Zveza med Posavjeiti m Podraviem
Leto I
V Ljubljani, dne 5 novembra 1926
Avstrija jc prav po mačehovsko postopala z našimi pokrajinami. V krajih, kjer je imela svoje interese, posebno interese Nemcev, tiste kraje je podpirala, druge pa zanemarjata. In zato se ni čuditi, da so bile vse železniške proge in večje važnejše ceste tam speljane, kamor so kazale ne naše domače, marveč le tuje potrebe. Prebili so mogočne Karavanke in širokogrude Julijske alpe, skozi nje speljali železnice proti morju, čez njih prelaze pa zgradili lepe udobne ceste. Vse so napravili na mestih, kjer so bili najtoližnji prehodi z Dunaja do morja.
Posebno radi so zanemarjali take slovenske kraje, ki so bili v stanju izboljšati naš položaj, kaj šele, če so imeli poslabšati in oškodovati nemške kraje. Med take nesrečne pokrajine je spadal južnovzhodn del Savinjskih planin. Od Kokrške doline, pa tja doli do celjske okolice, ni bilo prave zveže med Savsko in Dravsko dolino.
Kar smo zamudili prej, moramo gledati da dohStinio. Toda tudi žal sedaj ni baš pravi čas, da se nam to kar trenutno izpolni. Za urediti imamo še nebroj drugih važnih gospodarskih vprašanj, popraviti bo treba najpreje to, kar že obstoja in so nam uničile zadnje vremenske nepriilike, zajedno pa ne Smemo pozabit, da v doglednem času zve-žemo naše važnejše točke z lepimi dobrimi cestami. K tem gotovo spada važna zveza med Savsko dolino ter Podravjem in sicer preko Kamnika, Črne, Luč in Solčave. Nekaj teh krajev je že itak zvezanih z dobro cesto, kakor Kamnik—črna in Lu-če—Solčava; od Črne do Luč pa vodijo le slabi kolovozi. Nadalje bo treba spojiti to cesto z Mežiško dolino, ki vodj v Podravje.
Kako važno bi bilo to iz vojaškega stališča, posebno pa za naše kmetovalce, ki imajo svoja posestva v omenjenih pokrajinah, manjka jan pa vsaka zveza proti Ljubljani, kakor tudi z drugimi večjimi kraji.
Koliko je velikih gozdov in koliko krajev, kjer bi bila lahko najlepša polja, niso pa radi slabih zvez. Namesto, da se naši ljudje izseljujejo, naj bi se raje gledalo, da se jim olajša pristop k našim domaČim zakladom, kar bo znatno
Ste*. 49
dvignilo naše splošno blagostanje. Ako bi po tako zamišljeni cesti vozili avtomobili, koliko bi privabili tujcev, kar je zelo važno za naše kraje. Koliko je krajev na svetu, posebno v Alpah, ki žive splošno samo od tujskega prometa.
Omenjeno cesto ne bo preveč težko izpeljati. Največji stroški bi ibiii za: zgraditev čez Voiovjek do Rosca; treba bi bik) več zložnih ključev. Od Rosca naprej je lepa dolina z dobrim kolovozom brez posebnih klancev; cesto bi lahko zgradili tam, kjer je danes kolovoz. Nekoliko težje bi bilo nad Krivčevim, kjer so precejšnje strmine.
Ka&o dolga bo cesta iz Kamnika do Luč? Iz Kamnika do Krivčevega je 10.4 km, iz Krivčevega na Voiovjek pa bi izpeljana v zložnih ključih znašala kvečjem 5 km. Iz Volovjeka do Pod-volovjeka bi bila tudi tako dolga. S Podvolovjeka do Luč bi znašala 7 km. Vsa nova cesta s Krivčevega do Luč bi znašala 17 km.
Šele, če primerjamo sedanje obsto-: ječe zveze z novo projektirano cesto, vidimo, koliko bi skrajšali in s sorazmerno prav malimi stroški.
Iz omenjene zveze vidimo, da bo v doglednem času Logarska dolina bližja Kamniku nego Rečici na Paki,- bližja Ljubljani kafcor Celju.
Z gotovdstjo lahko računamo, .da bo nova cesta postala ena izmed najvažnejših prometnih točk, da bodo av-: tobusi vozili iz Ljubljane v Logarsko dolino in da bo blagostanje omenjenih tera- • jev znatno dvignjeno, ..
Za dosego takih potrebnih gospoaarskih podjetij je treoa velikega skupnega ueia, treba je inož, ki so v stanju, da na merodajnih mestih zadevo zadostno pojasnijo in da pripravijo tudi tozadeven potreben materijah Če se tudi enkrat ponesreči, ne smemo odnehati, treba je tako dolgo ponavljati, da se doseže.
V Kamniku že obstoji poseben odbor, ki si je nadel to nalogo in tudi že mnogo storil. Treba bi bilo, da bi pričeli tudi drugod in da bi se posamezni kraji tozadevno podpirali.
Na slikah vidimo cerkev v Solčavi in Logarsko dolino.
Narasla Sava pri Hrušici na Gorenjskem. Tam, kjer je X, je HruSca, sedaj je pa tam gtevnsa strogi*
Pogled na poplavljeno polje med Jesenicami in Hrašico
Na desni:
Preval Volovjek, najvišja točka (1029 m) nameravane ceste Kamnik—Solčava.
Ruševine grada Krav-jeka pri Muljavi na Dolenjskem, ki ga je Jurčič opisal v »Desetem bratu« pod imenom »Slemenice«.
Franc Dolenc, znani škofjeloški trgovec z lesom in dobrotnik sokolskih društev, je tudi strasten lovec in ribič. Na sliki ga vidimo z velikim jelenom, ki ga je ustrelil pred kratkim v svojem lovišču nad Kokro.
Na desni:
Vnton Jurčič z Mulja-/e na Dolenjskem, še Sivi brat pokojnega pi-
:atelja Josipa Jurčiča flj je napisal »Desetera brata« in mnogo Irugih lepih povesti iz življenja na kmetih.
V Hrastniku ob Savi se je začela premikati zemlja in je ogrožena razen privatnih hiš tudi deška šola. Na sliki vidimo plaz zemlje, ki se počasi premika naprej.
Šentjurčeva hiša v Hrastniku ob Savi, ki so jo te dni morali podreti, da je ne bi
plazovje odneslo.
Ruska kapelica pod Vršičem, kjer je pokopanih mnogo v vojski umrlih ruskih ujetnikov.
Spodaj: Odkritje spomenika v vojski padlim TrbovelJ-čanom. Pogled na 10.000 oseb broječo množico pred spomenikom na trgu v Trbovljah. Sliko spomen:ka smo priobčili v zadnji številki našega lista. Odkritja se je udeležil tudi centralni odbor Zveze slov. vojakov T Ljubljani in ogromna množica ljudstva, ki se je T Trbovlje pripelia'a iz Šf-! ;> -	'ske.
Krematorij v Pardubicah na Češkem, kjer sežigajo mrliče.
Na levi:
Spomenik Ivana Kro-marja, kovača v Črnomlju, ki je bil radi denuncijacije ustreljen po prekem sodu na Suhem bajerju v Ljubljani. Spomenik je izvršil iz belokranjskega apnenca. samouk-kamno-sek gluhonemi Jerman iz črnomaljske okolice.
Na desni;
Spomenik Antona Jer-šinovca, priljubljenega ravnatelja gimnazije v Celju, ki so ga mu postavili prijatelji in znanci na ondotnem pokopališču.
Jurij Ajb, ki je lesnemu trgovca Rlančmku v vlaka ukradel 65000 Din, Zaprli so ga v Subotici, kjer je pobegnil in so ga zopet prijeli v Beogradu, pa »m je tudi nšei, da ga 99, vedno iščejo.
Na levi:
Obredna dvorana kre-matorija z odrom, kamor polože krsto. Po opravljenem obredu se krsta počasi pogezne v spodnji prostor s pečjo, kjer krsta z mrličem vred v razbeljenem zraku zgori tako popolnoma, da ostane le 1—2 kili samega pepela.
Stanovanjska hiša v Ljubljani, ki jo zida mestna občina.
Na levi: