji na več krajih so se olnanihi trupla usušena jjo raznih katiikoiiibali. Nenaiinira-vano s(! konservirajo trupla tudi na mtiogib pokopališčih zlasti v glinasti zemlji, kjer zrak in z!ast.i voda nimata dostopa in manjka tudi drugih pogojev za hitri razpad trupel. Originalne tuetode konserviranja so tuili v vinu in, kakoi- nam piipoveduje povest, v medu. Manj okusno pa je, če slišimo, da se je zgodilo v Pej'ziji, da so ]'abili ti tipla nirličev, da so v njih telesnih votlinah tihotapili čez mejo cimet. (Slov. Nnrod.)
Gospodarstvo Rumimije.
Sedaj, ko je padel BukareŠt, so vseli oči obrnjene na Uumunijo. Upamo na velik iiui)ort žita. llumunija je poljedelska dežela v pravem pomenu besede, Skoio vse prebivalstvo se peča s kmetijstvotii, večina ljudstva živi na dež(dt; mesta so majhna; celo Bukarešt ima komaj 350.(t00 prebivalcev. Prebivalstvo se sila hitro množi, letno za 2.05 odstotka, na Nemškem na lirimer samo za 1,17, pri nas niti 1. Narava je 1'umunsko zemljo izredno obdarila; glede rodovittiosti je med pi'vimi v Evropi; skoro nikjer ni potrebno iniietno gnojenje, ni se ti'eba tako zatekati k različnim itri-poniočkom gospodai'skega obrata kot pri nas. V prvi vi'sti prideta v poštev pšenica in koi'iiza. Samo pšenice ]uidelajo nad 30 milijonov meterskih stotov, nad 3 odstotke svetovne produkcije (vsa naša monarhija na primer okrog 50, Nemčija okrog 40). Pri tem pa vpoštevamo še dejstvo, da priŽanje Uuniunec na 1 ha samo dobrih 14 stotov žita, Avstiija oki'og 20, Nemčija okiog 24. Samo s pšenico je zasejanega več sveta kot merita Kranjska in Koi'oška skupaj. Največ pšenice iii pa najboljša je pa ]'avno v Vluhiji, ki jo imamo sedaj skoro vso mi. Tudi glede koiuze je liumunija zelo v ospredju, zopet okrog ;iO milijonov meterskih stotov, č3.5 odstotka svetovne produkcije. Koruza igra veliko viogo ne samo kot piča za živino, temveč tudi kot ljudska hrana.
Živine je dosti; ker je pa živinoreja večifioma v rokah malih kmetov, ni izkoriščanje njenih izdelkov možno v taki meri kot v deželah srednje Evrope.
V nasprotju s poljedelstvom se iiulu-sti'ija ni mogla razviti, akoravno jo je vlada po možnosti i)ospešcvala. Največ je še mlinarske obi'ti, potem pa Žag, ker je povsoii dosti vodne sile in v goi'ovju dosti lesa. Večje važnosti je rudokopstvo. V prvi vi'sti imenujemo petrolej, L. 1900 ga je pi'o-ducirala Rumunija sele okoli 250,000 ton. Hedaj pa ga na leto okoli dva milijona ton, to je 4 odstotke svetovne produkcije. Samo Unija, Rusija in Mehika imajo še več petroleja. Največji vrelci so okoli Ploještija, ki smo ga vzidi skupno z líukareštom.' Kapital v petrolejskih podjetjih je večinoma tuj; v Rtuiiuniji tudi ni nobene industrije, ki bi surovo nafto iîistila. Eksportii'ajo torej nafi.o kar tako kot jo dobijo, rafinerije .so di-ugje. Glede eksporta omcniiiio, da gre v normalnih časih okoli 80 (xlstotkov vsega 1'uitiunskega blaga skozi Dardarnde. Da so v tem ozii'u vojske zadnjih let neugodno vplivale, je jasno. Saj so Dardanele neprestano zaiirte; ravno tako so bile zîiprte tudi 1912 do 1913. V sedanji vojski je bila pa začetkoma zaprta tudi Donava, dokler niso zavezniki zajutdili Sibov z njenili bregov. Ostale so železniške zveze, ki pa niso zadostovali!. Rumunija je takrat <ielala velikanske kupčije; izvozna caiina, odstotki za rum. Rdeči Križ itd. so bili sicer izredno visoki, a ni kazalo drugače, mi iti Nemci siilo ttxwali vgrizniti v kislo jabolko, Zaliteviili so na primer za vagoti fižola 3000 frankov izvozne carine v zlatu, za vagon koi-uze pa 5f)0. Včasili je )ta vlada iz raznih ozirov eksport, tega ali otiega blaga kai' pi epovedala ; doma so se nakojiičile velikanske množine žita in se
kvarile, kmetje so se jezili in žugali, Zra-čunili so, da bi bila brez šikaniranja rumunské vlade samo leta 1916 do izbrulia vojske dobila dežela niiijardo frankov veČ nego jih je.
Ko smo si pa s silo odprli })ot skozi Sibijo v Bolgai'ijo iti Tiu'čijo, nismo bili več tako izkljiH;no luivezani na Rumunijo, in odnehala je. Še tik pred vojsko smo čitali o tej ali oni kupni pogodbi. Da je rumunska trgovina navezana na osrednji cvi'opski državi, vidimo iz teh - le dveh številk: dve tretjini importa jiride v mirnem Času v Runmnijo od nas in iz Nemčije, tri Četrtine eksporta gre k tiam in na Nemško, v zadnjo državo seveda večji del skozi Dardanele in okoli Kvi'ope.
Ruiiiunski budget, se jo vsled balkanske in svetovne vojske poslabšal; zaključek je bil pa tudi Še 19Í4 do 1915 aktiven. Skiijjiii državni dolg Ruinunije je ilosegel 1. aprila 1916 višino 1.389 milijonov mark.
Sid,:
Jesenska pesem.
Veter na polju plesal je v kolu z listjem, z otroci tiirtve jeseni.
Sviral je sladko pesem si v molu: Čas, vsaj življenja mi ne zagreni!
Veter zavel je v gozdu skoz smrečje. Pel si je stai'0 pesem, vso znano;
rabil je naših dedov naročje dobe pretekle k nam doposlano.
Veter zavel je v strnne napete okrog zemlje in je čudno zasviral;
pesmi je svii'al, stokrat pi'okletc, svirai, kako mi je znanec umiral.
Pel je nevesti : Ženina Čakaj ! Pel je očetu: Le glej za sinom!
Pel je otrokom: Glejte za očo! Vrnil ne bode veČ se k vam v kočo !
Pel je in poje in se iie utrudi. Pesetu neznosna súlze iztiska:
Kje se zasveti, kdaj se zabliska, da se smrt trudna sama v smrt zgrudi.
Gospodarstvo.
Deželno mesto za krmila. Stranke se opozarjajo na to, da nastanejo v pošiljanju krmil lahko največje nejirilike, ako se vreče točno ne vračajo, kajti tudi i)ri vrečaii je tiastalo daties veliko pomanjkanje. Dolžnost vsake stranke je, da izposojene vreče kakor- mogoče hitro vrne. Najtioljše je, da se vreče takoj izpraznijo in nazaj pošljejo, in če to ni mogoče, da so pošljejo saj v najki-ajŠem Času, kajti sicer bi se mogla 7. vsakim zavlačevanjem in jtridrže-vanjem vreč višja obrabniua računati. Pomisliti jo, da zastajajo vreče že v mlinu, ako nakazanega blaga ne vzamemo, potem pa še na poti in doma, če se promet zapre in Če jili doma takoj ne izpiaziiimo. Će se vreče ne vračiijo točno, se tudi blaga ne bo moglo točno in pravočasno dobavljati. Z vrečami jc tiuli špago vračati.
Usposobljenostnl izpiti za gospodinjske učiteljice. Po naredbi c. ki', ministrstva za javtia deki z dne 24. noveiubra 1916 št. 72.333 morajo učiteljske kandidatinje za kuharske iji gospodinjske šole položití zrelostni izpit od let-a 1917 naprej le na izobraževaiišču za gospodinjske tičiteljice na kuharski šoli gostilničarske zadi'uge na Dunaju ali pa na izobraževaiišču za gospodinjske učiteljice društva „Vesne" v Rrnu na Moravsketii. Za naprej se bodo morale torej tudi kandidatinje iz Krafijskega na enem teh zavodov izobraževati za gospo-dinjsko-učiteljski poklic.
Raznotero.
Bogat berač. Na Dunajn je te dni umrl 75 letni berač Franc Klampfl. V nje-govetu stanovanju so našli v postelji, pod posteljo in v treh velikih skrinjah za pol voza raznega drobiža, kot enokronske in nikljaste novce ter tudi veliko zlatov. Na policiji so imeli tri ure dosti dela, da so drobiž ločili, ua poseben kup krone, na posebeji nikljaste in zopet na poseben kup iioveç iz bakra. Zlatov so našteli 500 po 10 kron iti 300 po 20 kron. Rabili bodo en cel dan, predno bodo prešteli ves denar iniirlega berača.
Kanal, po katerem teče petrolej, so
iiapi'avili nekje v Ameriki, da ni treba petroleja posebej prevažati. Da bi ga saj v Evropo napeljali, to bi natii dobro dolel ta ljubi petrolej, za katerega ženske Že vse različne pridelke ponujajo, samo da bi ga dobile saj en „frakelj".
Čudovita Amerika. V Ameriki imajo pa v resnici vse, kar nimajo drugi svetovi — samo bogatili beračev ima Evropa več. Sedaj so našli velikansko in dragoceno drevo v Braziliji v Južni Ameriki. Imeuuje se kavčukovo drevo in obseže 8 iti pol tiietra. V 120 dneh v letu daje vsak dan nad 10 kg kavčuka. Ako računamo cene pred vojsko, je to 10,800 K letno. Drevo je last družiiie, ki Šteje poleg očeta iti matere pet otrok. Morda Imajo v Ameriki tudi drevo, iz katerega priteče vsako sekinido eno vedro sladkega mleka. To bi bilo koristno božično darilo!
Ženska — izumiteljica novega bojnega orožja. Moškim grozi resnično čim-dalje hujša konkurenca. Doslej je imel „krepki spol-' žalostno iti'cdnost, da je izumljal raznoliČna inorilna sredstva, orožje i. dr. Sedaj, v dobi enakopravnosti, pa se je našla tudi ženska, gospa Ida lîohiiiova, doma iz Griibeja ob Lahi, ki je sestavila čudovito bombo.
Loterijske številke.
Trst, 13. decembra 17 H4 8 30 29
Prazne vreče
kupuje vedno iii v vsaki množini ter plačuje najdražjo trgovska firma	ioa-6-4
J. Kušlan, Kranj-Gorenjsko.
Istotam se kupujejo po najvišjih cenah
: suhe gobe :
; i
Í	Najbolj priporočljivi so:
I	PFBFF-šiufllni stroji
^	ki so najpopolnejši In najboljši na sve-
j	tovnemtrgu. lOletnapismenagaranoiJa,
\	Pi)iittt)iui liri tvftviii 7.A iiiuotiio vo/.Ciijo iKtikiinju),
J	krjiřiiijB jtfiri (i, migovic! itd, o ictmir diijaiii tjrcK-
Í	pliířcii pouk. J.nliuk ill lih krogličen lok; Řivujo
J	ntipriij ill iiuxaj".
\	Solidtuí ceiic in ugodno odiilačevaiije.
IGN. VOK
\	Specijalna trgovina s šivalnimi stroji in Pucli-kolesi.
^	Ljubljana, Sodna ulica 7.
\	(Iftiiemltii /.ftfifoimik Ivrdkc m Dolen^oj _
I	JOS. KLEINDIENST, NOVOMESTO.:
tofioa i