f-'t-t 'T. '.I,' .
£ A 2-7 3, Ay




KAZALO X. LETNIKA 1918.
PESMI.
1. U.. Mati Varuj me! ..................... 67
M. Elizabeta: Srce ji daj! .............. 163
M. Elizabeta: Ker jo ljubim. ............ 166
Marko Šuklje: Spomni se............... 170
Silvin Sardenko: Pozdravna pesem .... 186
M. Elizabeta: Moja zvezda .............. 303
M. Elizabeta: Ponesi v tiho me svetišče .. 337
K. Jugoslovani................. ...... 390
M. Elizabeta: Za oltar .................. 440
POVESTI. K: — Mati, zgodovinska povest:
4. 33. 49. 65, 81, 97, 115, 131, 147, 171, 203, 219, 235, 251, 267, 283, 299, 315, 331, 347, 363. 379. 395, 4", 428, 443.
R. W. A. Ropar in rožni venec ............69
V. P. Blagor usmiljenim .............. 85
V. P. Trnjev grm ob potu v Betanijo .. 121 V. Izza velikih in težkih časov Amerike. 139
V. Komet .............................. 154
P. V. P. Uslišana prošnja .............. 167
F. V. P. Pod palmami ......... ...... 175
F- V. P. Skledarjev Vid pred nebeškimi
vrati ........ ................ 209
P- V. P. Zabavljač .......... ............. 225
V. Poplačana usmiljenost .............. 255
F. V. P, Iris Legend* .................. 271
P. V. P. Zvesta ljubezen .............. 287
P. V. P. Kakoršn^ živlicnie, t-'— sm't . . 2•>•«
P- V. P. Jezuškov stolček .............. 306
V. Č« mati moli za otroka ..............325
V. Dolžnost in greh .................... 326
Verni pastir ............ .............. 335
V. Srečala sta se ...................... 350
V. P. Glej pošljem svojega angelja	373
V. Petričeva hčerka ...... .......... 385
Spreobrnila ga je .................... 4*7
VZGLEDI IN RAZNO.
K.: Zakaj ga biješ..................... 13
K.: Naša mati ........................ 16
J. P. Po njih sadu jih boste spoznali .... 17
Slovensko narodno združenje ............ 22
Iz Slovenskih 'naselbin — 25, 6o, 106, 126, 143 196, 215, 232, 248, 262, 358, 423
t Č. sestra M. Regina Petrašič ........ 36
V obrambo dr. Kreka .................. 39
Dopisi 43, 61, 72, 88, 108, 128, 144, 265, 281 297 313, 328, 345. 360, 377, 392, 408, 425, 241
K. Eleonora Marks .................... 54
Poduk slovenščine v naših šolah ........ 55
A. Tomec: Ob desetletnici............. 62
Kako naj živimo v postnem času? ...... 68
Protestantizem, reformacija in Slovensttvo 74 Slovenska žena 78, 112, 159, 214, 247, 277, 309
357, 391. 436.
Poslanica ameriškim Slovencem ........ 86
Zveza Katoliških Slovencev, ...... 90, 142. .
Na delo za naša možka društva ........ 92
Med Chipperva- Indijanci .............. 102
F. V. P. Apostolstvo lajikov:
118, 134, 152, 181, 206, 221. Naša dolžnost je, da podpiramo svojo vlado 123
Božji grob (P. Benigen, O. F. M.) ...... 124
Naprej zastava Slave! .................. 129
Štefan Mohorko: V boju za svoj vzor .... 137
Tretje posojilo Svobode ................ 145
Slovenska Narodna Zveza .............. 150
Kraljici majnika......................... 165
Slavimo slavno slavo Slavov slavnih .... 188 August F. Florijanc: Sovražniki vere .... 192
Šmarnični cvetovi ...................... 194
K.: Demokratizem ali socijalizem? ...... 211
Posvetitev družin presv. Srcu. P. B. S. .. 223
Izjava ameriških Slovencev ............ 231
Katoličanstvo in socijalno vprašanj? ....
Dve novi maši ................................................343
Našim socijalistom v prevdarek ................246
Vara in klerikalizem ........................................253
Kar druge učiš, sam prej stori ....................257
Naše stališče ....................................................258
Pismo sv. Očeta Benedikta XV.........270
Kdor more razumeti, naj razume! ............273
Ali je Bog ...... 275, 294, 304, 319, 355,	369.
Skupno pismo vseh treh amer. kardinalov. . .
vsem ameriškim katolikom...........286
Verski sovražniki. P. B. S..............................2go
Vekoslav Ribič: Za staro pravdo.......311
Krasno spričevalo ............................................312
Sv. Ludovik, zaščitnik III. ireda ................322
Naš striček........ ........................................329
Corner...................... ....................33°
Tako je prav! ....................................................34°
5000 ......................................................................342
Slovenska cerkev sv. Roka v La Salle, 111. 343 Jugoslovanski odbor za četrto vojno posojilo v New Yorku. ....................................353
K.: Luteranizem in sedanja vojska ............354
Družina Sadar v Eveleth, Minn.........• •	361
Kdo je kriv? ....................................................372
P. B. S. Verski sovražniki ............................382
Duhovnik junak ................................................383
P. W.: Ave Mrcia ........ 388, 399, 414.	432
Izjava slovenskih duhovnikov v Ameriki.	403 Kaži svojo vero na zunaj z besedo in
dejanjem ................................4°6
Angel v trenčah ....................4*9
Zaupna prošnja .......................• •	42°
Močan dokaz ........• .................................421
Predsednikova proklamacija ..................422
Iz cerkvenega prava ........................................426
Vabilo k naročbi ...................... •	427
Doživljaji lista Ave M.-'ia ............................434
Živio socijalizem ................... .	435
Kje je grob sv. Cirila? .... ........................439
SLIKE.
Brezmadežno spočetje ... .............. 3
Pomočnica kristjanov .................... 6
V. postaja križevega pota ................14
Sv. Jožef in Jezušček prideta z uela dorno	s 1
Mairija....................................................................26
Sv. Družina......................................28
Zaroka Marije Device ....................................35
t Č. sestra Regina Petrašič --------36
Sv. Družina z angeli......................................53
Roža skrivnostna........... .......... 70
Joahim in Ana....................... 71
Marija z detetom......... ............ 84
Jezus obudi Jajrovo hčer ................ 87
I Alojzij Rozman. .................. 93
Cerkev brezmad. Spočetja v Nette Lake 102
Nette Lake ind. naselbina .............. 103
Razstava indijanskih sadežev .......... 104
Indijanska družina .................. 104
Zadnja večerja ........................ 105
Slovesen vhod Jezusov v Jeruzalem .... 122
Cerkev božjega groba .................. 124
Na ženitnini v Kani ...... ............ 133
Botri in botrice zastave sv. Alojzija v
Pueblo, Colo. .............. 162
Scce ji daj............... .............. 164
Daj ji cvetja, kraljici maja .............. 169
Marija z angelji .............. ........ 174
Prijatelj otrok .......... .............. 176
Večerni Ave................. .......... 185
Vnebovzetje in kronanje Marije Device 187
Dr. Aflfton Bonaventura Jeglič .......... 1C8
Jezušček .......,........................ jg j
Sveta Družina .............. .......... 208
Srce Jezusovo ................. ...... 224
t Dr. Janez Ev. Krek.................... 231
Dr. Anton Korošec .................... 231
Novomašnik Rev. Anton Bombač........ 243
Novomašnik Rev. Anton Prinčič ....... . 244
Nova slovenska cerkev sv. Petra in Pavla v
Omaha, Nebr....................... 3eo.
Beg v Egipt ...... .................. 255
I'lati z Jezusom ............... ........ 26o
Ecce Homo! ...................... 273
Vnebovzetje Macije ................... 292
Rt. Rev. Monsignor Jos. F. Buh.......296
Lahko noč, Jezušček! .................. 305
Angel Varuh ............................ 307
Presv. Srce Jezusovo, dodeli nam mir!.. 321
Nositelj miru........................... 323
Slovenska cerkev Sv. Roka v La Salle, 111. 344
t Kardinal John Farley..... ........ 358
Družina Sadar v Evelth, Minn......... 361
V Betaniji................... ........ 363
Mih. in John Črne in Rev. Ant. Berk,
župnik ..j.......................... 377
Jezus prijatelj otrok..................... 4I6
Woodrow Wilson..... ................ 422
Na grobu padlega moža................. 43^ .
Kdaj se povrne iz vojske mož junak? .... 438
Štev. (No. i.)
Desetletnica.
Čudna su čutila, katera nas navdajajo, ko smo vzeli pero v roke, da začnemo pisati za našo jubilejno številko "Ave Maria". — Srce nam je polno, prepolno in ne verno, kako bi začeli.
Desetletnica kaj je to! To si cer ni nič! Deset let — kako hitro so minila
Vendar, ako gledamo v svoje zapisnike, v predale svojih shramb, ako gremo v duhu nazaj teh deset let in se začno vrstiti pred našimi očmi vsi dogodki teli let. vse delo. kaj smo vse poskusili, kaj vse začeli. -uspehi in nevspehi, vsa zaničevanja in nasprotovanja, vsa polena, katera so nam priletela pod noge od strani
bratov in od strani sovražnikov, ko prelistujemo kupe pisem — potem v resnici — vrjemi, dragi čitatelj, smo v zadregi, kako naj sami pišemo ta članek.
Ali se naj hvalimo, koliko in koliko smo dosegli? Ne! Nikakor ne! Dobro, ako smo ga res kaj storili za naše ljubljeno slovensko ljudstvo v Ameriki, je neznatno. Pa še to, je samo dar ljubezni naše Matere Marije. — Ne! ne bomo se hvalili!
Pač pa mislimo, da smo dolžni veliko, veliko hvaležnost ljubemu Rogu in zlasti pa naši nebeški Materi Mariji, ki nam je pomagala tako materinsko, tako ljubeznjivo r>n, prvo in najmočnejše čutilo naše-
" A V F. M A RTA"
ga srca ob desetletnici je — čutil« ljubeče hvaležnosti clo dobre Matere Marije!
Težka so bila ta leta! O, koli-krat smo bili v težavah! O, kolikrat smo bili v finančnih zadregah. Od lastnih bratov smo bili sojeni napačno, ker niso vedeli za finančne žrtve, katere je list zahteval od nas. Mislite si, prvo leto — niti sto naročnikov nismo imeli po 50 centov! Tn vendar . . . .! Drugo leto je prišlo število do 200, tretje do 500. V četrtem letu šele smo prišli do 1000. Koliko grenkih ur je bilo treba radi tega prestati! — Kako nam je obupa-valo srce, ko so prišle od strani, od katerih bi si najmanj mislili, mesto podpore — tožbe pri predstojnikih, nasprotovanje, natolcovanje in prezi-ranje! Dalje! Koliko prečutih noči
— ---itd. In, da list Ave Maria
vkljub temu danes še obstoji in sicer ne samo obstoji, temveč je tretji najbolj razširjeni slovenski list v Ameriki s številom naročnikov blizu pet tisoč, ima bratca Mali Ave Maria, ima prilogo "Slovenska žena", ima bratovsko zvezo z "Zvezo Katol. Slovenccv v Ameriki", ima lastno, moderno opremljeno tiskarno, kjer se je tiskal prvi slovenski molitvenik, prvi Abecednik—da, prijatelj, povej, povej, je li mogoče, da je to človeško delo, ali tnorc biti to naša zasluga? Ne! Ne! — Tu je vidna roka in pomoč Matere Marije, ki še ni zapustila svojega tolikanj skušenega slovenskega ljudstva tu v Ameriki. Kako v resnici preroške so bile besede, katere je napisala častita Mati Elizabeta Kremžar, uršu-linka iz Ljubljane, v pesmici, katero
nam je poslala za prvo številko pred desetimi leti:
"Samo Marija, tvoja dobra mati. te je čez morje v novi svet spremila!
Kot dobra mati k tebi zdaj prihaja, po listih teh bo s tabo govorila--
Poslušaj jo! Na pravo pot te kliče..."
Zato, mila in dobra Mamica Marija: Tisočera ti čast in hvala za vso tvojo materino pomoč!
Dalje, se pa za Marijo obračamo na Vas, dragi naši zastopniki in zastopnice, kajti za njo smo pa največjo hvaležnost dolžni vam! Ko bi ne imeli toliko in tako navdušenih zastopnikov(ic), nikdar ne bi bilo mogoče lista tako povzdigniti. Koliko težkih korakov ste storili! Koliko grenkih zabavljic ste prečuli! Koliko stroškov ste imeli! Koliko razočaranj, koliko dela, pisanja, težav ste prestali! Da, kdo naj vse to sešteje? Kdo ve ceniti? Mi smo videli vse to in smo vedeli tudi ceniti. Toda nismo se mogli skazati hvaležne, kakor nam je narekovalo srce. Bili smo vedno v prevelikih težavah. Toda, gg. zastopniki(ce), še nekdo drugi je vse to videl, jc videl in štel vaše korake, je videl vaše težave, jc čul zoperne besede, ki so Vam ranile srce — Mati Marija. — Pri našem li->tu zastopništvo ni tako, kakor jc pri drugih. Za hudiča delovati je lahko. Po klancu doli gre voz sam, treba ga samo spustiti. Toda delati za Roga, za dobro stvar, voz vleči po strmem klancu, zlasti iz blata, v katerem so bile naše razmere v Ameriki — to je pa težko! Za to delo pa treba celega junaka, prepričanja, tre-
"AVE M ARIA "
nike in redovnike razkropljene in deloma pomorjene. Groza in strah, kakšnih strašnih reči moramo biti priča. Poleg divjih Nomadskih tolp, ki so udrle v deželo in ki razširjajo strašno gorje in bedo, kamor pridejo, imamo roparje prav med seboj. V naši sredi so morilci, ki pobijajo in ropajo slabe in revne, ki se ne bojijo ne Boga ne ljudij".
Če je pa že v državi, med Nemci samimi bilo tako, kako se je moralo še le goditi med ubogimi sužnji Slovani, ki že preje niso imeli nikakih pravic in nikake obrambe . Izročeni so bili popolnoma na milost in nemilost nemških roparskih vitezov in velikašev.
In v teh žalostnih časih se začenja naša povest.
Bilo je 1. 870. ko se je nekega vročega poletnega dne pomikal čudni sprevod po ozki cesti, ki se je vila ob robu Krimskega pogorja od Iga črez Podpeč, Borovnico, Bistro, Vrhniko proti Trstu. Na čelu sprevoda je jezdil grd človek, srednje starosti, poraščen z dolgo grdo brado. Krivi nos, kaftan in pokrivalo ga je takoj izdalo, da je v bližnjem sorodstvu z očetom Abrahamom. Po-leg njega je jezdilo na muli mlado dekle, nekako 17 let staro, vsaj toliko bi ji človek prisodil po njenem mladem obrazu. Molče sta jezdila čudna tujca. Le sem pa tja je grdi starec pogledal z vidnim veseljem proti dekletu, se nasmehnil in nekaj zamrmral, za kar se pa dekle niti zmenilo ni.
Takoj za njima je pa šlo nekako dvesto trideset dečkov, v starosti
od dvanajstega do sedemnajstega leta. Bili so zelo slabo oblečeni. Po pet in pet jih je bilo skupaj zvezanih v eni vrsti. Prašna obleka, utrujena hoja in žalostni pogledi dečkov so pričali, da so prišli že daleč. Na vsaki strani tega čudnega sprevoda sta pa jezdila na mulah po dva in dva paznika, enako grda in bradata, kakor oni spredaj. Imeli so velike biče v rokah, s katerimi so priganjali utrujene dečke naprej. Takoj si spoznal v tem sprevodu, da je to karavana sužnjev, katero ženo na semenj, da jih prodajo in spravijo v denar.
Krščanstvo je že precej zmagalo in doseglo, da se je suženjstvo precej omejilo. Da, v državah pripadajočih Nemčiji je bilo popolnoma prepovedano. Toda bilo je prepovedano kupčevati samo z Nemci. Dovoljeno je pa še bilo trgovati s poganskimi Slovani, s takozvanimi "barbarskimi" narodi.
Katoliška cerkev je po svojih škofih in redovnikih vse poskusila, da bi dosegla tudi postavo, po kateri bi bilo prepovedano tudi suženjstvo s pogani. Toda imela je močnega nasprotnika — Judovstvo. Kakor nalašč je bila ta postava za nje. Roparski nemški vitezi so ropali po slovenskih pokrajinah in ropali slovanska dekleta in dečke ter jih potem prodajali Judom, ki so jih pa potem gonili naprej proti jugu na Človeške semnje. Največ teh sužnjev je šlo skozi Trst 11a Špansko, kamor so hodili Turki iz Afrike jih kupovat, da so s tem belim "blagom" zalagali človeške trge po severni Afriki.
s
A V Ii M A K 1 A "
i udi ti dečki so bili uropani svojim starišem in Jud jih je pokupil in jih sedaj žene na semenj.
Katoliška cerkev je videla bedo in gorje sužnov . Trkala je na vrata kraljev in vladarjev, da bi dosegla zakone proti tej krutosti. Pa je bilo vse zastonj. Velikaši in vitezi so imeli preveč dohodkov iz te kupčije in so vse storili, da so preprečili vsako nadaljno omejitev suženjstva.
Judje so imeli velikanska boga stva in so posojevali višjim krogom. Z denarjem so podkupili celo Lud vika Pobožnega, da jih je v posebnem pismu vzel v svoje varstvo, da vsak, ki stori kakemu Judu kaj žalega, je toliko, kakor bi storil cesarju samemu. Seveda jih je to še bolj ojunačilo, da so nastopali še bolj predrzno in še bolj kruto.
Tak vpljiven bogat Jud, trgovec s sužnji, je bil tudi človek, ki je jezdil na čelu tega žalostnega sprevoda.
Da dekle na njegovi desnici ni bila Židinja, se je takoj videlo. Nasprotno, bogati lasje, krepka postava in plemenite poteze obraza so pričale, da tudi Nemkinja ni. Globoka otožnost se ji je brala na licu. Za svojega spremljevalca se je malo zmenila. Zatopljena je bila v globoke misli in od časa do časa izvil
se ji je globok vzdih iz prs in prikradla se je kot svetli biser solza v očesu, ki je zdrknila kakor kristal po otožnem licu na pisano obleko.
"Zlata Bronislava, dete moje," nagovori jo stari Jud in jo ljubez-njivo pogleda, "ali bi ne bilo bolje, ko bi ti svoj krasni obrazek zakrila s pajčolanom? Vidiš solnce pripeka To bi znalo pokvariti lepoto tvojih ličic!"
"Da bi potem to znižalo ceno tvoje sužnje? Kaj ne? Sram te bodi! Brezsrčnež!"
"Ne jokaj, golobičica, saj ti ne bode hudo, kamor bodeš prišla. Lepota tvoja ti bode odprla vsa srca in vse roke!"
"Kaj naj pričakuje prodana su/ nja? Kaj?"
Jud jezdi dalje, kakor bi ne bil čul teh besedi. Črez nekoliko časa se obrne nazaj in pogleda vrste dečkov.
"Pojdimo bolj počasi", ukaže, ko je videl, kako utrujeni so že bili dečki. "Lahko bi kateri zbolel in poginil. To bi bila škoda."
Cel sprevod je res začel korakati počasneje. Bilo je že blizu poldne in solnce je precej pripekalo na zemljo. Vsem dečkom se je videlo, kako so žejni in utrujeni. S povešenimi glavami so korakali molče dalje (Dalje prih.)
w m u
A V F \T A R I A
9

IIIIIII
Naša naslovna slika.
V novi obleki prihaja danes k tebi tvoj prijatelj — list Ave Maria.
To sliko nam je naslikal naš aka-demični slikar, g. J. Gosar, kateremu se prav iskreno zahvaljujemo za ta krasni dar ob naši desetletnici. "Ave Maria", je list slovenskega ljudstva v Ameriki. To smo hoteli pokazati že v naših naslovnih slikah.
Prva naša naslovna slika je predstavljala našega Slovenca ob slovesu z doma. Na Brezje je prišel s svojo družinico. Pred materinem al tarjem sta si obnovila mož in žena svojo zvestobo. Pred cerkvijo sta se ločila. Srca so se trgala, ko je odhajal v tujino. Marijin narod smo bili Slovenci doma. In ako hočemo v tujini ostati srečni, ostati moramo tudi v tujini Marijin na rod. Krepka Slovenka - Slovenija zato visoko dviga za odhajajočo ladijo, ki pelje naše izseljence v A-meriko, zastavo Marijino in kliče: "Ne pozabite Marije, pa tudi Marija vas ne bo?"
Toda žalostna in tužna je povest našega slovenskega naroda v Anic
riki. To kaj lepo pokaže naša druga naslovna slika. Kje smo našli tu v Ameriki po nekoliko letih našega slovenskega trpina? — V oblasti grde pošasti — slovenskega socijali-zma. "Slovenski narod v Ameriki je v veliki večini naš", klical in ba-hal se je ošabno ta rdeči hudič po svojih listih. Jezus Kristus je postal sovražnik našega ljudstva. To ljudstvo ga je med seboj znova pribilo na križ sramote in zaničevanja. Žalostna je stopila Mati Marija pod ta križ, žalostna, da se je to dobro njeno dete tako izgubilo. Ostre so bile pušice zabavljic, boja. zasramova-nja in zaničevanja, ki so letele iz slovenskih naselbin proti križu in proti Sloveniji. Toda Mati Marija je žalostno stopila vmes. "Ave Maria" se je oglasila po slovenskih na selbinah, vedno dalje in dalje, od srca do srca Težki so bili ti časi. S solzami in sramoto bodo ostali napisani v zgodovini ameriških Sloven cev, doba boja proti križu, doba hudiča — slovenskega socijalizma, slovenskega odpada od vere V'ce je
10	•• A V K M ARI \ "
bilo že na tleh. Edino en slovenski časnik je še nosil ime "katoliški", katoliška društva so se polnila z rdeč-karji. V Katoliški Jednoti je bil prepir. Med slov. duhovniki je nastal razdor in razpor. Med katoliškimi možmi se je širila nezavednost in neodločnost. Toda močan ščit je o-stal in zadržal pušice, da niso bile smrtonosne — ljubezen do Marije. "Ave Maria", se je boril, je klical, opominjal in svaril.
In res, hvala dobri Materi Prikazala se je danica, jutranja zarja! Klic lista "Ave Maria" ni bil zastonj! Glej to sedanjo tretjo sliko! Krog njegovih naročnikov se je začel širiti. Slov. duhovščina je sprejela list "Ave Maria". Katoliški možje so se začeli prebujati. Marija je pomagala. Nov duh je zavel v kat. jednoti. Ustanovilo se je glasilo, ki je krepko nastopilo za resnico in pravico. Začeli so se misijoni. Severna Minnesota jih je začela. Začelo se je gibanje med materami, ki ^o se začele združevati v materina društva. Za njimi — oj radost -vzbudili so sc možje, začeli so se združevati. Obnovila se je Zveza Katoliških Slovencev. Začela se je organizacija mož Najsvetejšega Imena. Duhovi so se začeli deliti. Krog okrog Matere Marije se je začel širiti! Glej, kako lepo število ameriških Slovencev je že na njeni stra ni. pod njenim varstvom, pod njenim
vodstvom. Nad 4000 tisoč je že naročnikov Ave Maria. In kaj je posledica? Hudiček je izgubil ameriškega Slovenca iz svojega objema. Osamljen revček stoji in vabi svoje zasljepljenčeke za seboj v strašno temo. Da, napredek Ave Maria je vzbudil veliko jezo med rdečkarji! Poglej, kako eden z zavihanimi rokami jezno vihti pesti proti Mariji, proti četi okrog Marije! Toda za-manj je! Vedno več in več se jih vstraši črne pošasti in še bolj črne teme, kamor jih vabi in se vračajo raje nazaj k Mariji. Srečno družinsko življenje je sad delovanja Ave Marie. Društva mož naj narede iz naših mož nazaj dobre skrbne može, in očete, društva mater naj narede naše matere zopet v dobre žene in matere. Da. tudi za otročiče je že poskrbljeno! Poglejte Mali Ave Maria. Oče se je sklonil k detetu in mu kaže Mali Ave Maria.
Veliko je še delo pred nami. Še le začetek je komaj storjen. Vendar samo, da se je začelo!
Tn tu smo pri naši desetletnici.
To veliko miselj je hotel naš slikar upodobiti s to svojo sliko.
Kakor slikar prvih dveh slik Rev. P. Blaž Farčnik. O. F. M. tako je tudi g. J. Gosar izvrstno pogodil to svojo sliko, f'yst in hvala mu !
Ti pa list Ave Maria, krepko dniic v svoji novi obleki!
m m m
" A V K M \ R I \ "
New York Journal, največji in najvplivnejši časnik v New Yorku in celi Ameriki je priobčil pred nekaj meseci jako zanimiv članek o nemškem brezvercu in boga-tajcu Nitscheju. Na ta članek je pa odgovoril neki S. E. Hartman, eden izmed najvplivnejših Judov v New Yorku. On piše:
Dragi urednik:—
"Jaz sem starejši človek in sem prepotoval že celi svet. Rojen sem judovskih starišev. Bible — sv. pismo sem poznal v izvirnem njegovem jeziku že kot deček desetih let. Samo kakih 16 let je, od kar sem na drugi strani "fenca" (misli, „od kar sem brezverec".) Kot tak sem pa prišel do zaključka, da je svet bolan na treh boleznih : sebičnosti, nacionalizmu in veri. Sebičnost je poginila v trenčah, kjer generali, o-ficirji, vojaki in živali pijo iz istega korita. Nacionalizem bode poginil po sedanji vojski. Vera, zver vseli zveri, pa se tudi ne bode več dolgo potem ohranila. In ko se bode še to zgodilo, potem, samo potem zakralje-vala bode sreča na zemlji."
Dalje pravi: "Poglejmo! Kdo si upa zanikati, da imajo vse vere en in isti izvor? Primerjajmo samo
Manu-a, Menes-a, Mojzesa, te tri največje zakonodajalce!"
Tako ta židovski starešina — modrijan.
Na to pismo pa urednik tega dnevnika krepko v uvodnem članku odgovarja :
"Ako ste Vi. Mr. Hartman. res poznali izvirni jezik svetega pisma že v starosti desetih let, potem ste bili nekaj izvanrednega (remarkable.) In pravite, da ste poznali tudi več drugjh izvirnih jezikov".
Toda, Menu! Menes, in Mojzes, trije "gentlemeni", katere omenjate kot zakonodajalce, so bili «amo odmev tega, kar je bilo že pred njimi. Nikakor pa ne morete trditi, da bi bili ti trije možje" "izvir ali začetniki vere".
Veste, kje je izvor vse in vsake vere? — V duši človekovi! —Kaj pa je človeška duša, tega ne vemo! Vemo pa, da se je vera rodila v tej skrivnostni moči. ki je v nas, ki smo mi sami.
Vera obstoji v hrepenenju po višjih stvareh, v hvaležnosti za ljubezen in pravičnost one višje Moči, katero čutimo, da vlada vesoljni svet. Vera je hrepenenje izvedeti, od kod smo, zakaj smo Pred
I z
A V F. M \ R 1 A
in nad vse pa koprnenje poznati Boga in poznati samega sebe.
Zgodovina človeškega rodu je ob-jednem zgodovina človeške vere, je neprestano teženje, prizadevanje in koprnenje izraziti v veri človeško hrepenenje po konečnem spoznanju teh najvažnejših vprašanj, je želja po moralnem zboljsevanju človeške narave.
Vsaka vera, če je pozneje tudi ne vem kako globoko padla (poganstvo), se je začela kot sredstvo in prizadevanje zboljšati razmere, v ka-koršnih se je porodila.
Začetek vere je začetek človeka, in začetek človeka je začetek vere.
Konec vere na zemlji bode, ko bode zadnji človek umrl.----
Mr. Hartman gleda na obliko ve re, ne pa na duh vere. Proučeval je morda eno ali več "ver". Našel tam kako navidezno ali morda resnično pomankljivost, kako slabo stran, ki pa nima z vero ničesar opraviti, in po tem je naredil svoj zaključek: Vera je prekletstvo za človeka. Ako bi bilo to pravilno, potem bi moral Mr. Hartman po istem doslednjem sklepu reči, da je voda "prekletstvo" za človeka, ker jih v vodi veliko utone, ker nas dež namoči, ker se v morju ladije potope. Toda vzemi zemlji vodo in zemlja bode v onem trenotku puščava.
Lahko najdemo pri verah napake. Res se je pri razširjanju ali hranitvi vere lahko grešilo, tako ali tako. Toda vendar ostane vera potreba človeške duše. Da, nemogoče
je človeštvo kot tako (v primeri s živaljstvom), nemogoč je vsak napredek, vsaka prosveta, vsaka omika, vsako človekoljublje brez vere. Da. ako vzamete človeško vero, hrepenenje poznati svoj cilj, svoj namen, pozati svoje srce, svojo dušo. samega sebe — kaj pa je vse to drugega, kakor to, kar imenujemo vera" — in upropastili ste človeka
Urednik New York Journal-a gotovo ni kak klerikalec, tudi kak menili ni, še manj kak verski fanatik. I'o njegovih člankih pa soditi je je to mož, ki je visoko izobražen in se je veliko učil in , ki veliko misli, ki veliko proučava. Plača njegova na leto je $25.000.00.
Naši rdečkarji in naš Konda v Chicagi pa, kako pravijo? Kako pišejo?
Seveda, kako bi pač mogli drugače? Kdaj je bil še kak falira-ni študentek za kaj ? Učiti se ni maral, ker je preveč lumpal, ali pa je pošteno "lopnil" takoj, ko so v šoli prišli do str. 100 latinske slovnice. Ti "učenjaki" pa bojo vendar več vedeli ,kakor možje, ki so se kaj več učili! Da bi oni človek, ki je naredil osem šol gimnazije, višjo šolo, in ki potem še veliko študira in čita, več vedel, kakor pa oni, ki ie lopnil že v drugi ali tretji šoli. kako bi to bilo mogoče!? Vsaj tako mislijo vsi backi, ki tako slepo slede duševnim revAm, kakoršne so Kondež, Kri stan et tutti rpianti modrijani rdečega razuma
Sl b $
A V K :Vf ARIA
Zakaj ga biješ.
K.
V ječi v Turinu v Italiji čakal je izvršenje svoje smrtne obsodbe morilec.. Nekega dne pride k njemu njegov duhovnik, da bi ga pripravil na smrt. Pred nekaj dnevi ga je obiskal in mu pustil križ, ker takrat o kaki spovedi ni hotel še ničesar čuti. Sedaj ga pa najde klečati s križem v roki. Debele solze so mu zalivale oči. Duhovnik ga začne tolažiti, ter misli da se hoji smri:
"Ne, oče," odgovori jetnik, "ni mi hudo radi tega, ker moram v smrt. Poglejte, imel sem toliko prijateljev, katerim na ljubo sem vse storil in vse žrtvoval, da, katerim na ljubo sem sedaj obsojen na smrt. Toda vsi so me zapustili. Vsi se me sramujejo in se me boje. Edini ta-le, — pokaže na križ — katerega sem celo svoje življenje preziral in zaničeval, mi je pa ostal zvest in obupati bi morali, ko bi ga ne imel."
Človek moj, vidiš, tako je v človeškem življenju. Koliko naših nesrečnih slovenskih zapeljancev je že doživelo isto. Celo življenje, cela
leta so preživeli kot smrtni sovražniki sv. Križa in vsega, kar je v zvezi z njim. Ako so videli že samo duhovski ovratnik, stresla jih je jeza, zaigral je na njih ustih Judežev posmeh in stisnila se jim je roka v pest. Delovali so proti njemu, kolikor so mogli. Razširjali so slabe liste, razširjali protiverska društva i. t. d. Toda na vse zadnje — vse jih je zapustilo! Opešali so v bolezni. Prijatelji so jih zapustili in pozabili, eden jim je ostal zvest — toliko zaničevani — Kristus. — Da, kot ostudnega rdečkarja ste ga srečavali tega ali onega po saloonih, kjer je kričal, pil, se pridušil in sramotil, vero in duhovnike. Tu pa je sedaj v ječi, ali na bolniški postelji, umirajoč, o kako se to ugašajoče oko milo ozira po tem križu, kako to smrt tno prestrašeno in izmučeno srce 11 triplje in*išče kapljice tolažbe v križu, iiri Jezusu! Kako se ta vela. umirajoča roka steguje tresoča po križku, da ga nese na od vročine pož gane ustnice, da ga poljubi — poljubi s poljubom grenkega kesanja
" A V !•: M A R I A "
Velik sovražnik božji je bil duhov-nik-odpadnik, naš pesnik Aškerc. Pisatelj teh vrstic je bil ob priliki njegove smrti ravno v Ljubljani. Redovnica usmiljenka.kimu je stregla je povedala in skofijstvu s prise-
go potrdila to-le: Aškerc je ležal smrtno bolan v ljubljanski bolnišnici pri sv. Petru. Nekega dne dopoldne — dan smrti tega reveža, ga obišče Lazarist, duhovnik* bolnišnice. "Gospod Aškerc, slabi ste. Ali ne mislite, da bi se spravili z Bo-> gom za vsak slučaj ?"
Bolnik malo pomolči.
"Ca, res sem slab. Toda še je čas, bom videl."
Po kratkem pogovoru o njegovi bolezni duhovnik odide z .obljubo, da kmalu pride nazaj.
Toda, kmalu se bolniku še bolj
poslabša.
"Ali vam jc slabo?" ga vpraša sočutna usmiljenka. * Bolnik pokima.
V tem pa s težavo obrne glavo proti steni, kjer je visel križ. Oko bolnikovo obstane za trenotek na križu. V tem ga pa nekaj strese po celem telesu in potok debelih solz se lilije Aškercu po licu in s tihim glasom zašepeta: "Križ."
V. postaja križevega pota.
A V K M A R 1 A "
mater, kakor nebeški kralj Jezus Kristus! Tudi ta kralj časti svojo mater posebno s tem, da tako rad usliši prošnje, katere mu prihajajo skozi njeno materino srce. Kako mu je to ljubo, je povedal že naprej, ko je obljubil: "Ne bom vas zapustil sirot" — In na križu umirajoč nam je že zaklical: "Sin, glej, tvoja Mati!" — Zato trdi svet Bernard, da se še nikdar ni slišalo, da bi bil kdo zapuščen, kdor se je zaupno k nji zatekel.
Človek, imaš tudi ti kake prošnje, o katerih si želiš, da bi bil uslišen?
- O, kajneda, veliko jih je, veliko Veš, čegav podpis mora biti na tvoji prošnji, da bode gotovo uslišana? — Pojdi k Mariji! Priporoči jih najprej nji. Pridi k nji zaupno, kakor dete, zjokaj se pred njo in bodi prepričan, ta mati bode imela usmiljenje s teboj. Ta mati bode pritisnila na tvoje vzdihe in tvoje prošnje pečat materine ljubezni kot svoje priporočilo in uslišan bodeš!
"Kdor mene najde, najde življenje in sprejme zveličanje od Gospoda!"
#
Po njih sadu jih boste spoznali.
Iz lastne skušnje napisal J. P., slovenski rudar.
Desetletnico obhaja vaš list Ave Maria. Častitam mu! Dal Bog, da bi gotovo obhajal še dvajsetletnico in še srebrni jubilej in še več. To želim listu iz srca jaz, slovenski rudar in imam velik in vesel uzrok, da se veselim te desetletnice. Zakaj pa?
Poslušajte!
Kakor sto in sto, da, tisoče mojih enakih sotrpinov prišel sem v A-meriko kot pošten mož. Ženi sem pri slovesu obetal zvestobo tudi v tujini. Obljubil sem ji, da bom v cerkev hodil, molil, ostal pošten mož. Toda v M., kjer sem se naselil in delal prva leta ni bilo kiitoliške cerkve. Bilo nas je veliko na bordu pri nekem rojaku R., ki je imel tudi saloon.
Kaj ne, dragi čitatelj, ako si bil na takem bordu, potem veš, kaj se govori, kako se živi. Kakor sem videl druge, delal sem kmalu tudi sam. V začetku sem se jim ustavljal. Gnjusilo se mi je tako življenje. Toda, kmalu sem se privadil in — okužil sem se tudi jaz. Pozabil sem tudi na prisego dano ženi pred oltarjem pri poroki.
Vendar me je kmalu začelo srce tako boleti, da sem komaj prestajal. — Vest se mi je vzbujala. Srce me je bolelo. Zdelo se mi je, da mi duša kriči po rešitvi. Dve leti sem vzdržal v tem strašnem stanju. Toda slednjič za velikonoč 1. 1900. sem se odločil. Skrivaj sem pospravil svoje stvari in"— noč me je vzela.
i8
A \' E M A R 1 A
\
Šel sem v C1 . . . Tam sem iskal stanovanja, kjer bi se drugače živelo kakor sem v M. Res, dobil sem stanovanje pri dobrih ljudeh, dasi niso bili ravno natanjčni glede verskih dolžnosti. Tam sem opravil zopet enkrat dobro spoved. O, gospod u-rednik, ko bi vam mogel popisati srečo, katero je začutilo moje srce, ko sem šel po sv. spovedi iz cerkve. Najraje bi vriskal celo pot in vsakega na cesti objel in mu povedal svoio srečo. Lahkega sem se čutil kakor pero. "Sedaj bom pa drugače očel" — to je bil moj trdni sklep.
Res, sem se držal dobro nekako štiri mesece. Bil sem že vesel, da sem se rešil vsega. Pridno sem hodil v cerkev in tudi pridno varčeval. V teh štirih mesecih sem več poslal domov ženi in tudi tukaj dejal več v hranilnico, kakor preje cele dve leti.
Toda nesreča je hotela, da sem se seznanil z nekim človekom, ki je bil navidez dober in pošten človek. Delala sva skupaj v tovarni. Ta človek me je večkrat ob nedeljah obiskoval in jaz njega. V začetku se o veri nisva menila. Toda počasi je napeljal pogovor tudi na to. Videl sem pri njem vse naše brezverske liste. Slednjič mi ponudi "Glas Svobode", češ, naj ga čitam, da bom dobil veliko zanimivega v listu.
Jaz, revež se do tedaj nisem veliko zmenil za amerikanske sloven-, ske list?. Bral sem sem pa tja Glas Naroda, katerega je imel gospodar naročenega. Pa še v tem listu sem pregledal samo prvo stran. V društvu nisem bil nobenem. Zato tudi nisem vedel kakršen'je ta list. Vzel
sem ga in ga res začel brati. Malo me je osupnilo, ko sem bral tam razne svinjarije o duhovnikih in t veri. Toda saj sem čul že veliko hujšega. Prebral sem vsega, dasi se mi veliko stvari ni dopadlo.
"Hočeš, še eno številko", pravi mi prijatelj, ko ga mu vrnem?
"Ne! To je grd list!" mu odgovorim.
Prijatelj se mi posmehne. "Haha! Kajne, kaj takega nismo brali doma v starem kraju. Kajpada, tam je farška komanda premočna. Tam se resnica ne sme pisati" .
"Pa j£ to resnica, kar ta list piše?"
"Kajpak kot sama resnica. Na tu imaš ta list, ki je katoliški listf Beri tega! Dal ti bodein še večkrat oba lista in pazi, ali bode katoliški list kdaj odgovoril na te stvari in rekel, da ni res? Beri sam!"
In res sem bral. In posledica tega? "Ko bi ne bilo res, bi gotovo katoliški list ne molčal", sem si mislil in — vrjel in — naročil "Glas Svobode". V pol leta sem bil slabši, kakor sem bil pa v M. Preje sem samo grdo živel, sedaj sem pa postal rdečkar.
Tako sem preživel v žalostnem dušnem stanju nekako tri leta. Tudi sedaj se mi je vest velikrat oglašala. Tudi sedaj me je gnalo srce dostikrat v cerkev, Parkrat sem res tudi šel. Da, šel sem parkrat celo v soboto večer, da bi šel k spovedi. Toda videl sem pri spovednici može, ki so poznali moje življenje in mišljenje in sramoval sem se, češ "po-smehovali se mi bodo".
A V K M A R 1 A
'9
Nerodno sem vstal in odšel brez vsakega znamenja vere, tako, da so se spogledali vsi, ki so videli, češ, "prišel se je norčevat iz cerkve", — to kar sem hotel, da bi zakril uzrok, zakaj sem prišel v cerkev.
Slednjič sem se odločil da .grem domov. In šel sem.
Toda začutil sem doma le prekmalu, da sem tujec na lastnem domu. Ko so se ameriški dolarji stopili — sem bil že tudi jaz zopet na cesti v Ameriko. Šel sem v Ch.
Tu sem pa živel zopet in še hujše kot kdaj preje! Bil sem soustanovitelj socijalističkega kluba in sem bil jeden izmed najagilnejših raz-širjevateljev te zmote. Iz slabega človeka sem se naredil v popolnega brezverca in še' več — v sovražnika vere.
V tem ste pa začeli v listu Ave Maria napadati slovenske socijaliste, mislim pod naslovom "Naši ta-rde-či", ako se prav spominjam. Priobčili ste tudi pismo nekega slovenskega mladeniča, ki je bil na smrt obsojen, pa je bil pomiloščen. Kakor moje prijatelje, tako je tudi. mene gnala radovednost ,kaj piše ta list in — začel sem ga brati redno. Mislim, da je bilo to leta 1913. Ko sem prebiral v začetku te članke, me je vselej silno razburilo. Klel sem in se kregal proti "farjem". Toda nisem se pa mogel ubraniti čutu, kar sem čutil pri tem — "res je pa le, kar piše ta list", mi je namreč reklo srce. In bral sem dalje in dalje. Tako, da sem težko pogrešil številko, katere nisem mogel dobiti v roke. Slednjič, da bi ga redno dobival, sem se pa naročil na vaš list, to je bilo
v septembru 1915. Najprej pod tu jim imenom. Toda samo za pol leta, ker po pol leta čitanja, so se mi začele oči odpirati. In danes — Vaš sem, vaš z dušo, in prepričnajem, še bolj pa s svojim srcem.
Zato, g. urednik, danes ko obhajate desetletnico vstanovitve lista A-ve Maria, vam moram iz dna svojega hvaležnega srca častitati jaz — sad vašega dela. Bog in Marija naj vam stokrat povrneta kar ste storili dobrega na meni. Daleč, daleč, globoko sem že zabredel. Imeli so me že na verigi "ta-rdeči" kot svojega in Bog ve, kaj bi bilo danes z menoj, ko bi ne bilo vašega lista! Gotovo bi bil že popolni pijanec in propa-lica. Komaj čakam, da bode te vojske konec, da pridem skupaj s svojo družinico. In ne bom se sramoval povedati ženi in otročičkom doma, kdo jim je rešil ateja.
Zato, rojaki, jaz ubogi slovenski trpin, sem sam na sebi skusil vpljiv dveh listov, "Glasu Svobode in "Ave Maria". In sem skusil posledice, ko sem sledil enemu in drugemu. Kakor sem čutil v grdem in nesrečnem življenju Kondatove suž-nosti jaz, tako sem prepričan, čuti vsakdo: razdvojeno srce, razdvojeno dušo, nemir in gorje. Usta se smejejo, srce in duša pa joka, vest pa kriči! Podpirajmo, podpirajmo ta lepi list. Dajmo ga v roke vsem, ki so enaki revčeki, kakor sem jaz. Ko list prebereš, daj ga kakemu takemu revežu, naj ga še on bere. Kakor sem jaz iz srca hvaležen temu listu in njegovemu izdajatelju, tako bode hvaležen vsakdo, komur bodeš oči odprl. Pomisli moj slučaj! Ta
JO
A V K MARIA
list je rešil mene, vsaj trdno voljo imam ostati stanoviten in pridno bom prebiral ta list, da bom ostal stanoviten, — poglej, rešil je očeta otročičkom in moža ženi . Stopil sem v društva, imam že par centov zopet nahranjenega, da jim ponesem po vojski domov, ako mi Bog da. Poglej, koliko dobro delo je storjeno s tem na naši celi družini.
Tebi list, pa še enkrat i z dna svojega hvaležnega srca kličem : Bog stokrat plačaj tvojemu uredniku! Bog te živi! — Vedi pa, da če si v teh desetih letih storil samo to dobro delo na meni, — dovolj je! Bodi vesel in ponosen!
Živel naš najlepši in najpotrebnejši list "Ave Maria"!
ti m »
Bog vam plačaj.
Te dni smo dobili sledeče pismo: Pri prijateljskem pogovoru o Vašem blagodarnem delovanju za naše slovensko ljudstvo v Ameriki, za povzdigo in ohranitev sv. vere naših očetov med nami, priložimo Vam ček od $20.00 za Vaš stroj z upanjem, bode kmalu popolnoma prost vseh dolžnih obveznosti, z vso silo deloval za Vaše geslo: "Z Marijo za Boga"! Darovali so:
Rev. John C. Mertel ......$5-oo
Rev. Albin Moder ...........$5-°o
Rev. John Blažič ...........$5.00
Rev. Jos. Vrhunec..........$5.00
Vesele praznike ! Bog Vas ohrani!
J. V.
Častiti gospodje, Bog Vam sto-terno plačaj! Ne toliko Vaš dar, tem-
več Vaše lepe besede, ki so nas navdušile. Iz srca hvaležni smo vam zanje. Prav kar smo res v velikih stiskah, ker bode letni račun pokazal velik finančni deficit. Zato se Vam pa prav iskreno zahvaljujemo tudi za velikodušen dar. Nihče ne ve, s kolikimi finančnimi in moralnimi težavami se moramo boriti pri našem delovanju. To vemo samo mi in Bog v nebesih. Zato ni čuda. ako smo včasih malo potrti. Toda ko vidimo, da naše malenkostno delo vendar ni brez koristi, ko nam naši prijatelji sporoče, da smo na dobri in pravi poti, če tudi nas na drugi strani kdo ozmerja, toži in nasprotuje, vrjemite, da je taka odkrita beseda veliko dobro delo. Za to še enkrat, častiti gg. Bog Yam plačaj stokrat!	Uredništvo.
I L I
A V F M \ R I \
Korak naprej.
Lepo se je začela razvijati med nami ameriškimi Slovenci organizacija katol. mož in fantov Najsvetejšega Imena. Veselje je viditi naše navdušene može in mladeniče, ko si pripenjajo na svoje prsi znamenje Najsvetejšega Imena. Res je to še le mala četa najbolj odločnih in najbolj junaških mož in fantov, ki se ne boje rdeče posirovelosti zapeljanih rojakov in bratov, ki se ne boje zabavljic in zasmehovanja revežev, ki so se dali preslepiti. Toda ti so možje, ki so nevstrašeno priznali svoje prepričanje in svoje navdušenje za dobro stvar
Zveza Katoliških Slovencev ima namen i) razširjati stanovska cerkvena društva po slovenskih nn«elhi
nah in tako združiti vse zavedne Slovence v eno celoto za obrambo sv. vere med nami, za povzdigo katoliškega življenja in prepričanja in za obrambo matere narodov sv. katoliške cerkve. 2) razširjati dobro berilo in potom listov, knjig in brošuric, pobijati zmote, s katerimi tako pre meteno in tako satansko slepe nekateri propajice naše ubogo ljudstvo.
Za prihodnje leto treba pa prideja-ti še en namen: molitev! Vse naše delo, ves naš trud, vse bode zastonj, vse bode ostalo brez vspeha, ako ne bode goreča molitev spremljevala te ga našega delovanja.
Tn Floe Signo Vinces! V tem znamenju bodeš zmagal, je videl v prikazni resnr Konstantin. V zna
62 St. Marks Place, New York, N. Y.
Dr. JAKOB SELIŠKAR, predsednik, G. JOŽEF DUNDA, podpredsednik, Cleveland, Ohio.	Joliet, Illinois.
Rev. K. ZAKRAJŠEK, O. F. M., Dr. MARTIN IVEC, blagajnik, tajnik. New York City.	Joliet, Illinois.
TT
A Y K M \ R 1 A '
menju sv. križa — v molitvi in z molitvijo bomo zmagali tudi mi. Moli in delaj, delaj in moli!
Da, to hočemo storiti zlasti v
prihodnje!
Kako si to mislimo, bomo pove dali prihodnjič.

Slovensko narodno združenje.
V Clevelandu so rojaki vstanovili novo organizacijo, katere namen je, delovati za združenje vseh slovenskih pokrajin v eno celoto. Ime so ji dali Slovensko narodno združenje. To ime pove pa tudi ves njen program.
Mi to organizacijo prav prisrčno in iskreno pozdravljamo in jo kar najtopleje priporočamo vsem našim prijateljem in somišljenikom!
Po naših mislih je ta organizacija prva, ki je zadela pravo pot, in pravo smer in tudi pravi način v dosego cilja, po katerem vsi tako koprnimo — po . svobodi slovenskega naroda v Evropi.
Ta nova organizacija je pa tudi edina organizacija, ki nas more vse ameriške Slovence združiti v skupno delo za skupni cilj. Združenje vseh slovenskih pokrajin v eno svobodno ali vsaj autonomno pokrajino - povejte, katero slovensko srce ne hrepeni po tem. Da, glede tega smo vsi ameriški Slovenci edini in toraj je to podlaga, kjer se lahko snidemo "vsi.
Slovensko narodno združenje ne more biti v nikakem nasprotju z Jugoslovanskim odborom, ki dela za osvobojene vseh Jugoslovanov, temveč ga samo spopolnjuje, da se zav
zema za samo slovensko vprašanje in sprejema na se del njihovega dela, ki se tiče nas Slovencev.
Slovensko narodno Združenje ne nasprotuje Slovenski Ligi, ako sploh še obstoji.
Slovensko narodno združenje tu di ni v nikakem nasprotju z Slovenskim republikanskim združenjem, ker v bistvu tudi ta organizacija hoče združenje vseh Slovencev v eno celoto, v en nerazdeljen narod.
Liga in Slov. republ. združenje sti segli predaleč. Najtežavnejši problem celega jugoslovanskega vprašanja smo ravno mi Slovenci. Objednem smo pa tudi v največji nevarnosti, da s svobodo dobimo objednem smrtni sunljej v naše srce Vzemimo, da nas razkosajo na razne države in dajo v bodočo Jugoslavijo samo en del, vzemimo samo Kranjsko deželo, koliko Slovencev pa bode še ostalo? Samo pol milijona! Vsi drugi bi bili pa izročeni, da jih potujčijo. Ali bi s tako svobodo dobili res svobodo? Ne! To bi bil naš pogin, naš konec. In da se kaj takega res ne zgodi, kdo ne vidi nevarnosti?
Zato če bi ničesar druzega v tem velikem času ne dosegli, če .dosežemo vsaj to, kar nam je začrtal veliki duh rajnkega dr Kreka, namreč
združenje-vseh Slovencev, vseh slovenskih pokrajin v svobodno ali vsaj autononino državo — dosegli smo za začetek dovolj.
Zato je naše prepričanje : lotimo se z vso silo dela za slovensko narodno združenje. Ko se enkrat to doseže, zahtevaj mo republikansko obliko vlade, in sicer kot autonomni del Jugoslavije.
Republ. združenje nas je v jako surovem in pobalinskem članku napadlo radi našega izvajanja. Naka, gospodje, čas je prevelik, da bi se mi ozirali na vaše pobalinstvo. Ne, ni res, da želimo in delamo za uničenje Slov. republikanskega združenja. Povedali smo samo odkrito, kaj bode škodovalo celi naši skupni stvari in zakaj se vam ne pridružimo. Tudi soglašamo z Vami, da je izdajalsko za cel narod, ako vas je kdo denunciral pri vladi, dasi je žalostno ko priznavate, da imate res na sebi svari, katere so se dale de-nuncirati in. so vam škodile, ko jih je vlada izvedela. Sploh pa mi ne moremo vrjeti, da bi Vas res kdo "denunciral", kajti vlada inia toliko detektivov uposlenih, da kakega de-nuncijanstva ni treba.
Zato pa, gospodje, če vam je res mar bodočost in obstoj slovenskega naroda na lepi slovenski zemlji, poslušajte naš glas, katerega povzdignemo z vso resnobo:
Tu imamo Slovensko -narodno združeje! Možje, ki so na čelu tega združenja, niso fanatiki. To so tre zni. resni in vpljivni možje .Njih
načrt je.deloma tudi Vaš. Pustite na strani vsako rdečkarijo! Pustite na strani protiversko gonjo! Pridružite se tej organizaciji, kjer se lahko združimo vsi.
Mi od naše strani smo z dušo in s telesom za to organizacijo in pod predsedstvom in vodstvom teh mož z veseljem sedemo k eni mizi. k enem delu za narod tudi z našimi najzagrizenejšimi sovražniki. Čas je velik, resen! Gre za obstanek ali pogin našega naroda! Pozabimo na vse, kar nas loči! Povdarjamo samo, kar nas druži — narodni obstoj. Nemški rdečkarji so pozabili vso in-ternacijonalo v tem velikem času. Zakaj bi je vi ne? Ne, ne, gospodje, ne da bi vas uničevali, smo povedali svoje pomisleke proti Vam, temveč da bi vas prepričali, da ne delate prav, da bi vas pridobili za pametno, modro in možato skupno delo za narod.
Vi pa, možje, ki ste začeli tako pametno in tako modro zasnovano delo v Slovenskem narodnem združenju. krepko naprej! Na pravi poti k vspehu ste! Razvite živahno agitacijo za vaše načrte in namere! Gospodje, nevstrašite se težav! Povabite na skupno delo tudi Slov. Ligo ako še obstoji, povabite tudi Slov. republikansko združenje, povabite nas vse. in ako se sploh da kaj doseči, doseglo se bode na ta način !
Mi, od naše strani, smo z Vami z dušo in telesom '
ZVEZINA POROČILA.
V novembru in decembru smo razposlali udom Zveze dve knjigi: Koledar in Katekizem. Drugi dve knjigi bo-sti gotovi v malo dnevih. Kakor hitro hode le mogoče, razposlali jih bomo.
Do tedaj naj pa zastopniki pridno agi-tirajo in nabirajo nove ude.
Prihodnje leto mora imeti Zveza najmanj 3.000 udov. Ali bi to ne bilo mogoče? Zakaj ne? Treba samo malo navdušenja za dobro stvar, pa bode šlo.
Rojaki na delo!
Od zadnjega našega poročila, dobili smo novo slovensko podružnico društva mož Najsvetejšega Imena v Kansas City. Kans. Ustanovili so jo med sv. misijo-nom 2. decembra. Č. g. župnik Rev. Perše jo je vstanovil. Novo društvo prav prisrčno pozdravljamo! Pozdravljeni, slovenski fantje in možje v našem krogu!
Katera slovenska naselbina pride sedaj? Na noge, možje! Ali naj bode vaša zadnja? — Od vas zavisi!
Druga nedela v mesecu fabruarju je nedelja društva Najsvetejšega Imena. Ta
mesec zvečine društva ne bodo imela skupnega sv. obhjfjila in tudi seja navadno izpade. Kakor nalašč pa bode ta čas za agitacijo za pridobivanje novih članov. kakor tudi za pripravo za ustanav ljanje novih društev v marcu.
Slovenski možje, ki smo se prebudili in se zavedli svojih dolžnosti. katere nam nalaga sedanja težka doba. na noge! Delo smo začeli in sicer smo ga dobro začeli, nadaljujmo ga! Novo društvo vsta-noviti ni ravno tako težko. Urediti in voditi ga pravilno, to je težko. Pokažimo, da smo zmožni tudi tega. Dramimo drug drugega! Navdušujmo drug dugega! Res smo še v manjšini! Toda dobra je stvar, za katero smo se navdušili in dobra stvar bode pa vedno zmagala!
Rojak, ali si ud Zveze Kat. Slovencev? Si ud kake podružnice Društva Najsvetejšega Imena? — Zakaj ne? Pridruži se! Ne. dragi, ni čas. da bi držal roke križem, da bi gledal, kako se drugi trudijo za dobro stvar! Tudi tvoja dolžnost je pomagati! — Ako ni v tvoji «iaselbini še ustanovljena podružnica pristopi tu sem k nam.
11 m tt
DVANAJST NAUKOV ZA VZGOJO OTROK.
1.	Bodi sam tak, kakoršnc želiš vzgojiti svoje otroke.
2.	Stori sam, kar želiš, da bi otroci storili.
3.	Ničesar ne stori, kar prepoveduješ otrokom.
4.	Živi tako. kakor želiš, da bi otroci živeli in sicer ne samo, kadar te otroci vidijo, temveč tudi takrat, ko misliš, da te ne vidijo.
5.	Ako otroci nt spolnujejo svojih dolžnosti, pomisli najprej, kako jih ti spolnuješ!
6.	Kadar opaziš pri sebi kak greli, kako napako ali nerednost. poboljšaj1 nai prej sebe. predno sku^a*. pobolišnti o troka.
7.	Ne pozabi, da je vse. kar in kakor se ti godi, samo odsev tvojega značaja in obnašanja. Ako trpiš, išči najprej uz-roka pri tebi same'ni. Ako u- ne ljubijo, ne spoštujejo, ne cenijo, ne poslušajo, išči naprej uzroka pri sebi.
8.	Ako se ti pustiš tvojemu Bogu vsaki dan voditi in vzgajati, potem se bodo tudi tvoji otroci tebi pustili voditi iu vzgajati.
o. činj bolj li ubogaš svojega Boga. tim bolj bodo ubogali tebe tvoji otroci.
10. Vsak razpor med Rogom in vzgo jiteljem. ali predstojnikom je v škod') in nevarnost otrokom.
u. Vsak izgled brez ljubezni je ki kor mesec ki sveti pa ne ogreva
12. Dober zgled očeta ali matere /družen s pravo ljubeznijo, ie za otroki-kakor solnce. ki vse oživlja in ogreva
A V F MAR] A
20
tve pustite pri miru. 'Pravijo, da je več kot $100.00 zapustit Ave Mariji mesto svoji družini. — To jc jako nesramna laž! Ko bi ne bil umrl nagle smrti, bi bil gotovo zapustil tudi za dobrodelne namene, tudi Ave Maria najbrže ne bi bil pozabil, ker jo je čislal, saj ta list zasluži, da bi se ga vsak katoliški Slovenec sponi nil v svoji oporoki s primerno svoto Za boljše dobro delo bi ne mogel pustiti, kakor za ta krasni list. — Toda. g. ured nik. povejte koliko ste dobili po mojem možu? (Nič! Ured.) — Sicer sem pa po nosna. da rdečkarji napadajo mojega rajnkega moža. Zgražam se samo. kakor jaz, tako moji otroci nad tem. da tako ostudno napadajo ti rdečkarji še mrtve ljudi. Moj rajnki mož je bil miren in pošten človek. Seveda ko bi bil zaslep ljen. kakor ste vi, bi ga hvalili, kar bi mu pa ne bilo v čast. Sicer vemo. kdo je tisti človek, ki je oni dopis pisal. — Sicer pa le čakaj, saj še ni vseh dni konec. Božji mlini ,počasi meljejo, toda drobno in gotovo. Morda boš še želel križ in duhovnika, pa ga ne boš dobil Marija Švigel.
Pittsburg, Pa. — Minilo je 7 mesc cev. od kar se je začelo Materino društvo tukaj v Pittsburgu. Nas je sedaj ')2 članic, ki vse prav redno vrše svoje društvene dolžnosti. Vabim vse sloven skc matere in žene celega Pittsburga. da pristopijo k našemu društvu. Nekatero povprašujejo, koliko je posmrtnine in koliko bolniške podpore. Za to podporo imamo že dovolj društev in nam jih ni treba nič več. Toda v teh društvih se zavarujemo za druge, da bodo od teli društev drugi po naši smrti imeli dolr-ček V tem našem društvu pa zavaruje 1110 same sebe. Po naši smrti ne bode na nas matere nihče veliko mislil ali za na> molil Po tem društvu pa bodo za nas molile vsaj naše društvene sestre pri društvu — Vsem društvenicam želim vesele praznike in Ave Maria pa veliko uspeha	Barbara Cvetič, tajnica
Sheboygan, Wis. Pritličje nove šo le je že dodelano Z delom se bode nadaljevalo. Zadnje čase se je od tu pre ^c-lilo več družin — vse rdeče barve -
Gotovo jim tukajšnje podnebje ne ugaja. Mi jih bomo pa prav lahko pogrešali.
Da, da. rdečkariji se med nami tla izpodmikajo. In tako je pravi Le krepko širimo možka društva Najsv. Imena in našo Zvezo Katol. Slov., pa bodo tako izginili izmed naše srede, kakor zbeže netopirji pred svetlobo. Rdečkar ji ljubijo temo, zato pa zbeže. kjer se le malo svetlobe pokaže.
Kansas City, Kansas., dec. 8, 1917.
S tem poročam, da smo imeli krasni mi-sijon v tukajšnji slovenski cerkvi sv Družine, katerega je vodil z velikim uspehom Rev. Frančišek J. Ažbe iz Wauke-gan, 111. od 26. nov. do 3. dec. t: I.
Bili so to v resnici srečni dnevi, dnevi milosti, dnevi pokore, dnevi za prenovitev cele župnije. Verniki so prišli kar v trumah poslušat božjo besedo, očistit svojo vest v studencu zakramenta sv. pokore in nasitit svojo dušo z nebeško hrano sv. obhajila. In od dneva do dneva prihajali so v večjem številu, tako da je slednjič cerkev bila premajhna. — Č. gospod je pohvalil tukajšne Slovence ob. koncu svojega misijona, ka ko pridno so prišli božjo besedo poslu šat, sv. zakramente prejemat, da je v tem času prišlo k angeljski mizi okoli 800 ljudij, ki so se okrepčali in nasitili z nebeško hrano sv. obhajila. Rekel je. da jc vesel, ko vidi bratovščino za žen ske, za otroke in za mladeniče in de kleta že vpeljano in ustanovljeno. Pa treba je še enega, namreč, za može in fante. Najsvetejšega Imena Jezusovega Na to zbrali so se možje in fantje. 64 po številu, in so se vpisali v to bratovščino, ter enoglasno naredili obljube, ki se na liajajo v obredniku tega društva. Mravo! To je bilo kaj veselega za celo občino! Sedaj ima župnija poleg te bratovščine še tri druge, namreč, za žene. Oltarno društvo presv. Rešnega Telesa, h kate remu spadajo skoro vse žene; društvo sv. Alojzija za šolsko mladino in bratovščina presv. Srca Jezusovega, tudi pred kratkem ustanovljena, h katerej morejo spa dati pa vsi Vse te bratovščine jc č gospod spodbujal in oživljal s svojimi lepimi in prijaznimi besedami Poseb
"AVE MARIA"
no nam pa bo ostalo v dragem spominu tega sv. misijona novo društvo Najsvetejšega Imena Jezusovega, ki bo gotovo rastlo v naši župniji.
V prijazno dolžnost si štejem zato, da se tukaj v imenu naše cele občine najprvo najsrčnejše zahvalim Vam, ve-ličastiti gospod, Rev. Frančišek J. Ažbe. za Vaš trud in žrtvovanje, katero ste z nami imeli pri Vašem misijonu. Tudi se hočem tukaj zahvaliti vsem sledečim preč. gospodom duhovnikom, ki so mi prišli za ta čas na pomoč: Very Rev. M. Burk, Frank Kulišek, M. Krmpotič, F. McDonald, J. Grudzinski, Conradine, O. F. M. — Kakor tudi najsrčnejša zahvala častitljivim sestram učiteljicam in de-kletam, ki so veliko dela imele z razprodajo misijonskih rečij in spominkov, katerih so veliko razprodali. Vam vrlim pevcem in pevkam čast in hvalo za vaše krasno in dostojno petje za čas sv. misijona. — Kaj pa hočem Vam. ljubi župljani, reči. Nič drugega, kakor tudi lepa hvala, da ste se potrudili, da ste pridno obiskali službe božje, če ravno je bilo še tako rano, kakor ob S. uri zjutraj, vendar ste si odtrgali toliko počitka, da ste prišli vsaki dan v velikem številu k sv. maši, k popoldanski in k večerni službi božji, in da ste poslušali božjo besedo.
Niste s tem storili meni nič dobrega, pač le sebi. Vendar ste mi naredili veselje, da ste se te lepe prilike poslužili in se obogatili z milostmi sv.' vere. da ni bil moj trud zastonj.
Rev. J. Perše,
' 515 Ohio Ave,
Kansas City. Kans.
Kansas City, Kans. V najlepšem redu in velik! udeležbi smo končali sv. misijon, katerega je vodil Rev. Fr. Ažbe, župnik iz Waukegana, 111. Službe božje so se vršile štirikrat na dan ob 5. uri zjutraj sv. maša s kratko pridigo, ob
8. uri glavna sv. maša z misijonsko pridigo. Ob 2. popoldne je bil sv. križev pot, zvečer ob 8. uri sv. rožni venec in misijonska pridiga. Na zahvalni dan, 29. novembra ob 9. uri je bila sv. maša z leviti. Pri tej sv. maši je bila blagoslovljena zastava oltarnega društva Presv. Rešnjega Telesa. Pri blagoslovu se je odzvalo veliko botrov in boter, ki so potem darovali za zastavo $88.00. K tej slovesnosti prišla so tudi druga društva s svojimi zastavami. Vsem društvom izrekam prisrčno zahvalo. V nedeljo zvečer 2. decembra ob 8. uri je bil slovesen sklep sv. misijona, pri katerem se je ustanovilo tudi možko društvo Najsvetejšega Imena, h kateremu je pristopilo 62 mož z gorečimi svečami, ki so slovesno prisegli zvestobo v sv. veri in njeni obrambi. Naša naselbina je zelo majhna, vendar je prejelo 800 oseb sv. zakramente. Iskrena zahvala častitemu g. Rev. F. Ažbetu za lepe pridige in lepe nauke. Bog naj mu stotero poplača. Dal Bog, da bi njegov trud med nami ne bil zastonj. — Vsem katoliško zavednim Slovencem in Slovenkam želim vesele božične praznike.
Katarina Majerle.
Indianapolis, Ind. — Sprejmite tudi od mene najprisrčneje častitke za desetletnico obstanka tako krasnega lista "Ave Maria". Naprej po začrtani poti do cilja, katerega si vsi želimo! Brez tega lista bi ne smela biti nobena slovenska hiša, katera ima le še količkanj vere in ljubezni do Marije. — Kako mora boPeti vsakega pravega Slovenca, da smo izgubili društvo Sv. Barbare, ki je prešlo v roke brezvercev in rdečkarjev. V resnici je obžalovanja vredno. Ako se je že moralo združiti s kako drugo jednoto, zakaj se ni združilo s K. S. K. J.? To bi bila vsaj v ponos narav sem. Tako nam pa je vsem le vsramoto! — *Tu je umrl Frank Motore, ud društva svete Barbare. Previden je bil z vsemi svetimi zakramenti. — Vesele božične pravnike in src čno novo leto!	F. U. naročnik.
11 m 11
"AVE MARIA"
ZAHVALA.
Joliet 111. — Moj sin je bil devet let bolan na nogi in je mogel samo ob berglah hoditi. V tej stiski sem se nazadnje goreče zatekla za pomoč k Jezusu, Mariji in svetemu Antonu. Obljubila sem, da bom priobčila v Ave Maria javno zahvalo, ako bom uslišana. In res, sin hodi sedaj že brez bergel. Prisrčna zahvala dobremu Jezusu, dobri Materi Mariji in svetemu Antonu. Katarina Stukel, 552 Bridge St.
(Adv.)
JAVNA ZAHVALA.
Tisočerna zahvala Žalostni Mater: Božji za uslišane prošnje.
M. T., Chicago, 111.
ZAHVALA.
Obljubila sem, da se bom v Ave Maria zahvalila Alarjji brezmadežnega spočetja in presv. Srcu Jezusovemu za uslišano molitev. Čast in hvala Srcu Jezusovemu, in Mariji, Materi Božji.
R. Skiff, Pueblo, Colo.
JAVNA ZAHVALA.
Zahvaljujem se preblaženi Devici Mariji za milostno uslišanje moje prošnje v stiski.
Johnstown, Pa.	M. P.
Salt Lake City, Utah. — Srečne in vesele Božične praznike in veselo novo leto želim vsem svojim dobrotnikom in dobrotnicam, ki ste se me spomnili v moji nesreči. Bog Vam daj ljubo zdravje.
Anton Kosec, St. Mark's Hospital.
JAVNA ZAHVALA.
Moj sinček je bil na smrt bolan in ni bilo upanja, da ozdravi. Obljubila sem Mariji, da se očitno zahvalim v listu "Ave Maria", ako mi dete še ozdravi in uslišana sem bila. Dete je popolnoma zdravo. Hvala bodi Mariji. Frančiška Kocijančič, Miners Mills. Pa.
Katoliški zavedni možje, ki ste udje J. S. K. J. pozor! — Kar se je zgodilo z rajnko forestcitysko "Sveto Barbaro", to se namerava izvršiti tudi z vašo J. S. K. Jednoto. — Naš slovenski soci-jalizem je kakor strup, ki vse razaere in vse uniči, kamor se zaje. In zakaj se jim gre? Za lepe denarčeke. Con-nemaughska Jednotica je bila neznatna organizacija, skoraj brez denarja. Hajd k sv. Barbari . Sedaj ni še to zadosti, sedaj še k Jugoslovanski! •—- Katoliško zavedni možje pozor! Na noge! — Pazite, da Vas na stara leta rdeči suro-veži ne bodo pometali iz vaših lastnih društev in Jednot. Vam se smilijo o-troci in družine par rdečih sleparjev, par rdečim sleparjem se pa tisoče vaših družin in otročičev ne bodo prav nič smilile. — Ne dajte iz rok te jednote! Začnite pripravljati, da jo naredite v popolnoma katoliško in ako treba kakega združenja, naj se združi z K. S. K. J.
Rdeče koprive.
Duhoven pravi svojin^ vernikom, da bodo šli v nebesa, ko umrjo, ako pridno zahajajo v cerkev in k mašam za časa njihovega življenja" — piše Konda! — Pfui tako nesramna laži — Ti, ki hodiš v cerkev, povej mi, ali si res kdaj slišal, da bi kak duhovnik kaj takega trdil? — Ali nisi nasprotno vedno le čul: Živi lepo, delaj dobro, varuj se greha, pa boš v nebesa šel, ko umrješ? Da, pa boš mogel lepo živeti, delati do-
bro, varovati se greha, za to pa je potrebna milost božja, katero ti dajo sv. zakramenti, sv. maše, za to so ti potrebni lepi opomini, katere slišiš edinole v cerkvi. ■— Vidite, tako ti ljudje vse po svoje obrnejo, kakor jim bolj "paše". Ali nimamo toraj prav, ko jih imenujemo "sleparje"? — Da. kako je mogoče, da jim more le en pameten človek vr-ieti?
A V E M ARIA "
Krasno sliko brezznačajnih in posiro-velih naših rdečkarjev je naslikal v"Pro-sveti" neki Martin Panian iz Eveletha. Možicel piše:
"Ako se pridružim "katoliški" stranki, grem v nedeljo najprvo do cerkve in utaknem zalogaj tobaka v usta (krasno!!)-tako, kot delajo vsi dobri katoliški možje. Pri tem pljujem po hodniku in čakam tovarišev. Aha, nežni spol gre, za njim pa korakajo moji prijatelji. Pri pogledu na nežni spol moj tobak v ustih takoj zgubi svojo moč — hitro založim še ene ga na drugo stran ter hitim in pljujem na vse strani. Pri tem opravilu mi marljivo pomagajo moji tovariši tako, da na hodniku nastane pravi hudournik -----
mi pa tudi mislimo, ako imamo rdeče ovratnice, da smo popolnoma zadostil: dolžnostim socijalizma??, itd.
Tako piše rdečkar Martin Patiian iz Eveletha.
1.	Da, rdečkarji ne znate druzega kot grdo "cikati" in še grše delati po sk> venskih naselbinah "čikarske hudourni ke", to mi že trdimo deset let. pa nam ne vrjamete.
2.	Krasna olika je to: kar z dvema čikama v ustih in pljuvati po tleh! 7a vila "Prosveta!" ali se ne sramuješ take le prosvete svojih backov?
3.	Da naši socijalisti niso druzega kot surovine, smo že tolikrat trdili in da o socijalizmu niti pojma nimajo. Pa so bili tetka "Prosveta"' tako hudi. češ. da nedolžne ljudi obrekujemo. Na. tu pa sama piše enako! Ata Kristan, berite te vrstice: "mi mislimo, ako imamo rdeče ovratnice, da smo popolnoma zadostili dolžnostim socijalizma" — Da, veste kaj je kranjski socijalizem? Velik čik v ustih, grda kletev na jeziku, en "prekleti far" za vsakim stavkom., "šnaps" na bari. klafanie in ostuden Panianov
hudournik" pred seboj — pa je ves nauk slovenskega socijalizma. — Hvala, Panian in Co., da ste enkrat sami sebe pokazali, kakšni ste v resnici, ker o sebi gotovo ne boste krivo poročali.
Zakaj ima mačlja tako dolge in močne brke na gobčeku? Ali si že kdaj čul? —Slovenski prirodoslovec, Erjavec, kaj lepo pojasni namenMeh brčic in pravi. da ji jako dobro služijo pri lovenju miši. Ko steče za prestrašeno miško, ali še bolj za veliko podgano, ki bi se ji lahko v bran postavila, jo najprej sune s brkami v oči in jo oslepi. Tako jo ima po tem popolnoma v svoji oblasti,ker ne vidi. — Kakor naredi mačka s svojo nesrečno žrtvijo, tako neusmiljeno dela tudi naš nesrečni Konda z onimi nesrečnimi ro jaki, ki so se mu približali, začeli brati in naročati njegov list. Najprej jih za slepi s par neumnimi frazami, kakor: "Kdo pa je Boga še kdaj videl?" ali s "prokletimi farji", s "farško bisago". -Ko pa je enkrat uboga žrtev slepa, zaslepljena. pa nesrečni človek počne ž njo, kakor in kar hoče. Naj napiše še tolike gorostasne neumnosti, nedoslednosti, naj i 111 r i pobija to, kar je danes trdil, vse lahko stori nemoteno. Vse mu bodo vrjieli ti revčeki. Laže naj, ob rekuje naj, vse. vse lahko in vse bode all right —- Revčeki so pač zaslepljeni
Tako je na primer s papeževim de kretom "Ne Temere". Povedali smo tako jasno in mu dokazali, da ima cerkev, papež pravico dajati postave svojim podanikom, da sme dati tudi postave glede katoliških zakonov. Pa je zastoni! V uvodniku ponovi isto neumnost in backi mu seveda vrjamejo! Pri priliki bomo priobčili dobesedno ta dekret še enkrat, dasi smo ga cyikrat že priobčili pred 5 leti. Toda reveža Kondeža že zapuš ča spomin.	*