Obnovljena izdaja - Leto XIV. - šfp" 177) - Trst - 22. junija 1962 30 lir
Spediz. in abb. post. - Gruppo I
V ponedeljek je bila izredna seja devinsko-nabrežinskega občinskega sveta. Na njej je župan tovariš Albin škerk sporočil svetovavcem, da tnu je vladni komisar dr. Mazza poslal neko pismo «opomin», z zahtevo, da ga prebere na seji občinskega sveta. To pismo «opomin» je bilo v ''-vezi z znanim sporom zaradi gradnje novega begunskega naselja £ Se. sljanu.	^
Kot je znano se je občinska uprava uprla gradnji tega naselja, ker nteni, da v devinsko-nabrežinski ob-
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Zahtevamo samo svoje pravice!
Opomin, ki ga je vladni komisar Mazza poslal devinsko-nabre-Zinskemu županu Škerku — in ki /e obenem opomin večini v tamkajšnjem občinskem svetu — je Povzročil veliko nezadovoljstvo v Vrstah slovenskega in vsega res-aično demokratičnega prebivav-stva na Tržaškem ozemlju. Ta o-Pomin je obenem še en dokaz, da na Tržaškem ozemlju ni demokracije.
če pozorno preberemo vsebino tega opomina, ugotovimo v njem nehatere zelo resne namige, ki Sloboko žalijo dostojanstvo in po-n°s m le župana Škerka in njegovih sodelavcev, marveč vseh "lovencev in vseh antifašistov.
Medtem, ko dr. Mazza pozablja '}a žrtve, ki so jih tukajšnji pre-mvavci utrpeli za časa dvajsetine fašistične tiranije, na vso viikansko moralno in materialno sk°do, ki je je utrpela slovenska inična skupnost v Italiji, ker je La oropana celo najosnovnejših Pravic, skuša prikazovati tiste, ki ° toliko pretrpeli, kot nacionali-y e In celo kot šoviniste. Nekaj akega bi zares ne mogli pričako-l,ti od najvišjega vladnega predstavnika v Trstu!
Čo je tem hujše, ker se izpadi Proti Slovencem in proti antifa-lstom še vedno ponavljajo, med-.e'n ko tisti, ki so odgovorni za lavni red na Tržaškem ozemlju ,?e kažejo najboljše volje, da bi to
Preprečili.
v ''-al se določila republiške usta-/;e’ ie sad skupne antifašistične °rbe, še vedno ne spoštujejo, žal ! Pfavice slovenske manjšine v arsikaterem pogledu še vedno jJtVa črka na kosu papirja, ki n. ljl<di predstavniki oblasti ne ^oštevajo!
se V 50 “Zagrešili” tisti, katerim š danes skuša podtikati da so ^mistično nastrojeni? lC' posebnega, nič nemogoče-vZ.’k tc,icega> kar bi bilo v na-i,7 1 z demokratično ustavo safj^bstoječimi zakoni. Zahtevajo
i ® to r} rt r O c /tv ì iti n in nv/ntim
t-j.
do česar imajo pravico,
stavsP0štovanje pravic, ki so u-dr,,n° zajamčene ! To in ničesar ugega!
Solidarnost slovenske skupnosti italijanskih demokratičnih sil
čini ni pogojev za življenjski obstoj tako številnih priseljencev. Dejstvo pa je, da se za tem namenom skriva še nek drug činitelj. Demokristjani se hočejo polastiti občinske uprave. Ker tega ne morejo doseči na naraven način, so sklenili, da organizirano naseljo na področju tamkajšnje občine še nadaljnjih 268 družin in tako spremenijo tudi etnični sestav prebivavstva na področju občine.
Povsem naravno je, da devinsko-nabrežinski občani ne morejo soglašati s temi načrti. Izvoljeni občinski možje seveda tolmačijo voljo svojih volivcev. Zaradi tega je prišlo tudi do tožbe. Zadeva je prišla celo do Državnega sveta, ki je najvišji sodni organ v Rimu. Ta je seveda ugodil zahtevi begunske ustanove in ovrgel stališče devinsko-nabre-žinske občinske uprave.
Na ponedeljkovi seji občinskega sveta je župan prebral pismo «opomin» vladnega komisarja ter poudaril, da je to pismo «opomin», žaljivo ne le za njega temveč za ves občinski svet.
V diskusijo, ki je sledila branju pisma komisarja Mazze so posegli številni občinski svetovavci in odborniki. Vse sile, ki so zastopane v občinski upravi soglašajo z žu-nom, demokristjanska manjšina pa je seveda drugačnega mnenja.
Žal, nam prostor ne dqpušča, da bi obširneje poročali o izjavah, ki so jih dali razni govorniki, zato bomo navedli le jedro teh izjav. Sve-tovavec tov. Oliva je poudaril, da je nujna solidarnost z županom in potrebna odločna zavrnitev natolcevanj vladnega komisarja.
Podžupan Srečko Colja je odločno protestiral proti komisarskem opominu ter poudaril, da ta opomin predstavlja hudo žalitev za ves občinski svet. Med drugim je poudaril, da tudi knjiga «Aula IV.» dokazuje, da upravitelji devinsko-nabrežinske občine niso ne nacionalisti in ne šo-vinsti.
Svetovavec J. Terčon (SDZ) je prav tako izrazil popolno solidarnost svoje skupine z županom škerkom in poudaril, da je bil ta dolžan storiti to kar je storil, kajti slovenskim domačinom preti nevarnost, da jih potisnejo ob stran kot manjšino.
Svetovavec Slavec je prav tako odločno zavrnil namigovanje komisarja o nacionalizmu in šovinizmu. Poudaril je, da sta ta dva pojma tuja našim ljudem.
Odbornik Legiša (SKSZ) je zlasti poudaril, da je komisarski opomin huda žalitev za vso občinsko upravo in ne le za župana, in to toliko bolj ker so bili vsi ukrepi te uprave povsem zakoniti.
«Sodim — tako je dejal — da je dr. Mazza presegel meje pristojnosti in oblasti, ki mu jih daje zakon, kar nikakor ne more biti v skladu z ureditvijo države. Zato menim, da je treba vsebino pisma grajati, kajti
*' -«'tv
s takšnimi metodami se manjšinski problem prav gotovo ne bo mogel rešiti in utrditi mirnega sožitja ter plodnega sodelovanja med obema narodnostnima skupinama, ki živita v naši občini»
Odbornik tov. Markovič je v svoji izjavi med drugim poudaril: «Mar smo nacionalisti če zahtevamo spoštovanje naših pravic, če zahtevamo dvojezične napise? Slovenci smo dali velik delež v borbi proti fažizmu in zato, da je bila v Italiji sprejeta demokratična^’čmtbliška ustava. Mi ne zahtevamc, nitesar drugega kot (Nadaljevanje na 4. strani)
Resolucija
slovenskih komunistov
Julijske krajine-Furlanije
Slovenski komunisti iz dežele Julijska krajina-Furla-nija, zbrani na sestanku v Trstu dne 21. junija 1962, so po preučitvi problemov v zvezi z ustanovitvijo avtonomne dežele s posebnim statutom, o kateri razpravlja poslanska zbornica, ponovno poudarili, da mora posebni statut, upoštevajoč načela demokracije, zajamčiti slovenski etnični skupnosti popolno enakopravnost na političnem, gospodarskem, družbenem, upravnem, nacionalnem in kulturnem področju ter zagotoviti občevanje v slovenskem jeziku v javnosti, v vseh upravnih, političnih in pravosodnih organih.
Slovenski komunisti še posebej poudarjajo zahtevo, naj se oblasti obračajo na narodno manjšino tudi v slovenskem jeziku, da se v javnih aktih, v krajih kjer žive Slovenci, uporablja tudi manjšinski jezik, da dežela zaščiti v okviru svojih pristojnosti enakopravnost manjšine s pravico do šolske izobrazbe v svojem materinem jeziku, do materialne in moralne deželne podpore kulturnim, rekreativnim in športnim organizacijam odnosno ustanovam.
Slovenski komunisti iz dežele Julijska krajina-Fuiia-nija pozivajo v tem trenutku demokratične in antifašistične sile, slovenske in italijanske narodnosti, naj vzamejo v svoje roke stvar borbe za dosego upravičenih zahtev Slovencev v Italiji, naj enotno nastopijo proti poskusom desnice in nacionalističnih sil, ki si prizadevajo, da bi onemogočile polnopravno priznanje obstoja in enakopravnosti; naj se strnejo okrog skupne zahteve po čimprejšnji ustanovitvi dežele Julijska krajina-Furlanija, ki pomeni korak naprej v uresničenju demokracije, svobode in napredka v deželi in že zaradi tega korak naprej v borbi za dosego enakopravnosti Slovencev v Italiji.
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Deželni sestanek slovenskih komunistov
Posebni statut mora zaščititi naše narodnostne pravice
21. t.m. je bil v Trstu deželni sestanek slovenskih komunistov. Sestanka so so udeležili odposlanci iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, sekretar deželnega komiteja KPI Mario. Lizzerò, nekateri drugi člani deželnega komiteja, predstavniki federacij KPI iz Trsta in Gorice, poslanec Sartarelli iz Rima, ki je izvedenec za regionalne probleme, senator Pellegrini, župani Škrk, Lo-vriha in Pirc, predstavniki Slovenske kulturno gospodarske zveze in NSZ ter drugi povabljenci. Glavno poročilo je podal tov. dr. Karel Ši-škovič. Iz tega poročila povzemamo naslednje :
«Sestanek slovenskih komunistov iz Julijske krajine in Furlanije je bil sklican v času, ko se postavlja vprašanje kakšen bo posebni statut ustanavljajoče dežele. Napačno bi bilo trditi, da je bitka za deželo že dobljena. Še vedno obstajajo nevarnosti, ki se zlasti v zadnjem času postavljajo na pot realizacije ustavnega določila o deželi. Na vsak način pa se je dolgoletni boj za ustanovitev dežele vsaj delno premaknil z mrtve točke. Boj ljudskih množic je prisilil dosedanje nosilce politične oblasti, da so skušali vsaj formalno doseči razširitev politične konstelacije, ker bi se bili v nasprotnem primeru prav lahko znašli na repu dogodkov in celo v nevarnosti pred drugimi ljudskimi posegi, ki so se začeli čutiti celo v osrčju konservativnega bloka, t.j. v sami demokristjanski stranki. Da je do tega prišlo se je zahvaliti boju ljudskih množic.
Kot izhaja iz dokumentov že izza časa n.o.b. in neposredne povojne dobe je bila deželna avtonomija za-
mišljena kot jamstvo in sredstvo za razširitev demokracije ter razširitev oblasti državljanov, kot sredstvo za vnašanje novih elementov za gospodarsko življenje v interesu delavskih množic in srednjega sloja. Prav zato je bitka za deželno avtonomijo zares velikega pomena».
V	svojem nadaljnjem izvajanju se je dr. šiškovič dotaknil številnih argumentov, ki dokazujejo aktualnost in nujnost borbe za ustanovitev dežele. Med drugim je poudaril, da prav dogodki v devinsko-nabre-žinski občini zelo prepričljivo dokazujejo, kako nujna in potrebna je deželna avtonomija tudi zato ker de. centralizira osrednjo upravo. ,
Nato je govornik orisal stališča, ki jih do tega vprašanja zavzemajo razne politične stranke. Dalj časa se je ustavil pri razglabljanju vprašanj v zvezi z deželo, kar zlasti živo zanima pripadnike slovenske etnične skupnosti, ki prebiva v mejah Italije.
Svoje izvajanje je tov. šiškovič zaključil z razpravljanjem o nalogah, ki se v sedanjem trenutku postavljajo pred Slovence in v prvi vrsti pred slovenske komuniste. Te naloge so zapopadene tudi v resoluciji, ki je bila sprejeta na sestanku in ki jo na drugem mestu v celoti objavljamo.
V	diskusijo, ki je sledila glavnemu poročilu so posegli tovariši : Gombač in Bernetičeva iz Trsta, župan Škerk iz Nabrežine, Izidor Predan iz Benečije, Mario Lizzerò, poslanec Santarelli, ki je podrobneje obrazložil priprave na razpravo o posebnem statutu, ki se bo prihodnji teden začela v poslanski zbornici, in senator Pellegrini.
Ob zaključku sestanka je bila odobrena tudi brzojavka naslovljena na parlamentarne skupine v rimskem parlamentu, v kateri se postavlja zahteva po takem posebnem statutu, ki bo v resnici zaščitil pravice Slovencev.
Solidarnostna izjava
Slovenski komunisti iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, zbrani na deželnem sestanku, ki je bil včeraj v Trstu so poslali devinsko-na-brežinskemu županu Škerku in večini v.tamkajšnjem občinskem svetu svojo solidarnostno izjavo proti opominu komisarja Mazze pa so odločno protestirati. V pismu je med drugim poudarjen./, da je bilo zadržanje župana in večine v občinskem svetu popolnoma pravilno, saj nasprotuje umetnemu spreminjanju etničnega sestava prebivalstva občine, dočim množično priseljevanje i-strskih beguncev v devinske-nabrc-žinsko občino ni niti v interesu beguncev samih.
Slovenski komunisti nadalje poudarjajo, da opomin, ki ga je poslal komisar Mazza žali dostojanstvo župana Škerka in večine v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu ter devinsko-nabrežinskega prebivalstva na splošno.
Slovenski komunisti so s svojega deželnega sestanka povabili vse demokrate, Slovence in Italije iz vse dežele, naj manifestirajo svojo solidarnost s prizadetimi in naj o-krepijo enotno borbo za zaščito zakonitih narodnostnih pravic Slovencev v deželi, za spoštovanje določil republiške ustave in mednarodnih dogovorov.
22.-6-1962
2 • DELO
Neutemeljene obtožbe protizakonitosti in šovinizma
Pismo vladnega komisarja dr. Mazze
Generalni vladni komisariat za Tržaško ozemlje
Trst, 1.6.1962.
PRIPOROČENO Prof. št. 19/3/3536/62 Predmet: Opomin
Gospodu županu v
DEVINU-NABREŽINI Z obžalovanjem moramo ugotoviti, da pri izvrševanju svoje kočljive javne naloge niste vselej in v vsaki okoliščini dokazali, da se ravnate po načelu strogega izpolnjevanja državnih zakonov in da niste vselej znali premostiti nazadnjaških predsodkov, ki so škodljivi za redno in mirno potekanje socialnega življenja na občinskem področju, čigar prebivalstvo v celoti in brez razlike narodnostne pripadnosti predstavljate.
Posebno se namreč sklicujem na Vaše nedavno obnašanje pri izvrševanju nalog, ki Vam jih nalaga čl. 31 zakona z dne 17. avgusta 1942, št. 1150, ki ureja izstavljanje gradbenih dovoljenj.
Pri izvrševanju te oblasti ste namreč, namesto da bi se vestno prilagodili zakonskim določbam, ki urejajo to zadevo — in samo njim, kot je Vaša stroga dolžnost — pustili raje speljati po razglabljanih, ki so popolnoma tuja, in po ocenitvah, ki so v nasprotju s splošnimi koristmi vse občinske skupnosti. Tako ste najprej protipostavno odklonili, da bi ustanovi za pomoč julijskim in dalmatinskim beguncem izstavili dovoljenje za gradnjo stanovanj v korist istrskih beguncev, ter ste nato prišli celo do tega, da ste odrekli pokornost sodbi najvišjega državnega upravnega sodstva, ki je obsojalo Vaše početje, s tem ste postavili prefekturo v položaj, da je morala nadomestno poseči za vzpostavitev zakonitosti.
Drug dokaz Vašega krivičnega zadržanja — ki je tembolj graje vredno, ker ste postopali kot župan — izhaja iz listine, ki je priložena pismu z dne 7. maja t.l. št. 2875, naslovljenemu na prefekturo, kjer so samovoljne trditve, ki so očitno neutemeljene in neresnične glede kočljive zadeve, ki bi zahtevala pozornejšo in bolj premišljeno upoštevanje pri osebi, ki zavzema javno funkcijo.
Sklicujem se zlasti:
1)	Na Vašo trditev, po kateri naj bi bilo prišlo do kršitve posebne določbe čl. 7 Posebnega statuta za manjšine, ki — kakor je znano — dobesedno določa «da bi ne smelo priti do nobene spremembe pri področju osnovnih upravnih edinic o-zemlja z namenom, da oškoduje narodnostni sestav istih edinic».
2)	Na Vašo trditev, da se na občinskem področju opravlja dejavnost, «ki ima jasen smoter, da se raznarodi slovenska narodnostna skupina».
Kar se tiče 1. točke, Vam je prav dobro znano, da ni prišlo do nikakršne spremembe pri upravnem področju občine Devin-Nabrežina in da ima zato nasprotna trditev lahko zgolj namen, potvarjati resnico.
Trditev, ki izhaja iz 2. točke je posebno težka, ker bi, če je res utemeljena in resnična, dokazovala rešitev določbe čl. 6 republiške ustave, j
kjer ima obramba narodnih manjšin glavno in najvišje jamstvo.
Drži pa sicer, da je tudi ta trditev neutemeljena in tendenčna.
Prav dobro Vam je namreč znano, da manjšinska narodnostna skupina, ki ji pripadate, uživa svobodo pri izpolnjevanju osnovnih pravic v zvezi z načelom o očuvanju narodnostnega značaja in kulturnega razvoja manjšinske skupnosti. Uživanje teh pravic je široko zajamčeno in zavarovano tudi s finančnimi ugodnostmi, ki jih nudi država.
Če upoštevamo vse to, trditev o raznarodovalni dejavnosti lahko razlagamo samo z namenom, da bi povzročili ali poglobili umetno neraz-položenje med pripadniki italijanske in slovenske narodnostne skupine, ki tvorita občinsko skupnost v občini Devin-Nabrežina. In učinek takšne dejavnosti ni izostal, če sodimo po protestnih manifestacijah, do katerih je prišlo, in po napisih po občinskih cestah, med katerimi je presenetljivi in značilni napis: «Nočemo Italijanov - Tukaj smo Slovenci»!...
Dejansko koristi in pravice slovanske narodnostne skupine, ki jih ščiti republiška demokratična ureditev, niso prav nič v nevarnosti in označeno stališče je pravzaprav navdahnjeno po šovinizmu, ki je najslabši izraz nacionalizma. Takšno obnašanje je tembolj obsodbe vredno, ker je naperjeno proti mirnemu istrskemu ljudstvu, ki je zbežalo z rodne zemlje, ki zahteva samo, da si lahko obnovi dom v okviru tržaškega ozemlja, kjer sodi, da bo manj kot drugod občutilo domotožje po lastni zemlji, in kjer misli, da se bo laže vključilo v življenje in produktivno dejavnost zaradi večje sorodnosti s krajevnim prebivalstvom.
Tudi če se težko zavedate takšnega bolestnega položaja, ker nimate nobenega osebnega izkustva glede tega, kakor sicer nihče od članov slovenske narodnostne skupine, bi bilo kljub temu zelo zaželeno, da bi čutili večje razumevanje, združeno z občutjem resnične in odkritosrčne človečanske vzajemnosti, ki je neogibni pogoj za mirno sožitje državljanov različne narodnosti.
Stališče, po katerem ste se doslej ravnali, vodi k pravemu in pravcatemu vzpodbujanju k plemenski mr-žnji, ki — poleg tega, da ga obsoja moralna zavest vsega omikanega sveta — lahko doseže oblike, kaznive kot zločin, ker lahko povzroči motnjo v javnem redu in povzroči škodo za dobre odnose, ki obstajajo z neko tujo državo.
Opozarjam Vas na vse, kar sem navedel, ter Vas pozivam k večji razsodnosti in zavesti do dolžnosti, ki so združene z opravljanjem Vaših ■nalog, opominjajoč Vas, da bi v primeru ponovitve dogodkov, kakršni so zgoraj navedeni, bil primoran brez vsakega predhodnega sporočila pokreniti kazenske ukrepe, ki jih določa zakon.
Vabim Vas, da fo pismo preberete pred občinskim svetom na prvi seji, in da mi to potrdite.
Generalni vladni komisar podp. Mazza
Odgovor župana Škerka
in večine občinskega sveta
Gospod
Generalni vladni komisar!
Ko potrjujem prejem Vašega cenjenega pisma — opomina z dne 1. junija 1962, prot. št. 19/3/3536/62, Vam najprej zagotavljam, da ga bom prebral na prvi seji občinskega sveta.
Toda neobičajna odkritost, s katero se obračate name osebno, me pooblašča, da si Vam dovoljujem odgovoriti v osebnem imenu na spoštljiv, vendar odkritosrčen način.
1)	Gospod komisar, očitate mi, češ da nisem v vsaki okoliščini dokazal, dà bi pri svojem delu strogo upošteval državne zakone in da nisem vedno znal premostiti nazadnjaških predsodkov, ki so škodljivi za reden in miren potek socialnega življenja na področju občine, za prebivalstvo katero predstavljam v celoti ne glede na razlikovanje njegove narodnostne pripadnosti.
Zavračam to splošno obdolži-tev, kajti vedno sem se trudil, da bi se ravnal po vseh državnih zakonih; vedno je bila moja skrb, da bi prav posebno in brez kakršnih koli predsodkov ravnal glede na socialno korist vsega občinskega prebivavstva ne glede na njegovo narodnostno pripadnost.
2)	Kar se pa tiče ugotovitev glede na moje obnašanje pri opravljanju naloge, ki mi pripada pri izstavljanju gradbenih dovoljenj in zlasti v primeru dovoljenja, ki ga je zaprosila ustanova za pomoč julijskim in dalmatinskim beguncem, moram popraviti Vaša izvajanja, poudarjajoč naslednje:
a) Ni točno, kar trdite, da bi namreč v prvem času nezakonito odklonil izstavitev zaprošenega dovoljenja.
Odklonitev zaprošenega dovoljenja ima datum 24. 6. 1961, medtem ko sem prevzel dolžnost župana devinsko-nabrežinske občine komaj dne 22. 12. 1961. Sodim, da je tu umestno sklicevanje na o-brazložitev sodbe Državnega sveta, ki je smatral, da je njegov ukrep nezakonit.
Moj predhodnik na županskem položaju je utemeljil odklonitev zaprošenega dovoljenja tako: «Sklicujoč se na Vašo prošnjo z dne 18. 3. 1961. št. 1720, glede izstavitve dovoljenja za zidavo 268 stanovanj v Sesljanu, Vam sporočam, da omenjene prošnje ne morem sprejeti, ker je predvidena gradbena skupnost del načrta, ki ima namen umetno spremeniti narodnostni sestav naše občine v škodo slovenske skupine, in ki je zato v očitnem nasprotju z določbami Posebnega statuta Spomenice o sporazumu, ki sta ga Italija in Jugoslavija podpisali v Londonu.
Razen tega zidava celih begunskih vasi v naši občini ne odgovarja gospodarskim in socialnim koristim samih beguncev.
Ta moj odgovor se opira na sklep občinskega sveta, ki se je dne 23.
6. 1961 sestal na izredni seji.
Ko je Državni svet zavrnil županovo sklicevanje na bistvene spremembe politično - socialnega značaja, do katerih je prišlo v dvajsetletju po vstopu v veljavo urbanističnega zakona, ter na svojo dolžnost, da upošteva tudi v tem primeru celotni in še vedno veljavni pravni red, je sodil, da v konkretnem primeru ne spada v okvir njegove zakonite oblasti oce-njevanje socialne plati gradbene dejavnosti pritožiteljske Ustanove in da nima pravne osnove vrednotenja katerega koli elementa, ki ni v zvezi s posebno disciplino, ki
jo določa urbanistični zakon in ki ima svoj običajni izraz v regulacijskih načrtih in v občinskih pravilnikih, ki so formalno odobreni».
b) Še manj točna je Vaša ugotovitev, češ da sem prišel celo do tega, «da bi kljuboval omenjenemu pravdoreku naj višjega državnega u-pravnega sodstva, ki je obsojalo moje delovanje in postavljalo prefekturo pred dolžnost, da nadomestno poseže za vzpostavitev zakonitosti».
Ko sem se seznanil z besedilom omenjene sodbe z dne 16. 2. 1962, ki so mi jo sporočili 10. 4. 1962 v svojstvu župana, ki je prišel na predhodnikov položaj sem, čeprav nisem odobraval njene vsebine, vendar daleč od tega, da bi klju-
župan Albin škerk
boval njenemu pravdoreku, sporočil pritožiteljski Ustanovi, da imam za umestno, preden bi glede na izvršitev sodbe državnega sveta rešil njeno prošnjo, še enkrat pregledati celotno zadevo tudi z vidika regolacijskega načrta, ki so ga medtem odobrili.
Sodil sem, da je to moja dolžnost in pravica prav v skladu s sodbo Državnega sveta.
Ker pa me je medtem tudi tukajšnja prefektura opomnila, naj vse ukrenem v desetih dneh, sem to takoj storil in ji sporočil, bodisi vsebino pritožbe, ki so jo proti sodbi Državnega sveta vložili vsi slovenski občinski svetovavci občine Devin-Nabrežina na naslov mešane italijansko-jugoslovanske komisije,, ki jo prevideva čl. 8 Posebnega Statuta, kajti sodba je bila v nasprotju z glavnim regulacijskim načrtom, ki so ga medtem odobrili z dekretom Republiškega predsedni-da z dne 31. 3. 1962, ki je določal omenjeno področje za zidavo vil.
Gospod Generalni vladni komisar, dovoljujem si Vam izraziti svoje skromno mnenje, da s takšnim ravnanjem ne samo, da nisem kljuboval pravdoreku Državnega sveta, ampak da sem se mu vestno prilagodil temelječ svoj sklep ne na nedopustnih opozorilih, pač pa na novem dejstvu spora med prošnjo Ustanove in splošnim regulacijskim načrtom, ki je bil medtem formalno odobren in ki prej zakonsko ni mogel biti upoštevan, ki pa je po formalni odobritvi za mene postal po zakonu obvezen.
Nadalje sem mnenja, da nadomestni poseg tukajšnje prefekture ni bil le nepravočasen, pač pa tudi neupravičen, kajti manjkala mu je utemeljenost, to je odklonitev izvršitve pravdoreka ali neizvedba izvršitve istega.
Vsekakor menim, da je izključni pristojni urad za presojo legitimnosti ali nelegitimnosti mojega sklepa glede dovoljenja za gradnjo, o katerih je govora, Državni svet v svoji zakonodajni moči.
3)	Glede na moje domnevno «nepravično» ravnanje kot župana in čemur naj bi bil dokaz dokument.
priložen mojemu pismu od 7. maja t. 1. in ki da vsebuje neutemeljene in neresnične trditve, si dovolju- ! jem pripomniti predvsem, da gre i za prepis prej omenjene pritožbe Mešani italijansko-jugoslovanski komisiji, za katero sem smatral ume- ; stno, da z njo seznanim tukajšnjo prefekturo.
To pritožbo, ki je — razumljivo — naletela na moje popolno odobravanje, sem podpisal vendar ne v svojstvu župana, pač pa kot sloven- j ski član občinskega sveta. -
Upoštevajoč vse to in v tem ko ! z zadovoljstvom v ustreznem tekstu Vašega pisma — opomina opažam i ponovno potrdilo veljavnosti določb \ čl. 7 Posebnega statuta in popolne j pravice zainteresiranih oseb, da se proti njegovim kršitvam pritožijo, I si dovoljuj en nesoglašati z dvema ; glediščema Vašega vsega upoštevanja vrednega tolmačenja, ki ga dajete. Moje skromno mnenje — ki ga delijo vsi slovenski svetovavci dc- i vinsko-nabrežinske občine in ne samo oni —■ je, da razlog za vključitev te klauzule v posebni statut ni bil v j tem, da bi se enostavno prepoveda- I le spremembe upravnih enot in to- j rej devinsko-nabrežinske občine —■ kar se zares ni zgodilo ! Pač pa da i bi se je spravila v nevarnost narod- J nostna sestava teh upravnih enot, ; v tem primeru tudi s pomočjo sprememb ustreznih upravnih območij.
Le v takem tolmačenju je klauzula j imela svoje opravičilo, da so jo vključili v oni važen dokument. ;
Glede tega pa, da je «spravlja- f nje v nevarnost etnične sestave» v j občini Devin-Nabrežina enakovredno | raznarodovanju, pa čeprav mirnemu ! raznarodovanju slovenske narodne ! skupnosti, ki tu živi, se mi zdi, da | ni potrebno, da bi tu še nadaljeval. :
V zvezi z navedbami, ki jih Vi pripisujete mojemu ravnanju, ki naj bi I ga navdihoval celo pravi in pravcati ] šovinizem, ter ki bi se zaradi domnevnega pomanjkanja osebnih iz- • kušenj, razumevanja, združenega s I' čustvi resnične in izkrene člove- ! čanske solidarnosti do miroljubnih Istranov, beguncev z rodne grude, — j ravnanju, ki naj bi se celo spremenilo v pravo in pravcato ščuvanje k j plemenski mržnji, sem prepričam, da je treba Vaše omenjeno sklepanje pripisati samo namerno netoč- j nim in pristranskim informacijam, ki so Vam jih dali o stvareh in ose- j bah, informacijam, ki spominjajo na znano basen o volku in jagnjetu-Tako jaz, kot osebe, ki so pred menoj opravljale službo župana v občini Devin-Nabrežina, kot prav tako sedanji in prejšnji občinski sveti ter vse slovensko prebivalstvo občine, kljub svojim skrajno žalostnim izkušnjam in čeprav v nujni obram- [ j1-bi svojih svetih pravic, smo ob vsa- I ki priložnosti dokazali svoje iskre-1 er no razumevanje in iskreno solidarnost do beguncev, ki so zbežali Z rodne grude in se naselili v občini, ker smo se zavedali, da do razmer, do katerih je, žal prišlo, v naši občini, ni prišlo po njihovi volji ali krivdi. To je sicer očitno pokazal in dozal tudi župan, ki je pred me- ! Pr noj opravljal mojo funkcijo, prav | v zadevi, o čemer govori gornji j te pravdorek Državnega sveta in kar j Sc Vi za gotovo poznate tudi v podrb- ' ve nostih.	f vs
«i
Dovolitemi nekaj besed v zvezi Z
Vašimi navedbami, češ da niman1
žalostnih osebnih izkušenj. Predolgo bi bilo, če bi hotel tu govorih o zelo žalostnih osebnih izkušnjah, k: so jih preživeli podpisani in slovensko ljudstvo teh krajev. Ali veste Vi, gospod komisar, kolikšno žrtve so tukajšnji Slovenci dali v (Nadaljevanje na 4. strani)
t'a
Za
gli
he
fa
Te
ha
Pr;
DELO • 3-
22.-6-1962
Aktualni politični problemi
Alžirija in Francija
n.
Je mogoče trditi, da je alžirska Vojna glavni vzrok politične invo-lucije v Franciji? To je mnenje precejšnjega dela francoske levice. Vendar je to kaj površna interpretacija sedanjih političnih razmer v Franciji in bi nudila zelo preprosto rešitev francoskega notranjega političnega problema: če je alžirska kriza toliko okrepila militaristično desni-! co, da je ta uničila demokratično republiko in po državnem udaru 13. marca 1958 privedla na oblast generala De Gaulla, bo demokratična re. ! šitev alžirskega vprašanja, to je ! priznanje neodvisnosti Alžirije, oši-bila tisto desnico in omogočila obnovo demokratičnih ustanov v Fran-i c:ji.
V resnici je odnos med alžirsko Vojno in francosko politično involu-cijo dvojen : prav te politične razmere v Franciji so mogle tako vplivati na potek dogodkov v Alžiriji; otežkočile so trezno presojanje po-i loža j a in onemogočile pravočasno demokratično rešitev alžirskega pro. I blefna. Obratno je njen odpor proti Alžircem sprožil slepo nasilje, temno uničevalno slo Francozov v Alžiriji, je okužil večji del vojske tako, da ; Je pri zatiranju narodno osvobodilnega boja Alžircev, mirno uporabljala nacistična sredstva, je oku-/d tudi Francoze v metropoli, kjer dosedanji demokratični razvoj in celo socialistične ideologije niso do danes mogle premagati, nekega odkritega ali latentnega nacionalizma.
Kolonialistični bes izhaja iz francoske politične realnosti, je preostanek starega militarizma, ki je v fmteklcm stoletju zadrževal demokratični razvoj Francije in je večkrat grozil mladi republiki. Milita-jriem je vojaška organizacija nasi-in bodisi za obrambo avtoritarnega l'eda doma, bodisi za osvajanje tuje 2emlje in za zatiranje drugih na-rodov. Mimogrede naj omenimo za-
Politični oportunizem ustvarja nevarnost fašizma
nimivo pa čeprav nepomembno dejstvo, ko so junija 1848 pariški delavci branili na barikadah pridobitve februarske revolucije (bilo jih je okrog 70.000), je buržoazija izročila diktatorsko oblast nekemu generalu, ki se je bil proslavil z okru-tostmi v Alžiriji in je tedaj zatrl v krvi delavski upor.
Po zmagi nad nacizmom se je desnica hitro opomogla skoraj v vsej zahodni Evropi. Fašizem postaja čedalje drznejši tudi v državah, ki imajo močne delavske stranke; buržoazija si ga ljubeznivo goji, ker ga misli rabiti kot skrajno sredstvo za obrambo kapitalizma. Zato je nevarno vsakršno popuščanje buržoazno demokratičnih in delavskili strank nasproti desnici, zato je politična pasivnost, kakršno je na žalost pokazala v zadnjih letih večina Francozov, skrajno nevarna. Fašizem utegne zmagati tudi če je številčno v veliki manjšini zaradi političnega oportunizma ali politične indiference večine.
e. a.
(Nadaljevanje sledi)
„Hamlet“ v Trstu
Slovensko gledališče v Trstu u-prizori v nedeljo 24. junija ob 17,30 v dvorani na Stadionu I. maj W. Shakespeare «HAMLET»
Prevod: Oton Župančič.
Scena in kostumi : Vladimir Rijavec.
Glasba : Pavle Merku.
Režija : Jože Babič.
Rojak iz Mačkolj krotilec levov
V Mačkoljah pri Dolini se je 19. junija 1S41 rodil izredno krepak deček. Matija Zobin. Komaj je shodil je zagospodaril nad svojimi sovrstniki. Vsi so se morali pokoravati njegovi moči. Naravno je, da je bil mladi Matija vedno lačen. Doma mu niso mogli nuditi dovolj kruha, zato ga je beračil po hišah. Ko je zorelo sadje, so vsi vedeli, da nobeno drevo ni bilo previsoko, da ne bi mu lačni Tiče prišel do vrha.
Matija Zobin sedi, njegov brat Jože stoji zraven njega
Ko je dorastel je najprej delal na kmetiji. Toda to delo mu ni bilo po volji, zato je odšel v tržaško ladjedel nico. Ko je šel na vojaški nabor je komisija kar obstrmela pred njim. Seveda je bil potrjem in dodeljen konjenici. Bil je tako močan, da je z golima rokama zadržal dva konja na mestu Medtem ko je bil pri vojakih mu je umrla mati. Domov je prišel ravno v
trenutku, ko so pogrebci bili na pokopališču. Stekel je tudi on na pokopališče, in kar s prsti odprl pokrov truge. Pokleknil je pred mrtvo materjo, jo poljubil, potem pa znova pokril in žeblje kar s pestjo zabil.
Ko je odslušil vojaški rok je prišel v Trst, kjer se je zaposlil pri nekem cirkusu. Zelo so ga mikali zlasti levi. Ponoči je zahajal v njihove kletke in se usposabljal kot krotilec. Kaj kmalu je postal slaven in odšel v svet. številni časopisi so priobčali njegove slike.
Malo pred prvo svetovno vojno se je pojavil v Mačkoljah navaden berač. Visok je bil, kosmat kot medved, raztr gan in bos. Prišel je na vrata Zobinove hiše. Jože Zobin je spoznal, da je ta berač njegov brat Tiče, nekdaj slaven krotilec levov.
Kaj se je zgodilo z njim? Revež ni mogel povedati, le momljal je, da je lačen. Po dolgem času se je izvedelo, da ga je neki razjarjen tiger v Budimpešti napadel, mu polomil rebra pri čemer je izgubil tudi govorico.
Junak, na katerega so še danes Mač-koljani upravičeno ponosni, je umrl v tržaški bolnišnici ,?5. decembra 19UIS.
Te vrstice o slavnem, a nesrečnem krotilcu levov in tigrov, objavljamo ob 121 obletnici njegovega rojstva. To smo storili na izrecno Željo prebivavcev iz njegovih rodnih Mačkolj.
Knjige v svetn
ŠTEVILO KNJIG je v svetu vedno vešje tako po naslovih, nakladah, strokah in po jezikih, v katerih izhajajo. O tem govori statistika. Primer (število del):
	1955	1958	1959
ZSSR	30.811	35.921	40.054
Angleška	19.962	22.143	20.690
ZDA	12.589	13.462	14.876
FLRJ	5.105	5.276	5.300
Slovenija	626	656	711
°ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooonoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
K. Šiškovič
men in v živiieeiu
v.
v teku borbe za ustanovitev . v°bodnega tržaškega ozemlja se j6 komunistična partija zavzemala čim širšo enotnost slovenske prodne manjšine, ki je bila zainte-esirana, da si v danem položaju za. Sotovi aktivno vlogo v javnem živije-9.ÌU in s tem tudi priznanje neuve-■lavljenih in preziranih pravic do enakopravnosti. Po londonskem spo-|azumu je svojo akcijo v prid slo-. cnske manjšine še pospešila, ker le.Prišlo do v bistvu novega poloni a zaradi povezave manjšinske Problematike v vseh treh pokrajinah kjer živijo Slovenci. Ne glena rešitev vprašanja teritorialne rpadnosti in na ocene, ki se v tej tee* lahko pojavljajo, je moč po-jPrnii zaključek, da ni bilo več mo-veCe deliti slovensko manjšino iz-v matične države na več delov, ega s svojo posebno problema-š(, ^ot jamstvo za širše, stvarnej-r-l^ravnavanje vprašanja se je mo-2 d vsaka stranka, ki se je zanj gl ’rnala, oprijeti načela enotnega t, anja na tržaške, goriške in be-Slovence, ki tvorijo eno, ne-fgp^^ljivo telo v mejah Italije.
Sa se je takoj v začetku na novo ega položaja držala KPI. In tem smislu je bila pobudni-
^tal,
Prav v
ca ali pa važen faktor v akcijah za dosego enotnih nastopov slovenske manjšine po bistvenih vprašanjih njenega nacionalnega obstoja. Težnja KPI po enotnih akcijah, ne glede na to ali so ali niso uspele, ne glede na storjene napake, ki se lahko vedno pojavljajo, ne glede na dosežene rezultate, ki niso odvisni le od subjektivnih faktorjev, se je v vseh teh letih zelo jasno izražala. Ni časa, da bi se tu naštele vse akcije, katerih je bila KPI pobudnica ali pri katerih je sodelovala, ker je to obče znano našemu ljudstvu in tudi drugim političnim skupinam. Dejstvo je, da je v zadnjih letih čedalje bolj prišlo do. izraza, kako je odločilne važnosti sodelovanje KPI v vseh nastopih v korist slovenske manjšine, ker so prav komunisti tista sila, ki nima nobene bojazni, da bi se «kompromitirala» po teh vprašanjih in z lahkoto mobilizira okrog slovenskih zahtev tudi znaten del demokratičnih in antifašističnih množic italijanske narodnosti. Vsekakor pa se je KPI zavzela v vsakem trenutku za vsa tista bistvena vprašanja, ki so se pojavljala na političnem, gospodarskem in družbenem področju in so zadevala Slovence.
Zaradi novo nastalih razmer v I-
taliji in na mednarodnem področju je danes položaj še jasnejši in smo prepričani, da bo lahko akcija v korist slovenske manjšine v Italiji uspešnejša, ker so dozoreli tudi boljši pogoji za enotne nastope.
Menimo, da bi bilo vsako hvalisanje odveč. Kljub temu se mora poudariti, da je danes, kot je bila včeraj, vsakršna akcija, ki bi imela namen izboljšati položaj Slovencev v Italiji, nemogoča brez prispevka in sodelovanja KPI. Zalo je primerno, da posvetimo pozornost k temu, kako si KPI zamišlja delo med in za Slovence v sedanjem trenutku in v sedanjem položaju.
Znano je, da je vodstvo KPI maja 1961 izdalo dokument o problemih slovenske narodnostne manjšine. Poudariti je treba, da je ta dokument izredne važnosti, ker obravnava na načelen in konkreten način slovensko problematiko in nakazuje smernice boja komunistov (slovenske in italijanske narodnosti) za uresničenje programskih točk.
Iz linije in vsakdanjega dela izhaja, da je KPI v naših krajih slo-vensko-italijanska stranka. Njeno načelo je, da se na slovensko narodno manjšino v Italiji gleda kot na celoto. Istočasno je logično, da se mora KPI lotevoti te problema-
tike z zornega kola stranke, ki se bojuje za odpravo vseh krivic. Slovenska narodna manjšina pa je v pogojih kapitalistične ureditve zatirana skupnost.
Iz tega izhaja nujnost, da se mora delavska stranka, kakršna je KPI, zavzemati za rešitev vseh problemov narodne manjšine in se pri tem v celoti angažirati. Jasno pa je, da se boj za obrambo in obstoj slovenske narodnostne manjšine mora vključiti v širši okvir boja za svobodo in demokracijo v Italiji. Enakopravnost Slovencev se more in se mora doseči v okviru bitke za spoštovanje italijanske ustave. Ustava mora biti osnovni- moment teh prizadevanj. Poleg tega pa je treba razširiti to podlago s sklicevanjem na določbe mirovne pogodbe, londonske spomenice in listine OZN o človečanskih pravicah. Pozitivni rezultati pa bodo dosešeni le na ta način, da se bodo Slovenci ' kot manjšina smatrali kot celota, ne da bi jih tudi napredne sile ločevale na tri skupine (Trst,’ Gorica, Benečija). Ta način obravnavanja in prizadevanja mora prav posebno priti do izraza v bitki za avtonomno deželo, ki bo na vsak način predstavljala korak naprej za demokracijo in svobodo.
(Konec prihodnjič)
I
SALET-PETJE-FOLKLORA-KNJIGE-REVJiE-KINO
“	g
S	=
>
K
ji
Ì
ó
> cn ero >
> m
DO > m
“D m
S
-n
O
o
k
O
S
P
Ul
ui
2
ck
ui
2
l-
<
ca
co
<
O
Ul
<
N
<
OC
ttj
O
Ó
Z
2
UJ
s
O
O
El
o
£
a.
£
<
ta
£
<
Ul
4
ta
co
<
O
>
2
N
<
OC
g
O
Ó
z
Ul
>
UJ
2
o
<
OC
O
š
O
£
UJ
£
UJ
<
ta
2
<
UJ
5
ca
co
<
O
>
<
co
<
<x
g
O
Ó
Z
UJ
UJ
dl
O
*
<
oc
O
S
o
di
UJ
£
<
ca
dc
UJ
<
UJ
5
ca
Ui
<
O
>
<
u5
N
<
OC
g
O
Ó
Z
5
UJ —>
UJ
dl
O
*
<
IčuUuta
PEVSKI ZBOR JLA iz Beograda je ob povratku iz Avstrije in Švice, kjer je skupno s sinfo-ničnim orkestrom zagrebške filharmonije nastopal na mednarodnih festivalih v Salzburgu in Lugana, priredil več nastopov tudi na Primorskem. Nastopil je v Kopru, Postojni, Ajdovščini, Novi Gorici in Tolminu.
V SLOVENJ GRADCU na Štajerskem so prejšnjo nedeljo otvorili lokalno radijsko postajo. Otvoritev je bila združena z velikim slavjem. Istočasno je bila v tamkajšnjem umetnostnem paviljonu otvorjena tudi razstava srbskih likovnih umetnikov, katero so organizirali s sodelovanjem Moderne galerije iz Beograda. Na razstavi je zastopanih 37 srbskih umetnikov s številnimi oljnatimi slikami, plastikami, grafikami in tapiserijami. Ta razstava ima med drugim tudi namen prispevati k zbliža-nju in boljšemu medsebojnemu spoznavanju med srbsko-in slovensko umetnostjo.
Slovenj Gradec je znan po izredno razgibani kulturni dejavnosti, čeprav je oddaljen od velikih kulturnih središč. Tudi nekateri tržaški slikarji so že razstavljali svoja dela v slovenj graškem umetnostnem paviljonu.
FRANC STELE iz Ljubljane je prejel na dunajskem, inštitutu za umetnostna zgodovinska raz-iskavanja diplomo takoimenova-nega «zlatega doktorata». Stele je kot umetnostni zgodovinar in akademik zelo znan ne le v domovini -marveč tudi v svetu. O-menjeni dunajski inštitut podeli visoko priznanje vsako leto dvem ali trem nekdanjim. za znanost najzaslužnejčim slušateljem.
MOHORJEVA DRUŽBA v Celju je ustanovila lansko leto posebno nagrado za izvirno leposlovno, esejistično ali poljudno-znanstveno delo, ki še ni bilo objavljeno. Nagrada se imenuje «Finžgarjeva literarna nagrada». Lani je bila ta nagrada podeljena prav Finžgarju.
V Sloveniji obstaja poleg Prešernove, Kidričeve, Kosovelove, Prežihove sedaj tudi Finžgarjeva literarna nagrada.
V VARŠAVI so letos priredili mednarodno razstavo knjige. Na njej sodelujejo založništva iz številnih držav tako iz Vzhoda kot iz Zahoda. Na Poljskem vlada veliko zanimanje za knjige.
V NOVI GORICI so preteklo soboto otvorili retrospektivno razstavo del slovenskega slikarja Ivana Čarga, v nedeljo pa so odkrili njegov spomenik v Kanalu ob Soči. Obe prireditvi sta bili pod pokroviteljstvom posebnega odbora, ki je med drugim zbral številne slike u-metnika ter potrebno sredstva za postavitev spomenika. Spomenik sta izdelala vidna slovenska umetnika kipar Stojan Batič in prof. Zoran Didek.
ANDRIČEVA DELA so v Italiji dosegla zelo lep uspeh. Med deli, ki so dosegla v Italiji v drugi polovici 1961 največji knjigotrški uspeh, je bil tudi Andricev «Most na Drini». Statistika postavlja Andriča na 3. mesta od desetih izbranih avtorjev.
S-vaoDnod-ariad-iaiva-aaum-vasvio-a/i
22.-6-1962
DELO • 4 —
Goriška kronika
Tajnik goriškega Sindikata slovenskih šolnikov, prof. Bukovec, se je pretekli teden sestal s poslancem R. Francom, kateremu je obrazložil vprašanje zaradi katerega so pred kratkim dva dni stavkali vsi slovenski profesorji v Gorici, to je zaradi neizvajanja določil zakona za slovenske šole. Poslanec Franco je zagotovil, da popolnoma soglaša s slovenskimi šolniki, da jih bo vsestransko podprl in da bodo isto storili tudi drugi komunistični parlamentarci.	____________________________________
Dvodnevna protestna stavka profesorjev, ki poučujejo na slovenskih srednjih šolah in pomožnega osebja na teh šolah v Gorici, ki je zelo lepo uspela, je imela velik odmev v vsej pokrajini.
Slovenska pokrajinska svetovavca Marija Selič (KPI) in Ivan Marinčič (PSI) sta v predložila v zvezi s tem vprašanjem posebno interpelacijo, v kateri pozivata predsednika pokrajinske uprave, naj se zavzame na pristojnem mestu za rešitev problema slovenskih šol, kot je predvideno v zakonu za slovenske šole. V omenjeni resoluciji so objasnj ene upravičene zahteve slovenskih šolnikov, ki že toliko časa čakajo na uresničitev določil zakona za slovenske šole.
Tudi v občinskem svetu so sveto-vavci Battello, Bermogas, Vižintin in Černe predložili podobno resolucijo, s katero pozivajo župana, naj napravi potrebne korake za to, da bodo uresničene upravičene zahteve državljanov slovenskega jezika.
Zmaga delavcev
7. in 8. jjunija so stavkali delavci, ki so zaposleni v opekarnah na Goriškem. Stavka, ki je bila kompaktna in je popolnoma uspela, je bila proglašena z namenom, da podpre zahteve, naj se delavcem, ki se ponesrečijo pri delu ali pa, ki izostanejo z dela zaradi bolezni, izplačajo prve tri dnevnice.
Pred nekaj dnevi je bil podpisan tozadevni sporazum. Ta sporazum predvideva izplačilo prvih treh dnevnic tistim delavcem, ki izostanejo z dela zaradi nezgod ter tistim delavcem, ki izostanejo z dela zaradi bolezni. Slednji pa bodo prejeli izplačilo dnevnic le v primeru, da bo bolezen trajala več kot 15 | dni. Tozadevni sporazum je podpisal tudi lastnik opekarn v Krminu in Zagraju.
S to pogodbo je bila odprta pot, ki vodi k reševanju še dragih problemov na področju goriške pokrajine. Kot smo izvedeli je podobne predloge postavila goriška pokrajinska Delavska zbornica CGIL tudi za drage kategorije delavcev.
Tov. Henrik Stanta je umrl
V Podgori je umrl tovariš Henrik Stanta. Star je bil 16 let. Pogreb je bil prejšnji petek. Svojcem pokojnega tovariša pošiljajo podgorski tovariši, goriška sekcija KPI in «Delo» svoje iskreno sožalje.
Interpelacije poslanca Vidalija
Poslanec Vidali je naslovil na ministra za javno vzgojo pismeno im terpelacijo, v kateri vprašuje zakaj so pri letošnjih zrelostnih izpitih na slovenskem liceju v Trstu potisnili pismeni izpit iz slovenščine na zadnje mesto.
V neki drugi interpelaciji je isti poslanec vprašal za pojasnila zakaj generalni vladni komisariat v Trstu ni do sedaj še objavil razpisa za su-plence na slovenskih srednjih šolah v Trstu.
Festival «Dela»
29. in 30. junija ter 1. julija bo festival «DELA» in «UNITA’» na Poljanah pri Doberdobu.
Festival organizirajo tovariši iz doberdobske sekcije. Podrobnejši spored prireditev bomo objavili prihodnjič. Vendar pa že danes vabimo tovariše in prijatelje, naj se udeleže festivalskih prireditev
„Opomm“ dr. Mazze
(S 1. strani)
da se spoštuje ta ustava in da se priznajo slovenski manjšini enake pravice kot nemški in francoski manjšini, ki živita v Italiji. Mi smo skromni, a pošteni, toda nikakor naj nihče ne pričakuje, da bomo padli na kolena...».
Demokristjan Lenarduzzi je grajal občinsko upravo, češ da nastopa proti beguncem, ki po njegovem mnenju ne predstavljajo nobene nevarnosti za Slovence. Trdil je, da Slovenci uživamo vse pravice in dodal : «Kaj hočete imeti vi Slovenci? Imate svoje šole, svoja gledališča, ki jih podpira država (sic!), imate svoj tisk in uživate najširšo svobodo...» (Marsikaj bi se dalo napisati v zvezi s tem, kar je trdil demokristjan Lenarduzzi, zato se bomo k temu še povrnili. Op. uredn.).
Isto približno je ponovil tudi sve-tovavec Rinaldini (dc). Po njegovem mnenju ne obstaja nobena nevarnost za slovensko večino. Po njegovi logiki množično naseljevanje tu-jerodcev nima raznarodovalnih namenov. Vsekakor pa je zelo značilno, da je svetoval, naj bi umaknili odgovor dr. Mazzi. Zanimivo bi bilo vedeti zakaj se je bal objave obeh pisem. Sicer pa je res, da resnica bode v oči...
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooc
Razstava slik na Slovenskem učiteljišču v Trst
Barkovlie
502 podpisa proti gradnji begunskega naselja
Načrt za zgraditev begunskega naselja na Kozjaku pri Barkovljah — to je na enem izmed naj lepših in naslikovitejših točk tržaške riviere — je naletel na hud odpor v krogih, ki cenijo naravne lepote tržaške okolice. Zlasti .. 1 hud odpor je ta načrt povzročil pri Barkovljanih. Prebivavci Barkovelj so podpisali posebno peticijo naslovljeno tržaške-
mu županu, v kateri ga pozivajo, naj ovrže zadevni načrt. Pobudo za to peticijo, katero je delegacija Bar-kovljanov izročila v ponedeljek na tržaškem županstvu, je dala barko-vljanska sekcija KPI «Matjašič». Kako je ta problem čuten v Barkovljah pa zlasti prepričljivo dokazuje dejstvo, da je peticijo podpisalo nad 500 prebivavcev.
oooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooocooooooooooooooooooo
Prosvetno društvo «Primorec» iz Trebč je preteklo soboto priredilo zelo uspel kulturni pevsko-glasbeni večer. Isti program bo društvo ponovilo tudi v nedeljo ob 17. uri.
oooooooooooooooooooooooooooo 3000000000000000000000000000000
Odgovor župana Škerka
(Z 2. strani)
dolgi dobi fašizma, ko je bilo prepovedano govoriti slovenski, ko je bilo podpisanemu in vsem Slovencem onemogočeno obiskovati slovensko šolo in ko je bilo že to, da je bil nekdo Slovenec, zadosten razlog, da so ga pognali iz službe, da so ga zaprli, ali da je moral v izgnanstvo?
Ali morete Vi, gospod komisar, sploh soditi o mojih izkušnjah in o izkušnjah pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti, ne da bi poznali dramatične zgodbe onih, ki so jim uradno spremenili očetovska i-mena, onih, ki so bili obsojeni na obstrukcijo samo zato, ker so bili Slovenci? Veste Vi, i-^spod komisar, koliko Slovencev iz naše občine je izgubilo vse, kar so imeli, kolikim so bili požgani domovi (od trinajst vasi naše občine so bile štiri popolnoma požgane in porušene), kolikim so bili otroci ali starši deportirani, pomorjeni zaradi najbolj divjaške politike fašizma, nacizma, rasizma?
Da bi se to prenehalo, je tudi mnogo Slovencev, kot toliko Italijanov in Evropejcev, raje ubralo pot partizanske borbe, moralo prenašati na. cistična taborišča in vse grozote, o katerih je spomin še živ in o čemer ne maram govoriti, pa čeprav imam o tem, žal, dolge osebne izkušnje kot partizan in deportiranec.
Zato se dobro zavedam tega, kar predstavlja čl. 6 republiške ustave, ki ga Vi v Vašem pismu — opominu navajate in soglašam z Vami, da zaščita narodnostnih skupin dobiva v ustavi svoje prvo in najvišje jamstvo.
Toda, kot Vi dobro veste, načelo, proglašeno v čl. 6 Ustave, doslej še ni bilo prenešeno v zakon, zaradi česar so še vedno v veljavi in se še vedno izvajajo na škodo narodnostne manjšine veljavne zakonske določbe, ki so v kričečem nasprotju s plemenitim načelom, potrjenem v že omenjenem čl. 6 in še niso bili razveljavljeni fašistični zakoni, navdahnjeni po najbolj nazadnjaških
zatiralskih in šovinističnih kriterijih.
b) Gospod Generalni komisar, do-volitemi še zadnjo pripombo v zvezi z Vašo omembo glede protestnih manifestacij, do katerih je prišlo ter glede napisov, ki naj bi se bili pojavili ob tej priložnosti ob cestah občine, med katerimi tudi «presenetljivi in značilni» napis: «Nočemo Italijanov — Tukaj smo Slovenci!» ' Kot veste, pobude za te manifestacije za gotovo nisem dal jaz in so manifestacije bile v znaku protesta proti vsekakor ne od mene vnaprej napovedane imenovanju komisarja, ki je bi! pooblaščen, da me nadomesti pri podpisu dovoljenja za gradnjo in ki ga smajram za nezakonitega.
Kako " i morete Vi, gospod komisar, obtoževati, «rasizma» in «ščuva-nja k mržnji» in mi pripisovati odgovornost za neki napis, katerega bi, vkolikor bi bil napisan, brez obotavljanja obsodil, ko so se na tržaških ulicah ponovno pojavili mnogo bolj žaljivi napisi na račun našega naroda in mnogo bolj značilni. In šču-vanje k mržnji se ne ustavilo le pri napisih. Vi prav gotovo veste za rasistično gonjo proti Slovencem, za nasilja proti študentom, mladini, proti ustanovam slovenske manjšine, veste za skrunitev napisnih plošč, ki spominjajo na naše padle, kar vse se je zgodilo 15 let po odobritvi tiste republiške ustave, na-katero ste upravičeno opomnili, za katero pa bi bilo treba poskrbeti, da bi jo spoštovali tisti, ki jo teptajo ter nadaljujejo s sejanjem šovinistične in rasistične mržnje, da bi preprečili priznanje demokratičnih pravic slovenski manjšini.
Potem ko sem pojasnil vse to, Vam gospod generalni komisar zagotavljam, dà bom, kot doslej, tudi v prihodnje opravljal svoje funkcije v korist vsega prebivavstva občine, brez razlike na narodnost, brez kakršnega koli popuščanja in v popolnem spoštovanju državnih zako-
nov-	Župan
ALBIN ŠKERK
Tovariši iz Pevme nam pišejo
Skupina slovenskih tovarišev iz Pev me je poslala uredništvu sledeče pismo Dragi tovariš urednik!
Pred nekaj dnevi smo se zbrali na sestanku, na katerem smo razpravljali o raznih aktualnih političnih vpraša njih. Med drugim smo razpravljali tudi o vprašanju dežele s posebnim statu tom Furlanija-Julijska krajina, ki zla sti živo zanima nas Slovence. Razprav Ijali smo tudi o načrtih za poživitev našega delovanja in za številčno okre pitev naše celice. Z veliko pozorno stjo smo razpravljali tudi o našem gla siiti, to je o «Delu». V diskusiji se ni smo omejili le na to, kako list čim bolj razširiti, marveč smo razpravljali o tem, kakšna naj bi bila njegova vse-\ bina. Kar se tiče «Dela» smo soglasno sklenili, da predočimo uredništvu sledeče nasvete:
1) Prva stran lista bi morala v glavnem obravnavati važne nacionalne in mednarodne probleme. To je potrebno' zlasti zato, ker večina bravcev «Dela»\
ne bere nobenega drugega komunistič-\ nega lista in zato pogreša pravilno po-\ litično usmeritev.
2) Druge strani lista bi morale biti] prosvečene vprašanjem naših pokrajin. Na njih bi morali objavljati čim vet novic. Članki na splošno pa bi morali biti krajši. V krajevnih novicah se ne bi smeli omejevati samo na probleme naše narodnostne manjšine kot take, marveč bi inorali zajeti vse probleme, ki zanimajo delavce, tako Slovence kot Italijane. V tem bi morala priti do veljave politična linija naše partije
3. Kljub omejenemu prostoru bi morala biti vsaj ena tretjina zadnje strani na razpolago za podlistek, ki ga cenijo zlasti bravke.
To so predlogi, ki ti jih pošiljamo. Obenem izražamo upanje, da nas bodo glede predlogov posnemali tudi tovariši v drugih krajih dežele in da se bo tako na straneh našega lista dejansko, razvila debata, ki je tako koristna in potrebna,
S tovariškimi pozdravi
KOMUNISTI IZ PEVME
Iz Doberdoba
Tovariš Karel Lavrenčič iz Doberdoba nam je poslal dopis, ki pa je prispel v naše uredništvo z veliko zamudo. V njem poroča o poteku zborovanja v Doberdobu, na katerem je govoril tov. dr. šiškovič iz Trsta. Govornik, ti. ! > poroča tov. Lavrenčič, je poudaril predvsem, da je zlasti danes nujno potrebno, da se združimo vsi Slovenci, ne glede na ideološke razil & in da skupno zahtevamo spoštovanje pravic, ji nam jih zagotavlja republiška ustava
Sporočila uredništva in uprave
Ker je današnja številka v glavnem namenjena problemom devinsko-nabre-Žinske občine smo bili prisiljeni mnogo vesti in sestavkov odložiti na prihodnjo številko.
Tisti naročniki, ki bodo poravnali naročnino pred koncem tega meseca, bodo deležni izrednega popusta. Vse dosedanje številke jim bodo podarjene, naročnino pa jim bomo šteli za drugo 1 polovico tekočega leta.	]
Soproga našega sodelavca tov. Chia-rion-a iz Gorice je pred tremi dnevi povila krepkega sinčka. K veselemu dogodku «Delo» iskreno čestita!
i
I
c
r
DELO glasilo KPI
za slovensko narodno manjšino Izhaja vsak petek Urejuje uredniški odbor Politični direktor: Marija Ber-netič - Odgovorni urednik: Anton Mirko Kapelj - Uredništvo in uprava: Trst, ul, Capitolina 3, telef. 44-046/44-047.
Tiska : Tipografia Riva - Trst • ul. Torrebianca 12. Celoletna naročnina 1300 lir, polletna 700 lir. Poštni tekoči čekovni račun št. 11/7000. Cena oglasov po dogovoru
1
s
r
c
š
c
1
r
S
s
r
c
\
j
F
c
s