Avenue Hinders NOVA DOBA (NEW ERA) URADNO GLASILO AMERIŠKE BRATSKE ZVEZE —OFFICIAL ORGAN OF THE AMERICAN FRATERNAL UNION No *7 Second class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of March 3rd, 1870. - Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for In Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 16th, 1925 " ST. 50 ^Nl TEDENSKI PREGLED >SkEDR IK ““A . to več kot R°°sevelt se je •ti stjpt, en°mesečni odsotno-. *12 Ws^1 V ZedinJene drža' fy’al lngtona je bil odpo- ® v n°Vembra- Po konfe- ^ snet a*ru’ Teheranu in ^ **»teiji£irr> v Kairu je obiskal \ in c- V°'ja®^Vo v severni ^ o2Vdkoder je po' 5 X se i k Malto. V Wash- '■ ir>.e,Zdrav *n dobro raz- sgg"11 17- decembra. Na uvi v s časnikarji po ** niee0v?bmgt0n deJal' %enCe m mnenju so bile ^no V *n Teherana tako z ozi- VaJanje te vojne kot z !»osti. ^Prečitev vojn v ' *° je pred boži' • decembra, bo v govoru iz Hyde Par- 0 ljudstvu več po-situacija i li obior°nti Se Pričela ; Rugj a^na zimska aktiv- !° m Ne^iViU, m°Čn° °' ®Perien„ evelu, katere ost Sirnu- ^r0ti Baltiku. Na ?.*2S frtJ 80 v petih P8vobodi?emCe nazaj 19 U ^ °0dlh nad 500 mest J 20 ti!!.80 v teh bo3ih * Ujetih C mrtvih in dva [Si * 7 'ej ta> avezniki pomikali k . ° ^koč korakoma 1 8e vrše za posest a^Cea’ Vsake soteske in ^erji 8o , .. v ei J1 zaveznikov 6 tako aVnem na letalske "ti frofty ^acifiku kot na 5^s v— * ŠČITNICAH ''h je J?^e 78. zveznega ien^1 j dne decem- ^aaie° }?' januarJa zeln Je bil° v dni razborito, je tra- ^etalstva V , en je minilo 40 10rL° Je bratoma Wil-' bright uspelo °z la fVn° ^a^°> ki se iti v 8 n° pogonsko si-W.rak- To je bil zaje J? letalstva. Pr-i jjj 0 seveda tako l'V tle°kretno napram nok°dernim letalom EJ*- Qari nica napram av-v okS ktalstvo ve-^oip rarnbnem in na-«ciifVanju in v civilni le*.Vseb vrst. Brez tauStva bi bile one-^ dr^6 konference za-L Mj, Vn>kov kot so se [ ’l,ehera^oskvi, v Kai- *5?» SENATOR i ij,^ A. Butler, re- Neti raske* ki je sS£ Prepotoval ne" H^ik Centralne in kH>Qe’ je po povratku N^or-očilo, v k ate- a.dminUtrac«0 jV^skiK Je V °me* [kSn republikah po J^kQv opravila šest ti-je do^arjev. Na te ^ SehV. 8enatni zbornici IH *o fi°r Kenneth Mc-fbii^b-v utlerjeve trditve r JSa°e' Ak“ « »dSte- nakuP materiala, V , Utinskih repu- 1 C Hatreb P°' |\ev J Qad 324 milijo- |\' državni tajnik IlK * 8tranl) CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, DECEMBER 22 — SREDA, 22. DECEMBRA, 1943 VOLUME XIX. — LETNIK XIX. PRIVESKI NEMČIJE V ZAGATI t»1 t* n 0! 6> 38 39 k« m j , v1 fr ll' J Ob drugi obletnici njihovih vojnih napovedi Zedinjenim državam je naš državni tajnik Cordell Hull naslovil resno svarilo Madžarski, Rumuniji in Bolgariji, da bodo delile odgovornost za posledice strahotnega poraza, ki čaka Nemčijo. Dejal je, da ta poraz Nemčiji bo prav gotovo prineslo orožje zaveznikov. Za njim se je oglasil senator Connally, predsednik senatnega odseka za zunanje zadeve, in je vprašal omenjene države, če res hočejo utoniti s pogrezajočo se nemško ladjo vred. Slična svarila so bila potom radija in časopisja naslovljena iz Moskve na Madžarsko, Rumunsko in Finsko. Svarilom so bili dodani apeli na prizadeta ljudstva, da se upro svojim fašističnim vladam. Značilno je, da svarila iz Moskve • niso bila naslovljena na Bolgarijo, ki ni z Rusijo v vojni, in svarila iz Washingtona niso omenjala Finske, ki ni v vojni z Zedinjenimi državami. Madžarska, Rumunska, Finska in Bolgarija so vstopile v vojno na strani Nemčije deloma vsled nemškega pritiska, deloma pa tudi iz lastne grabežljivosti. Vse omenjene države oziroma njihovi voditelji so bili prepričani, da bo Nemčija izšla iz te vojne zmagovita in da se bodo s pomočjo Nemčije okoristili z ozemljem svojih sosedov. Finska je upala dobiti in obdržati dober kos ruskega ozemlja, Madžarska je upala obdržati dele češkoslovaške, Rumunije in Jugoslavije, Bolgarija del Jugoslavije in Grške, Rumunija pa del Rusije. Od začetka je res vse lepo iz-gledalo. Pa so Finci vneto pomagali Nemcem v boju proti Rusiji, Madžari in Rumuni so poslali mnogo divizij vojaštva na rusko fronto, Bolgari pa so igrali vlogo policaja za Nemčijo v delu razkosane Jugoslavije in v delu Grčije. Tako Finci kot Rumuni in Madžari so imeli na ruski fronti velike izgube; najmanj izgub so dosedaj imeli Bolgari. Pa izgube bi se že potrpele, če bi bila zmaga Nemčije zagotovljena in bi bili njeni priveski gotovi, da bodo lahko obdržali svoj plen. Toda to upanje bolj in bolj ugaša, odkar so Nemci povsod v defenzivi in umiku. Vsi priveski bi se zdaj radi izvili iz železnega objema Nemčije ,pa ne vedo kako. V Bolgariji je mnogo nemškega vojaštva, istotako tudi na Finskem. V Rumuniji gospodari nemška vojaška policija in na Madžarskem ima Nemčija mnogo svojih zaupnikov in uradnikov. Za vsak poskus notranjega prevrata ali upora v omenjenih državah je pripravljeno nemško vojaštvo, bodisi v državi sami ali ob meji. Uspeh prevrata je torej dvomljiv. Tako ždijo priveski Nemčije v pasti in ne vedo, kaj bi storili* čutijo, da se nemška ladja potaplja, toda ne vidijo rešilnega čolnička, s katerim bi ušli na varno. Značilno za omenjene države je, da iz njih ni čuti o kakem gerilskem odporu. Edino v Bolgariji so se organizirali močni oddelki partizanov, ki se bori jo proti Nemcem in domačim oblastnikom. Iz Madžarske, Ru munske in Finske ni slišati o takih pojavih. Če bi bila ljudstva v •omenjenih državah res pri pravi j ena nekaj žrtvovati za svobodo in demokracijo, bi posnemala jugoslovanske partiza-(Dalje na 2. strani) TOBAKARSKA RAZVADA Američani porabimo za okrog dva tisoč milijonov dolarjev tobaka na leto. Veliko večino tega | tobaka izpremenimo v dim, ne ! kaj pa se ga porabi tudi za žvečenje in nosljanje. Lansko leto smo popušili več kot 235 tisoč milijonov cigaret in okrog šest tisoč milijonov cigar. Tobaka za pipe, žvečenje in nosljanje se je porabilo okrog 350 milijonov funtov. Poraba tobaka se je lansko leto v primeru s porabo leta 1941 dvignila za več kot 14 odstotkov. Povečanje rabe tobaka se pripisuje v glavnem večjim dohodkom prebivalstva. Kot drugi vzrok se navaja povečana živčna napetost, prihajajoča od trdega dela, katero napetost kajenje olajša. Tobak ni živilo in ni neobhodno potreben za življenje, čimur so dokaz milijoni ljudi, ki ne rabijo tobaka v ni-kaki obliki, in niso vsled tega nič na slabšem. Raba tobaka je samo razvada, toda taka razvada, katero le redkokdo opusti, če se ga je prijela. O škodljivosti tobaka za zdravje se je že mnogo pisalo in debatiralo, za in proti, in ta debata najbrž ne bo končana, dokler bodo kadilci in nekadilci na svetu. Vsekakor sodi večina znanstvenikov, da tobak za povprečno osebo ni nič bolj škodljiv kot sta kava in čaj. Nikotin v tobaku je neke vrste strup, in tako je neke vrste strup “caffeine,” katerega vsebujeta kava in' čaj. Mnogi kadilci in nekadilci dočakajo visoko starost in mnogi kadilci in nekadilci ml&-di umrjejo. Poskusi na medicinski šoli v Bostonu so baje dokazali, da kadilec, ki počasi in zmerno kadi, se ne naleze toliko nikotina kot kadilec, ki puši hitro in strastno. Tobak je ameriška rastlina in spada botaniško v vrsto “nico-tiana”; navadni tobak, ki ga poznamo tobakarji, se botaniško imenuje “nicotiana tabacum.” Ime je dobila tobačna rastlina po Francozu Jeanu Nicotu, ki je leta 1561 prvi prinesel tobak v Evropo in ga je podaril Katari-' ni Medicejski. Po tem Francozu Nicotu je dobil ime tudi tobačni strup nikotin. (Dalje na 5. str.) BOŽIČNA DREVESA Božično drevesce je običajen sezonski okras skoro vsake hiše v tej deželi, posebno če živijo tam otroci. Božična drevesca pa povzročijo vsako leto tudi mnogo požarov. Drevesce se v gorki sobi hitro osuši in igle se rade vnamejo, če pridejo v dotiko s plamenom. Gozdarski oddelek zveznega poljedelskega depart-menta v Wisconsinu z ozirom na to priporoča, da naj se božična drevesca v sobah zalivajo, oziroma ,da se postavijo v posodo z vodo. Stojalo za drevesce je treba izdelati tako, da ima v sredi prostor za posodo z vodo, de-bclce drevesca naj se spodaj primerno prižaga in postavi v vodo, nekaj palcev globoko. Voda naj se po potrebi dodaja. Sistem je prilično isti kot če postavimo svetlice v vazo, z vodo napolnjeno; cvetlice ostanejo več dni sveže. Isto velja za božično smrečico, če je postavljena v vodo. Igle drevesca ostanejo dolgo časa zveže in se ne osipljejo; ker so sveže, se tudi ne vnamejo zlepa. To je važno z ozirom na preprečevanje požarov. Seveda, pri veliki vročini se tudi sveže igle vnamejo. (Dalje na 6. strani) PRIZNANJE VSEM V prisojanju zaslug za uspehe v bojih zaveznikov proti na-cifašistom smo včasih zelo pristranski. Nekateri prisojajo tako rekoč vse uspehe Ameriki, drugi Rusiji, tretji Veliki Britaniji. Kitajsko in nekatere manjše države včasih kar pozabimo. Resnica pa je, da je ta ogromna vojna zaveznikov proti nacifašistom res vojna zaveznikov in da pripada priznanje za dosežene uspehe vsem, posebno pa prej omenjenim štirim velesilam. Vsaka posamezno bi mogla težko upati na zmago. Američanom, Angležem in Avstralcem, ki se borijo proti Japoncem na Pacifiku, mnogo pomagajo Kitajci, četudi le indirektno, ker zaposljujejo milijone Japoncev na Kitajskem. Na evropskem bojišču zaposluje sama Rusija nad 200 nemških divizij, to je večino nemške vojne sile. Ruske izgube na moštvu in na materialu so bile že ogromne, toda od svoje strani so tudi Rusi povzročili Nemcem največ izgub. To je več kot enkrat že priznal naš predsednik Roosevelt. Na drugi strani pa so zavez niki, posebno Amerika, poslali Rusom ogromne količine orožja in drugih potrebščin. Brez te materialne pomoči bi bilo Rusom težko dosegati take zmage kot so jih izvojevali. Vojak se ne more bojevati brez orožja, kakor se ne more orožje bojevati brez vojakov. Amerika je poslala in še pošilja dalje znatne količine orožja, živeža in drugih potrebščin tudi Angliji, Kitajski in celo jugoslovanskim ge-rilcem. Važnosti te pomoči je priznal sam maršal i Stalin v Teheranu, ko je dejal, da brez ameriške industrije bi bila zmaga zaveznikov nemogoča. Angleži so izvojevali pomembne zmage nad Nemci in Italijani v Afriki in Italiji, angleška letalska sila uspešno razbija nemške industrije in komunikacije in njihove pomorske in letalske sile pogrezajo nemške podmornice. , Ameriški vojaki so se borili v Tunisiji ter se borijo v Italiji in na Pacifiku. Ameriške podmornice so jako uspešne v Pacifiku in ameriški letalci so aktivni nad Evropo, nad Atlantikom ,nad Pacifikom in na Kitajsko. Znatne uspehe so dosegle v Afriki čete “svobodne Francije,” in, po nekih poročilih, zaposlujejo jugoslovanski partizani v Jugoslaviji prilično toliko nemških armad kot jih zaposlujejo Američani, Canadci in Angleži v Italiji. Bodimo torej iskreni in dajmo priznanje vsem. Ko bo poražena Nemčija, bo to skupna zasluga vseh zaveznikov, pred vsem Zedinjenih držav, Rusije in Velike Britanije ter njenih dominijev. RASTLINSKA IMENA Vsa naša hrana prihaja direktno ali indirektno od rastlin. Kruh, zelenjavo in sadje dobivamo direktno od rastlin, maslo, jajca in meso pa so produkti živali, ki se hranijo z rastlinami. Takih primerov oi se lahko navedlo stotine in povsod bi po daljši ali krajši poti prišli do rastlinskega začetka. Celo male morske ribice, ki služijo za hrano večjim ribam, se hranijo z mikroskopično majhnimi vodnimi rastlinami. V različnih delih sveta rastejo različne rastline, toda nekaterih vrst rastline so doma povsod, kjer so pogoji za i-astlinsko rast. Rastlinske vrste razširjajo vetrovi, vodovja, ptice in druge živali, prav posebno pa človek. To zadnje velja posebno za rastline, ki človeku koristno služijo, kot žita, zelenjaven sadje. Evropa je na primer dobila mnogo koristnih rastlin iz Azije in Amerika jih je dobila iz Evrope. Pa tudi Amerika je dala ostalemu svetu nekaj izredno koristnih rastlin, na primer koruzo in krompir. Pred odkritjem Amerike ostali svet ni poznal teh dveh koristnih rastlin. Tudi tobak je doma v Ameriki. Različni narodi dajejo seveda rastlinam različna imena in mnoge rastline imajo celo v istem jeziku celo vrsto imen. To je zgodnjim rastlinoslovcem povzročalo mnogo neprilik. švedski botanik Caroliis Linnaeuš, ki je živel od leta 1707 do 1778, je končno uvedel latinsko imenovanje vseh znanih rastlin. Nove rastline, ki so od časa do časa odkrite, istotako dobe latinska imena. Nekatere rastline dobe imena po krajih, kjer so bile odkrite, druga po odkriteljih ali raznih znamenitih ljudeh itd. Na primer, botaniško ime za tobak je Nicotiana in izhaja od imena Jean' Nicot, ki je bil francoski konzul na Portugalskem in je prvi vpeljal tobak na francoski dvor. Cvetlica Clarkia je dobila ime po kapitanu Williamu Clarke ju, ki je vodil znano raziskovalno ekspedicijo na ameriški zapad. Dr. Joel Poinsett, ameriški konzul v Mehiki je vpeljal v Zedinjene (Dalje na 6. strani) PREGLED SLOVANSKIH DEŽEL VSAK PO SVOJE SLOVENSKE VESTI Slovenski delavski dom v Sharonu, Pa., priredi v petek 24. decembra zvečer božično ve-čerinko s pestrim programom. Na prireditvi se bodo zbirali prostovoljni prispevki za Jugoslovanski pomožni odbor, slovenska sekcija. * Federacija društev Ameriške bratske zveze v zapadni Penn-sylvaniji bo zborovala v nedeljo 26. decembra v Pittsburghu, Pa. Zborovanje se bo vršilo v Slovenskem domu na 57. cesti in se bo pričelo ob 2. uri popoldne. (Dalja na e, strani) EDENOVO POROČILO Britiški zunanji minister Anthony Eden, ki je prisostvoval zgodovinskim konferencam zavezniških državnikov v Moskvi, v Kairu in v Teheranu, je dne 14. decembra podal v bri-tiškem parlamentu v Londonu svoje poročilo. Za nas je važen posebno tisti del poročila, ki se je nanašal na Jugoslavijo in Grčijo, zato naj bo v naslednjem naveden v dobesednem prevodu: “S pristrankom kabineta sem že pred časom določil tri pravila, ki naj nas vodijo v tej zadevi. (V sporni zadevi dveh jugoslovanskih administracij, Petrove in Titove in v slični grški sporni zadevi.) Prvič, da damo vso praktično pomoč tistim elementom v obeh deželah, ki se aktivno upirajo sovražniku. Drugič, napraviti jasno, da tako daleč kot bo mogoče, se bo izvajala avtoriteta v svrho, da se zagotovi \em deželam (Jugoslaviji in Grčiji), da si bosta svobodno izvolili svoji lastni vladi, kadar bosta osvobojeni. Trecgič, delati v najožjem soglasju z zavezniki. Ta postavljena pravila se izvajajo napram obema, Jugoslaviji in Grčiji. Na-(Dalje na S. strani) Druga svetovna vojna je pre tekli teden že presegla dolgost prve svetovne vojne. Prva svetovna vojna je trajala 4 leta in 106 dni. Druga svetovna vojna je dosegla to dolgost 15. decembra. 1943. Koliko časa bo še trajala, ne vedo niti najboljši preroki, ali, če vedo, nam ne povedo. Prepričani smo, da bo Amerika s svojimi zaveznicami končno premagala nacifašistične sile in da bo končno spet zavladal blagodejni mir. Za enkrat je najbolj važna zmaga, takoj za tem pa sledi važnost poštenega in trajnega miru. Nam, kot ljudem in kot Američanom, ne more biti vseeno, na kakšni podlagi bo sklenjen bodoči mir. Nova uredba sveta mora biti taka, da bo preprečila tretjo svetovno vojno. To je prav tako važno kot je važna zmaga v tej vojni. * V načrtu velesil: Zedinjenih držav, Rusije, Velike Britanije in Kitajske je nekako sodelova nje med temi državami in drugimi svobodo ljubečimi narodi za vzdrževanje miru po tej vojni, četudi bo za to potrebna bojna sila. Mi smo prepričani, da so bili reprezentanti gori omenjenih velesil iskreni, ko so se dogovorili za omenjeni načrt Mi smo še posebej prepričani, da je bila in je še Rooseveltova administracija - v tem oziru iskrena in da ima dovolj široko svetovno obzorje. Toda mi ne vemo, kakšno administracijo bodo imele Zedinjene države leta 1945. Lahko se zgodi, da bodoče predsedniške in kongresne volitve prinesejo na površje via do, ki takemu sodelovanju ne bo tako naklonjena kot je sedanja administracija. Mnogi se spominjamo, da se je nekaj takega zgodilo po zadnji svetovni vojni. Take možnosti se zavedajo tudi naše sedanje zaveznice, Velika Britanija, Kitajska in Rusija; posebno Rusija. ❖ Iz navedenih razlogov je razumljivo, da želi biti Rusija pripravljena na vse možnosti. Ako se nameravano iskreno povojno sodelovanje med velesilami ne uresniči, želi Rusija imeti okoli sebe prijateljske države, pred vsem slovanske države. Zato je bila pretekli teden v Moskvi podpisana prijateljska pogodba med Sovjetsko Rusijo in češkoslovaško. Ta pogodba, ki velja za 20 let, določa medsebojno pomoč v primeru napada od strani Nemčije in sploh tesno povojno sodelovanje med obema državama. Določa tudi, da se niti Rusija niti češkoslovaška ne bosta vmešavali v notranje zadeve zavezniške države. To pomeni, da bo ena kot druga država lahko obdržala ali upostavila zase tak notranji sistem, kakršnega žali. Pogodba nadalje določa, da se more tej zvezi po enakih pogojih pridružiti vsaka druga država, ki meji na Rusijo ali na češkoslovaško in ki je bila v tej vojni žrtev nemške agresiv nosti. To se v prvi vrsti nanaša na Poljsko, dasi ni direktno omenjena. Taka pridružena Poljska seveda ne bo smela biti sovražna Rusiji in Češkoslovaški, kakor je bila predvojna Poljska, ki se je ravnala po sugestijah iz Berlina in Rima. Nadaljne države, ki se bodo lahko s prijateljskimi pogodbami zvezale z veliko Rusijo, bodo najbrž slovanske države na Bal (Dalje na 2. strani) “Mir ljudem na zemlji” je I sezonski pozdrav, ki ga slišimo in čitamo vsepovsod. Tudi sezonske cvetlice, žarno rdeče poinsetije, nas pozdravljajo od vsepovsod; žive in naslikane. Toda sezonski pozdrav “mir ljudem na zemlji” zveni v teh časih kot ironija. Sto in sto milijonov ljudi hrepeni po miru, sto in sto milijonov ljudi upa in ve, da bo prišel mir, toda sto in sto' milijonov ljudi se zaveda, da je pot do miru še dolga in posuta s trnjem in s krvavo rdečimi rožami ; z žarno rdečimi poinseti-jami. ❖ Značilno je, da mnogi izmed tistih, ki imajo največkrat na jeziku besede “mir ljudem na zemlji,” najmanj prispevajo za dosego pravičnega in trajnega miru. $ Pravijo, da flu, ki zadnje čase razgraja po naši lepi deželi, ni prava flu, ampak njena daljna sorodnica. Baje se tako razlikuje od prave flu kot near beer od pravega piva. Predlagano, podpirano in enoglasno sklenjeno, da jo imenujemo near flu. , * Iz Washingtona poročajo, da bo vojna cenzura omiljena in da bomo v bodoče dobivali več in bolj svežih vojnih poročil. Iz tega bi se dalo sklepati, da se je splošna vojna situacija znatno na bqlj£ obrnila. * Mnogi znanstveniki sodijo, da je sporov med narodi največ kriva razlika v jezikih, in dosti poskusov je bilo že storjenih, da bi i^e vpeljal splošni svetovni jezik, ki bi bil isti za vse narode. Poskušali so z esperantom in nekaterimi drugimi umetnimi jeziki, toda uspeha je bilo malo. Kaj, ko bi poskusili s kašljem? Kašelj je že zdaj enak pri Američanih, Rusih, Francozih, Slovencih, Skandinavcih, Grkih itd. Čudno, da dosedaj še nihče ni predlagal kašlja za svetovni jezik ! >!* Japonci se hvalijo, da so v Pacifiku potopili 31 ameriških največjih, tako zvanih kapitalnih vojnih ladij. Ker smo imeli na oceanih samo 23 takih ladij, so morali Japonci potopiti pač najmanj 8 še nerojenih ladij. Potapljati ladje, ki jih ni in jih nikdar ni bilo, znajo samo Japonci. Z jezikom, seveda. * Dr. Wallace E. Pratt, podpredsednik Standard Oil Company, trdi, da vsebujejo oljne rezerve v Zedinjenih državah še dovolj olja za nadaljnih sto let. To je verjetno, če nam bodo dajali le po tri galone gasolina na teden. * V listih smo čitali, da je postalo pomanjkanje moških tako akutno, da v nekaterih chicaških trgovinah že mlade dame igrajo Miklavže; s kosmato brado, malho, rdečo kočemajko in vsem. Namreč profesionalne, najete in plačane Miklavže. Otrokom, ki verujejo v Miklavža, je najbrž to vseeno, toda pravemu Miklavžu v nebesih, ki je bil v civilu ugleden škof, se morda nekoliko za malo zdi, da ga reprezentirajo ženske. * Po tej vojni se nam obljubu-jejo velike izpremčmbe v trans-portaciji. Baje bomo potovali večinoma z letali in bomo gledali na svet od vrha doli. če .pride do tega, se bo moral izpremeniti tudi sistem oglaševanja. Oglasi (Dalje na 2. strani) rr NOVA DOBA ir GLASILO AMERIŠKE BRATSKE ZVEZE Lastnina Ameriške bratske zveze IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2 OFFICIAL ORGAN of the AMERICAN FRATERNAL UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the American Fraternal Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.72 per year; nonmembers $1.5U Advertising rates on agreement NOVA DOBA Naslov za vse, kar se tiče lista: 6233 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio VOL. XIX. ,104 N0.50 nimi darili spomnili tudi naših nesrečnih bratov in sester v naši rodni Sloveniji? Naš glavni predsednik in glavni tajnik sta nas že opozorila na tako lepo in plemenito gesto. Kljub temu ne bo odveč, če to poudari tudi vaš urednik. Ali ne bi bilo lepo, če bi vsak naš član prispeval za fond Jugoslovanskega pomožnega odbora, slovenska sekcija, dolar, dva, pet ali več? To naj bi bilo božično darilo za naše rojake v starem kraju. Kaj se dandanes povprečnemu našemu rojaku v Ameriki pozna dolar ali par dolarjev! Božična sezona je sezona dobre volje in bratstva. Pokažimo našo dobro voljo tistim, ki so jo najbolj potrebni, na način, ki bo najbolj učinkovit. Kot člani Ameriške bratske zveze pokažimo našim bratom in sestram v rodni Sloveniji pravo ameriško bratstvo, brat-stvo, ki se ne izraža v ceni besedi, ampak v dejanju! PREGLED SLOVANSKIH DEŽEL VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s 1. strani) ne bodo več na stenah in plotovih, ampak na tleh in na strehah. Včasih se čudimo, kako da španski diktator Franco še vedno na vse možne načine pomaga Hitlerju. Pa je to čisto logično. Hitler je pomagal Fran-cotu, da je zadušil napredno špansko republiko in slednji j skuša zdaj vsaj nekoliko po-; plačati stari dolg. * * V Ameriki gre vse na veliko, j Na veliko produciramo in na veliko uničujemo. Nekoč smo na j veliko izdelovali avtomobile, j zdaj pa jih na veliko pošiljamo ^ropotarnico. Neki ekspert je< izračunal, da leta 1942 je bilo| penzijoniranih en milijon avtomobilov, leta 1943 poldrugi mi-j 1 lijon, v letu 1944 pa jih bo šlo| po gobe dva milijona, če pojde j še nekaj let tako in ne bo pri-| rastka, bo ta koristna živina či-j sto izumrla. ❖ Ko so Nemci okupirali Francijo, so zasegli tudi vse tovarne, ki so bile porabne za izdelovanje vojnih potrebščin za okupatorje. Bombe zavezniških letalcev so razbile mnogo teh tovarn, in zdaj Nemci zahtevajo od Francozov, da jim plačajo odškodnino za te razbite tovarne. Pomislite: Francozi naj plačajo odškodnino Nemcem za francoske tovarne, ki so jih razbili zavezniki! Taka je nemška pravica in logika. * i Zgodovina, pravijo, je dobra učiteljica. Včasih je morda to tes, včasih pa ni. Posebno, če se gotova zgodovinska dejstva, iztrgajo iz celotne slike in paradirajo pod strankarsko marelo. Zgodovina se pozabi, če ni zapisana. Pišejo jo različni pisci, l eni tako, drugi tako. Dobro je, da vsaj pri nas v Ameriki lahko čitamo zgodovino, spisano od različnih piscev ,in si lahko nekaj sodbe sami napravimo. Kake napačno bi bili informirani, če bi na primer imeli priliko či-tati o Mussoliniju le tisto zgodovino, ki so jo napisali njegovi lakaji in oboževalci, ko je bila fašistična pšenica v klasju! >!< čudno se sučejo razmere na svetu. Ni še dolgo, ko so nam samopostavijeni 1 a ži generali, farizeji in pismarji urnebesiio zatrjevali, da jugoslovanskih partizanov sploh ni. Pozneje so^ te trditve v toliko popravili, da nekaj partizanov je že, toda so' sami banditi. Potem so jih povišali v komuniste. Ko partizanskega odpora proti Nemcem ni! bilo mogoče več tajiti, so pismarji poskusili s posmehom, češ, kaj bodo neki ti pastirji opravili proti nemški premočili njihova borba je naravnost bedasta. V Londonu in Washing-' tonu pa ne smatrajo bojevanja partizanov za bedasto, ampak za koristno za Jugoslavijo, za Ameriko, za Rusijo, za Anglijo in druge zavezniške države. To potrjuje dejstvo, da Amerika, Rusija in Anglija pošiljajo pomoč jugoslovanskim partiza-: nom. 11 * . I, Bivši rumunski kralj Karol, ki vedri v Mehiki, je nedavno plačal težke tisočake, da bi mu I bilo dovoljeno oddajati radijske 1 govore v Zedinjenfe države, pa je dobil zapik iz Washington«. Brezposelni ekskralj bi se nam i na vsak način rad predstavil za 1 velikega demokrata in se nam prikupil. Sicer mu je za nas in za demokracijo toliko kot za lanski sneg, ampak možak bi se rad približal tistim 80 milijonom dolarjev, ki so zamrznjeni v Zedinjenih državah. Res je tisto zlato last rumunskega naroda, toda kralji So že taki, da smatrajo narodov denar za svojo last. Pa se zdi, da bo Karol i moral še nekaj časa izhajati s tistimi par milijoni, ki jih je : iztihotapil iz Rumunije v Me-j hiko. $ V letošnji predbožični sezoni j vaš poročevalec ni mogel posvetiti kaj prida pozornosti tej koloni. Vreme je bilo mrzlo in I sneženo, Liza je nagajala in kašljala in vaš poročevalec je i kašljal. Pijače, s katerimi se je | krepčal, in cigare, s katerimi je kadil prihajajoči zimi, so bile zanič, oziroma skoro zanič. Vse delavnike se je lovil v poplavi dopisov, telegramov in telefonskih klicev, vse nedelje in večere je romal od seje do seje, od sestanka do sestanka, od prireditve do prireditve, vse noči je pestoval near flu. Tako se je guncala ofenziva na naši domači fronti, brez posebnih zmag, •vendar s korajžo, ki se za te čase spodobi. Tolažila je vašega poročevalca zavest, da 20% naših postavodajalcev v Washing-tonu tudi jezdi near flu, pa vseeno delajo postave. Zato so take. V tej koloni ni postav, zato čitatelji na vso vsebino lahko kihnete,],čie imate flu ali near flu kot jo ima vaš poročevalec. Sezonske razpoloženje v teh časih ni tako kot je bilo v naših otroških letih, v nasmejani mladosti in nasmejani Sloveniji. Ni tako kot je bilo pred leti, ko se je Amerika zihala v udobnosti, namišljeni varnosti in preobilici vseh potrebščin in nepotrebščin. Marsikaj, kar nas je nekoč veselilo, nas dandanes ne zanima. Mesta mnogih priljubljenih reči so zavzela slaba nadomestila. Tisočere izpre-membe nas srečujejo na vseh potih. Toda pravo prijateljstvo je ostalo isto kot je bilo, oziroma je postalo še bolj iskreno, več ga je in bolj ga cenimo. Iz razkošja tega bogastva sipljemo v tem času iskrena sezonska voščila na vse strani. Iz zakladnice vašega poročevalca jih sprejmite tudi vi vsi, ki čitate to kolono in ki verujete v božanski čaif pravega prijateljstva! A. J. T. PRIVESKI NEMČIJE V ZAGATI (Nadaljevanje s X. strani) ne in grške geril^e. Tako Jugoslavija kot Grčija sta zasedeni po nemških četah, vendar so v J obeh državah močne gerilške aktivnosti. Te aktivnosti partizanov in gerilcev pomagajo zaveznikom, ker zaposlujejo več stotisoč nemških vojakov. Svobodo si bodo zaslužili. Finci, Madžari in Rumuni pa samo čakajo, kaj bo. Ko bo padla Nemčija in ko bodo njeni priveski primorani vrniti naropani plen pravim lastnikom, se bodo pa cmerili in javkali o krivici. Pa jim ne bo pomagalo. N c pozabimo na Pearl llarbor n na Bataan! Kupujmo vojne bond c in znamke! (Nadaljevanje s 1. strani) kanu, dasi se jih za enkrat ne omenja. :]c Da je Češkoslovaška sklenila prvo tako pogodbo z Rusijo, se ni čuditi. Velika Britanija in Francija sta češko slovaško sramotno izdali in prodali Nemčiji za “mir za naš čas,” ki ga ni bilo. Rusija je bila pripravljena priti češkoslovaški na pomoč, pod pogojem, da to storita tudi Anglija in Francija, kakor je določala tozadevna pogodba. Anglija in Francija se za to niti zmenili nista in sta brez vsakega posvetovanja z Rusijo prodali češkoslovaško Hitlerju. Poljska je pa celo zapretila, da se bo uprla z vojaško silo, če bi hotele priti ruske armade češkoslovaški na pojnoč. To je zgodovina, katere rusožrci navadno ne omenjajo. Kdo se bo potem čudil, da se češkoslovaška ne zanese več na tako zvane zapadne demokracije, posebno na Anglijo in Francijo, ampak se je naslonila na Rusijo. Iz teh vzrokov se bodo morda pozneje pridružile Rusiji tudi druge slovanske države na podlagi pogodb prijateljstva in medsebojne pomoči za primer nove nemške agresivnosti. Znano je, da je tako zadnjo svetovno vojno kot sedanjo vojno pričela Nemčija, z namenom, da se razširi na račun svojih sosedov ter zavlada Evropi in, če mogoče, vsemu svetu. Najbolj na poti so ji Slovani, katerih je v Evropi največ. Anglija in Francija s svojimi sistemi “ravnotežja” nista mogli vzdržati miru v Evropi in nista mogli obdržati Nemčije v njenih mejah. Bodoča zveza vseh svobodo ljubečih narodov sveta bo zmožna to storiti, če. se uresniči; ta pa je za enkrat I «amo še v meglenem obrisu. Mi vsi želimo, da pride do tega, toda, ako ne pride, bo morda najboljša obramba proti bodoči nemški agresivnosti močan blok slovanskih držav z veliko Rusijo kot najmočnejšo. Slovani niso agresivni, niso v novejši zgo-j dovini pričenjali vojn, ne ma-j rajo tujega ozemlja, ampak ho-l čejo le to, kar je njihovo, ps mir pred napadi, da se svobod no razvijajo na svoji zemlji. Mi seveda ne vemo, kako se bodo stvari razvile v Evropi, in naša razmotrivanja ne bodo niti Uaj manj vplivala na te razvoje. N< škodi pa, če včasih razpravlja i mo o tem zaradi razčiščen j i I pojmov med nami samimi. V- Balkanska situacija je polna dinamita in zdi se, da do prave zavezniške invazije Balkana ni več daleč. Letalski napad zaveznikov na važna nemška središča v Jugoslaviji, Bolgariji, Grčiji in Albaniji se izvajajo v vedno večjem obsegu. Velika Britanija in Amerika sta uradno priznali, da pošiljata neprimerno več materialne pomoči jugoslovanskim partizanom kot Mihajlovičevim četnikom iz enostavnega razloga, ker so ravno partizani resnega upoštevanja vredna odporna sila proti Nemcem. Anglija ima že tam svojo vojaško misijo in, kot je bilo poročano, jo pošlje tudi Rusija. Med novo provizorično partizansko vlado v Jugoslaviji in med zame j no jugoslovansko vlado v Kairu je baje prišlo do nekakega sporazuma, po katerem se obe vladi smatrata za provizorični in bosta obe odstopili, kadar bo osvobojeno ljudstvo Jugoslavije imelo priliko, da si svobodno izbere vlado, kakršno bo želelo. Bolgarija je v velikih škripcih, če bi ljudstvo imelo besedo, bi danes stopilo na stran Rusije in zaveznikov ;t.oda v Bolgariji so močne nemške armade.- AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA Ustanovljena 18. Julija 18P« GLAVNI URAD: ELY, MINNESOTA _ ™ ------------ GLAVNI ODBOR ‘ IZVRSEVALNI ODSEK: Predsednik: J. N. Rogelj ........... 6208 Schade Ave., Cflevela”^ 1. podpredsednik: Frank Okoren ........ 4759 Pearl St., Denvert, ^ 2. podpredsednik: P. J. Oblock RD No. 1, Box 506, Turtl® 3. podpredsednik: Joseph Kovach ....... 132 East White 4. podpredsednik: Anton Krapenc ....... 1636 W. 21st Place,1J 5. podpredsednik: Joseph Sneler ....... 5322 Butler St., P®5 ^yp 6. podpredsednica: Mary Predovich ....... 2300 Yew St., Bu ’]$!' Tajnik: Anton Zbašnik ............................ aFU Bldg' f"' p Pomožni tajnik: Frank Tomsich, Jr................. AFU BUtt« Blagajnik: Louis Champa ________________________________— Vrhovni zdravnik: Dr F. J. Arch ....... 618 Chestnut St., wl Urednik-upravnik glasila: A. J. Terbovec, 6233 St. Clair Ave., C*e NADZORNI ODSEK: fl# Predsednik: John Kumse........... ......... 1735 E. 33rd St., 1. nadzornik: F. E. Vranichar ............ 1312 N. Center St, M 2. nadzornik: Matt Anzelc..........................Box 12. 3. nadzornik: Andrew Milavec, Jr................. Box 4. nadzornik: F. J. Kress ..................21&—57th St., FINANČNI ODSEK: $ J. N. Rogelj ....................... 6208 Schade Ave., Cleveland, p. Anton Zbašnik, tajnik...............................AFU B John Kumše_________________________________1735 E. 33rd st” ^ Frank E. Vranichar......................... 1312 N. Center Andrew Milavec, Jr ............................... Box l8®1 GLAVNI POROTNI ODBOR: M Predsednik: Anton Okolish .......... 1078 Liberty Ave.. Bar^L], 1. porotnik: Frank Mikec .................. p. O. Box 237, o 010. 2. porotnica: Rose Svetich ......................... • nrtiveTV 3. porotnik: Steve Mauser...... .......3511 Humboldt St., 4. porotnik: Ignac Zajc............. 683 Onderdonk Ave-. ■n -/>00 L-'- iif SEZONSKA VOŠČILA • o "°1 J Vesele božične praznike ter srečtio in uspesn ■ želim vsem glavnim in porotnim odbornikom, 'vse',n ^ uradnikom in vsem članom in članicam Ameriške ^ Frank Okoren, prvi gl. podVre s , ^ * * * „ th *"1nV3® i °* Tem potom naj bodo izražena sezonska vosciu* ] j. članicam Ameriške bratske zveze, posebno ■ raztreseni po raznih frontah sveta. Naj bi bili nas* ^ sezonski pozdravi čez leto dni lepši, v miru »w ^ Frank Tomsich, Jr., pomožni J j * * * . ^ FJ Vesele božične praznike in srečno novo leto ^ . nim in porotnim odbornikom, vsem društvenim 1 1 vsem članom in članicam Ameriške bratske zveze, ojl onim, ki služijo v vojnih silah Zedinjenih držav, ali v inozemstvu. /. Louis Champa, Tilavni bl&9 I Vsemu članstvu Ameriške bratske zveze pos&ft^ ^ tem' iskrene sezonske pozdrave, združene z željami z srečo in blagostanje v letu 19JfJh j Dr. F. J. Arch, vrhovni wr j | * * * . • }» : Iskrena voščila za vesele božične praznike | srečno novo leto vsemu članstvu odraslega in m^'l\^ ^ ^ delka, društvenim uradnikom in uradnicam, glavnic ’ ^ ^ odbornikom in odbornicam, da bi v kratkem dosegli 2 ^ % napredovali v vseh podvzetjih, posebno pa, da bi blli udu za našo Ameriško bratsko zvezo. o1$' | Frank E. Vraničar, prvi gl- * * * .. j/] V duhu nade in odločnosti in zaupanja v bolfie .(llr■ ^ nami želim sporočiti članstvu sezonske pozdrave, wr> I najboljšimi željami za njihovo srečo v prihodki ^ F. J. Kress, četrti 9l v v * Najboljše sezonsko razpoloženje .in vso srečo v ^ želim vsem članom in članicam Ameriške, bratske Ignac Zajc, četrti fjl- ^ Bi m SPLOSN1 TEDENSKI PREGLED (Nadaljevanje s 1. strani) ... ; Hull je izvajanja senatorja Mc-. Kellarja v celoti potrdil in izjavil, da neosnovane trditve sena-1 tor ja Butler ja ne prispevajo k I utrjevanju dobrega sosedstva i med Zedinjenimi državami in | latinskimi republikami SOSEDA BRAZILIJA Brazilija, največja južno-ame-1 riška republika, izmed vseh ladinskih republik najbolj lojalno | sodeluje z Zedinjenimi državami v boju proti nacifašistom. Naša vlada ima v Braziliji več letališč, ki so bila za nas posebno važna v času, ko je bilo | treba Nemce in Italijane prepo- j diti iz Afrike. Brazilija je tudi 1 uspešno* likvidirala nemške pod-I mornice v južnem Atlantiku. V bližnji bodočnosti bo Brazilija; I poslala tudi močno ekspedicijsko armado v Severno Afriko v | pomoč zaveznikom. Več visokih častnikov brazilskega general- 1 nega štaba se že mudi v sever- i ni Afriki, da se z generalom! Eisenhowerjem dogovori o vsem potrebnem z ozirom na prihod brazilskega vojaštva. • < “ ■ |] BRENNER BOMBARDIRAN 11 Ameriški bombniki, nastanje-li ni v južni Italiji, so pretekli te- i °ft ( % t e’en napadli Pre^aZ ^ ko katerega v0^1 ./sije1 J01 niška proga iz ^ jo. Razbili so ze •f ^ v Innsbrucku na a j# c 1 ni in v Bolzanu ’’h strani. Dalje so 13 . 1 dov dolgi železn1,. , milj južno od ,0v/1 tala so se nepošk0 na svoje baze. J ‘et< —T’ CHURCHIL^ * |%i Ministrski Pre Britanije, Winst«n ■je 30. novembra ^^ 69. rojstni dan, Je pljučnico. Njegovo ^ d ^ ko zadovoljivo, ^ čakovati. Tako je ^ v A "l cembra naznanjeI1^jjiT ^ t kem parlamentu- $ ( po vsej priliki se . fj k t tu, kjer je bil 0# A A nih konferencah F« i v kom Roosevel^ ’ prj | Ci ’Stalinom, kittjfjj!Ljp L.‘ kom Ciang Kaj^° sednikom TurWgjjj J,i \J Fo zadnjih P°r \ chiilovo stanje zS v ' ša- AM KAZEN ZA 0W4 - , • Svoječasno je prajMfct1 s k u |i n a ^ Roosevelta, pre n1 . ?'l la in maršala j nacifašistični zlo* 'Dalje »» S'jy NAZAJ K LUČI Na severni zemeljski poluobli imamo v tem času najkrajše dneve in najdaljše noči. Sončni žarki obsevajo naš del zemlja poševno in z zmanjšano močjo. Megla in oblaki, iz katerih pada dež ali sneg, nam še te medle sončne žarke pogostoma zastirajo. Pogrešamo sonca in hrepenimo po luči in bisernih žarkih. V tem hrepenenju in mračnem razpoloženju se tolažimo z zavestjo, da je sonce za to leto doseglo najnižjo točko na nebu ter da se bo od zdaj zanaprej dvigalo višje in višje na nebesni svod ter nam bo pošiljalo več in več luči in gorkote. Mi vemo, da to pride in da pride v določenem času. * * * * Milijoni ljudi na svetu, ki že dolgo hirajo v najbolj črni temi suženstva, pa ne morejo na koledarju izračunati, kdaj jih bo obsijalo sonce svobode in kdaj še jim bo nasmejala pomlad novega življenja. Naš pesnik Prešeren je pred mnogimi desetletji zapisal, da “manj temna noč je v črne zemlje krilu kot so pod soncem sužnji dnevi.” Tako temno noč sužnjih dni prenašajo milijoni naših slovanskih bi atov v Evropi, med njimi tudi naši ožji bratje Slovenci Noben košček starokrajske Slovenije ni svoboden; vsa je zavita v temo in napojena s krvjo in solzami. Svobodna je samo ameriška Slovenija. Morda se tega zavedamo, toda zdi se. r)A se zavedamo vse premalo. * * * Razvoji na svetovnih bojnih frontah kažejo, da se polagoma vračamo proti soncu. Najčrnejšo dolino teme smo srečno, dasi z velikimi težavami in žrtvami, prebredli in stopamo s težkimi koraki v smeri sonca. Zavezniki počasi potiskajo sovražnika nazaj na vseh frontah, toda pot do sončne zmage je še dolga. Kakor je po božični sezoni, ki predstavlja zimski sončni obrat, to je povratek proti soncu, običajno še mnogo zime in snežnih viharjev, tako je pied zavezniki še mnogo hudih in krvavih bojev, predno bo pregnana s sveta črna in mrzla noč nacifašiz-ma. Vemp, da bo izšlo sonce zavezniške zmage,, čimer bo sledil kristalno svetli dan zaželjenega miru; toda tega dneva nam za enkrat ne pove še nobena pratika. Za enkrat moramo lačunati le še s trdo zimo žitev, ki bodo delež vseh, za nekatere v večji, za druge v manjši meri * V- * Američani smo izmed vseh ljudstev, ki so aktivno zapletena v vojno, še najbolj srečni, ker smo dejansko najmanj prizadeti. Res je, da morajo naši sinovi na razne fronte sveta, res je, da nas težijo visoki davki, naporna dela ter razne omejitve in regulacije, toda res potrebnih življenjskih potrebščin nam ne primanjkuje, in, ka'-je najbolj važno, sovražnik ee ni pustoši! po naši deželi, ni pobijal ali Vlačil v sužnost naših mladenk, naših otrok in starcev, naših stanovanj še niso razbijale sovražn° bombe, naša mest?, so lazsvetljena in naša svoboda je neokrnjena. Res je, da plačujemo visoko ceno za poraz sovražnika in za ohranitev naše svobode, toda ta cena je mnogo nižja, kot jc cena, ki jo plačujejo naši zavezniki. Dobro bi bilo, da bi se na to spomnili, kadar nas prijema nevolja zaradi kakih resničnih ali namišljenih potežkoč. V- * v Vseh navedenih ugodnosti smo deležni tudi ameriški Slovenci in bi morali to toliko višje ceniti pri spominu na naše brate in sestre v starem kraju. Pa ne samo to. Za te naše nesrečne rojake bi morali zbirati tudi pomoč. To bi moralo veljati posebno za nas, ki smo člani Ameriške bratske zveze. Naša Zveza, kot že samo ime kaže, ni sa-1 mo ameriška, ampak je tudi bratska. To bratstvo seveda velja v prvi vrsti za naše diuštvene sobrate, toda pravo bratstvo ni ozkosrčno, ampak širokogrudno. Raztezati bi se moralo tudi na naše brate in sestre v starem kraju, ki so tega bratstva posebno potrebni.'Njihova dežela je okupirana in opustošena po steklih nemških volkodlakih, in najboljši sinovi in hčere male Slovenije se aktivno borijo proti sovražniku in s tem pomagajo k zmagi Ameriki in nienim zaveznicam. Po vojni bodo tisti naši bratje in sestre, ki bodo preživeli vojno vihro, potrebovali vsega: živil, ob’eke, stanovanj, zdravil. Koliko jim bomo mogli mi pomagati? Res je, da Jugoslovanski pomožni odbor, slovenska sekcija, zbira v to svrho odpomožni fond; toda ta fond je še zelo skromen, če upoštevamo veliko potrebo. Ali ne bi mogli nekoliko pohiteti, nekoliko globlje poseči v žepe? Posebno zdaj, ko se zdi, da se osvobojen je Slovenije naglo bliža! * i'r * Ta sezona je sezona dobre volje ter božičnih daril in voščil. Ali ne bi bilo lepo in primerno, da bi se z božič- BUY Vnitip •tat«* ar OND| A*1 ■Umi« g ENGLISH SECTION Of V Oli'cial0r9df, ▼ of the American Fraternal Union. AMPLIFyiNG THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS Christmas -- 1943 °uttJts fim and terrible for millions of people through-Our fiERuin and misery stalk conquered countries, men over t^ere have a first-hand chance of ca Wi'fWiF P^ain> honest living habits of a free Ameri-on Suk- terrors that the “new order” has inflicted up-that thpeoples. They are fighting, determined % me^ wi]l prevent this from happening here. Many of planes6? sPen(1- their Christmas in fox holes, in Hi3S ’ tanks, ships and tents. Our thoughts this Christ -boyg,to our boys where ever they may be. These e(l Chri f k their families back home, of the lightly wiinas tre8s> gztiy decorated store windows and to presei, k»ow that “these are the things we are fighting Th’ Christn!® ye3 however, our hopes are brighter than last and tye as' tide of the battle has turned in our favor ill tiw ^an begin to hope that they’ll be home, perhaps 0 spend next Christmas with their loved ones. tlle War yoTg&ters in America are as yet, untouched by friiethaf38 *ar as Santa Claus is concerned. While it is an their toys this year are made of plastic, Coifies t PaPer, there are toys aplenty for all. Santa Coiltinup0tAmerican children, war or no war, and will to come; that’s what our boys are fighting for. "'ar orvju Holiday season we also think of the homeless Ml] }J ans> widows, wounded and war prisoners who e so little to celebrate Christmas with. We, in °^ar-tn S° muc‘h. to be thankful for when we think (^‘Peap111 roPean cities. We hope that soon the words * tho'6 i°n ear^h — good will toward men” will again Aplr true meaning. fjeetiiip-s rnembers everywhere are sending holiday ad l °ne an°ther and we, the editors of the Nova fPeiKj 9 ^ 0Ur greetings for a wish that all of you shall icj 0n rei'y merry Christmas day in person with your awnlreST,?round you, and in spirit with those who are way- Merry Christmas to ail! fi6 THOUGHT FOR THE DAY Wp feei • Give this lonesome world a smile; Hast^ at lon§'est> but a little while. To We must> or we shall lose the chance Be fVe £ent?e word, the kindly glance, ’Tis l ^ anc^ lender; that is doing good; " cl01ng what no other good deed could. Season's Greetings i £ • ter d lH sPirit °f hope and courage and our faith in %e ahead and I wish to convey to the members a mes- %ina 'will and my best wishes for their happiness in the y year. F. J. Kress, Fourth Supreme Trustee. * * * j SEASON’S GREETINGS ^utry AFU members at home and in the service of their ^ r^r, * a VerV Merry Christmas and a healthier, happier New Dr. F. J. Arch, AFU Supreme Medical Examiner * * * - GREETINGS! \ °f our members are fighting in the far corners ^ tioni t0 protect and Preserve the sanctity of the Ameri-right to live, to learn, to work and to worship S cont-to tfle dictates of Freedom, may we on the home to do our share—for our country and our Ameri-l 0ther$> r>!a^ Union so that all of us and our children—and our ofCOrrie. M ^rcn—may thrill to the joy of many Christmases j. V best Christmas and New Year wish to all readers lnes is: Victory and Peace in the days to come. Frank E. Vraničar, 1st Supreme Trustee. * * The SEASON’S GREETINGS I Ye*eaaon’s greetings for a Merry Christmas and a Happy I* f° the entire membership, especially to those on the 17 nts who wil1 not be able to see their homes, and fafare tfl€ €0nflict wil1 be excluded successfully in the very Frank Tomsich Jr., Assistant Supreme Secretary. Lodge 21 Re-elects Same Officers i r 1/ m11 if»1 M V rrift ’d lo' far t isf J i/ ft ?i 1 *1 r'. iii *1' J ,iV INSIDE THE AXIS 10 M pu ' sii tf e &Pet8 Demand “Love” /wfe ^VeiF?et P°lice of DlV An ^ ^roa^a ^ave ^Jm ini an 01’^er reQl,ir- jWPNfbv abitants of towns oc ^^oat-German troops rm a>,?e them with “confi- 1 -J°Ve” on Pa'n ^e_ ^ H,'leci as partisans” and e‘r property confis- )if I fl%an 6 Cor>trolled Croatian 1 ^ rJ21' ^rvatski List dis-^nt]y. h °C^amation, as quoted y G'VsPaPer, read as fol- ^ to!:German armed forces >’ v!*8 anc^ villages to pro- 10 Pulation against the partisans and they must therefore be received with confidence and love. The population must not be lured by enemy propaganda and disappear. All those fleeing before the arrival of Croat-German troops will be regarded as partisans and treated according: their houses will be occupied by troops and their stocks, grain, food and cattle used for military purposes.” Denver, Colo. — I wish to announce to the members of Lodge No. 21, AFU who were not present at the annual December lodge meeting, that the entire 1943 board of officers was reelected for 1944. Therefore, any member who has any business with the lodge secretary is asked to get in touch with the undersigned. I shall try, with the help of the members, to continue to promote and work for the progress of our lodge. I would also like the members to attend the meetings more regularly during the coming year. The AFU Convention will be held next year and members should begin now, at our meetings, to discuss the improvement of our By-laws. The Slovenian National Home here, which is also our property, will again this year as in the past, hold a social on the last day of the year, Dec. 31st. The members are invited to attend this last social of the year and say fare-well to the old year and greet the New Year in the company of their friends. Tickets for this entertainment may be secured from the undersigned. Fl-aternal regards to all. Frank Okoren, Sec’y Lodge No. 21, AFU Denver, Colo. New Officers of Lodge No. I, AFU Daniel Webster once said: “Good grants liberty, only to those who live it and are ready to defend it.” You can show your love of liberty by buying War Bonds. 4th War Loan Drive to Open Jan. 18th Ohioans will be asked to buy $312,000,000 in War Bonds in individual purchases during the Fourth War Loan campaign, opening January 18, Harold H. Bredlow, executive director of the Ohio War Finance Committee, announced today. Mr. Bredlow said that $174,-000,000 of this amount has been assigned to sales of Series E, “the people’s War Bond.” This quota exceeds by $33,000,000 the amount of Series E bonds purchased by Ohioans during the Third War Loan Drive. With the increased amount of Series E, “the people’s War Bond.” This quota exceeds by $33,000*000 the amount of Series E bonds purchased by Ohioans during the Third War Loan Drive. With the increased amount of Series E bonds to be sold, all efforts during the first thirteen days of the drive—January 18 to February 1—will be concentrated on solicitation for sales to individuals. The slogan for the campaign is “Let’s All Back The Attack.” “It’s a tremendous job we have ahead of us,” Mr. Bredlow said. He estimated that over 140,000 volunteer workers will be needed in Ohio during the drive. “Our surveys show,” Mr. Bredlow said, “that personal solicitation—one person asking another, either at work, or at home—is the most effective way to sell War Bonds.” Mr. Bredlow said the solid tation campaign in the Septenv ber drive reached about twice as many people as during the Second War Loan. The result was that individual sales for Ohio were up approximately $130,-(J00,000 over the Second War Loan total. In addition to the $312,000,-000 quota for individual purchases, the state has been assigned a goal of $360,000,000 in sales of War Bonds to corpora- Ely, Minn. — At the meeting held Dec. 12th all the present officers of Lodge No. 1, AFU were re-elected with the exception of two trustees who were not present and others were named in their stead. The new officers are as follows: Joseph Kovach, president; Joseph Shi-konya, vice-president; Frank Tomsich, Jr., secretary; Joseph J. Peshel, recorder; Frank L. Kotzian, treasurer; Joseph Shi-konya, J r., trustee; J oseph Mis-mash, trustee, and Marko Du-sich, trustee. As we had sub-zero weather, we had a very small attendance but I hope that future meetings will be better attended, for they will now be held at 7 p. m. the main hall of the Yugoslav National Home on the seconc Sunday of each month. At this writing I wish the membership a Merry Xmas anc a Happy New Year, for a bigger and better Americah Fra ternal Union. Frank Tomsich Jr., Sec’y Lodge No. 1, AFU Ely, Minn. Meeting of Pennsylvania AFU federation The annual meeting of the Federation of AFU lodges of Western Pennsylvania will be held on Sunday, December 26, 1943, at 2:00 p. m. at the Slovene Auditorium, for the purpose of electing officers, receiving and acting upon the reports of the officers, and of the plans arising therefrom and for the transaction of such other business as may properly come before the meeting. F. J. Kress, President AFU SPECIAL By Pfc. Steve Babich Hello Members: I want to thank all of you for writing to me. I can’t explain how good it makes a fellow feel to receive so many letters. I would like to express my appreciation to the following people who have been writing to me r * *. v ^ fyj, Put on your sPeC^„ avj V, take a look at the Pa rK row black-and-'v'h' (A HjC] stamps next to t ^ p stamps in the back _ m . Book Three. On tbf* jL V you’ll find the pi^ 1 j j Nk airplane. Stamp ^ U K only stamp in ^ fj \ you can now use ^ / Some people have fused by these P1, t'1;* haven’t distinguis^e / from the stamps sfc tures of guns, tanks ^ A and as a result, say® been trying to spe'1 stamp for new shoe> j plane stamp No. 1 ‘^i' id will remain jjfl- nitely, as will stan^P -Ration Book one. Tomato catsup, tfy least scarce on ei i’ ffj shelves for a long t'_ ing back into circu f the second time in a ^ Food Administrate0 |jfli) $ leased nearly a Kfy that had been set »f $ ernment use, mak11^ 1,*^ total for the month ^ cl cases now available tables. m •he Boom in Soybeans hi^ProteinUfStilWteS’ C ' ° 1 h' vegetable Si ’- plastics and the manifni , are Just a few of; bean a? d guises of the soy-of bean °U^ ^ million bushels r0aring int°: cessino- ni American pro- a®d nfh an^S Produce these | Products. tam,ei.a crop to many *toUnnnL shot Plantine bean is 1 acres. The soy-ii»ed by ne the oldest ops bribed lr*an’ ^owever, being 5e3r]v o a? Chinese writings < M« years before kas been Country, production Sut now cr> .in developing. ate bejn 6a^ frelds of legume C()Untry. gT,harvested in this *k°adonf government is a8 Part of”18 SOy^®an products ^edfn« rations for the ***% SQ ces; The Army will be1 *5?es’ balf3 por^ ^ink sau_ ' t0l)* Drnri 61 ^ £°°ds and Hlačali thUs h°^‘ MiUi°ns of men S foodsMntroduced to s°y-Vhen w thr°ugh the Army. C°ndition« .return to normal M^SWilk661"8 Hkely tllat Part of ;! bec°me an accept- Oil Qka . African diet. ^ be uapin+ed from soybeans •a^e oils ° rePlace the vege-lftlP°rted Tn!^ fats formerly ^ "'hy th a P^mary rea-^oted tu 6 g0Vernment has ■ Plastjp u SQybean Program. j .^d f * ave also been pro-1 “t°mobii the soybean meal. . vtrt distributor parts, ^es arp and car acces- , 0i,s wP,a examples. ^erior r,6 extracted to make Thei).paints- ^ fiber °^n. Was converted in-4,ractei-i«iVlng many of the |W‘ t,ra of wool. De- ■ N ijJi? WMstery fabric, jf blankets USed clothes itj| ndensed from Science! L Service. \ y°V KlVow THAT— I exp^asis for deter- tii C’tic tr,,e'S‘? is the body’s C pat is lighter j ^ are J* lea» flesh and I j I heavier A ij * * * V ut> I anti'aircraft battery j C ammunition in t til] aU* of intensive firing, ree-ton truck. ! t^he first" . * * if W Con<, Wornan to be elective HanK.ress was Miss Jean- J1 °f Missoula- Mon- *Sh'e i**8 eiected represen- V fcN froJa,r*e in 1916 and V 0 1917 to 1919 in the V* *!«>««. j688 w^ich was a war tA Mii^ to nt-l94°Khe was again A C’ ^te n! ?7th Congress J ».V v,-. ecreed, was to be J4^iAliceMC?*ress- ! J* ^ ■ Oki , Robertson, Mus-°ma, was the sec-" P£t08ervein Congress LINE UP BROTHER! LftW SAK^S— te\.u Vavv) to Hustle up! Vve Gcrv some EGG MOUEV THfVT WANTS TO GET »HTO \NAR BOWS' CWVT SHOVW, K\Pv — WE'ttE. BvmnG BONVS, TOO, VVHH OUR VWZ-E CALE A.W HOG W\WH'HG5 !! More? % gufxhp or death.’ Their armor j usually consists of a knife, which they carry in their belts or waists. The guerrillas never take any foodstuffs or other things from the villagers by force. The population is living with unlimited confidence under cuch conditions. All the villages arc administered by communal councils, which are elected by the people.” * v Croats Ordered to Cut Fields to Clear Partisan Hideouts The controlled Hungarian Telegraph Bureau reported recently in a dispatch to European newspaper« that the Croat Minister of Interior had ordered all farmers to cut their fields by the end of the month because corn fields are “excellent hideouts for Partisans.” The Japanese have ordered tall stalks cut down in occupied China in the past for a similar J reason. ____________________ j . “To what do you attribute your old age?” “To the fact that I was borni so long ago.” j Annual Meeting Notice of Lodge 144 Detroit, Mich. — The members of Lodge No. 144, AFU are invited to attend the next meeting in as large a number as possible. The meeting will be held Sunday, Dec. 26 at the usual place. At this time it will be necessary to elect new officers for the year of 1944. Therefore the members should attend this meeting and elect officers which will be satisfactory to them. AFU calendars for 1944 will also be distributed at this time. Do not forget the meeting on Sunday, Dec. 26th! I wish all members of the American Fraternal Union a very merry' Christmas and 'a happy New Year. Mike Bahor, Sec’y Lodge No. 144, AFU Detroit, Mich. clAlone By Simon Gregorčič (Translated from the Slovene by Ivan Zorman) Alas for him who sighs in grief alone; Nor happy he who drinks his joys alone. ^ Is Heaven kind to thee, O brother mine, Then from thy fellows turn not eyes of thine. The nobie mind all pain alone will bear, But happiness will with another share, Thy heart, thy hand wide open lay, And seek to wipe a brother’s tear away, Seek thou an orphan’s sorrow to allay. He who would drink his joys alone, Shall shed his tears in grief alone. ! preganjano in mučeno ter do-! prinašalo velikanske krvne žrtve, temveč bo tam nastala tudi nepopisna beda. Zaeno pa smo se zavedali, da bo naša dolžnost pomagati, kajti nesrečno ' slovensko ljudstvo nima niko- - gar, h komur bi se moglo z za- ■ upanjem obrniti, razen do svo-' jih boljše situiranih bratov in sester v daljni Ameriki. Zavedali smo se nadalje tudi, da ba naša pomoč najbolj zanesljiva, ; ako se za pomožno akcijo organiziramo in to nas je dovedlo, da smo ustanovili Jugoslovanski pomožni odbor, slovenska sekcija. Da se v tej slutnji nismo varali, najboljše pričajo številna poročila, ki kljub strogi cenzuri in drugim zaprekam polagoma prihajajo do nas vse od tedaj. Naše ljudstvo je bilo okradeno in oropano vsega in z velikim upanjem se obrača do nas. Potrebuje hrane, obleke, orodja, semen, živine, poslopij in sploh j vsega. Veliko bo torej treba j zbrati, da bo naša pomoč res j kaj zalegla. Zato, bratje in se-! stre, posežimo spet v žep in darujmo v to svrho, kakor največ moremo! Baš sedaj, ko so božični in novoletni prazniki, ko je skoraj vsak izmed nas nekam posebno razpoložen, da kaj podari, je pravi čas, da se spom-j nimo tudi na naše nesrečne ro-jjake v starem kraju. I Ker zadnje čase o pomožni j akciji nismo posebno pisali, so se nekateri očividno že začeli bati, da bomo pustili stvar zaspati. Temu pa ni tako. Pomožna akcija gre s svojim tokom naprej — počasi pa sigurno. Najboljši dokaz zato so'poročila jo prejetih prispevkih, ki jih pri-I občujemo vsak mesec sproti. A-j ko nismo bili poslednje čase po-I sobno glasni glede pomožne ak-I cije, je največ vzrok, ker smo ; ’.'oteli dati SANSu ali naši po-| Ikični akqiji, ki je- tudi potreb-' na, nekaj več priložnosti. To pa j naj ne zadržuje nikogar. Obe | akciji sta potrebni in vsakdo ahko prispeva za prvo ali dru-j go, najboljše pa bo storil, ako j daruje za obe! V pomožno akcijo bi seveda spadalo tudi zbiranje obleke za stari kraj, glede česar se nekateri tako ogrevajo. Ni dvoma, da bi se nabralo precej ponošene pa drugače še dobre obleke med nami, in tudi ne more biti dvoma, da bi v starem kraju to hvaležno sprejeli. Toda z zbira-! njem obleke je. ta križ, da jo je | treba kmalu odposlati, kakor ; delajo Rusi in drugi, ki imajo j prevozne ladje na razpolago ter j uvoz dovoljen. Za Slovenijo in i sploh za Jugoslavijo je to za | enkrat še izključeno. Ako bi pa ; najeli prostore za skladišče, bi morali imeti tudi osobje za u-; pravo, čiščenje in pažnjo itd., ker pa preveč stane in mi nimamo denarja za to. Z zbiranjem obleke . v kaki centrali še torej za enkrat ne moremo začeti. Priporočljivo pa je, da si vsakdo, ki želi darovati ponošeno ali kakršnokoli ob-/ !eko, nabavi zato sposoben za-loj ali bakso, v kateri naj jo ; drži, dokler ne pride čas, da bo-| mo tudi mi lahko poslali di-1 rektno v ctari kraj. Seveda je ; tako obleko treba najprej dobro i očistiti in poskrbeti, da je moii ne žro. To se nam zdi za enkrat1 najbolj priporočljivo in nedvom-! ino bo tudi najceneje. Upamo, !da se bodo tudi ostali strinjali z namo glede tega. V. Cainkar, predsednik JPO, S S, TOBAKARSKA RAZVADA (Nadaljevanje s 1. strani) . Tobačno rastlino se moro pri-; i delovati skoro v vseh delih sve-, ta, toda kakovost tobaka je v veliki meri odvisna od kraja, kjer je bil pridelan. Kakovost iste vi ste tobaka se zelo razlikuje, če je bil pridelan, na primer, v Turčiji, na Cubi ali v naši dr-1 •1 žavi Virginiji. Skoro vse vrste ■'boljših tobačnih izdelkov vse-iibujejo mešan tobak, to je, to-i bak, pridelan v različnih krajih ■ sveta. V Zedinjenih državah se ) prideluje tobak največ v Vir- ■ giniji, North Carolini in Loui-• siani; prilično dobro uspeva pa ■ tudi v drugih atlantskih drža-l vah in v vzhodni Pennsylvaniji. ■ Dobre vrste tobak se importira i iz Cube, Turčije, Sirije, Balka-, na in Južne Afrike. ! Kakovost tobaka, kakor že J omenjeno, je v največji meri | odvisna od podnebja in zemlje, j kjer je rastel, zelo veliko pa tu-: di od sušenja in procesiranja. .; To procesiranje je umetnost in ; znanost sama zase. Najboljše j vrste tobak, če ni pravilno fer-j mentiran, sušen in sploh pro-I cesiran, ni niti senca tistega, , | kar bi moral biti. Zato se v Ze-t! dinjenih državah malokdo bavi . | s pridelavo tobaka za svojo lastno porabo, dasi je to vsake-! mu svobodno in dasi je mogoče gojiti tobak skoro v vsaki državi naše Unije. EDENOVO POROČILO (Nadaljevanje s 1. strani) -------------- | rodni odbor maršala Tita, koli-; kor je meni znano* si ni lasti! ! nikake avtoritete izven mej o • : zemlja, ki ga kontrolira, in ni 1 vprašal za nikako obliko priznanja od strani britiške vlade. Istočasno razumem, da maršal Tito in kralj Peter kakor tudi grški kralj, smatrajo sebe in svoje administracije začasne avtoritete, katere bo ljudstvo Ju-; ■ goslavije ali Grčije po voj n i j vzdržalo ali pa odklonilo, kakor | 1 pač bo”. Mr. Eden je še dostavil, da i-ma simpatije z mladim jugoslovanskim kraljem, ki je prišel do prestola v takih težkih časih, j toda po njegovem mnenju je i napačno misliti, da bi se kralj I ali njegova vlada skušala vzdfi ! žati na vladi proti volji, ljud-I stva. Namen angleške vlade je tako v Grčiji kot Jugoslaviji združiti vse stranke proti Nenr-jcem. Mr. Eden je izrazil upanje, ! da mu bo morda mogoče doseči nekaj uspehov v tem oziru. SPLOŠNI TEDENSKI PREGLED (Nadaljevanje z 2. strani) i vi grozovitosti napram civilnemu prebivalstvu v zasedenih \ 1 deželah, sojeni ^a njihove zloči-! ;ne v krajih, kjer so jih izvršili. |Prva taka obsodba je bila izvr-jšena 20. decembra v Harkovu v Rusiji. Obsojeni na smrt in j javno obešeni so bili trije Nemci: kapitan Wilhe!m Langfeld, ; poveljnik oddelka šturmtruper-ijev Hans Ritz, in korporal nemške vojaške policije Reinhardt Ratz!aw, ki so bili spoznani krivim masnega pobijanja ruskega civilnega prebivalstva. Obenem z njimi je bil usmrčen ru-;cki šofer Mihael Petrovič Bula-r.ov, ki se ie bil vdinjal Nemcem in s tem postal sokriv njihovih zločinov. ---- BOLGARIJA ZA MIR Po poročilih iz Egipta Je bol-1 garski premier Dobri Bošilov! I potom ruske vlade sporočil a-meriški in angleški vladi, da je Bolgarija pripravljena izstopiti z vojne, pod pogojem, da ji bo doyoljeno obdržati dele Jugoslavije in Grčije, ki jih je okupirala. Dotično ozemlje da pravilno spada Bolgariji. Na te tipalke za mir bolgarska vlada ni dobila nikakega odgovora, pači pa zavezniške bombe na Sofijo.' Bolgarija ni v vojni z Rusijo in j slednja ima v Sofiji svojega po- j slanika. V Rodopskem gorovju j .se formirajo močne čete bolgarskih partizanov, ki dobivajo j: z letali potrebščine iz Rusije, j: Med boiganikim ljudstvom seli širi ideja za formiranje federa : clje vseh južnih Slovanov, ki bi, ■ vkljuccva’a Bolgare, Srbe, Ma-j: kedonce, Hrvate in Slovence. Za ■ i to idejo se zavzema tudi povelj-! I BEWARfc t rit KANDi! acencv j!1'# iiM Jm OwA CVJiTftY uirrtDrwjK smart & DOPISI Ely, Minn. — Na letni seji društva Sv. Cirila in Metoda, št. 1 ABZ, ki se je vršila 12. decembra, so bili vsi navzoči društveni uradniki ponovno izvoljeni. Le dva nova nadzornika sta bila izvoljena, ker dveh starih ni bilo navzočih. Odbor za leto 1944 je sestavljen sledeče: Joseph Kovach, predsednik; Joseph Shikonya, podpredsednik; Frank Tomsich, Jr., tajnik; Frank L. Kotzian, blagajnik; Joseph J. Peshel, zapisnikar; Joseph Shikonya, Jr., Joseph Mismash in Marko Dusich, nadzorniki. Udeležba na letni seji je bila zaradi hudega mraza prav mala. Upam, da bodo prihodnje seje bolje posečane. Vršile se bodo vsako drugo nedeljo v mesecu v glavni dvorani Jugoslovanskega narodnega doma in se bodo pričenjale ob 7. uri zvečer. K sklepu želim vsemu članstvu Ameriške bratske zveze vesele božične praznike in mnogo sreče in napredka v prihodnjem letu. Frank Tomsich, Jr., tajnik društva št. 1 ABZ. Denver, Colo. — člane društva Sv. Jožefa, št. 21 ABZ, ki riiso bili na glavni ali december-ski seji, obveščam tem potom, da je bil za leto 1944 ponovno izvoljen ves stari društveni odbor. V vseh tajništva se tikajočih zadevah se naj torej člani tudi v bodoče obračajo na spodaj podpisanega. Podpisani pa se bom trudil, da s pomočjo članov pomagam društvu k na-| daljnemu napredku, želim tudi, da bi se člani v bodočem letu bolj številno udeleževali društ-j venih sej. Prihodnje leto se bo vršila konvencija, zato naj bi članstva pri krajevnih društvih že zgodaj začelo razpravljati oj izboljšavi pravil. Tukajšnji Slovenski narodni dom, ki je tudi naša lastnina, bo tudi letos, kakor vsako leto,, priredil na starega leta večer, to je 31. decembra, običajno veselico. Člani so vabljeni, da po-setijo to prireditev, ki bo zadnja v letu, da se v prijateljski družbi in v dobrem razpoloženju poslovijo od starega leta ter se pozdravijo z novim letom. Vstopnice za prireditev vam lahko proda tudi podpisani tajnik. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 21 ABZ: Frank Okoren, tajnik. Cleveland, O. — Vesele božične praznike ter srečno, zdravo in zadovoljno novo leto želim vsem glavnim in porotnim odbornikom, vsem društvenim uradnikom in u r a d n i c a m in sploh vsem članom in članicam Ameriške bratske zveze. Sezonske pozdrave pošiljam sorodnikom in sorodnicam ter vsem prijateljem in prijateljicam. Posebno pa želim vso srečo našim članom in prijateljem, ki so v vojni službi Zedinjenih držav, da bi se zmagoviti in zdravi spet vrnili med nas. Mary Bradač, nadzornica društva št. 137 ABZ. Nekje v Angliji. — Pozdravljeni tovariši in člani Ameriške bratske zveze! To vam piše Pvt. Joseph Banich od nekod v Angliji. Tukaj sem že od septembra 1943. Ni baš prenapa-čen ta prostor; dosti je krajev v Angliji(, ki so mnogo slabši. Imam se dovolj dobro in skušam postati dober vojak. Moj brat, Pvt. Tony Banich, je tudi tukaj z menoj. On je dosti starejši od mene, kljub temu je dobro znati, da je brat v isti diviziji s teboj. Mojega brata lomi domotožje, kajti njegova soproga ga je obdarila s hčerko v začetku tega meseca in on bi ju želel videti. Anglija je precej lepa dežela. Je približno tako velika kot naša država North Carolina ali Iowa. Tu je dosti zanimivih krajev za obiskati. Nedavno sem obiskal London, ki je zelo ve- liko mesto. Tam ima človek i lahko dosti zabave, če se more! znajti. Jaz sem našel razna za-! bavišča s povpraševanjem. Tam: je tudi dosti zgodovinskih spomenikov. Ko sem bil tam, sem) se s prijatelji vozil okoli in si ogledal sledeče zanimivosti: London Bridge, Buckingham Palace, N. 10. Downing Street, Westminster Abbey, The Tower of London, Big Ben, Scotland Yard, St. Paul’s Cathedral in parlamentarno poslopje. Je še dosti drugih zanimivih prostorov, pa nismo mogli vseh videti. Prvo noč, ko sem bil tam, smo imeli mal letalski napad, toda naciji so jo brzo odkurili, ko so naši fantje posegli v igro. Napad ni povzročil nikake škode. V noči se je v tem mestu precej težko izpoznati zaradi goste megle. Za razvedrilo imamo tukaj precej prilik. Filmske slike nam predvajajo štirikrat na teden in trikrat na teden imamo priliko, da se s truki peljemo v mesto. Filmi so nekateri stari, nekateri novi ,toda v splošnem dobri. Ples imamo vsaka dva tedna. Divizija ima dober orkester, ki je zmožen igrati za vsako priliko, ženska situacija ni tako ugodna in ni vselej lahko najti partnerice za ples. Toda, če je človek nekoliko agresiven, se že najde. Imamo tudi igrišča za volley-ball, katerih se poslužujejo častniki in vojaki. Vsaki dan od četrte do pete ure popoldne je čas za razvedrilo. častniki imajo dober “team’ ’in mi ga le redkokdaj premagamo. Poleg tega imamo opremo še za druge igre. USO nas včasih obišče z dobrimi predstavami. Imamo tudi dosti časa za pisati pisma in se ga v to svrho dobro poslužujemo. Glede dobave krajših ali daljših dopustov je situacija tu dovolj ugodna. Jaz še nisem dolgo v tej diviziji, toda dovolj dolgo, da poznam skoro vse v naši skupini. Moj brat je v nji od začetka. Tukaj sem se sestal z mnogimi Slovenci, ki so prideljeni tej diviziji. Eden izmed njih mi je povedal, da večkrat dobi Novo Dobo. Naprosil sem ga, da mi jo da, ko jo on prečita. Dal mi je izdajo 22. septembra. Z užitkom sem čital angleško sekcijo iste. Spominjam se mojega izleta na Ely, Minn., pred približno štirimi leti, ko je bila tam neka konvencija. Imel sem se tam dobro in ugajali so mi prebivalci in mesto. Takrat sem se sestal z mnogimi sobrati iz držav Kansas, Michigan, Illinois, Minnesota itd. Vse člane Ameriške bratske zveze želim tem potom vprašati za neko uslugo. Nakupite kar največ,vojnih bondov in znamk. Vsi drugi fantje, ki so v enaki službi z menoj, želijo od vas prav isto. Pripričani smo, da storite vse, kar morete, da pomagate došeči zmago nad sovražnikom čim prej, in da boste to storili tudi v bodoče. To bo Vse za enkrat. V bližnji bodočnosti pa se spet oglasim. Ako bi mi kdo hotel pisati, bom mu zelo hvaležen in mu obljubim hiter odgovor. Moj naslov je: “Pvt. Joseph Banich Asn. 35091171, Hq. Co. Sup. Bn. 3rd Armd. Div. APO 253, c. o. Postmaster, New York, N. Y.” — K zaključku vam želim srečno novo leto, zdravje in vse najboljše. Pvt. Joseph Banich imeli polno dvorano, kajti Združena društva so v resnici završita takem tega leta toliko dela v prid naselbine in našega dela za narod v domovini, kakor tudi za blagor naše nove domovine, da mora biti vsak naš človek v noselbini ponosen na to. Zato podprite delovanje Združenih društev s tem, da se udeležite letne proslave. — Vstopnina bo prostovoljna. Igrala bo izvrstna godba za ples. Anna P. Krasna. Cleveland, O. — Društvo Ilirska Vila, št. 173 ABZ je za leto 1944 izvolilo sledeči odbor: John Hrvatin, predsednik; Frank Segulin, podpredsednik; Frank Benigar, 1141 E. 66th St., tajnik; Steve Mejak, blagajnik; A. T. Terbovec, zapisnikar; Anton Primc, Frank Iskra in Andy Poklar, nadzorniki. Za društvene zdravnike so določeni vsi slovenski zdravniki v Clevelandu in Euclidu, O. Zastopnika za federacijo društev Ameriške bratske zveze v državi Ohio sta John Hrvatin in Steve Mejak; zastopnik za delniško sejo S. N. Doma je Frank Segulin; zastopnika za lokalno postojanko JPO,SS sta J. N. Rogelj in Steve Mejak; zastopnika za lokalno postojanko SANS sta Leo Kushlan in Steve Mejak; zastopnik za Klub društev S. N. Doma je Janko N. Rogelj; zastopnik za Prosvetni klub S. N. Doma je Frank Benigar. — Za društvo Ilirska Vila, št. 173 ABZ: Frank Benigar, tajnik. New York, N. Y. — Letna proslava Združenih društev v New Yorku. — Združena slo-, venska društva v New Yorku bodo priredila svojo letno proslavo dne 9. januarja, 1944, v Slovenskem domu v Brooklynu. Začetek bo ob 4. popoldne in program bo interesanten, ker bodo nastopili razni naši domači talenti. Ponavadi smo imeli letno priredbo skupnih društev v Arlington dvorani, toda zaenkrat bomo prišli skupaj v Slovenskem domu, in se prav po domače zabavali. Računamo, da bomo Detroit, Mich. — Družabni večer 11. decembra na čast Louis Adamiča je sijajno uspel. Že pred 7. uro zvečer so bili v spodnjih prostorih Slov. del. doma zavzeti vsi sedeži in z napetostjo se je pričakovalo častnega gosta. Točno ob 7. uri je May Knez pripeljala Mr. Louiša Adamiča pred delavski dom. Vstopil je v spremstvu najstarejšega člana SANSa Jože Mentona v jedilnico. Gromovit aplavz ga je pozdravil. Ljubka Dorothy Kapel je pripela Mr. Adamiču najljubšo slovensko cvetko, rdeči nagel na prsa. Burno ploskanje je pričalo, da prihaja pozdrav iz src vseh navzočih. Mr. Adamič se je z lju-beznjivim nasmehom zahvalil. Pri večerji je vladal vzoren red. Sestra Mary Rant, ki je nadomeščala obolelo domačico Antonijo Ločniškar je gledala, da je bil vsak gost kar najboljše postrežen. Njene pomagačice naše vrle mladenke Dorothy Hribal, May Knez, Dorothy Kapel in sestre Kapel, Modic in Tehovnik so izkazale izredno spretnost pri serviranju. Glavar kuhinje, sestra Frances Božič, priznana strokovnjakinja v pripravljanju okusnih jedil, je s svojim štabom sestrami Late-nja, Strosberger, Kumer, Ba-rich, Gregorich, Jurca, Naprud-nik, Agnes in Helen Kržišnik in Kenich preskrbela, da je vsakemu zažarelo fice, ko si je naložil različnih dobrin. Potice, ki so jih spekle sestre Kral, Klarich in Kržišnik so šle posebno v slast. Prav svečano razpoloženje je vladalo v jedilnici. Izgledalo je, da se je vsak zavedal, da je v naši sredi rojak, ki je vso moč in ves svoj čas posvetil vele-Častni nalogi pomagati našemu narodu do svobode in boljše bodočnosti v obnovljeni, demokratični Jugoslaviji. Znali smo vsi, da se imamo le njemu zahvaliti, da nas pozna ves svet in se divi našim junakom in junakinjam v osvobodilni armadi. Odprt nam je vrata na mestih, kjer se bo odločalo o usodi narodov in njih bodočnosti, ko preneha ta strašna vojna. Vse nas je vezala globoka, nesebična ljubezen do naših trpečih bratov in sester, ki danes krvave in se bore za svoje in svojih potomcev svobodo. Po večerji smo šli v gornjo dvorano, ki je bila prav lepo o-krašena po zaslugi bratov Gre- goriča, Ločniškarja, Bariča in Dugarja. Ker ni bila mogoče vsem gostom naenkrat postreči se je počakalo, da je vsak povečerjal. Dvorana 'se je hitro polnila in po 8. uri se je pričel program. Naši mladi glasbeniki Dorothy in Stanley Kapel in Rudy Horvat so nam zaigrali ameriško himno in Hej Slovani: Množica je navdušeno pela in ploskala Brata Jurca in Kotar sta spretno vodila zbor. Brat Kotar je s primernim govorom predstavil Mr. Adamiča, množica je navdušeno vstala in vzklikala Adamiču, a ko je pričel govoriti je nastala popolna tišina. Pričel je v slovenščini, a ker mu je bilo znano, da od navzočih je mnogo tu rojenih, ki angleščino bolje razumejo, je nadaljeval v angleščini. V spretni mojsterski besedi je na kratko opisal položaj na Balkanu, odnosno v Jugoslaviji in z živo besedo dokazal naši mladini, da je lahko ponosna na domovino svojih staršev in naše ljudstvo, ki neprestano krvavi za svobodo in se bori tako junaško, kot noben drug narod pod sličnimi pogoji na svetu. (Govor bo ponatisnjen v angleški sekciji naših glasil). Govoru je sledila zanimiva diskuzija^ Vsem vprašanjem je Mr. Adamič mojstrsko odgovarjal. Po dvorani je vladala tišina, vsak se je bal, da ne bo kaj preslišal. Apelu brata Jurca in Kotarja, da podpremo veliko delo SANSa in Združenega odbora jugoslovanskih Amerikancev so se vsi navzoči častno odzvali. Nabralo se je $487.00, še sam Mr. Adamič je priložil $10.00. Vsem, ki so pripomogli, da je ta naša prireditev tako sijajno uspela, prisrčna hvala. V nedeljo popoldne 12. decembra je govoril Adamič v Cass Tech. Auditorium ou priliki proslave obletnice Vseslovanskega kongresa. Udeležba je bila velika. Mrl Adamič je žel največje priznanje. Obe prireditvi bosta ostali v trajnem spominu. Za podružnico štev 1 SANS Lia Menton, tajnica. Pittsburgh, Pa Letna seja federacije društev Ameriške bratske zveze vi zapadni Penn-sylvaniji se bo vršila v nedeljo 26. decembra 1943 v tukajš-njem Slovenskem domu in se bo pričela ob 2. uri popoldne. Na tej seji bodo podana poročila uradnikov federacije in uredili se bodo še vsi drugi taki posli, ki spadajo na letno sejo. Voljeni bodo tudi federacijski uradniki za prihodnje leto. F. J. Kress, predsednik. Lloydell, Pa. — Letna seja društva Sv. Petra in Pavla, št. 35 ABZ, se bo vršila v nedeljo 26. decembra in se bo pričela ob eni uri popoldne. To bo zadnja seja v tem letu, na kateri bo treba izvoliti odbor za prihodnje leto in urediti še razne druge zadeve. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da član, ki se ne u-deleži letne seje, plača 25 centov v društveno blagajno. Na letni seji bodo tudi razdeljeni zvezini stenski .koledarji za leto 1944. Bratski pozdrav in na svidenje na letni seji! — Za društvo št. 35 ABZ: Joseph Arhar, tajnik. Euclid, O. — Letna seja društva Napredek, št. 132 ABZ, ki se je vršila 10. decembra, je bila dobro obiskana. Upam, da bodo tudi prihodnje seje tako dobro obiskane. Za leto 1944 je bil izvoljen sledeči odbor: Ludvik Prosen, predsednik; John Tanko, podpredsednik; John Ce-celic, tajnik; Adalyne Cecelic, blagajničarka; Anne Prosen, zapisnikarica; Anna Slopko, Antonia Sterlekar in Frank Chu-kayne, nadzorniki. Društvena zdravnika sta dr. A. Skur in dr. C. Rotter. Brata Jacob Gruden, starejši, in Peter Andolšek, sta kot predsednik in podpredsednik vodila I društvo v letu 1943 v splošno j zadovoljstvo članstva. Novo izvoljeni predsednik brat Prosen je prišel k našemu društvu s i prestopnim listom od društva Ilirska Vila, katerega soustanovitelj je bil. Po letni seji se je vršila domača zabava. V imenu društva voščim vesele božične praznike 'in srečno novo leto vsemu članstvu. člane našega društva o-pozarjam, da zaradi božičnega praznika, bom pobiral asesmen-te v Slovenskem društvenem domu v četrtek 23. decembra ob 6:15 zvečer. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 132 ABZ: John Cecelic, tajnik. Detroit, Mich. — člani in članice društva Triglav, št. 144 ABZ, so vljudno vabljeni, da se udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 26. decembra v navadnih prostorih. Na tej seji bo treba izvoliti odbor za leto 1944. Torej naj pridejo člani na sejo polnoštevilno in si izvolijo odbor, s katerim bodo zadovoljni. Na omenjeni seji bodo razdeljeni tudi zvezini stenski koledarji za leto 1944. K sklepu voščim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem članom in članicam Ameriške bratske zveze. — Za društvo Triglav, št. 144 ABZ: Mike Bahor, tajnik. Chicago, lil. — Na letni seji društva Hlini Stars, št. 170 ABZ, je bil za leto 1944 izvoljen sledeči odbor: Mary Golenko, predsednica; Mary Kovačič, podpredsednica; Agnes Jurečič, tajnica; Mary Keržan, blagajničarka; John Jurečič, zapisnikar; Christina Harey, Mary Skrjanc in Frank Schwab, nadzorniki. Seje se bodo v prihodnjem letu vršile vsako tretjo sredo v mesecu, in sicer v prostorih sestre Golenko na 2246 Blue Island Ave. Članstvo je že danes vabljeno, da se udeleži prihodnje seje, ki se bo vršila 19. januarja 1944. Na omenjeni seji bo podano poročilo o poslovanju društva v letu 1943. Na zadnji seji je bila tudi sprožena ideja, da bi bilo dobro, če bi se naša federacija oživela. Več o tem bomo razpravljali na prihodnji seji. Zato pridite na prihodnjo sejo vsi in vse, ki le morete. Dobro bi bilo tudi, če bi poslovanje v novem letu pričeli s tem, da bi takoj na prvi seji v letu vpisali nekaj novih članov v odrasli ali mladinski oddelek. Poskusimo, morda pojde! K sklepu pozdravljam vse glavne in porotne odbornike ter vse člane in članice Ameriške bratske zveze ter jim voščim vesele božične praznike ter vso srečo v novem letu. Agnes Jurečič, tajnica društva št. 170 ABZ. Chicago, lil. — Chicago AFU Liberty Bell Bowling League. Golenko je zgubil. Njegova skupina Maryton Cafe je izročila vse tri igre Gottliebovi cvetličarni. Vzrok, njegov kapitan Anton Krapenc je bil odsoten. Kegljači brez kapitana so pa ! seveda kakor vojaki brez generala. Kaj je Golenko rekel Kra-pencu, ko sta prišla skupaj, ne vem, zato ne morem poročati, Itoda najbrž bi ne bilo za v javnost. Tudi cvetličarni je pretila j nevarnost, da bi bil odsoten kapitan Max Bruckman, ki je sedaj zelo zaposlen s prodajanjem božičnih drevesc, toda on je najel drugega, da je sam prišel rešit čast njegovi skupini. — Med Hujanovo gostilno in Spo-larjev Fox River Hotel je izpadlo sledeče: Hujan dve, Spo-Jar eno igro, in sicer prvo. Tu-!di pri drugi igri je celi čas šlo zelo dobro za Fox River Hotel, kajti Andrew Spolar, sicer po letih najstarši, kot kegljavec, pa najmlajši (začel je letos), je ob pričetku te igre naredil tri “štrajke” in eden “spare” in tudi pozneje med igro naredil štiri “štrajke”, toda ob koncu se je kapitan Hujanove gostilne dobro postavil in igra je bila dobljena z večino pet kegljev. Najboljši v skupini treh iger so bili: Jos. Fajfar 521, Louis Andreasich 512, in Louis Dolmovich 492; v posamezni igri pa: Bill Dolmovich 200, Louis Andreasich 190 in Jos. Fajfar 180. Louis Dolmovich je nam zadnji petek pokazal kako se pobere keglja štev. 7 in 9, kar se ne pripeti vsak dan. To je vse za letos, kajti prihodnja dva petka, božični večer in dan pred novim letom, ne bomo kegljali; prihodnjič se snidemo v petek, 7, januarja 1 1944. Kegljači se bomo spočili, ' bralci boste imeli pa počitnice, * tako bo vsem ustreženo. Vesel božič ter srečno in zadovoljno novo leto 1944 vsem! i John Gottlieb, tajnik kegljarske < lige Liberty Bell ABZ * Chicago, 111. ! i Midvale, Utah. — članom in 1 članicam Ameriške bratske zveze ter znancem in prijateljem širom Amerike želim sporočiti, da je naše društvo Sv. Jožefa, št. 86 ABZ, v teku par mesecev izgubilo kar dva člana. V Kel-logu, Idaho, je dne 18. oktobra po dolgi in mučni bolezni preminil naš član Izak Lemaich. Pokojnik je bil član naše organizacije 24 let. Doma je bil iz Gospiča v Liki. Tukaj zapušča soprogo. Pokopan je bil v Kelloggu. Drugi član, ki smo ga naglo-ma izgubili, je bil predsednik našega društva, John Vidic. Preminil je 7. decembra po kratki bolezni pljučnici. Pokojnik je bil doma iz Šmarja pri Grosupljem in je bil star 59 let. V Ameriki je bival 39 let. Zapušča soprogo, dva sina in dve hčeri. Eden sinov in zet služita v vojni mornarici in nista mogla priti k pogrebu. Pokojni brat Vidic je bil član naše organizacije 30 let. Bil je večkrat predsednik in blagajnik našega društva. Ob času svoje nenadne smrti je bil predsednik. Pokopan je bil dne 10. decembra po cerkvenih obredih na pokopališču v Midvale, Utah.; Bodi dobremu sobratu ohranjeni blag spomin, žalujočim ostalim! pa naj bo v imenu društva izraženo iskreno sožalje! — Za društvo št. 86 ABZ: Peter Blatnick, tajnik. ne ali druge svrhe po označbah, ne bi bil niW||j da dobi zahtevano. Nai bela vodna lilija ima angleščini, 44 v franc0SC‘!k v nemščini in 44 v UP* V latinščini pa je po vse im Sa***- tu poznana pod en” # imenom, ki je NymP*1 ^ rata, ter ne more biti m menjave. SLOVENSKE VESTI i strait (Nadaljevanje s 1- Silvestrovo veselico na starega leta večer, decembra, Slovenski dom v Denverju, Colo« • i Združena slovensKa ^ji ^ v New Yorku naznanjaj . ditev svoje letne ProS'aprir deljo 9. januarja 19* • t tev se bo vršila v. {,„ domu v Brooklynu i11 čela ob 4. uri popoldan Društvo št. 86 valeu, Utah, je v krat« f izgubilo dva člana- ^ cembra je po krat 1 ^ pljučnici umrl drus v gg let-sednik John Vidic, s ^og0) d'* Pokojnik zapušča soP ^ sina in dve hčeri. pf ganizacije je hi\s° 1 p*>4« je bil od GrosuplJ* skem in je bival v t, let. " j V Kelloggu, Idah0’i- g* bru umrl Izak ollgc»^2 društva št. 86 ABZ-jaP fio progo. Po rodu je o* . )>il ča v Liki. član AB let. BOŽIČNA DR£VES rTi str*1 (Nadaljevanje s i- Nekatera druga P^gjcajj ozirom na božična r Ne rabiti pokvarjene napeljave in ne Pre° tfci ka, da ne nastane Razbita žarnica naj ^ . loga nadomesti z..n°^ šati preveč vnetiji^^ na drevesce ali v bu v Ne postaviti drevesc ^ % odprtega ognjišča j, \ nega grelca. Ne V0*” A vesca na kraj, kjer 1 ju f ga mogle vneti za.V®f1.eve9l vsem, ne postaviti pokra j, kjer bi v pri#16 oviralo izhod. V te} Pf oo r»|:' zavarovane do $5,000-W' 0)ir |J Savings & I>oan p. tlon, Washing*0* Sprejemamo osebne vlog® -ottA LIBERALNE °f St. Clair Savings & b 6235 St. Clalr AveP«*^« ' * • Victory „AnT U&tiCh. 1 Pomlad se bliža... n | -ftj j, še tako majhen, ga bo ° pravi čas. Vlada sam* j tory vrtove, s katerim' f o™J družini pomagano ^k°nMof> j> draginjo, kakor tudi * .eoj»fS . ^*1; manjkanje te all one * « $ j 6!vJa- , rA Nekateri, zlasti oni, ** , % , starega kraja, se ra*ttI® cj, lil, vanje vrta, tukaj roje*’* j *- v tem niso prav poseb11®, m j sikdo bi si rad obdela* $ i§£ k, sejal In posadil Primefaflj»< 4 / *. manjka vrtnarskega t „ < vnj Takim tedaj K ‘ Ameriki poznane 1« mJVr, glcškem jeziku pisano k A den Encyclopedia” kl To je najboljša vrt ^ J angleškem jeziku, l*®9 ; J 5° slik. AT A, Naročite jo lahko P«.. * ^ Slovenic Publ** »> “Glas #arfc\/ 216 West 18^ V .v New VESTI« bojnega polja in o splošnih ^ kih širom sveta, lahko dnevno citate * enakopravnosti* Kadar vaše društvo potrebuje tiskovine, 0 se na našo moderno urejeno tiskarno. točno in po zmerni ceni izvršeno. if ste *DLS Sl PRI Na, hi !ave *» n Kt ;ot # %, Č»i!pin Hs "Je: Has he en RASTLINSKA IMENA (Nadaljevanje s 1. strani) države znano božično cvetlico Poinsettio, ki je dobila ime po njem. Begoniji je .dal ime Michel Begon, botanist in gover-ner v Santo Domingu. Fuhsija ima ime po nemškem botanistu Fuchu, Achillea po grškem bogu Achillesu itd. Temeljnim imenom se dodajajo postranska ali dodatna imena, ki označajo eno ali 'drugo lastnost podvrst v isti rastlinski vrsti. Na premer, Myoso-tis semperflorens pomeni vedno cvetečo potočnico; Cydonia au-rea je rumeno cveteča kutina; Viola odorata semperflorens pomeni dišečo vedno cvetočo vijolico. Mnoge rastline se rabijo v zdravilne svrhe in posebno glede teh je treba, da imajo latinske označbe, da ni zamenjav, kjer koli na svetu se rabijo. Na primer rastlina, ki se v slovenščini imenuje naprstec, v angleščini pa foxglove, nosi latinsko označbo Digitalis; iz te rastline se izdeluje važno zdravilo. Po ljudskih označbah nosijo nekatere rastline v istem jeziku toliko različnih imen, da i predstavljajo pravo babilonsko zmešnjavo. Kdor bi skušal take rastline naročati za zdravil-