NOVI TEDNIK Odgovorna urednica NT Milena Brečko Poklič Urednica NT Tatjana Cvim ŠT. 36 - LETO 55 - CELJE, 7. 9. 2000 - CENA 300 SIT - 23 KUN Rdeči petelin divjal v Gorenju. Stran 2-3. Debeli zelezni nosilci so se topili kot led in se med škripanjem rušili v notranjost poslopja. VOZNIK AVTOBUSA OBSOJEN Pet let zapora za smi^ štirih otrok, stran 31. ALKOHOLNA ZMEDA Je oglaševanje alkohola dovoljeno ali ne? Tega še v ministrstvu za zdravstvo ne vedo! Tema tedna na strani 12. VLADA SE OTEPA FAKINA Dosedanji direktor celjske bolnišnice nima podpore v vladi. Stran 4. 2 AKTUALNO Rdeči petelin divjal v Gorenju Nedeljski požar naj bi se začel na strehi Galvane - Gorenje ostaja evropski proizvajalec - )»Kupite naše delnice!« v javnosti se pojavljajo pr- ve, za zdaj še neuradne ve- sti, zakaj je zagorel obrat Galvane velenjskega Gore- nja. Ta čas v podjetju prešte- vajo nastalo škodo in skuša- jo na vse načine nadomestiti proizvodnje zmogljivosti, ki jih je uničil ogenj. Vodstvo koncema pa ostaja optimi- stično in napoveduje, tudi ob pomoči države, hitro sa- nacijo. Drama v Gorenju je nena- vadno natančno dokumentira- na, za kar je poskrbel sistem videonadzora, ki so ga lani namestili v velenjskem kon- cernu. Po besedah Franca Koš- ca, izvršnega direktorja proi- zvodnje, so zadnji delavci ne- kaj minut čez peto uro po- poldne zapustili obrat Galva- ne. Ob 17.27 uri sta dva zapo- slena med vožnjo mimo tovar- ne opazila dim in plamene ter dežurnemu v tovorni vratarni- ci javila, kaj se dogaja. »Odziv gasilskih služb je bil izredno hiter in učinkovit. Tri minute kasneje je na kraju požara z razvitimi cevmi že stal avto- mobil tovarniških gasilcev. Ob 17.31 uri je prispela cisterna poklicne gasilske enote iz Ce- lja, šest minut kasneje še nji- hov avtomobil z lestvijo, mi- nuto kasneje je bilo na prizo- rišču že deset gasilskih avto- mobilov. Ob 17.44 uri je ka- mera, ki je beležila dogajanje, zaradi vročine odpovedala,« je Košec natančno opisal po- tek obveščanja in prihoda ga- silcev. Poslopja ni bilo moč pogasili Ob goreči stavbi Gorenja se je vsega skupaj zbralo 63 ga- silskih vozil iz širšega območ- ja regije, s plameni pa se je spopadlo kar 419 gasilcev. Na rečnem bregu se je vrstila dol- ga vrsta brizgaln, ki so iz reke črpale ogromne količine vode in jo pošiljale naprej proti plameneči hali. »Predstavljaj- te si, kaj bi bilo, če bi zagorelo teden dni prej, ko je bila Paka le napol usahel potok,« so zma- jevali z glavami gasilci. Ven- dar je bil ves njihov trud 2:a- man, saj poslopja ni bilo mo- goče pogasiti, kisik v izpare- vajoči vodi pa je le še pospešil gorenje. Zato so vse napore posvetili varovanju sosednjih stavb, še posebej novemu obra- tu za proizvodnjo hladilnikov. Pri tem jim je pomagal osem- metrski požarni koridor med stavbama, kljub temu pa so morali krepko stisniti zobe. Vročina v središču požara je verjetno segla krepko čez ti- soč stopinj, saj so se debeli železni nosilci topili kot led in se med škripanjem rušili v notranjost poslopja. Razžarje- na konstrukcija je bila še dan po divjanju rdečega petelina prevroča, da bi jo l^ko prei- skovalci natančneje pregleda- li. Čeprav uradno nihče ne govori o vzrokih požara in čakajo na uradno poročilo, pa je po prvih neuradnih vesteh iz Gorenja moč sklepati, da se je vnela stara strešna konstruk- cija. Pod valovito strešno kri- tino je bila namreč plast stiro- pora in bitumna, pod njima pa pločevina in izolacijski mate- rial. Ko je stiropor zagorel, se je ogenj hitro razširil po vsej strehi. Brez ekološke j katastrofe v sami Galvani ni bilo avta matskega gasilskega sistem^ ki ga imajo nekateri drugi ol> jekti, ki so bili v teoriji bolj požarno ogroženi. »Če bi nas vprašali, kje bi lahko najprej izbruhnil ogenj v tovarni, bi vam Galvano verjetno omenili na zadnjem mestu,« pravijo v vodstvu tovarne. Po prvih po- datkih črn dim, ki se je vil nad stavbo in se kasneje v velikem oblaku razširil proti vzhodu, ni vseboval strupenih plinov. Prav tako ni prišlo do izlitja strupenih odplak, saj je čistil- na naprava ves čas nemoteno delovala s pomočjo pomožne- ga napajanja, trdijo v Gore- nju. Predsednik uprave Jože Sta- nič je na torkovi novinarski konferenci ponovil, da je ogenj uničil vitalno jedro proizvod- nje gospodinjskih aparatov, saj je Galvana oskrbovala vse tri glavne proizvodne programe: hladilno tehniko, pralne stro- je in štedilnike. V njej so izde lovali različne žične polizdel ke (košare za hladilnike, mrež ne police, mreže za štedilni- ke...), v ogromnih serijah gal vanizirali polizdelke za proi zvodnjo in v manjši meri oprav Ijali tudi podobne storitve za tuje naročnike. 6300 kvadrat nih metrov velik obrat je po gorel do temeljev, skupaj I Več kot šestdeset gasilskih vozil in več sto gasilcev je z velikimi napori omejilo požar samo na en obrat Veliki železni nosilci so se zaradi peklenske vročine v središču požara topili in upogibali kot sveže maslo. »Škoda je ogromna, vendar verjamemo v hitro in učinkovito sanacijo.« je v torek sporočilo vodstvo Gorenja^ Obrat Galvane je uničen do tal, gradnja novega, modernejšega naj bi stala do sto milijo- nov nemških mark. Šf. 36. • 7. september 2000 AKTUALNO - DOGODKI 3 Velikanski oblak dima se je najprej strmo dvignil v zrak, potem pa se z vetrovi usmeril proti vzhodu. (Foto: T. Tavčar) iem orodjem in skladiščeni- 0polizdelki. Čeprav vodstvo i želelo govoriti o konkret- ih številkah, tudi zaradi po- jjanj z Zavarovalnico Triglav, nkateri je bila Galvana zava- ivana, je škoda ogromna. lacrti za nov obrat Posebne projektne skupine )že začele izdelovati načrte inov proizvodni obrat, ki pa )nared najhitreje v roku enega ta, saj gre za obsežen tehno- ^ki sklop, ki je povrh še tološko občutljiv, večji del iprav pa bodo morali verjet- 5 uvoziti iz tujine. »Nova ilvanska tovarna bo koncem orenje stala od 90 do 100 lilijonov nemških mark, se- !da pa je treba ob tem upo- evati, da jo bomo opremili z ijsodobnejšo tehnologijo, kar 5 povečalo stroške,« je poja- >il Stanič. Drug, morda še obsežnejši ^lop škode, pa bodo povzro- le motnje v proizvodnji ali •lo njena ustavitev. Po torko- h podatki vodstva imajo v fogramu pralnih strojev za- 'go nadomestnih delov za do- teden dni, bolj kritične so 'Zmere v programih štedilni- in hladilnikov, zato upra- ^ družbe išče nove dobavite- ^na domačem in tujem trgu. pravi Stanič, so pogovori v ■'^u, tisti, ki so že bili oprav- ^•li, pa so bili uspešni. Če- tudi tu težko govorijo o ^ikretni škodi, pa so pripra- hipotetični izračun, po ka- ■''^iTi bi izguba Gorenja ob za '^eset odstotkov manjši proi- ^odnji do konca leta znašala milijarde tolarjev, na '»oletni ravni pa celo 4,7 mi- Ne tolarjev. Stanič pravi, da podjetje pre- »neverjetna enotnost in ^.Slanost, saniranje škode '^b improvizaciji poteka '^^rdinirano in brez nanike«. Prvi mož koncema ob Paki je optimist in trdi, da bodo s fleksibilnostjo, omenjal je »že malce zanemarjeno« obvlado- vanje stroškov, do konca leta dosegli celo predhodno načr- tovane rezultate. Delavci brez dela Seveda pa ob tem pričakuje- jo, da bodo poleg izrazov pod- pore, ki so jih v teh dneh dobili z vseh koncev države in sveta, prejeli tudi konkretno pomoč, predvsem od sloven- ske vlade. Tudi zato, ker Gore- nje AG letno za plače delavcev nameni več kot deset milijard tolarjev. Zaradi požara je tre- nutno brez dela 206 delavcev, ki so bili zaposleni v Galvani, posredno pa še 40 delavcev, ki imajo delovna mesta v Gore- nj evem obratu v Rogatcu. Prve posledice požara so ob- čutili tudi mediji, saj so v Gorenju ustavili oglaševalno akcijo ob petdesetletnici, če- prav se po besedah Franja Bohinca, člana uprave, zadol- ženega za prodajo in marke- ting, slednjemu ne bodo od- povedali in bodo prisotni na vseh sejmih", kjer so to načrto- vali. Stanič pa je dejal, da Gorenje nikakor ni pogorelo, ter sporočil kupcem, da je , »dobavljalo in bo dobavljalo tudi v prihodnje, le da morda z nekaj motnjami v prvih ted- nih«. Celotna uprava po pone- deljkovem padcu delnic na borzi vlagateljem svetuje, naj le-te odkupujejo, saj bodo zagoto- vo spet zrasle. »Tuji konkuren- ci pa sporočamo, da bo Gore- nje s štiriodstotnim evropskim tržnim deležem, ki g^i bomo v prihodnosti povečali celo na pet odstotkov, ostalo evropski proizvajalec bele tehnike,« je poudaril predsednik uprave Jo- že Stanič. SEBASTIJAN KOPUŠAR Foto: GREGOR KATIC Manj Icramarije, več poslovnih srečanj Predsednik vlade dr. An- drej Bajuk bo jutri dopoldne odpri 33. mednarodni obrtni sejem v Celju. Na njem se bo letos do 17. septembra pred- stavljalo 1821 domačih in tu- jih razstavljavcev, organiza- torja, družba Celjski sejem in Obrtna zbornica Sloveni- je, pa pričakujeta blizu četrt milijona obiskovalcev. Kot je poudaril direktor Celj- skega sejma mag. Franc Pan- gerl, bo letošnja prireditev spet priložnost domačih obrtnikov in podjetnikov, da pokažejo vse svoje dosežke in da jih primerjajo- s tujo konkurenco. Sejma se bodo namreč udeleži- la podjetja iz 31 držav, od tega Vstopnina na Mednarodni obrtni sejem znaša letos 900 tolarjev za odrasle, 700 tolar- jev za skupine in 600 tolarjev za dijake, študente in upoko- jence. Družinske vstopnice so po 1.700 tolarjev, tisti, ki bodo na sejem prišli s povratno vo- zovnico železnice, pa bodo za vstop plačali 750 tolarjev. se bodo razstavljavci iz štiri- najstih držav predstavljali ne- posredno. Pangerl je še pouda- ril, da bo imel sejem letos bolj kot doslej poslovno podobo, saj so zaradi mnogih očitkov, da je imel v preteklosti preveč poudarjen komercialni značaj, zmanjšali tisti del sejmišča, ki je namenjen prodaji najrazlič- nejših izdelkov. Celje bodo med sejmom obi- skale delegacije obrtnih zdru- ženj iz sosednjih držav ter iz večine držav nekdanje Jugosla- vije, prišla bo tudi delegacija iz Kitajske. Po besedah Brede Obrez-Preskar se bodo v se- jemskih dneh zvrstile številne spremljajoče prireditve, od okroglih miz in strokovnih sre- čanj do konferenc in preda- vanj. Tako kot v preteklih letih bodo namenjena izboljšanju razmer v obrti in celotnem slovenskem gospodarstvu, ve- liko tem pa bo o približevanju Slovenije Evropski uniji. JI, Foto: GD Na celjskem sejmišču hitijo še z zadnjimi opravili pred jutrišnjo otvoritvijo mednarodnega obrtnega sejma. 660 metrov »ceste radosti« Dva meseca pred predvide- nim zaključkom del in tri dni pred odprtjem Medna- rodnega obrtnega sejma je bil na križišču Kidričeve in Mariborske ceste odprt pre- novljen del štiripasovnice. Kot je ob otvoritveni slove- snosti poudaril celjski župan Bojan Šrot, je Mariborska ce- sta glavna prometna povezava med avtocesto in središčem me- sta, saj jo po štetju prometa iz letošnje pomladi dnevno pre- vozi tisoč trideset avtomobi- lov, tako obremenitev pa so pričakovali šele leta 2014. Mi- nister za promet in zveze mag. Anton Bergauer pa je poudaril pomembnost in potrebo po cest- nih vpadnicah v mestna jedra in izrazil željo, da bi bil ben- cinski tolar resnično namenjen le gradnji avtocest, saj »denarja počasi začenja primanjkova- ti.« Ob zvokih Ode radosti je minister nato prerezal trak in z željami po varni vožnji predal cesto uporabnikom. Prva etapa obnove je bila dokončana že lani, po prenov- ljenem drugem delu od križiš- ča z Dečkovo do križišča s Kidričevo cesto pa se lahko peljemo od torka popoldne. Drugo etapo v dolžini 660 me- trov je izvajalec del CM Celje pričel graditi konec letošnjega februarja in jo v pogodbenem roku tudi dokončal. Obnovili so spodnji ustroj in celotno voziščno konstrukcijo. Uredi- li so kolesarske in pešpoti ter semoforizirana križišča, ob- novili javno razsvetljavo in po- sodobili celotno komunalno infrastrukturo tega območja. Gradbena dela so po sklenjeni pogodbi vredna nekaj več kot 660 milijonov tolarjev, ki sta jih zagotovila DARS in Mestna občina Celje. NATAŠA PEUNIK Foto: GAŠPER DOMJAN POSVETU Ameriški raketni ščit na hladnem VVASHINGTON, 1. septem- bra - Ameriški predsednik Bili Clinton je usodo o začetku graditve ameriškega protira- ketnega obrambnega sistema prepustil svojemu nasledni- ku, saj po njegovem mnenju niso bili izpolnjeni vsi pogoji za začetek gradnje. Protira- ketni obrambni ščit, stal naj bi približno 60 milijard dolarjev, naj bi branil ZDA pred more- bitnimi napadi Severne Kore- je, Iraka in Irana z raketami dolgega dometa. Avstrijci »histerični« DUNAJ, 2. septembra - Av- strijski protestniki so z zapo- rami na treh mejnih prehodih s Češko protestirali proti za- četku delovanja češke jedrske elektrarne Temelin, ki je na- povedan za sredino septem- bra. Deželni glavar Zgornje Avstrije Josef Puehringer je češkega premiera Miloša Ze- mana obtožil »nezaslišane aro- gantnosti in cinizma«. Ta je namreč napovedal, da bodo v Temelinu kljub vsem avstrij- skim protestom čez dva tedna zagnali jedrski reaktor. Češka vlada je avstrijske reakcije oz- načila za »histerične in popol- noma pretirane«. Papeževe beatilikacije VATIKAN, 3. septembra - Papež Janez Pavel II. je pape- ža Pija IX. in Janeza XXIII. razglasil za blažena. Pija IX. je papež razglasil za blaženega kljub številnim kritikam. Ne- kateri označujejo beatifikaci- jo Pija IX. za sporno in ga obtožujejo antisemitizma, bo- ja proti liberalizmu in vodenja politike ločevanja v Cerkvi. Izraelske oblasti so izrazile globoko obžalovanje nad bea- tifikacijo Pija IX. Pobegnilo 13 zapornikov KOSOVSKA MRKOVICA, 4. septembra -13 srbskih zapor- nikov, ki so minulo soboto" pobegnili iz zapora v Kosovski Mitrovici, je po trditvah enega izmed voditeljev srbske skup- nosti v pokrajini Oliverja Iva- noviča pobegnilo v Srbijo, 15 zapornikov srbskega porekla - večina je obtoženih genocida in zločinov proti človeštvu - je v soboto v zaporu v Kosovski Mitrovici najprej onesposobi- lo paznike in nato pobegnilo, a so dva kmalu ujeli. Concordu razneslo gumo PARIZ, 4. septembra - Več kot mesec dni po tragični ne- sreči concorda letalske druž- be Air France, v kateri je umr- lo 113 ljudi, so preiskovalci v četrtek objavili predhodno po- ročilo, po katerem je nesrečo povzročila počena guma. Ta je zapeljala čez kovinski pred- met, ki je bil del letala DC-10, last ameriške letalske družbe Continental Airlines. Letalo DC-10 je poletelo z iste prista- jalne steze kot ponesrečeni concorde, ki je vzletel za ame- riškim letalom. □ DOGODKI Vlada se otepa Fakina Minister Andrej Brucan pohvalil organiziranost zdravstvenega varstva na Celjskem - Bo bolnišnica dobila novega direktorja? Minister za zdravstvo dr. Andrej Bručan, ki je z obema državnima sekretarjema v po- nedeljek obiskal celjsko bol- nišnico, kjer se je sestal tudi s predstavniki zdravstvenega varstva v širši celjski regiji, je ocenil, da je zdravstvena služba na tem območju zelo dobro organizirana. Posku- šal je tudi pojasniti, zakaj vlada še vedno ni dala soglas- ja k ponovnemu imenovanju Sama Fakina, dr. med., za direktorja bolnišnice. mm. ^ i Poudaril je, da ne gre samo za politično zadevo, čeprav je res, da igra pri tem politika zelo veliko vlogo, vendar je dejstvo, da znotraj vseh poli- tičnih opcij doslej nikakor ni- so mogli doseči konsenza. Dr. Andrej Bručan je še povedal, da naj bi vlada še ta teden imenovala svoje nove pred- stavnike v svet bolnišnice, saj je dosedanjim že potekel mandat, v kratkem pa naj bi ponovno pretehtala tudi Faki- novo imenovanje. Če soglasja ne bo, bodo razpis za direktor- ja bolnišnice ponovili, o nje- govem imenovanju pa bo od- ločal že nov svet zavoda. Na očitke, da se je z imenova- njem dr. Sama Fakina zapletlo zato, ker ni v »pravi« stranki, je državni sekretar dr. Janez Za- jec odgovoril, da direktor bol- nišnice nima soglasja ne v pozi- ciji ne v opoziciji. V ministrstvu za zdravstvo Sicer nimajo nobe- nih pripomb na njegovo stro- kovno vodenje zavoda, da pa so problem, ki negativno vpliva na izdajo soglasja, medsebojni od- nosi v bolnišnici, o katerih so se mediji še zlasti veliko razpisali v času, ko je bil odprt razpis za direktorja. Da trditev državnega sekretar- ja o slabih odnosih ni povsem na mestu in da najbrž služi le kot izgovor ob pomanjkanju drugih argumentov, se je poka- zalo že v torek, ko je dr. Fakin na sestanku s predstojniki od- delkov in glavnimi sestrami predlagal, naj se s tajnim glaso- vanjem opredelijo, ali podpira- jo njegovo politiko vodenja bolnišnice. Od šestdesetih pri- sotnih je dobil podporo 54 gla- sov, proti ni bil nihče. »To po- meni, da me znotraj bolnišnice podpirajo,« nam je po glasova- nju povedal direktor bolnišni- ce. Dodal je še, da je zelo prese- nečen zaradi dejstva, ker mu vlada kljub pozitivni strokovni oceni ni d^a soglasja. »Moti me, ker postavljajo politične kriterije pred uspešnostjo, in zares ne vem, čemu sem si prislužil takšno zaušnico,« me- ni dr. Fakin, ki med drugim opozarja tudi na to, da bo seda- nje obnašanje vlade oziroma ministrstva negativno vplivalo na poslovanje bolnišnice. JANJA INTIHAR ^^B Foto: GREGOR KATIČ V sredo je vlada obvestila upravo bolnišnice, da ne daje soglasja k imenova- nju dr. Sama Fakina za di- rektorja. Sklep je bil sprejet že 28. avgusta. Minister za zdravstvo dr. Andrej Bručan (levo) in državni sekretar dr. Janez Zajec sta na obisku v Celju povedala, da s ponovnim imenovanjem dr. Sama Fakina trenutno ne soglašata ne pozicija ne opozicija. K njegovemu strokovnemu delu pa nimata nobenih pripomb. Celjski kandidatki ZLSD Združena lista socialnih demokratov Celje je prejšnjo sredo na zboru članstva med drugim potrdila osnutek kandidatne liste za volitve v Državni zbor za II. in III. volilni okraj V. volilne enote s sedežem v Celju. Na zboru se je zbralo kak- šnih 150 članov in članic ZLSD Celje, ki so osnutek kandidatne liste soglasno pod- prli. Tako bo v drugem volil- nem okraju, ki zajema Dečko- vo naselje. Lavo, Hudinjo, Os- trožno, Škofjo vas, Dobrno, Vojnik, Frankolovo, Novo Cerkev, Štore, Svetino, Tehar- je, Šmartno v Rožni dolini in Ljubečno, za ZLSD kandidira- la Marijana Kolenko, vodja območne izpostave Sklada RS za ljubiteljsko kulturo Celje. V tretjem volilnem okraju, ka- mor spadajo Aljažev hrib. Center, Dolgo polje, Gaberje, Medlog, Nova vas, Otok, Pod gradom in Trnovlje, pa je bila potrjena kandidatura Janje Romih, celjske podžupanje in predsednice Območne Orga- nizacije ZLSD Celje, ki je za- poslena kot vodja izpostave za obrambo Celje. Kandidaturo obeh omenje- nih na volitvah v državni zbor bo dokončno potrdila volilna konvencija ZLSD Slovenije, ki bi 15. septembra v Velenju. NATAŠA PEUNIK Denar že pri oškodovancih Straničani so že dobili prvo polovico odš- kodnine, ki so jo zahtevali s protesti pred kamnolom minuli teden. Maks Brečko, predsednik straniške krajevne skupnosti, je v torek povedal, da je bil denar na račun krajevne skupnosti nakazan v dogovorje- nem roku, krajevna skupnost pa ga je že razdelila krajanom. Minulo soboto so se pogovori obeh strani nadaljevali, Ingrad Gramat je Straničanom predstavil načrt nadaljnje izrabe prostora kam- noloma in zagotovil, da bo do jeseni že sanira- na prva terasa. Dogovorili so se, da bodo izvedli tudi.meritve moči miniranja. Na na- slednjem sestanku pa bodo razpravljali o vpra- šanjih odškodnine za leto 2000 in dokončnem zaprtju in sanaciji kamnoloma. Odškodnino za nastalo škodo v višini 21,2 milijona tolarjev bodo štiridesetim oškodo- vancem nakazali v dveh delih. Prvi del je bil že izplačan, drugi del pa bo do 31. marca prihod- nje leto. V.M. Otvoritev celjske hiše s srcem v celjskem Narodnem domu so prejšnji teden otvorili Varno hišo, kjer si bo naenkrat zatočišče lahko poiskalo od devet do deset žensk z otroki, ki so žrtve nasilja v družini. Varovanke in njihovi otroci bodo v zatočišču lahko preživeli največ eno leto, v tem času pa bo vsaki ženski na voljo posebna svetovalka, s pomočjo katere se bo lahko otresla težkega bremena preteklosti in pričela načrtovati življenje v prihodnosti. Ker je lokacija in telefonska številka Varne hiše iz varnostnih razlogov anonimna, lahko ženske in otroci, ki so žrtve nasilja, vsak delavnik od 12. do 18. ure ter vsak dan od 18. do 22. ure pokličejo številko 063 080 11 55 SOS telefona v Celju. MC, Foto: GK Ljubenci prižgali zeleno luč za Golte Za kolegi iz Mozirja so tudi ljubenski svetniki potr- dili odlok o začasnih pro- storsko ureditvenih pogojih za del krajinskega parka Golte. S tem so podani pogoji za gradnjo 45-kubičnega vo- dohrama za potrebe umetne- ga zasneževanja smučišč in popravilo sistema žičnic po obstoječih trasah. Nesporno je, da se želi itali- janski lastnik edinega zimsko turističnega centra v tem delu Slovenije širiti tudi v bodoče, vendar samo na podlagi rezul- tatov. Naložbe nameravajo iz- vajati postopno, je na vpraša- nja svetnikov odgovarjal Da- vid Senese, direktor centra. Če hočejo poslovati dobro, mora- jo najprej izpolniti potrebne pogoje, v prvi vrsti pa bo po- trebna sanacija gondole v Že- kovcu. Dejstvo je, da je ob- močje Golt izredno skrbno va- rovano in zaščiteno; realnost, ki lastnike ne spravlja v slabo voljo, saj kar je lepo, mora biti zaščiteno, je prepričan Senese. V prihodnje nameravajo gradi- ti dodatna smučišča in dostope tudi z ljubenske strani, za kar bo potrebno pridobiti soglasja od lastnikov zemljišč. Po načrtih naj bi Gohe to zimo poslovale normalno, če- prav po vsej verjetnosti letos ne bo uspelo zgraditi sistema za umetno zasneževanje. Z de- li naj bi pričeli po zimski sezoni, bo pa razen prenočišč normalno obratoval hotel s prenovljeno restavracijo in zanesljivo ekipo domačih lju- di. V kolikor se bodo italijan- skemu lastniku računi izšli po pričakovanjih, bodo na Gol- teh še zaposlovali, v prvi vrsti domačine. Z ekipo, ki je zad- njo sezono vodila Golte, pa imamo negativne izkušnje, je zaključil David Senese. EDI MAVRIČ PODRZA) Zakonska pomoj IJUBLJANA, 31. avgus^ - Državni zbor je sprejel ^^ kon o zagotovitvi sredst?, za odpravo posledic suj. neurja s točo, plazenja tal J služenja morja v letu 2000 Za sanacijo škode bo državj iz proračuna skupno naiti^; nila 10,15 milijarde tolaj jev, od tega v letošnjem leti 5,75 milijarde in v prihod njem letu 4,4 milijarde to! larjev. j Spet nova strankii KROPA, 2. septembra ! Kropi je bil ustanovni sesta nek Progresivne stranke. Zj predsednika je bil izvoljej slovenski znanstvenik, fizik dr. Dušan Petrač, ki delai ameriški vesoljski agencij NASA. Stranka si bo priza' devala za dejansko demd kratizacijo slovenske druž be, za dejansko pravno df| žavo, za strogo ločitev ceri ve in države, za razvoj Slo' venije, ki bo zagotavlja mladim generacijam vei možnosti zaposlovanja, z krepitev družbene infri strukture, za kritično opre deljevanje in pripravljanj za vstop v EU in za kritični ocenjevanje vstopa ? NATO. ! Shod SDS RIBNICA, 3. septembra Socialdemokratska strankii je na stadionu v Ribnici pri i pravila festival Ribnica 2000, ki se ga je po ocenalj prirediteljev udeležilo prib- ližno 15.000 članov in pri- vržencev stranke. Prvak SDS Janez Janša je v zvezi z zahtevami sosednje Avstrije poudaril, da Slovenija Av- nojskih sklepov ne bo razve- ljavila, ker za našo državo ne veljajo. Kot je med dru: j gim opozoril, sklepi niscj del našega pravnega reda,, i OSščenaTE | Šoštanj ŠOŠTANJ, 4. septembra ' V Termoelektrarni Šoštanj' so opravili prvi preizkus čenja dimnih plinov na Či-| stilni napravi največjega^ petega bloka. Čistilna na-, prava petega bloka bo omo- j gočila zmanjšanje emisije ^ žveplovega dioksida za ve^ j kot 95 odstotkov. Interpelacija zoper Peterleta UUBUANA, 5. septein bra - Slovenska nacionalni stranka (SNS) je v torek vlo- žila interpelacijo o delu ii^ odgovornosti zunanjega mi' | nistra Lojzeta Peterleta za' radi »njegovega protidržaV'], nega ravnanja, ko se je avstrijsko zunanjo ministri'; co Benito Ferrero-Waldner | dogovoril, da bodo odlol^ j predsedstva Avnoja in ^ i njim povezana denacionali' 1 zacijska vprašanja obravn^' ] vali strokovnjaki na dvo* | stranski ravni«. Poleg vsel' i treh članov poslanske skii' pine SNS so predlog o inte^'! pelaciji podpisali tudi dv^ poslanca DeSUS ter šest slancev ZLSD. DOGODKI 5 po dobrem letu prenovljena poslovno-stanovanjska jjjvba na Glavnem trgu 17 u le v novi preobleki. Novi i(^novalci - poleg poslov- nih prostorov je obnovlje- jih tudi deset neprofitnih jtanovanj in dva službena - jj bodo lahko vanjo vselili ff ta teden. Kot je povedal j^ajalec del Stane Božič- ,iK, je bil to eden izmed jajbolj zahtevnih projek- ipv, saj gre za najstarejšo jtavbo v Celju. ............. Zgrajena je bila med 15. in [8. stoletjem iz kamna, ope- tein lesa, dograjevana pa vse lo današnjih dni. Stanovanj- i\ sklad Celje z direktorjem Ilavkom Sotlarjem na čelu e pričel s pripravo projekta jbnove stavbe že leta 1993. kled letoma 1997-98 so zače- j preseljevati stanovalce za- adi zagotovitve njihove var- losti in da so lahko v izpraz- ijenem objektu opravili son- laže in ugotavljali, v kak- inem stanju je hiša. Ko je bila zpraznjena, so se pričele pri- irave projekta za rekonstruk- ajo zgodovinskega spomeni- av sodelovanju z Zavodom a varstvo naravne in kultur- le dediščine. Idejna zasnova e predvidevala ohranitev irejšnjih funkcij: v pritličju se ohranijo poslovni prosto- ri, v nadstropjih pa se pridobi več stanovanjskih enot. Z gradbenimi deli so pričeli lanskega junija. Zaradi nara- ve stavbe so dela potekala pod stalnim nadzorom stati- ka s posebnim pooblastilom, običajni nadzor pa je oprav- ljal Projektivni biro d.o.o. Po sanaciji so v objektu pri- dobili tri prenovljene in funk- cionalno posodobljene po- slovne prostore: zlatarstva Tajnšek, klobučarstva Toma- žin in poslovni prostor še ne- definirane dejavnosti - verjet- no bo šlo za gostinski lokal s specializirano ponudbo hrane - v skupni površini 240 kva- dratnih metrov in 12 novih stanovanj v skupni površini 938 kvadratnih metrov, ki us- trezajo vsem normativom sta- novanj v novozgrajenih objek- tih. Končna vrednost prenove objekta bo znana po obraču- nu vseh del, ločeno za statič- no sanacijo objekta kot kul- turnega spomenika, prenove poslovnih prostorov ter iz- gradnje in prenove stanovanj. Okvirno naj bi znašala prib- ližno 160 tisoč tolarjev na kvadratni meter neto površin in poslovnih prostorov, ob čemer predstavlja pretežni del stroškov statična sanacija objekta. NATAŠA PEUNIK i Foto: GREGOR KATIČ Prenovljena stavba v središča mesta. Stanovalci se bodo lahko vanjo vselili že ta teden. Zdravstveni dom so prenovili Med praznovanjem kra- evnega praznika Kozjega K)do jutri, v petek, 8. sep- embra, slovesno predali na- nenu prenovljeno zdravs- veno postajo v Kozjem. Tako so celovito prenovili 'eč kot polovico stavbe ter 'rostorsko preuredili dve zdravniški ordinaciji in zo- »ozdravniško šolsko ambu- anto in urgentno sobo. Preno- 'a je trajala več kot pol leta. ^ investicijo so poskrbeli mi- nistrstvo za zdravstvo, občina [ožje in zdravstveni dom iz 'Harja pri Jelšah. BJ Nevarna pot mimo gradbišča Za varnost otrok v teh pr- vih šolskih dneh v glavnem skrbijo policisti, ki v bližini šol nadzorujejo promet in omogočajo našim malčkom varno pot v in šolo in domov. A vsi starši vendarle niso prepričani, da bodo njihovi šolarji res varno prišli do šolskih vrat. Ena takšnih je tudi mamica šolarja na Os- novni šoli Vitanje, v okolici katere trenutno izvajajo gradbena dela. Šolski vhod je namreč v ne- posredni bližini prometne ce- ste, ki je povrhu vsega še pre- cej ozka. Občina se je zato odločila, da cesto razširi, ure- di pločnike in svetlobne ozna- ke ter rekonstruira most, dela pa naj bi bila predvidoma končana v dveh oziroma treh mesecih. Po besedah občin- skega tajnika Srečka Fijavža so se z izvajalci del obenem dogovorili, da v času prihoda in odhoda šolskega avtobusa začasno prekinejo določena dela, da bi tako otrokom zago- tovili čimvečjo varnost. Da ni vzroka za preplah, je zatrdil tudi ravnatelj šole Tone Ošlak in pojasnil, da imajo na šoli organizirano jutranje varstvo in varstvo po pouku. V ta na- men naj bi se sestali tudi s svetom za preventivo, avtobu- snimi prevozniki in drugimi, pri nadzoru šolarjev pa med drugim pomagata tudi pro- metnik in predstavnik ZŠAM- a. Položaj je dokaj neprijeten, s čimer so se strinjali vsi sogo- vorniki, vendar pa je dela tre- ba dokončati. Če bi to naredili že med šolskimi počitnicami, težav sedaj ne bi bilo. Kakor- koli, cesta bo odslej širša, kar bo omogočalo tudi večje hi- trosti. Kako varna bo pot v šolo takrat, pa je drugo vpra- šanje. B. JANČIČ Slalincan želi v parlament Iz volilne komisije 7. volilne enote s sedežem v Mariboru sporočajo, da je Mirko Justin iz Rogaške Slatine predložil kandidaturo za poslanca državnega zbora. Kandidirati želi kot samostojni kandidat, z imenom »Mirko Justin in skupina poslancev«. Gre za Slatinčana, ki se ukvarja s proizvodnjo gumbov ter ima tudi trgovino s tekstilom. BJ Tdicšnega koncerta še ni bilo Rogatec praznuje - Simfoniki s pihalci, možnarji in zvonovi v Rogatcu se pripravljajo na zanimi- osrednje praznovanje občinskega ^•^aznika, ki bo v soboto, 9. septembra, ^čeli ga bodo s krajšim sprejemom ^vabljencev, med katerimi pričakujejo ^"^edsednika državnega zbora Janeza Podobnika in šolskega ministra dr. Lo- Šturma. V tej občini naj bi namreč v ^nedeljek začeli s celovito prenovo in ^3dnjo prizidka k šoli v Donački Gori. Nadaljevali bodo z množičnim prazno- ^rijem na glavnem trgu, kjer bo župan "®rtin Mikolič predstavil različne nove ^^ložbe ter podelil letošnja občinska ■'^'Znanja. Tako bo prejel naziv častni občan slovenski pesnik Jože Šmit, rogaš- ki rojak, katerega rojstna hiša je jedro Muzeja na prostem. Za dolgoletno delo na področju pekars- tva bo prejela plaketo občine podjetnica Marija Lebič, za vrtnarske uspehe pa bodo podelili Mariji Mikolič iz Vrtnars- tva Rogatec priznanje občine. To bo prav tako prejel Jože Novak iz Rogatca, ki dela na glasbenem področju blizu sedem desetletij ter je dolgoletni mentor in vod- ja tamburaške skupine. Letošnjo denarno nagrado so namenili pred dvema letoma ustanovljenemu vinogradniškemu druš- tvu Gorca, ki ima 60 članov. Pred osrednjim praznovanjem bo da- nes, v četrtek, 7. septembra, javna pred- stavitev osnovne šole Rogatec z razstavo o življenju in delu ustanove, ki je od lani devetletka. Jutri, v petek, bosta v počasti- tev občinskega praznika še razstava Društva žena Rogatec o Nevestini bali ter izjemni večerni koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Tako bodo simfoniki igrali na glavnern trgu ob zvokih ene od štajerskih pihalnih godb, ročnih možnarjev iz Rogatca in cerkvenih zvonov. Koncert s približno sto nastopajočimi je plod dobrega sode- lovanja med rogaško občino in RTV. Ob tej priložnosti so napovedali tudi obisk predsednika slovenske vlade dr. Andreja Bajuka. BRANE JERANKO ' Z OBČINSKIH SVETOV Potrdili polletni proračun POLZELA - Svetniki so potrdili realizacijo proračuna občine za prvo polletje letošnjega leta. Poleg župana Ljuba Žnidarja je o porabi sredstev iz proračuna spregovorila tudi predsednica nadzornega odbora Marija Cizej in poudarila, da večjih odsto- panj pri porabi ni bilo in, da je bila poraba smotrna. (TT) Grb občine Ivu Serdonerju POLZELA - Svetniki so po hitrem postopku sprejeli Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališča Polzela in Andraž. Brez pripomb so sprejeli tudi plan investicij za letos in predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, za podelitve priznanj občine Polzela ob letošnjem občinskem prazniku. Plaketo občine bodo prejeli Simon Ogra- jenšek z Andraža, Prostovoljno gasilsko društvo Ločica ob Savinji, Organizacijski odbor prireditve Družina poje. Grb občine Polzela bo prejel Ivo Serdoner. (TT) Svetniki so si povečali sejnine POLZELA - Svetniki so potrdili tudi predlog sklepa o spremembi in dopolnitvi Pravilnika o plačah funkcionarjev, nagradah in delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov. Tako bodo odslej svetniki za redno sejo občinskega sveta prejeli netto deset tisoč tolarjev, prej devet tisoč. Predloga sklepa o novem tarifnem sistemu za ravnanje s komunalnimi odpadki pa svetniki niso potrdili. (TT) Podražitev vrtcev BRASLOVČE - Svetniki so na izredni seji sprejeli višje cene za predšolsko vzgojo. Marija Marovt, predsednica Odbora za družbene dejavnosti, je poudarila, da je ravnatelj Emil Ribič pripravil manjkajočo strokovno podlago za utemeljitev nove cene vrtca, ki se bo s 1. septembrom povečala za 9,3 odstotka in bo znašala nekaj več kot 44 tisoč tolarjev. Svetniki so ravnatelju tudi naročili, da mora od neplačnikov, staršev otrok, izterjati dolg v znesku nekaj več kot 500 tisoč tolarjev. (TT) Priznanja občanom Braslovč BRASLOVČE - Tone Laznik, predsednik občinske komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, je svetnike seznanil s predlogi, ki so prispeli na javni razpis za podelitev občinskih priznanj. Po daljši razpravi so se svetniki odločili, da Zlato plaketo z zlatim cekinom prejmejo Anton Klokočovnik, Jože Pencelj, Franc Kumner starejši in Prostovoljno gasilsko društvo Braslovče. Srebrno plaketo s srebrnim cekinom bodo prejeli Martin Cirer, Dušan Goričar, Emil Ribič, Danijel Bri- šnik, bronasto plaketo z bronastim cekinom Janko Šoštarič, Krajevna organizacija Rdečega križa Trnava, Ida Cizej in Franci Kumer mlajši. Naziv Častni občan občine Braslovče pa bo prejel Jurij - Jože Zidanšek. (TT) Dobitniki občinskih priznanj NAZARJE - Občinski svetniki so se soglasno odločili, da ob občinskem prazniku priznanje župana prejmejo tamkajšnje planinsko in taborniško društvo, mešani pevski zbor ter Franc Žehelj. Po tradiciji grb občine podeljujejo za gospodarske dosežke, letos so se odločili za podjetje Kovinoplastika Benda in hotel Štorman Veniše. Franc Papež, Anton Ilovšek in Ivan Šestir so si za življenjsko delo zaslužili zlati grb, častni občan občine Nazarje pa bo letos postal slikar Jože Horvat - Jaki. (EM) Razdeljeno premoženje bivše občine NAZARJE - Po petih letih usklajevanj, dogovarjanj, metanja polen pod noge in sklepanja kompromisov je končno potrjen sporazum o razdelitvi premoženja bivše občine Mozirje. Svet- niki so se strinjali s predlagano in z Mozirjem usklajeno rešitvijo lastništva skupnega vodovoda in kanalizacije, ki je skladna z višino poslovnega deleža obeh občin. (EM) Priznanje občine Mariji Plevnik PODČETRTEK - Najvišje letošnje občinsko priznanje bo za dolgoletno delo na kulturno-prosvetnem področju v KS Virštanj prejela Marija Plevnik. Denarni nagradi so namenili uspešni ženski gasilski desetini iz Pristave pri Mestinju in prizadevne- mu Društvu vinogradnikov Virštanj-Kozjansko. Podelitev bo na slavnostni seji občinskega sveta, ki bo letos zaradi tekmovanja Entente Florale 16. septembra. (BJ) Namesto Gradiškove Bevc PODČETRTEK - Po odločitvi svetnice Marije Gradišek (SKD) iz Polja ob Sotli, da zaradi povečanih družinskih obveznosti ne bo več sodelovala v delu občinskega sveta, je prešel njen mandat na Antona Bevca iz Verač. V odboru za kmetijstvo jo je nadomestil Martin Vrenko iz Sedlarjevega. (BJ) Prilivi bodo višji PODČETRTEK - V občini, ki jo težijo stari dolgovi, so se seznanili s porabo proračunskih sredstev v prvih sedmih mesecih leta 2000. Tako so zabeležili 192 milijonov tolarjev prihodkov, kar je nekaj odstotkov manj kot so planirali, pri čemer pričakuje- jo, da bodo prilivi v drugi polovici leta višji. Odhodki znašajo 181 milijonov tolarjev, približno 2 odstotka manj od planiranih, pri čemer so za obveznosti iz preteklih let namenili 6,5 milijona tolarjev. Gre za odločitev svetnikov o rednem sprotnem poroča- nju o porabi proračunskih sredstev. (BJ) □ GOSPODARSTVO Alea v Toplicah Dobrna Lastniki podjetja Alea med največjimi delničarji zdravilišča - V nadzornem svetu družbe tudi direktor Kompasa v celjskem podjetju Alea tudi po četrt- kovi skupščini delničarjev Toplic Dobr- na niso želeli povedati, kolikšen je nji- hov lastniški delež v tem zdravilišču in ali ga nameravajo v prihodnjih mesecih še povečati. Predstavnik Alee, ki se uk- varja z inženiringom, gradbeništvom, hidrogradnjo in urejanjem voda in je v lasti celjske družine Korošec, je povedal le, da je podjetje eden večjih delničarjev. Neuradno je slišati, da ima Alea v Toplicah Dobrna 36-odstotni lastniški delež. Dobrih 28 odstotkov delnic je pridobila z nakupom deleža, ki ga je zaradi likvidnostnih težav prodala Mest- na občina Celje. Kot kaže je Alei pred skupščino uspelo doseči dogovor z ostalimi večjimi lastni- ki, to je Krekovo družbo in obema držav- nima skladoma, ter uveljaviti največji lastniški delež. V Alei so namreč potrdili, da so na skupščini nastopili usklajeno. Sklenili so, da bo nadzorni svet Toplic imel odslej namesto devetih le pet članov, saj naj bi se zaradi tega lažje in hitreje odzival na aktualna dogajanja v družbi. V njem bo v naslednjem štiriletnem manda- tu poleg predstavnikov Alee in Krekove družbe ter dveh predstavnikov zaposle- nih še direktor Kompasa Janez Pergar. Imenovali so ga v dogovoru z upravo družbo, od njega pa predvsem pričakuje- jo, da bo glede na dolgoletne izkušnje v turizmu prinesel v Dobrno »več pozitiv- ne energije« in preko Kompasa pripomo- gel k povečanju prodaje zdraviliških aranžmajev doma in v tujini. V Alei so prepričani, da bi se" poslova- nje Toplic Dobrna, ki so imele lani ob dobri milijardi prihodkov blizu 69 mili- jonov tolarjev izgube, v prihodnjih letih lahko bistveno izboljšalo. Potrebno bo le enotno delovanje večjih delničarjev, saj naj bi zdravilišče, ki ima sicer dolgo tradicijo, prav zaradi neopredeljenega lastništva nekoliko zaspalo. K boljši obi- skanosti naj bi prippmogla tudi obnova Zdraviliškega doma, ki jo načrtujejo za prihodnje leto in v katero bodo vložili več kot milijardo tolarjev. JANJA INTIHAR V Alei napovedujejo, da bodo najka- sneje do začetka oktobra končali s prenovo zgradbe na Glavnem trgu v Celju. V njej bo poleg poslovnih pro- storov podjetja še restavracija Puccini. Esotech na sejmih i Velenjsko podjetje Esotech se bo v jesenskih mesecij predstavilo na treh sejmih. Poleg ljubljanskega Infos^- kjer so bili že lani, se bodo letos prvič udeležili še sejmov j Zenici in Skopju. " V Ljubljani se bodo predstavili z blagovno znamko TeleVi! deo, v okviru katere ponujajo med drugim tudi možnosti učenje in poslovanj na daljavo, na zeniškem sejmu pa bodo pokazali svoje ekološke dosežke, od čiščenja emisij v ozračja in učinkovite rabe energije, do ravnanja z odpadki ter konl^; nalne in industrijske čistilne naprave. Ker se makedonsl^ gospodarstveniki zanimajo za obnovo elektroenergetskih sjl stemov, bodo v Skopju poleg dosežkov v ekologiji predstavil še svoje izkušnje, ki so si jih nabrali iz petletnega projekta obnove Dravskih elektrarn. V vodstvu Esotecha si od nastopov na sejmih v Zenici in Skopju obetajo novih poslov, saj sosj udeležbo na tujih trgih zadali kot enega od svojih poglavitnili ciljev. 4 Lani je Esotech, v katerem je zaposlenih 210 ljudi, ustvari za tri milijarde tolarjev prihodkov od prodaje ter za 7( milijonov tolarjev dobička, letos pa naj bi prihodke poveča za desetino, dobiček pa naj bi dosegel 100 milijonov tolarjev^ Kot je sporočilo vodstvo družbe, so v letošnjem prveit polletju imeli 1,4 milijarde prihodkov, kar je za 16 odstotkoi več kot lani v enakem obdobju. J| Rekordni obisk tujcev Na radgonskem sejmu več tujih obiskovalcev in delegacij kot prejšnja leta, obisk Slovencev skromnejši Minulo nedeljo so v Gornji Radgoni zaprli 38. Medna- rodni kmetijsko-živilski se- jem, ki ga je obiskalo 155.000 obiskovalcev. O po- teku in uspešnosti sejma sta zadnji dan prireditve na ti- skovni konferenci spregovo- rila minister za kmetijstvo in gozdarstvo Ciril Smrkolj in direktor Pomurskega sej- ma Janez Erjavec. Po besedah Janeza Erjavca je sejem v celoti uspel, čeprav ga je letos obiskalo manj ljudi kot prejšnja leta. Njegovo mednarodno usmerjenost je potrdil obisk dvajsetih tujih delegacij, med katerimi so bi- li tudi kmetijski ministri. Po anketi, ki so jo izvedli v času sejma, so ugotovili, da je med obiskovalci okrog 20 odstot- kov tujcev iz sosednjih držav. To mu daje vse večjo veljavo, saj naj bi v bodoče postal se- jem Evropske regije, in sicer tako, da se bo uveljavil v deže- lah avstrijske Štajerske, Ko- roške, dela Hrvaške, Madžar- ske in Italije. Letošnji sejem je bil rekor- den po število ocenjenih iz- delkov in živine, saj so stro- kovne komisije ocenile 1941 vzorcev. V času sejma je bilo 34 okroglih miz, posvetovanj in predavanj s 1400 udeležen- ci. V Gornji Radgoni se je dobro predstavilo slovensko kmetijsko šolstvo, obiskoval- ci pa so se lahko prvič seznani- li tudi z delom Kmetijsko- gozdarske zbornice. Minister za kmetijstvo in goz- darstvo Ciril Smrkolj je pohvalil visoko kakovost organizacije pa tudi predstavitev razstavljavcev. Poudaril je, da je sejem pomem- ben tudi zato, da lahko slovenski proizvajalci hrane pokažejo svoj napredek, je pa tudi priložnost, ko lahko razvoj našega kmetijs- tva prikažemo Evropski uniji. Letos je sejem obiskalo kar šest tujih ministrov za kmetijstvo, sklenjena sta bila tudi dva med- narodna sporazuma z Irsko in Hrvaško. Po mnenju ministra Cirila Smrkolja je še zlasti po- memben sporazum z Irsko, ki je članica unije že 27 let. Minister je še poudaril, da"bi naše kme- tijstvo, ki je sicer zdravo in trd- no, moralo biti deležno več dr- žavne pomoči. LUDVIK KRAMBERGER Razširjena prodajalna, novo skladišče V soboto, 2. 9. 2000 ob 8. uri so na Kočevarjevi ulici 2 v Celju odprli prenovljeno in razširjeno prodajalno in na novo zgrajeno skladišče Valkom. Valkom je družinsko podjetje, ki ga že osem let uspešno vodi direktor Valner Franc. Poslovalnice Valkoma so v Celju, na Teharjah, v Štorah in v Gornji Radgoni. Po mnenju direktorja Franca Valnerja se bo podjetje še širilo, saj načrtujejo odprtje večih prodajaln širom po Sloveniji. EP Era za celjsko bolnišnico Predsednik uprave velenjske trgovske družbe Era Gvido Omladič je ob odprtju cash&carry centra v Celju predal direktor- ju celjske bolnišnice Samu Fakinu, dr. med,, ček za milijon tolarjev, ki ga bo bolnišnica namenila za nakup dopolnilne opreme ultrazvočnega aparata, s katero je mogoče natančno ugotoviti obolenje ven na nogah. V Splošni bolnišnici Celje so najsodobnejši ultrazvočni aparat za pregled žil ob znatni pomoči pokroviteljev kupili že lani, vendar so potrebovali še dodatno opremo, s katero j( mogoče natančno opredeliti, katera dovodni ca in do kakšne stopnje je okvarjena. 2 dodatnimi aparati bodo lahko v bolnišnici! veliko zanesljivostjo potrdili ali ovrgli okvar« dovodnic, natančno opredelili mesto okvare pred operativnimi posegi bo imel žilni kirur koristen podatek za odločitev o vrsti operad je, rezultate zdravljenja pa bodo lažje primei jali z drugimi ustanovami, zlasti v tujini, kjei že dolgo uporabljajo takšen način ugotavlja nja te bolezni. JI, Foto: cr NLB določila tarife Iz Nove Ljubljanske ban- ke so sporočili, da so pri- pravljeni na prenos plačilne- ga prometa podjetij v banko, ki se bo pričel 11. septembra. Samo septembra naj bi pri NLB ter v bankah njene bančne skupine odprlo raču- ne 51 podjetij, do konca leta pa še okrog tisoč. Banke bančne skupine NLB bodo ponujale storitve plačil- nega prometa po enotnih ce- nah. Odprtja transakcijskega računa ne bodo zaračunavali, računali pa bodo njegovo vo- denje, in sicer 3.950 tolarjev na mesec. Stroški transakcije bodo odvisni od načina posre- dovanja plačilnega naloga v banko. Za nalog v internem prometu, ki bo posredovan preko elektronske banke Pro- klik NLB, bo tarifa 30 tolar- jev, za posredovanje na mag- netnem mediju bo tarifa zna- šala 65 tolarjev, v papirni obli- ki prek bančnega okenca pa 160 tolarjev. Če bo plačilo opravljeno za stranke pri dru- gi banki znotraj sistema žiro kliring, bodo tarife za storitve prav tako odvisne od načina posredovanja naloga. Cene za gotovinske pologe bodo obli kovane v promilu od višin« položenega zneska in bodo odvisne od načina, ki ga bc stranka izbrala za polog. Dvigi gotovine bodo brezplačni, ^ NLB pa še poudarjajo, da bo višina tarife odvisna tudi o'' ure oddaje plačilnega naloga Po trgovini še skladišče šentjurski podjetnik Peter Jeršič bo to soboto v industrij' ski coni v Šentjurju odprl svoje nove skladiščne prostore- Gre za 900 kvadratnih metrov pokritih in 3.300 kvadratniti metrov odprtih površin. Vrednost objekta je 130 milijono^ tolarjev, ki jih je Peter Jeršič, ki je samostojno podjetniško pot pričel s prevozi, pred tremi leti pa je odprl še trgovino ^ gradbenim materialom, zagotovil tudi s posojilom pri Baiil^ Celje. »Za gradnjo novega skladišča sem se odločil predvsei^ zaradi vse večjega povpraševanja strank po novih izdelkih,' pravi Jeršič, ki danes v svojem podjetju zaposluje že dese' ljudi. JJ Šf. 36.«7.s«|>»MdiM-2000 GOSPODARSTVO □ Alpeks uspešen doma in v tujini y desetih letih do največjega domačega grosista s steklom in porcelanom - Kmalu nov razstavno-prodajni objekt v Celju Ce ste se med dopustom peljali s katerim od trajektov lirvaške Jadrolinije in si med potjo privoščili požirek vi- ,ia, so vam ga gotovo postre- gli v kozarcu z blagovno znamko podjetja Alpeks iz Celja. Na ime celjskega pod- jetja ste najbrž naleteli tudi v tiotelskih restavracijah in go- stiščih vzdolž jadranske oba- le, saj je Alpeks na to območ- je izvozil blizu šest milijo- nov kozarcev, ki so jih zanje naredili v Steklarni Hrast- nik. iSMMMBnMMHHHMnMM Hrastniška steklarna je tudi sicer eden od pomembnejših partnerjev podjetja Alpeks, ki doma in v tujini že deset let uspešno obvladuje veleprodajo izdelkov za gostinstvo in širo- ko porabo iz stekla, kristala, porcelana, keramike in ner- javnega jekla. »Zamisel o us- lanovitvi podjetja, ki bi trgo- valo le s tovrstnimi izdelki, se oam je porodila še v času bivše Jugoslavije, oziroma ta- krat, ko sta edini specializira- ni podjetji na tem področju, beograjski Kristal-Import in Steklo Ljubljana, z združitvi- jo v velike sisteme izgubljali primat na tržišču,« pravi Pa- vel Šmigoc, ki vodi danes Alpeks skupaj z Boro Tilin- ger, s katero imata v podjetju vsak po polovico lastništva. Začeli so z uvozom porcelana iz nekdanje Sovjetske zveze in Kitajske, ki ga takrat v "aših trgovinah še ni bilo. "Zaradi >Markovičevega teča- iaZakona o zdravstveni ustreznosti ži- vil...< prenehal veljati jugoslo- vanski »Zakon o zdravstveni neoporečnosti« in s tem tudi na njegovi podlagi izdana od- loka«! Minister torej trdi, da se morajo oglaševalci ravnati po dveh dve desetletji starih predpisih, glavni zdravstveni inšpektor pa na drugi strani zatrjuje, da ti isti predpisi ne veljajo več! In kaj sploh je v teh (ne)ve- Ijavnih predpisih? »Odlok o sredstvih javnega obvešča- nja...« prepoveduje oglaševa- nje po tisku, radiu, TV in dru- gih sredstvih javnega obveš- čanja, med katera spadajo (po tem odloku) med drugim tudi »reklamne deske, nalep- nice in druge reklame na sta- dionih in drugih javnih me- stih...(3. točka)«, »nalepnice, lepaki in letaki - če se razpe- čavajo ločeno od alkoholnih pijač« (5. točka) in »obvestila, poslana občanom po pošti« (7. točka). Po 7. točki tega odloka razpečevanje letakov z oglasi za alkoholne pijače ni dovoijeno! »To ni oglaševanje alkohola!« Kako ta zakonski kaos vidi- jo avtorji spornih letakov? Ga izkoriščajo ali za luknje v za- konodaji sploh ne vedo? Sko- rajda ni trgovske hiše, ki ne bi redno ali vsaj občasno rekla- mirala tudi -alkoholnih pijač. Za pojasnila smo se obrnili le na nekatere (to ne pomeni, da kakorkoli izstopajo iz pov- prečja tovrstnega oglaševa- nja), saj se drugod zgodbe ponavljajo. Era iz Velenja nas z v rdečo obarvanimi letaki z nasmejanim brkačem vabi k nakupu Merlota, Jeruzalein- čana in škotskega viskija. »Pri nas menimo, da natisnjeni steklenici vina s ceno ne mo- remo reči oglaševanje alko- hola, ampak je to predstavi- tev ponudbe naših trgovin prek letaka,« pojasnuje Maj- da Potočnik, vodja marketin- ga Ere. »Z našimi letaki, ki so povzetek cenika trgovine, skušamo obveščati kupce o izdelkih. Da bi bili kršili kak- šen zakon, nismo bili obveš- čeni, saj nikoli nismo imeli opravka z inšpektoratom, če pa nas bodo obvestili, da krši- mo zakone, bomo letake se- veda takoj spremenili.« Erino razmišljanje je razumljivo, saj res ni razloga za brisanje al- koholnih pijač iz letaka, če jih inšpektorat ne preganja. Tudi na vrata EngroTuša še ni potrkalo osebje zdravstve- nega inšpektorata. »Glede ob- javljanja cen vina in piva v naših katalogih smo se pos- vetovali s Slovensko oglaše- valsko zbornico, kjer so nas seznanili, da alkoholne pijače v letake uvrščamo na lastno odgovornost. Mislim pa, da so naši katalogi le predstavi- tev naše ponudbe, sicer pa to počnejo vsi,« utemeljuje Da- vid Razboršek iz marketinga. Kaj ima z vso zadevo opraviti Slovenska oglaševalska zbor- nica (SOZ)? »Absolutno nič, ker že v prvem členu sloven- skega oglaševalskega kodek- sa piše, da morajo biti vsi oglasi v skladu z zakonoda- jo,« je ostro zavrnila vsake namige o SOZ-ovem vmeša- vanju v zadevo Ana Predo- vič. »Mi ne podeljujemo nika- kršnih dovoljenj, če pa se kakšno podjetje obrne na nas, potem mu le svetujemo, kaj naj v skladu z zakonodajo stori. Podjetje EngroTuš na nas ni naslovilo nobene for- malne vloge, v neformalnem pogovoru pa sem jim [love- dala, da oglaševanje alkohola regulirajo Zakon o neoporeč- nosti živil in dva jugoslovan- ska odloka iz 1979.« Formal- no-pravno je tako EngroTuš na istem kot Era in vsi ostali oglaševalci alkoholnih pijač. Niso sporni le letaki »Na področju oglaševanja alkohola, vlada pravi divji za- hod,« pa trdi Gorazd Šetina iz Pivovarne Laško. »Medtem, ko smo mi in Pivovarna Union neprestano pod kon- trolo inšpektorjev, za druge ista merila očitno ne veljajo. V Trbovljah so morali iz ene izmed gostiln umakniti ko- zarce z našim znakom in pre- kriti napise na dežnikih na vrtu, na svetovnem prvens- tvu skupine C v hokeju pa lahko visijo panoji z ogrom- nim napisom Warsteiner, v Kranjski Gori je vse v znaku Gosserja, na radiu poslušamo reklame za piva Diavolo in Celjski grof.« Toda saj obsta- jajo na tekmah tudi panoji z napisi Pivovarne Laško, ki jih imajo na dresih tudi nogome- taši, košarkarji in rokometa- ši? »Že, toda to je ime podjet- ja, ki ga je dovoljeno promo- virati, zgornji primeri pa so imena produktov, ki ne bi smela biti oglaševana, če bi seveda za njih veljala ista me- rila kot za nas,« trdi Šetina in se sklicuje na »afero Gren«, ko Pivovarna Laško ni smela oglaševati piva z dvema od- stotkoma alkohola, »V tujini so postavljena pravila, ki se jih vsi držijo, pri nas pa ne nadzorujejo niti teh, ki jih imamo.« Kdo daje »dovoljenja«? v Tari, proizvajalki Celjske- ga grofa, trdijo, da »njihova znamka ne pomeni le alkoho- la, saj pod istim imenom pro- dajajo tudi pivo z jabolčnim sokom Japi in še eno vrsto brezalkoholnega piva,« zato oglaševanje njihove znamke naj ne bi bilo nezakonito. »Za njeno oglaševanje pa smo prav tako dobili 30-dnevno dovoljenje s strani ministrs- tva za zdravstvo,« je pojasnil Leon Cokan iz mariborske Tare. Kakšno dovoljenje pa bi lahko ministrstvo za zdravs- tvo izdalo? Javna skrivnost je, da je Tara najverjetneje dobi- la ustno zagotovilo enega od uslužbencev v ministrstvu, da jih en mesec zaradi oglaševa- nja piva ne bodo preganjali. Vprašanje je, kolikokrat od- govorni zamižijo na eno ali celo obe očesi in ali res veljajo enaka merila za vse. Zmeda je popolna. »Nov zakon nujno potrebujemo in v ministrstvu za zdravstvo si prizadevamo, da bi bil čim- prej obravnavan in sprejet^ pravi minister Bručan. »Ogjj ševanje alkoholnih pijač n, bo urejeno do sprejetja p^ sebnega zakona,« trdi glavji zdravstveni inšpektor Šanin v obeh največjih slovenski! pivovarnah pa pozivajo | čimprejšnji »določitvi pra^ igre«. Kakšen pa bi moral bit nov zakon? »Moral bi uvrstj pivo v kategorijo hrane, saj s naši pivovarfi v primerjavi tujino, razen s Francijo j Švedsko, glede oglaševanj na slabšem,« poudarjajo Slovenski oglaševalski zboi niči. Do novega zakona pa bo mo še naprej iz nabiralnike pobirali šope letakov in kata logov, v katerih bo z velikim številkami napisana znižan cena piva, vina ali žgane pija če, na panojih pa bodo pono sno stala imena nekateri! vrst najpopularnejše hmelj ske pijače. In nikomur se m bo zgodilo nič, saj en odlok čigar slovenščina že zveni ai haično (prepoveduje »re klamne deske na železniškil vozovih«) in za katerega nit vsi v vladi ne vedo, ali je splol veljaven, ne bo nikomur pre prečil oglaševalskih načrtom Za vsak primer pa imamo ^ ustna dovoljenja. Očitno v na ši državi pijejo vsi. ^msffll PRIMOŽ CIRMAI O oglaševanju alkohol | 21. člen Slovenskega oglaši, valskega kodeksa pravi, »di ne sme biti biti usmerjen, na mladoletnike, ne sme ji prikazovati pri uživanju a koholnih pijač (...), niti n spodbujati k njihovem uži vanju (...) s prikazovanjei oseb, ki so jim vzorniki« SOZ je pristojna, da na zab tevo državnega organa pod mnenje o tem, ali je določe no oglaševanje zavajajoče. Naši nabiralniki so velikokrat napolnjeni do vrha z reklam- nimi letaki. Agilily je šport in zabava Na vadbisču Kinološkega društva Ce- lje v Lokrovcu je bilo v soboto tekmo- vanje v spretnostnem premagovanju ovir za štirinožce in njihove lastnike. Tekmovanja se je udeležilo več kot 40 domačih in tujih tekmovalcev, ki so navzočim pokazali, kaj pomeni harmo- nija med psom in človekom. Psički, ki so se skupaj z vodniki trudili v čimkrajšem času premagati številne ovire, seveda s čim manj napakami, so bili karseda razigrani in jim je bilo tek- movanje pravzaprav vrsta igre. V agiHty- ju lahko za razliko od mednarodnih tekem nastopajo tako pasemski oziro- ma čistokrvni psi, kot tudi mešančki. Nekoliko manjši kužki sodijo v kategori- jo mini, večji pa v standard. Temu pri- merno so prilagojene tudi višine skakal- nic in ovir v parkurju, ki ga postavi sodnik. Na pokalnih tekmah, kakršna je bila sobotna, sodelujejo psi razredov Al in A2, torej začetniki in tisti, nekoliko bolj izurjeni. Obstaja pa še tretji razred, razred šampionov, ki nastopajo v glav- nem na državnih prvenstvih in medna- rodnih tekmah. Slovenci smo začeli s tem športom leta 1989. Izhaja iz Anglije, razvil pa se je po vsem svetu. Naši tekmovalci dosegajo precej dobre rezultate, čeprav v samem vrhu doslej še niso bili. Kljub temu, da se v primerjavi z drugimi evropskimi drža- vami z agilityjem ukvarja le majhen od- stotek ljubiteljev psov, pa imamo vsako leto vsaj enega ali dva tekmovalca med prvimi desetimi na svetovnih tekmova- njih. »V Sloveniji vsako leto organiziramo okoli 20 do 25 tekem v tem zelo zanimi- vem, atraktivnem športu,« je povedal predsednik komisije za agility pri Kinološ- ki zvezi Slovenije Sašo Novak, ki je tudi mednarodni sodnik in slovenski predstav- nik na svetovnih tekmovanjih v tem špor- tu. »Kinološka društva, članice Kinološke zveze, se prijavijo na javne razpise za organizatorje teh tekmovanj, in za letošnje leto je bilo med izbranimi tudi Kinološko društvo Celje, ki je takšno tekmovanje organiziralo že lani. To je letos šesta tekli , pokala Friskies Slovenije. Celjski kinoloj imajo optimalne pogoje za organizacij | takih prireditev, ki ne pomenijo le tekni< j vanja kot takega, ampak tudi sprostitev if zabavo.« S tem so se strinjali tudi tekm"^ valci in radovedni obiskovalci, ki so se'; Celju počutili odlično, za kar je bil v pn' vrsti zaslužen zlasti predsednik celjskega I Kinološkega društva Mirko Fritz Krajn' | ki želi s tovrstnimi prireditvami tudi pri- pevati k turistični ponudbi našega mesta > Najboljše rezultate v kategoriji Al - mii^ sta dosegla Borut Jeraj in njegov Aldy (Kf Kamnik), v kategoriji Al - standard SuzaH^ Stebernak s Šejkom Wes-ljarskim (KD Pl" j ton), v kategoriji A2 - mini Silvia Trkman^ i Vedette (KD Agility-llirija) in Alen Marekf^ Vič z German Handy Lass (KD KOSSP] < I kategoriji A2 - standard. Zadnja tekma ^ i pokal Slovenije bo v Lendavi, ko ho^^ \ razglašeni najboljši pasje-ljudski tanden^ V začetku oktobra potuje slovenska (Ij i žavna reprezentanca, vsi člani so bili tu^f ( na sobotnem tekmovanju, na svetovi'! prvenstvo v Helsinke. ; If. 36. «7. MittoMbM 3000 NASI KRAJI IN UUDJE 13 Goljufi na poti do dela Kako ločiti med resnim posredovanjem dela in goljufi? »Nudim delo na domu, pri- i^erno za študente, brezpo- ^Ine in vse ostale, ki želijo z j,alo truda zaslužiti večjo jjoto denarja.« Takšnemu jglasu je ponavadi pripisa- la še številka mobilnega te- lefona in znesek akontacije, ^ bi jo naj zainteresirani iplačali za stroške materia- la in poštnine. So podjetja, ki se s takšnim načinom posredovanja dela preživljajo in so temu primer- no tudi zanesljiva ter registri- rna kot taka pri Gospodarski jbornici Slovenije. So pa tudi judje, ki denarno stisko brez- joselnih zlorabljajo v lastno (orist in zadnje tolarje obubo- žane delovne sile stlačijo v ivoj žep. A ko opeharjenci previdijo ukano, je prevarant jonavadi že daleč proč; mo- >ilni telefon pa ob vsakokrat- lem klicu monotono ponav- lja: »Številka trenutno ni do- segljiva, prosimo, pokličite kasneje...« Pred kratkim je v naše ured- ništvo poklicala gospa, katere grenka izkušnja je verjetno skupna kar zajetnemu številu ljudi, ki so nasedli anonimne^! mu gospodu, ki ae je brez imena in priimka po telefonu predstavljal kot uslužbenec zavoda' za zaposlovanj e. An o»< nimnež je oglas zadelo zmož- nostjo dobrega žaslužka obja- vil tudi v našem časopisu, pri- pisal je naslov (poštni j^dal v Ljubljani) ter številko mobil- nega telefona, zainteresirani pa so morali do 18. avgusta poslati 2000 tolarjev za stroš- ke materiala in poštnine. Ko bi se 22. avgusta delo moralo pričeti, je mobič nenadoma onemel. Najprej se je izkaza- lo, da je predrznež obrazec za oglas ožigosal z računalniško izdelano, ponarejeno štam- piljko, nato pa, da klicna šte- vilka mobilnega telefona ni bila vezana na naročniško raz- merje, zato je bilo lastnika na tak način nemogoče izslediti. Po besedah Zvoneta Kozja- ka, komandirja celjske poli- cije, je takšna prevara dejanje, ki se ga preganja samo po predlogu (prijavi) oškodovan- ca, metode iskanja dolgoprst- nežev pa so odvisn^od vs<^e- ga posameznega-^ primera. ^ Kozjak tudi meni, da so pri teh 'ptevarah"^'^ igri večinoma majhni zneski, zato to ne predstavlja posebno velike družbene nevarnosti. A vendarle takšni in podob- ni podvigi delomrznežev re- sno ogrožajo podjetja, ki se s takšnim načinom dela ukvar- jajo profesionalno in brez pre- var. Tudi pri njih je prisotno vplačilo za stroške materiala in poštnine, zato ljudje niko- mur ne zaupajo več, podjet- jem pa tako posledično upada promet. Delo, ki ga takšna podjetja ponujajo, ponavadi obsega lepljenje kuvert, izde- lovanje spominčkov in podo- bic iz lesa, zlaganje svinčni- kov v komplete, ipd. S čim lahko potencialni spletkarji in njihovi kolegi z dolgoletno prakso računajo, ko s svojimi nenadnimi prebli- ski o kupu nepošteno prisluže- nega denarja ogrožajo stabil- nost slovenskih podjetij, je po- vedal Andrej Pavlina, pred- sednik Okrožnega sodišča v Celju. »Zagrožene kazni nihajo glede na znesek, ki si ga je osumljeni prigrabil na nezako- nit način,« pravi. Tako je pri manjši povzročeni premoženj- ski škodi predvidena zaporna kazen do enega leta ali plačilo globe, pri večji povzročeni premoženjski škodi (tj. pet ali več povprečnih neto plač) pa je zagrožena zaporna kazen od enega pa do osem let. Da pa ne bi tvegali in po nepotrebnem izgubljali denar je najbolje, če pokličete na Gospodarsko zbornico Slove- nije in preverite, ali podjetje, ki ponuja takšno vrsto dela, resnično obstaja. MC Sanacija vodololcov Visoke vode, ki so leta 1998 napravile veliko škode na vodotokih in objektih na njih, tudi Savinjski dolini niso prizanesle. Potem, ko še posledice poplave leta 1991 niso bile povsem odpravljene, so predlanske naredile lodatno škodo. Na Savinji so nekaj posledic že odpravili, trenutno gradijo jez na Polzeli, v tem !asu gradijo tudi Štrajharjev jez na Bolski (na sliki). Dela opravlja Podjetje za urejanje voda iz -elja, financirala pa jih ministrstvo za okolje in prostor. T. TAVČAR PLANINSKI KOTIČEK i Izleti v septembru Planinsko društvo Zlatarne Celje pripravlja do konca eptembra štiri pohode. Prvi bo v soboto, 16. septembra, na Raduho ter v Ledeno in kapniško jamo. Odhod bo ob 6. uri s postaje na Glaziji. Prijave prejemajo do 11. septembra. V nedeljo, 17. septembra bo 1. pohod po Loško-Zbelovski 'laninski poti. Odhod bo ob 6. uri s postaje na Glaziji. Prijave ■birajo prav ta^P do 11. septembra. V soboto, 23. septembra, vabijo na izlet na Amariano v Italiji. Mhod bo ob 5. uri s postaje na Glaziji. Prijave zbirajo do 18. '^ptembra. 30. septembra pa vabijo na turistično planinski pohod občine 'olzela. Odhod z osebnimi avtomobili bo ob 7. uri z avtobusne 'ostaje na Glaziji. Prijavite se lahko do 25. septembra. Za vse podrobne informacije so vam na voljo po telefonu '52-927. Pohod na Krn in Kočno Planinsko društvo Celje in planinska sekcija Koronarne- kluba, vabita na dvodnevni pohod na Krn, ki bo to soboto ^ nedeljo. Odhod bo v soboto ob 6. uri s postaje na Glaziji, od koder se 'odo odpeljali do Bohinja, sestopili pri Koči pri Savici in se tam ^zdelili v skupine, ki se bodo počasi začele vzpenjati najprej 'i^oti Komni, nato do Koče pod Bogatinom, Vratc itd. V nedeljo, 10. septembra, pa PD Celje vabi vse ljubitelje ''aninstva na pohod na Kočno. Odhod bo ob 5. uri s postaje na 'laziji. vse dodatne informacije pokličite Planinsko društvo -elje, telefon 492-48-51. MOJCA MAROT Čudoviti svet Karavank in Kamniško - Savinjskih Alp »Danes me ne bo doma. Tudi juri grem zdoma. Še nekaj dni me ne bo domov. Dolgo bom hodil in se potepal, in ne vem, kdaj se bom vrnil. Odšel bom v gore. V gorah ob naši severni meji je zares tako lepo, da se bom le težko kmalu vrnil domov. Pridite za menoj, počakal vas bom, kjerkoli želite. Pokličite me po telefonu 0609 64 00 20, da se dogovo- rimo, kje in kdaj se dobimo zato, da vam pokažem, kaj vse sem že videl lepega v našem prelepem gorskem svetu. Tega ne morem zamenjati ne za opevano tujino ne za bogastvo drugih ljudi. Kar pa sam še nisem videl lepega v Karavan- kah in Kamniško-Savinjskih Alpah, si lahko skupaj ogleda- mo v knjigi Mladinske knjige, za katero je pripravila besedi- lo in fotografije Ingrid Pilz.« To je za knjigo Julijske Alpe že drugo delo avstrijske pla- ninke in fotografije, ki se je odločila v knjižni izdaji pred- staviti naš zares čudoviti gorski svet. Ali je to konkurenca za naše ustvarjalce ali je to rekla- ma za našo deželo, ne moremo zagotovo ugotoviti. Vzemite si knjigo v roke. V njej boste našli opis 121 izletov, gorskih tur in plezalnih poti na obeh straneh gorske verige Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp, po- leg tega pa še 169 barvnih foto- grafij, od tega 49 panoram- skih. Kaj bi lahko reWi o foto- grafijah? Nič, prav nič slabega. Samo občudujemo lahko nji- hovo kvaliteto in lepoto sveta pod gorami. Posebna hvala ve- lja panoramskim fotografijam, saj vsaka izpolnjuje vse zahte- vane pogoje. Osvetljena kape- lica pred temnim drevjem z jasno podobo v njeni niši, pre- livajoče se barve v vseh letnih časih, prepadne stene nad me- glenim morjem, odsev gora v površini jezera, gradovi in graščine ter planšarski stanovi v naravnem okolju, ostre po- dobe objektov globoko v doli- ni ob čistem ozračju nas s časoma več ne presenečajo. Podobe domačinov, živali in rož, spomenikov in znamenj, planinskih koč in poti pod ostenji tudi v tej knjigi ne manjka. Uvodni del pa pojasnjuje vse, kar je dobro vedeti o tej pokrajini. To je opisano v po- glavjih: Območje in njegovi prebivalci. Spremembe skozi čas. Geološka zgradba. Poi- menovanja, Rastlinstvo in ži- valstvo, Koristni nasveti za iz- letnike, Zemljevidi, Nasveti za šoferje in kolesarje. Tako bo lahko prav vsak našel v tem vodniku kaj zanimivega zase. Ljudje v domači sobi vsaj lepe fotografije, šoferji začetne točke izletov, kolesarji nove možnosti za turo, zainteresi- rani pa tudi znanje o življenju žive in mrtve narave skozi čas. Fotomonografiji je dodana tudi drobna knjiživa - Vodnik, ki jo pohodniki lahko nosijo s seboj, saj so v njem vpisane vse omenjene poti z najvaž- nejšimi podatki: opisi poti s skicami. To delo zares toplo priporočamo popotnikom in planincem, pa tudi tistim, ki se še niste odločili doslej oditi v ta čudoviti svet. Poskusite s tem vodnikom v roki. CIRIL VELKOVRH Siliranje v polnem teku Zaradi letošnjih vremenskih razmer je spravilo vseh pri- delkov pohitelo za približno dva tedna, tako da so tudi koruzo pričeli silirati prej kot običajno. Ta namreč za kvalitetno silažo Re sme biti povsem dozorela, zato so jo, posebno na prodnatih tleh, opravili že veliko prej, kakovost pa kljub temu ni prav dobra. Sicer pa stroji za siliranje brnijo dan in noč. Na posnetku Cevzarjevi iz Andraža pri spravilu koruze za silos. T TAVČAR VSPOMIN Maks Korošec Pred dnevi se je na celj- skem pokopališču množica ljudi poslovila od Maksa Ko- rošca. ki je preživel tretje obdobje Življenja v Pongra- cu pri Grižah. Rodil se je v kmečki druži- ni v Jerneju pri Ločah, nato je dolgo živel in delal v Ce- lju. Delo ga je pripeljalo v Grevenbroich v Nemčiji, kjer je veliko prispeval k začetku prijateljevanja med današnjima partnerskima mestoma iz Slovenije in Nemčije. Tam je bil s svojo družino precej časa dejavni član slovenskega društva Celje. Med bivanjem v tujem svetu je ostal zvest sloven- skim koreninam, tako da so ponosni Slovenci tudi njego- vi štirje otroci, ki so odrasli in živijo na tujem. Ljubezen do naših krajev in domovi- ne nasploh je prenesel še na svoje vnuke, ki se dobro za- vedajo svojih korenin. In kot je poudaril ob zadnjem slo- vesu od Maksa Korošca go- vornik, nekdanji žalski žu- pan in njegov sosed Milan Dobnik, je pokojnik s svojo družino v najtežjih trenutr kih, ko se je Slovenija odloči- la za lastno pot, precej nare- dil za svojo domovino. Kljub temu, da je na tu- jem spoznal številne nove prijatelje ter bil zelo spošto- van, je ves čas hrepenel po rodni grudi. Tako sta si s soprogo Vero zgradila nov dom v Pongracu pri Grižah, kamor sta se priselila po upokojitvi, pred enim deset- letjem. Tukaj je bil posebno srečen, saj je spoznal veliko novih prijateljev ter užival v lepi naravi. V Grižah, ki so postale njegov novi dom. je poma- gal šoli. gasilcem in cerkvi, zato so ga njihovi predstav- niki pospremili k njegove- mu vseeno preranemu gro- bu. Umrl je nenadoma, zato se je v Korošcev dom, kije bil kraj veselja, naselila žalost. Žalost za človekom, ki je znal v času splošne sebično- sti živeti za skupnost. A. J. 36.« stiilMliMr2000 14 NASI KRAJI IN UUDJE Deset dni med počasnimi Japonci Celjska bolnišnica na mednarodnem polju izobraževanja in izmenjav izkušenj Bolnišnica Celje ima status učne bolnišnice v okviru Me- dicinske fakultete v Ljubljani, doc. dr. Radko Komadina pa je kirurg-travmatolog s statu- som fakultetnega učitelja, ki je bil to poletje, v okviru medna- rodnih izmenjav medicinskih strokovnjakov, deset dni na Ja- ponskem. S kakšnimi vtisi in sj>oznanji se je vrnil v domačo bolnišnico? Letos pozimi je bil na obisku v Sloveniji japonski strokov- njak - plastični kirurg gospod Satoshi Toh, univerzitetni pro- fesor in vodja klinike v Hirosa- ki, mestu, ki leži 800 kilome- trov severno od Tokia. Ogledal si je ljubljanski klinični center in medicinsko fakulteto, dva dni pa je namenil obisku celj- ske bolnišnice, predvsem nje- nemu urgentnemu delu. Bil je prijetno presenečen nad zmog- ljivostmi naših bolnišnic, nad tehnično opremljenostjo in predvsem kakovostjo sloven- ske medicine ter posebej celj- ske travmatologije in interni- stične intenzive. Docenta dr. Radka Komadino, ki je v okvi- ru Medicinske fakultete v Ljub- ljani predstojnik službe za razi- skovalno dejavnost, je njegov japonski kolega povabil, da mu obisk vrne, to pa se je zgodilo v avgustu. Naš kirurg je kot visi- ting profesor na japonski klini- ki predaval in vodil učno delav- nico. Tako se je začelo sodelova- nje, trajnejše povezovanje fa- kultetno izobraževalnih proce- sov tudi med Slovenijo in Ja- ponsko, podobno kot že pote- ka sodelovanje z Zahodno Evropo in Ameriko. Zaenkrat gre za dogovorjeni program iz- menjave mladih zdravnikov v času specializacije, torej za po- diplomsko izobraževanje slo- venskih medicincev. Visoka raven japonske medi- cine, ki je močno pod vplivom ameriške oziroma medicine za- hodnoevropskega tipa, dr. Rad- ka Komadino ni presenetila, presenetili pa so ga odnosi v okviru stroge bolnišnične hie- rarhije in nasploh odnosi v izra- zito konzervativnem okolju, ta- ko značilnem za deželo vzhaja- jočega sonca. »Gre za nam čisto tuje razmere in odnose, prav srednjeveške, tudi poniževalne. Pregovorna japonska pridnost pa je fama, ki se Evropejcu po- dre v trenutku, ko se sooči z japonsko storilnostjo. Japonski zdravniki resda marljivo delajo od osmih zjutraj do šestih zve- čer, a je njihovo delo za naše razmere zelo počasno in neu- činkovito. Na kliniki, kjer sem bil deset dni, imajo kar osem operacijskih mikroskopov, v celjski bolnišnici imamo le dva, a z njima dnevno opravimo de- lo na enakem številu pacientov kot japonski kolegi z osmimi mikroskopi. Si fia japonski zdravniki v svoji [X)časnosti in {)edantnosti vzajnejo veliko več časa za posameznega pacienta, ki mu posvečajo ure in ure po- govora, kar naši pacienti pogre- šajo. Na splošno pa se mi zdi katastrofalno poniževalen od- nos Japoncev do njihovih žensk. Jai")onci, ki so doslej ve- ljali za ljudi, ki zdravo živijo in so torej zdravi, so vse bolj bolni, že vsak tretji Japonec ima pre- komerno telesno težo, japonski moški se tudi vse bolj vdajajo alkoholu, zato so v porastu bo- lezni srca in ožilja. Zaskrbljujo- če so tudi hrbtenične deforma- cije Japoncev, povezane z nji- hovim načinom življenja, ko- municiranja in protokoliranja, katerega glavna značilnost je nenehno priklanjanje,« je o vti- sih med bivanjem na Japon- skem na kratko povedal Rad- ko Komadina, ki ima veliko zaslug za to, da se celjska bol- nišnica kot izobraževalni del slovenske fakultetne medicin- ske ustanove vse bolj uveljavlja tudi na mednarodnem polju izobraževanja. V tem šolskem letu je v fakultetnem načrtu mednarodna izmenjava enega zdravnika za čas šestih tednov, od tega bo medicinec, ki bo prišel k nam na specializacijo, polovico tega časa preživel v celjski bolnišnici. MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIČ Doc. dr. Radko Komadina ter profesor in plastični kirurg Satoshi Toh z Japonske. Sejem rabljenih učbenikov in šport Mladi liberalni demokrati pripravljajo v prostorih Mla- dinskega centra Celje na Mariborski cesti 12, v petek, 8. septembra, od 12. do IZ ure, v sodelovanju s cen- trom sejem rabljenih učbe- nikov in drugih šolskih po- trebščin. Mladinski center Celje pa se pridružuje tudi pobudi Ja- nje Romih, podžupanje Mest- ne občine Celje, ter poziva vse zainteresirane, da jim do konca septembra sporočijo svoje pobude in predloge za izboljšanje aktivnega preživ- ljanja prostega časa mladih v Celju na področjih športa in rekreacije. MC Prijetno snidenje bivših zaposlenih Hotela Štorman že drugo srečanje bivših zaposlenih v Hotelu Štorman (prej Celeia) je minilo v prijetnem vzdušju. Nekateri so delali v hotelu že od leta 1962, ko so ga odprli. Organizatorka srečanj Armela Vodeb, ki je hotel 10 let tudi sama vodila, upa, da bodo takšna srečanja bivših zaposlenih Hotela Štorman postala tradicionalna. Foto: GK DESKANJE PO SPLETU Novodobni radio O razvpitem Napsterju, na katerega so se poleg RIAA, ameriškega združenja glas- benih ustvarjalcev, spravili še takšni kalibri kot so Me- tallica in Dr. Dre, ste že goto- vo slišali. Saj veste, to je tisti program, ki si ga naložite na računalnik in potem lahko delite svoje MP3 datoteke z ljudmi iz vsega sveta. In ver- jetno ste slišali ali prebrali, da je Napster hudičevo po- pularna zadeva. Stvar pa se ni ustavila pri glasbi. Gnu- tella (gnutella.wego.com) namreč ponuja možnost, da lahko na podoben način de- lite z drugimi uporabniki In- terneta kar vse datoteke, ki se nahajajo na vašem raču- nalniku. Razglabljanje o tem, ali so tehnologije, ki omogočajo takšen, največkrat nelegalen prenos datotek, moralno upravičene ali ne, se mi v tem trenutku ne zdi smiselno. Za ilustracijo bom navedel le po- datek, da je v lanskem letu, ko se je s pomočjo takšnih in drugačnih programov nele- galno preneslo več milijard posnetkov pesmi, v glasbeni industriji zabeležili šest in pol odstotno rast pri prodaji no- silcev zvoka. In to v Ameriki, deželi z najbolj razvito inter-' netno infrastrukturo in nena- zadnje tudi spletno kulturo. Da, da, nekateri - med njimi je tudi Chuck D, vodja legendar- ne raperske zasedbe Public Enemy - so prepričani, da gre le za novi radio in za nove kasetofone. Toliko o tem, ali je bil multimilijonarski bes Metallice upravičen. Pri Gnutelli je stvar malce drugačna. Ker lahko z drugi- mi delite vse datoteke, hja, tudi cel disk, če hočete, kar vam seveda nihče ne priporo- ča, se težišče takoj prenese na nelegalen prenos program- ske opreme. Da bo stvar še hujša za tiste, ki takšno po- četje že nekaj časa poskušajo na vsak način ustaviti, je dejs- tvo, da Gnutella za razliko od Napsterja ne uporablja cen- traliziranih namenskih strež- nikov, kar hkrati onemogo{ preprosto »ukinitev sisten^j z enostavnim pritiskom n tipko. Stvar se namreč nahaj na tisočih in tisočih zasebnjj računalnikih, poizvedovanj pa je bolj ali manj anonimno Hec, a ne? Kak vse skupaj deluje? Rj čunalniki se med sabo povj zujejo v takoimenovan _bbhorizonte«, v katerih s nahaja tudi po 10.000 računal nikov. Ti horizonti se zopf povezujejo med sabo v velilt omrežja. In kako poteka iska nje? Vaš iskani niz, ki je inn datoteke ali njen opis, se naj prej posreduje vašim najblii jim sosedom v tem omrežju,i ga posredujejo naprej svojij sosedom in tako naprej. Pi teoriji povezovanja naj bi z posredovanje določene infoi macije itak bilo dovolj že šeš nivojev, oziroma stppenj. | vsakem primeru pa na konci za tisto datoteko poizveauji že toliko računalnikov, da ji praktično nemogoče ugotovi ti, od kod zahteva izvira. Stva je podobna tudi pri samen prenosu datoteke, čeprav n popolnoma anonimna, tod nikjer se ničesar ne zapisuje kar pomeni, da ni nekega cen tralnega zapisa, po katerem b ■ se dalo izslediti, da ste si tegi in tega dne, ob tej in tej uri, i pomočjo Gnutelle prekopiral to in to datoteko. Če v vsem skupaj že viditi mednarodno piratsko zaroto mi dovolite, da vas pomirim Močno dvomim, da bo iz ključno zaradi novih tehnolo gij propadla ena sama glasbe- na založba ali softverska hiš3 Za temi sistemi se ne skriv« nenasitna sla po dobičku, afli' pak preprosta želja po omf gočanju povezovanja me® ljudmi. Propadli bodo sam^ tisti, ki ne bodo pravočasnt vključili radia. Vas j a Ocvirt vasja@kibla.ori Darujte kri Rdeči križ Slovenije vabi na, septembrske krvodajalske akcij^^ V Ločah lahko darujete kri jutri, v petek, 8. septembra, » Rogaški Slatini (»pri Guterju«) 14. ter 21., v Rimskih Tophcah 18' v Slovenskih Konjicah 27. in 28. ter v Zrečah 29. septembra. P- 36. Mptonber3000 POLETJE Z NOVIM TEDNIKOM 15 rs? ■ Oltar čistih pogledov Hom je kljub skromnim 607 metrom višine princ lepega rozgleda Zabukovski planinci so ^j^ljeno povesili nos, ko so prebrali zapis o Magičnem ^kotniku, treh cerkvah, ki |)dijo nad Savinjsko. Da smo pozabili na njihov ponos, cerkev svete Magdalene in pragov planinski dom na Homu. Na prednjo stražo l^rzliškega pogorja in eno najlepših razglednih točk Savinjske doline. Sveto Kunigundo, sveto Je- drt in Marijo Lurdsko pozoren popotnik, ki ne zre vsak dan v njihova daljna pročelja na vzpetinah, takoj opazi in za- futi, kot da jih povezuje ne- vidna nit, dobrodejna mreža mogočnih silnic. Cerkev svete Magdalene na Homu pa je sa- motna svetnica, ki na vrhu prijaznega hriba varuje njego- ve bregove in domačije. Men- da spada med starejše cerkve, zgrajene v gotskem slogu. Ne- rj posebnega je njen zvonik, stoji nekaj metrov od same jcerkve. V njem so včasih viseli trije bronasti zvonovi, eden icelo z letnico 1360. Med prvo svetovno vojno pa so požrešne bjaške topilnice dva zvonova m za 28 kilogramov bronastih piščali iz orgel pretopile v se- jalnike smrti. Danes sv. Mag- dalena znova prepeva s tremi zvonovi, saj so že leta 1923 tarani kupili dva jeklena, na začetku sedemdesetih pa so jim v Ferralitu vlili še tretjega bronastega. Pribhžno enkrat da mesec imajo na Homu tudi Bnaševanja, ki jih vodi pre- boldski župnik. Dostop do vrha Homa je tako enostaven, da ga najbolj športno zagreti okoličani izrabljajo kar za vsakodnevno rekreacijo. Peš pot iz Žalca preko Griž, Pongraca ali Be- zovnika traja za zelo zmerne hodce dve uri. Podobno dolgo bodo porabili iz Šempetra prek Šešč in Matk, iz Zabuko- vice pa je po planinskih meri- lih ena ura. Najbolj lagodni se bodo z avtomobilom pripelja- li do parkirnega prostora tik pod vrhom in nato v dvajsetih minutah prišli nanj. Zabukovski planinci so lah- ko resnično ponosni na Hom in Dragov dom vrh njega. Okolica je urejena do zadnje potankosti, kot da bi na njej svoje planinske sanje uresni- čil eden od versailleskih vrt- narjev. Postrižena trata, nikjer niti ene smetke, bohotni nasa- di rož in snažen ter ličen dom, ki je kljub vsemu ohranil pla- ninsko domačnost in prepro- stost. Morda te za hip zmoti le avtomat za pikado, za katere- ga se zdi, da je bog si ga vedi od kod treščil v enega od ko- tov največje jedilnice in tam turobno občepel. Medaljo za zasluge kaže prav gotovo pri- peti oskrbnikoma, Ivanu in Mariji Pinter. Ob sobotah in nedeljah, ko so uradno odprte hribovske dveri, mize strum- no pripravljene čakajo na go- ste. Ko smo prejšnji teden pri- sopihali vrh razoglavega oča- ka, so na njih ždeh skrbno pripravljeni pogrinjki s sve- žim sadjem. Skoraj nam je bilo nerodno trgati grozdne jagode s pecljev, kot da skru- nimo domačnost tihožitja. »Ja, planincev je vsak konec tedna kar nekaj. Poleti sicer malo manj, jeseni pa jih je vedno dosti,« sta razlagala na senčnatem vrtu ob vhodu, v katerega sipajo venci nagelj- nov. In brž razložila, od kod ime Dragov dom. »Drago Oc- virk je bil čevljarski mojster v zabukovškem rudniku lignita. In zagret planinec. Tako za- gret, da so na njegovo pobudo ustanovili planinsko društvo v tem kraju.« Njegovi nasledni- ki so ga v zahvalo ovekovečili na planinski koči vrh Homa. Ta je sredi šestdesetih nastala v stari mežnariji, ki so jo te- meljito prenovili, in nato ves čas dograjevali in izboljševali. Tako imajo sto sedežev v jedil- nicah, štiri sobe z dvanajstimi posteljami in 21 skupnih le- žišč. Da so Zabukovljani srčni hribolazci, dokazuje tudi ste- na v eni od jedilnic, nekakšen hribovski božji kot, poln foto- grafij, slik in posvetil prijate- ljem, lepim vzponom, goram. Zadnja pridobitev doma je razgledna terasa. Udobno zleknjeni v stole ob jasnem in čistem dnevu srkate radost le- nobnega užitka, ko s pogledi počasi drsite po razpotegnje- nosti Savinjske dohne, do Sa- vinjskih Alp, Paškega Kozja- ka, Pohorja, Konjiške koče, Donačke gore in Boča. Tako kot večina vzpetin Mrzliškega pogorja tudi Hom obdajajo skrivnosti in legen- de. Menda so bile pod njim ravbarske jame, v katere so roparji skrivali naropane za- klade. Bolj resnični so ostanki gomilnih grobišč v gozdovih med Grižami in Šeščami. Še danes je vidnih petdeset go- mil, več kot trideset pa je že prekopanih. V eni od njih so našli grobno žaro in bronasto posodje ter okrasje. Najbolj zanimivi pa so sle- dovi kolen v bližini kapelice na grebenu Homa. Legenda govori, da je mlado dekle pod Homom paslo ovce. Zagleda- li so jo lovci, ki jih je vodil očitno precej razuzdan graš- čak, saj so se pognali na lov za mladenko. Ta je bežala proti vrhu Homa, ko pa je omaga- la, je pokleknila in prosila sveto Magdaleno za pomoč. Greben je zavila gosta megla, graščak in lovci so izgubili sled za njo, ostali so le sledo- vi kolen. Med spuščanjem po maka- damski cesti smo se ustavili ob starem kozolcu, trdno vpe- tem v travnato kotanjo, kot da je tam že od vekomaj. Na klopi ob bližnji kmetiji je se- del očak, včasih pogledal pro- ti turističnim firbcem, a se ni dal preveč motiti v svojem miru. »Ja, kozolec tam stoji že kakšnih 75 let,« je dejal, ko smo ga pobarali, koliko je star. »Ampak prej je več kot sto let stal na drugi strani hiše, mi je povedala mati.« Za hip je pomolčal, potem pa poino- droval: »Veste, še vedno je iz prvega lesa, tak, kot so ga naredili pred dvesto leti. Vča- sih je bil les boljši, vidite, koliko je zdržal. Sedaj pa ga v desetih letih pobere črv. Pa tudi sekati so včasih znali ob pravem času, pozimi, ko je les mrtev. Ne pa tako kot danes, ko sekajo vse prek, kakor se komu zdi.« SEBASTUAN KOPUŠAR Planinsko društvo Zabu- kovica, ki letos praznuje svojo petdesetletnico, bo v soboto ob 14. uri pri Drago- vem domu na Homu razvilo nov društveni prapor. Vabi vas, da se udeležite slove- snosti in naužijete svežega zraka ter lepih pogledov. Svoj prostor so na vrhu hriba našli tudi jadralni padalci, užitek čudovitega razgleda pa je dan vsem obiskovalcem. Sveta Magdalena je zaščitnica homske cerkvice, ki imn značilen, od glavne stavbe ločen zvonik. > ^a Hom vodijo poti skoraj z vseh strani, od vznožja do vrha pa ^i najbolj počasni ne bodo potrebovali več kot dobro uro. Marija in Ivan Pinter sta duša Dragovega doma na Homu. Seveda skupaj s svojima štiri- nožnima kosmatincema, ki prva pozdravita planince. Šf. 36. • 7. september 2000 16 REPORTAŽA ■■: ■ Umetniki nadkompenzacije Zgodbe slepih in slabovidnih, ki so se uspeli uveljaviti na različnih področjih, spreminjajo pokroviteljski odnos do slepote »Namen mojega pisanja je razbiti tabuje in predsodke o slepih, ki jih imajo mnogi za siromake in nemočne, ki ne morejo skrbeti zase,« je zapisal profesor zgodovine in so- ciologije Stane Padežnik, v mladosti Konji- čan, danes Ljubljančan, avtor knjige Ustvar- jalnost ne pozna teme. Predstavil je triinšti- rideset slepih in slabovidnih iz različnih koncev Slovenije, ki jim je uspelo domala genialno nadkompenzirati slepoto in se uve- ljaviti v svetu videčih. Prav to okolje jim je marsikdaj s pokroviteljsko uslužnostjo naj- prej ponujalo belo palico, ki je večinoma niso hoteli sprejeti, ker so življenju kos s prenekaterimi drugimi sposobnostmi, tehni- kami gibanja in komunikacije. Menijo pa, da morajo biti slepi pri izobraže- vanju in delu neprimerno boljši v primerjavi z ljudmi, ki imajo zdrave oči - da dosežejo enak ali večji učinek. Med portretiranci, ki jih je v knjigo uvrstil Stane Padežnik, jih deset prihaja iz celjske regije. Igralka, terapevt, rezbar Osemindvajsetletna Sonja Pušnik iz Nove Cerkve je diplomirana defektologinja, tudi igralka, radijska voditeljica in povezovalka na prireditvah. Še preden je dopolnila šest let, so jo skušali pripraviti na sprejem v Zavod za slepo in slabovidno mladino in tedaj jo je pedagog našel v oranžnih, narobe obutih škor- njih. Skrila se mu je in ni hotela sodelovati. Od rojstva je zaznavala le minimalno svetlobo in zgodnja ločitev od staršev je bila cena šolanja, ki jo je morala vzeti v zakup. Med študijem je vodila vrtec za slepe in slabovidne otroke, opravila več kot 50 samostoj- nih predstavitev o potrebah in življenju slepih, zanjo pose- bej dragocena izkušnja pa je vodenje oddaje, namenjene slepim, na Radiu Ognjišče. V zgodnjem otroštvu, ob padcu v apneno jamo, je apno Srečku Plešniku zalilo tudi oči. Pri štiriindvajsetih se je podal v študentske klopi viso- ke šole za zdravstvo in postal odličen fizioterapevt, Id ima danes v Pirešici pri Velenju zasebno zdravstveno prakso. Izumil je posebno palico za rehabilitacijo rame in jo pa- tentiral za območje Evrope, kjer jo že s pridom uporablja- jo. Njegovi pacienti, ki jim je že pomagal, posredujejo dru- gim najbolj prepričljivo izro- čilo. »Moj hobi je arhitektura, v kateri se izpopolnjujem tako kot v fizioterapiji, med obema pa je neka notranja vez - trodi- menzionalnost, brez katere ni ne fizioterapije ne arhitektu- re,« je v knjigi Staneta Padež- nika izjavil fizioterapevt, ki namerava delati do polne po- kojninske dobe. Upokojitev pri štiridesetih bi bila zanj degradacija in ponižanje. Srečko Plešnik pomaga s fi- zioterapijo, Franci Kresnik iz Šentvida pri Grobelnem pa z zelenimi zdravili. Še bolj kot zeliščar je risar, rezbar in kmetovalec. »Poznam popol- noma slepe in brez rok, ki ravno tako delajo in se veliko bolje znajdejo v življenju kot tisti, ki vidijo. Znajdejo se v največjem prometu v Ljublja- ni in hodijo sami v službo. Te ljudi je treba občudovati, ne mene, ki mi manjkata samo ena roka in eno oko. To ni nobena katastrofa,« meni Franci Kresnik. Po nesreči pred tridesetimi leti, razneslo je staro granato ob prenavlja- nju hiše, je mladi hrust, prej karateist in dvigovalec uteži, moral preseči samopomilova- nje. Najsrečnejši je, kadar us- tvarja. Tudi vinograd v veliki strmini, na kateri ima petsto trsov, obdeluje sam. Pravi, da slepi ljudje niso problematič- ni ne zase ne za družbo, prob- lematični so tisti, ki dobro vidijo in se delajo slepe. Podjetnik, vedeževalec, vodnik Ročna granata je vzela roko in vid tudi Adolfu Videnšku, ko je bil star sederti let. Danes je magister prava in samostoj- ni podjetnik, direktor podjet- ja s pravnimi storitvami Avto- vid in invalidskega podjetja Svetloba v Celju. Po njegovih besedah je »za ljudi s poško- dovanim vidom še posebno pomembno, da znajo prisluh- niti glasu sogovornika. Ne be- sedam, ampak glasu, barvi glasu, intonaciji, napetosti oziroma sproščenosti v glasu. Ljudje, s katerimi se moram kaj pogovoriti, me težko pe- ljejo žejnega čez vodo. Takoj začutim, kako se bova s sogo- vornikom pogovarjala. Ali dobro ali slabo. Če je mimiko mogoče igrati, se glasu ne da. Glas človeka izdaja, izdaja njegovo razpoloženje, zadre- go, iskrenost ali neiskrenost«. Za ustanovitev podjetja je potrebna drznost in Anton Žerak iz Šmarja pri Jelšah, živilski tehnolog in samostoj- ni podjetnik, jo je imel. Kot štirinajstletni fant je izgubil eno oko in pozneje doživel še poškodbo na drugem očesu. »Prej sem bil dinamičen člo- vek, veliko za volanom, po- tem pa nenadoma tema, miro- vanje in omejeno gibanje. Po- treboval sem precej časa, da sem razčistil sam s sabo, našel svoj prostor, v katerem sem se počasi privajal na novo življe- nje in začel sprejemati nove tehnike premagovanja ovir. Bele palice nisem mogel spre- jeti. Morda zato, ker imam izredno dobro orientacijo, ne smem pa se med hojo zamisli- ti,« pravi direktor podjetja, ki je brez sodelovanja drugih ču- til, ki dopolnjujejo zaznava- nje z ostankom vida, praktič- no slep. Vili Ojsteršek, telefonist in podjetnik, je zaradi zelene mrene slep od rojstva. Svoje podjetje za trženje informacij je postavil na noge z vedeževa- njem po telefonu iz navadnih igralnih kart, ki si jih je ozna- čil z Braillovimi znaki. Posre- duje tudi druge informacije, od prodaje do nakupa nepre- mičnin in naprej. Trudi se biti pred vsemi. »Zadnja, najbolj nora ideja,« je izjavil Stanetu Padežniku,»je prišla od neko- ga, ki bi tako kot jaz rad sam vozil avtomobil s pomočjo ne- kakšnega avtomatskega šofer- ja oziroma računalniškega vo- denja na podlagi zvočnih uka- zov, podprtega z najsodobnej- šim načinom zaznavanja spre- memb v okolju in v smeri vožnje. Opira se na dosežke ameriške vojske, ki je že pred leti izdelala tovorno vozilo s samodejnim vodenjem za vožnjo po najtežjih terenih.« Med tistimi, ki jih slepota ne ovira, je prav gotovo Edi Vodeb, kovinar, telefonist, igralec in organizator turistič- nih potovanj. S svojim vodi- čem je na Kopah presmučal vse proge, tudi najzahtevnej- še. Dokončno je zaradi glav- koma oslepel pri petindvajse- tih letih, pred tem je bil dva- najstkrat operiran in očala zanj so postajala vse debelej- ša. Kako človek, ki je doslej organiziral najmanj šestdeset izletov, letovanj ali potovanj, obvladuje organizacijo in množico ljudi, če popolnoma nič ne vidi? Zdi se mu logično in enostavno. Ko prime vrata avtobusa, je doma. Kadar ni zaposlen z izleti, izdeluje ma- krameje in z njimi zalaga večje cvetličarne po vsej Sloveniji. Glasbenik, pesnik, psiholog Komponist in glasbenik Franc Žerdoner iz Lip j a pri Velenju je bil svoj čas atlet, a je šport opustil zaradi glasbe. Komponiral je že kot osnov- nošolec in igral harmoniko, star dvajset let pa je prevzel vodenje ansambla Šaleški fantje, ki bo kmalu praznoval tridesetletnico. Rojen v astro- loškem znamenju bika ni sa- mo trmast, temveč tudi ob- čutljiv in romantičen. Niso mu blizu novodobna iskanja v različnih glasbenih zvrsteh, a rad ima zborovsko glasbo, klasični jazz in starejšo kla- sično glasbo. Prepričan je tu- di, da se glasba, v kateri se ponavljajo akordi in »mašino ritmika«, kot na primer pri tehnu, ne more niti primerja- ti s povprečno narodnozabav- no glasbo. Prva ljubezen Vlada Skale- ta, celjskega pesnika in glas- benika, je bila kitara. Pedago- gi so mu odsvetovali vpis na srednjo glasbeno šolo, ker je imel le majhen ostanek vida in ubogal jih je, a le za nekaj časa, saj je kasneje šolanje vendarle dokončal, čeprav z veliko truda, ker ni videl not. Biti uspešen glasbenik, ne da bi videl notni zapis, je silno težko, pravi, to uspeva le red- kim posameznikom v svetu, kot so Ray Charles, Stevie Wonder, Jose Feliciano, v kla- siki pa jih skorajda ni. Igral je pri različnih skupinah in z znanimi imeni. Odkar pomni, ga spremlja tudi poezija. Izdal je tri pesniške zbirke. Poseb- nost nekaterih pesmi, kritii^ so jih označili za ekperimen. talno liriko, je v tem, da sq pisane z ženskega zornega k(t ta. Ne pozna formalizma ne na stilni ne na vsebinski ravnj; Stane Padežnik je na po. dročju socialnega dela pred- stavil psihologa Braneta Bu- ta, dolgoletnega in uspešnega direktorja Centra za socialno delg Celje, ki se je konec lan- skega leta upokojil. O njego- vem življenju in izredni nad- kompenzaciji slepote smo že pisali pred kratkim. Med por- tretiranci je tudi Celjan Matq' Žnuderl, podjetnik in diplo- mirani psiholog. Dokončno je oslepel v sedmem razredu os- novne šole in upal, da je stanje začasno. Iluzije so padle in uspelo se mu je prebiti naprej. Danes je zaposlen v vzgojni posvetovalnici centra za so- cialno delo in kos je tako pi sarniškemu kot terenskemu delu. Kako nastopi v najtežjih trenutkih med obravnavo, če strank sploh ne vidi? »Kadar so ljudje razburjeni, ni težko ugotoviti. Huje je, če si molče pretijo in kažejo osle. V takem primeru rečem: Če boste na- daljevali s tako komunikacF jo, bomo pogovor prekinili!«' ■■■■■Hi KSENUA LEKIČ »Do slepih in slabovidnih se ljudje še vedno vedejo usmiljeno, kar pogosto izhaja iz ne- poznavanja sposobnosti, ki jih slepi imajo ali jih lahko na novo razvijejo,« meni Stane Pa^žnik, avtor knjige Ustvarjalnost ne poz- na teme. v kateri je predstavil tudi deset portretirancev iz celjske regije. Bučno olje v Avstralijo Med letošnjimi olimpijski- mi igrami v Avstraliji bo Slo- venija zastopana z odlični- mi športniki in njihovimi spremljevalci, mnogimi turi- stičnimi in drugimi predstav- niki, kulturnimi in glasbe- nimi skupinami, med kateri- mi bodo tudi Štajerskih 7 iz Slovenskih Konjic in celo s prvim odličnim bučnim ol- jem oljarja Aleksandra Ša- nige iz Mel pri Radencih. Prvo pošiljko 2000 steklenic dišeče tekočine, ki je tako zna- čilna za Slovenijo, zlasti Prek- murje, je Aleksander Šaruga že poslal v daljnjo Avstralijo s pomočjo Radencev, drugo po- šiljko pravkar pripravlja. »V začetku smo bili v skr- beh, kako se bo vse skupaj končalo,« pripoveduje zado- voljni oljar Aleksander Šaru- ga. »Pripravili smo ustrezne etikete, na katerih je tudi" naš zaščitni znak ob znaku firme Marco Polo, ki je med največ- jimi v Avstraliji. Prvi odmevi na naše bučno olje so odlični in upam, da bomo z izvozom nadaljevali ter ga povečevali.« Okoli lepo urejene Šarugo- ve domačije je vse rumeno buč, ki se v oljarni spreminja- jo v imenitno olje. Za liter čistega bučnega olja se porabi 2,5 kg bučnega semena. Sicer pa na domačiji pripravljajo tudi domač kis, druga olja. razna semena, kašo, zdravilne napitke in še kaj bi se našlo. Aleksandra Šarugo pa najbolj jezi to, da se na trgu pojavljajo različna bučna olja, ki jih sam imenuje »pikolo« po smešno nizkih cenah, ki zbijajo ugled pravemu bučnemu olju. »Za- vajanje kupcev škodi vsem proi- zvajalcem kvalitetnega bučne- ga olja na Štajerskem in dru- god po Sloveniji,« meni Šaru- ga, ici ima med kupci tudi veliko obiskovalcev s Celjske- ga. In njegova želja? »Uspeh v Avstraliji in da bi doma sedli za mizo vsi oljarji, uskladili cene in s kvaliteto bučnega olja nastopili na veli- kem evropskem tržišču.« OV Šf. 36. • 7. september 2000 NASI KRAJI IN UUDJE 17 Maks vozi maksimalno Maks Pišotek je uspešen gorsko-hitrostni tekmovalec - S svojim doma predelanim yugom v hrib s prek 100 km/h j^aks Pišotek, učitelj prak- jlaega pouka na Srednji stro- ipvni in poklicni šoli Celje, nekaj let s svojim vozilom iPiJeluje na gorsko-hitrost- ^ tekmovanjih do 1400 ccm. m- »Gorsko-hitrostno tekmova- ^ ni rally, ker poteka na ^gih progah, voznik nima flvoznika, sodelujoči avtomo- jli pa imajo manjšo dovolje- 0 prostornino motorja,« je jzložil, ko sem ga zmotil med edagoškim delom v delavni- jšole. »Tekmuje se po prib- il štirikilometrskih asfalt- ih odsekih, začetek je ob znožju, cilj pa na vrhu hriba, lajbolj znane dirke te vrste fi nas so pri Ilirski Bistrici, a Grgarju pri Novi Gorici, na torjancih in Bogenšperku pri itiji. Po treh trening vožnjah le^jo tri vožnje, katerih časi E seštejejo, zmaga pa voznik, 1 jih je za progo po treh ožnjah porabil najmanj časa. i šport je širši javnosti še eznan, saj ga v medijih ni. Pri as se z njim ukvarja kakšnih eset ljudi, a na tekmovanja ridejo tudi tuji vozniki.« Njegov yugo ima prostorni- 0 motorja 1300 ccm, z njim a se je ukvarjal več kot pol ita. »Za sodelovanju na tak- lem tekmovanju je dovolje- 0 vozilo preoblikovati, toda strezati mora standardom ho- lologacije, ki določajo, do olikšne mere je lahko vozilo premenjeno. Pri svojem yu- u sem dodelal motor, me- jalnik in podvozje, obese so olj učvrščene, drugačna je JToserija, voznikova kabina a je ojačana s cevmi in zato olj zaščitena,« razlaga. Maks je letos v zelo dobrem oložaju, da osvoji tudi pokal 1 skupno zmago, ki ga prej- me najboljši iz sedmih tekem: »V petih dirkah sem dvakrat zmagal, dvakrat sem bil drugi, enkrat pa sem zaradi okvare odstopil, zato si trenutno de- lim prvo mesto.« Pred prihaja- jočima dirkama v Stubičkih Toplicah in Buzetu na Hrvaš- kem je optimist. Maksu Pišotku pri njego- vem hobiju z brezplačnimi storitvami in materialom po- magajo avtokleparstvo Fan- tinatto Laško, avtoličarstvo Kostanjšek Laško, proizvod- nja zavornih elementov Sin- ter Ljubljana, s finančnimi sredstvi pa EEA Medved Laš- ko, A&A Vesenjak Laško, Pi- berija Špica Laško in drugi manjši sponzorji. Gorsko-hitrostno dirkanje ni nenevaren šport. »Maksimalna hitrost, ki jo lahko doseže mo- je vozilo, je v skladu s skrajša- nim menjalnikom, prirejenim za hrib, 150 km/h, najvišjo povprečno hitrost, 112 km/h, pa sem dosegel v Gorjancih,« pojasnjuje Maks. Pri takšnem divjanju navkreber ni nič čud- nega, če so poleg zmag in adre- nalina sestavni del tega športa tudi nesreče. Maks je doživel že vse, tudi »totalko je že nare- dil«, ko ga je v Ilirski Bistrici odneslo z ovinka, a jo je na srečo odnesel brez poškodb. Maksu, ki ga sodelavci poz- najo kot zgovornega šaljivca, priprave in samo dirkanje vza- mejo dosti časa, finančno mu pomagajo tudi pokrovitelji, vseeno pa mora del stroškov kriti sam. Upa, da bo »njegov« šport s pomočjo medijev sča- soma postal širše znan. PRIMOŽ CIRMAN Maks Pišotek ob svojem predelanem yugu in trofejah z gorsko-hitrostnih tekmovanj. Skupaj jima je lepo Zakonca Krušic iz Zadobrove sta po petdesetih letih ponovno stopila pred oltar in tako potrdila stare zaobljube Terezija in Alojz Krušič lju- bita naravo. Že od malih nog sta vajena dela na zemlji, saj sta bili njuni družini kar številčni. Terezija je odraš- čala skupaj s šestimi brati in eno sestro, Alojz pa s štirimi brati in dvema sestrama. Do- ma je bilo treba pridno delati in skrbeti za živino. Otroci so kaj kmalu spoznali nepri- zanesljiv svet odraslih, ki ni poznal izgovorov. Tako se je Terezija že pri petnajstih zaposlila v tovarni emajlirane posode - sedanje- mu Emu, kjer je ostala šest let, vse do vojne. Ta ni prizanesla zlasti mlademu Alojzu, ki je moral kot sedemnajstletni fant na delo v Nemčijo. »Od tam sem odšel v Avstrijo in Franci- jo, potem pa na fronto v Itali- jo,« se je spominjal Alojz. »Po enem tednu sem si poškodo- val nogo, zato so me poslaU v bolnišnico. Nato so me znova poslali v Nemčijo, da bi se dokončno pozdravil. Po treh mesecih bi moral nazaj na fronto, a sem ušel domov. Kot slepi potnik, skrivaj e iz vago- na na vagon, sem končno pris- pel nazaj domov.« Žal pa s tem vojaščine še ni bilo konec. Za dve leti je odšel v Čakovec, kjer je vodil skupino, ki je skrbela za popravilo kasarn, ponosno pove. Terezija se je po vojni zapo- slila v tovarni sadnih sokov in marmelade. Z Alojzem sta bi- la skoraj soseda, tako da sta se poznala že od prej. Usodna pa je bila prvomajska veselica, na kateri sta prvič skupaj za- plesala. Nedolgo zatem sta se poročila. Alojz je takrat delal pri Betonu in ostal tam vse do upokojitve. Krušičeva sta si štiri leta kasneje na zemlji, kjer je ne- koč stal Terezijin dom, zgra- dila novo hišo in si ustvarila družino. Rodila sta se jima hčerka in sin, ki je tudi ostal doma. »Tukaj imava nekaj zem- lje, tako da lahko precej zele- njave pridelava kar sama. Ra- da skrbim za rože, mož pa ima veselje z našo teličko Moj- co. Imava tudi kokoši, tako da nama nikoli ni dolgčas,« je dejala Terezija, Alojz pa do- dal: »Dokler bova lahko še sama skrbela zase, bova kar zadovoljna.« Sicer pa se ima- ta še vedno rada, pravi Terezi- ja, čeprav se še vedno kdaj tudi skregata. »A tam, kjer se ne kregajo, ni ljubezni,« se je nasmehnil Alojz. Rada se za- bavata in ne zamudita skoraj nobene zabave z upokojenci. Ko se skupaj zavrtita ob glas- bi, se spomnita prvega skup- nega plesa, ki je združil njuni življenjski poti. BOJANA JANČIČ Poročno slovesnost, ki je bila v cerkvi na Ljubečni, so jima pripravili domači, njuni priči pa sta biU vnukinji Maja in Mateja. Vec kot 400 cvetov C)ature so pri ljubiteljih cvetja zelo priljubljene, saj skrbno nego nagradijo z obiljem prelepih *^tov. Prav zaradi svoje lepote imajo številna domača imena, kot kraljica noči, angelska ""fcenta, kraljevska trobenta itd. Tudi Janja Germadnik s Polzele je vzgojila daturo, ki je '^Bnala več sto cvetov. Je pa ta lepotica silno strupena, tako da je treba biti z njo previden. V ^avi je pač tako, kot pravijo lovci, da se v najgrših grmih skrivajo najlepši zajci, v najlepšem •^tju pa se skriva najostrejše trnje ali strup. T. TAVČAR ESHEBSHI 18 NAŠI KRAJI IN UUDJE Vadba gimnastike pod budnim očesom vodje skupine Tatjane Braček. Za lažjo izbiro Športna šola omogoča otrokom, da odkrijejo svoj šport z začetkom letošnjega šol- skega leta odpira v telovad- nicah celjskih osnovnih šol vrata tudi sedaj že tradicio- nalna občinska športna šo- la, namenjena učencem od prvega do četrtega razreda. Program, ki sta ga pripravila strokovna služba Športne zveze Celje in občinski odde- lek za družbene dejavnosti, omogoča otrokom, da spoz- najo številne zanimive špor- te in si izberejo svojo šport- no pot. Športna šola, ki jo je pred desetimi leti zasnoval profe- sor športne vzgoje na Srednji strokovni in poklicni šoli To- ne Goršič, je po nekaj spre- membah sedanjo obliko dobi- la pred tremi leti. Otrokom omogoča, da v šolskem letu hkrati z razvojem svojih os- novnomotoričnih sposobnosti spoznajo od osem do deset športnih panog, kar jim omo- goča lažjo izbiro športa, s ka- terim se bodo kasneje aktivne- je ukvarjali. »Pri otrocih veli- kokrat opazimo, da se za šport- no udejstvovanje napačno od- ločijo na podlagi poznavanja samo enega športa, ponavadi tistega, s katerim se ukvarjajo tudi njihovi prijatelji, nato pa po letu ali dveh mučenja ugo- tovijo, da jim ne ustreza in velikokrat za vedno prenehajo z aktivno vadbo,« ugotavlja Bojan Bajec, sekretar Športne zveze Celje. Športna šola tako poteka dva- krat tedensko v domačih telo- vadnicah, kjer otroci izboljšu- jejo osnovnomotorične spo- sobnosti z gibalnimi naloga- mi, na spretnostnih poligo- nih, igrami z žogo..., hkrati pa se naučijo glavna pravila os- novnih športnih panog (atleti- ke, rokometa, nogometa, od- bojke...). Vadbo vodijo veči- noma domači športni pedago- gi, Bajec pa trdi, da od zuna- njih sodelavcev zahtevajo us- trezno pedagoško izobrazbo. Posebnost in hkrati velika prednost tega programa je obisk strokovnjakov posameznih športnih panog, ki otrokom predstavijo posamezne športe (borilne veščine, aerobiko, akrobatiko - gimnastiko, na- mizni tenis...). Športe izberejo na podlagi zanimanje skupine. Poleg tega otroci vsak mesec vadijo na drugem športnem ob- jektu. V ŠRC Golovec roko- met, odbojko, košarko, bad- minton, tenis, kegljanje, atlet- ske discipline na atletskem sta- dionu, ježo na konjeniškem poligonu, obiščejo drsališče in bazen, popeljejo jih celo na Šmartinsko jezero, kjer spoz- najo osnove ribolova. »Prav slednje se je izkazalo za zelo privlačno in zanimivo, saj najm- lajši spoznajo osnove ekologi- je in ribjega življenja. Strokov- njaki jih seznanijo z ribičijo, na koncu pa lahko sami namo- čijo trnke,« pravi Bajec. Hkrati imajo s trenerji posameznih panog dogovor, da otroke v svoje vrste povabijo šele po koncu programa športne šole." Vanj se vsako leto včlani prib- ližno dvesto otrok. Vpisovanje poteka v septembru, mesečna članarina za vse naštete aktiv- nosti pa znaša dva tisoč tolar- jev. Vsi učenci nižjih razredov osemletk bodo dobili umike za vadbo v posamezni telovad- nici, kjer se lahko tudi prijavi- jo, ob vpisu pa prejmejo maji- co športne zveze. Ta tudi daje informacije o programu in po- teku vadbe, dosegljivi so na telefonu 412-102. »Po koncu šole vsak otrok dobi podatke o vseh športnih panogah, ki jih je obiskal in klubih, kjer lahko z vadbo nadaljuje na višji ravni. Mo- ram reči, da je šola odkrila že nekaj zelo nadarjenih in sedaj vrhunskih športnikov,« je po- nosen Bajec. SKO Od pionirckov do veteranov Na nedeljskem tekmovanju ekip gasilske zveze Vojnik - Dobrna so se pomerili gasilci od najmlajših do najstarejših. Prvo mesto med pionirji so dosegli Frankolovčani, med pionirkami pa so bile najboljše gasilke iz Nove Cerkve. V konkurenci mladincev so zmagali dobrnški gasilci in gasilke, med člani A pa gasilci iz Nove Cerkve in gasilke iz Vojnika. Gasilci in gasilke iz Nove Cerkve so bili prav tako zmagovalci med člani in članicami B. Vojničani so se izkazali v zadnji kategoriji - kategoriji veteranov. M. J. MODRI TELEFON Nesporazum zaradi solastnine Darko iz Celja je solastnik hiše. Z drugim solastnikom so se odnosi zaostrili, saj je slednji v hišo pripeljal svojo prijateljico. Darko pravi, da ženska noče plačevati stroš- kov. Zanima ga, ali ji lahko zaračuna vsaj najemnino. Za odgovor smo zaprosili odvetnico. »Če gre za stano- vanjsko hišo, v kateri sta so- lastnika dogovorila način upo- rabe in je solastnik razpolagal s stanovanjem le v okviru upra- vičenj, ki mu jih daje tak do- govor, potem drugi solastnik temu ne more nasprotovati. Od tretje osebe, ki jo je solast- nik sprejel v prostore, ki jih ima po dogovoru v uporabi, ne more zahtevati najemnine, kakšne druge denarne odme- ne ali zahtevati njene izseli- tve. Če vprašanja plačila pove- čanih stroškov solastnika ne bosta uspela rediti sporazum- no, bo solastnik moral glede tega poiskati rešitev v sodnem postopku. Če v stanovanjski hiši so- lastnika nista dogovorila na- čina uporabe, pa jo lahko vsak od solastnikov uporab- lja sorazmerno svojemu de- ležu, ne da bi s. tem kršil pravico drugih solastnikov. Za posle v zvezi z rednim upravljanjem je potrebno so- glasje solastnikov, katerih deli sestavljajo več kot polovico njene vrednosti, v primeru odsotnosti takega soglasja pa odloči o tem sodišče.Vpraša- nje dodelitve pravice upora- be dela solastne nepremični- ne tretji osebi je zagotovo posel uprave, ki po večin- skem mnenju celo presega redno upravo, za kar pa so- dišče zahteva soglasje vseh solastnikov. Če v zvezi z upo- rabo in upravljanjem solast- ne nepremičnine solastniki ne morejo doseči dogovora, je najprimerneje, da predla- gajo razdružitev solastne ne- premičnine, lahko pa tudi postopek za ureditev razme- rij med solastniki. Oba po- stopka rešuje pristojno okraj- no sodišče v nepravdnem po- stopku. Kar zadeva vprašanje kori- sti, ki jo ima tretji ali eden od solastnikov zaradi uporabe so- lastne stvari brez pravnega na- slova v obsegu, večjem od nje- govega solastniškega deleža, pa lahko tisti solastnik, ki je s tem prikrajšan, zahteva tožbo pri pristojnem sodišču, da mu tretji ali solastnik to korist povrneta.« Nepregledno knzisce Alojzija iz Razlagove uli- ce se pritožuje zaradi zaraš- čenega križišča pri cesti na Osenco v Zagradu. Pravi, da ni nobenega stop znaka, še manj pa preglednosti. Najprej smo poklicali celj- sko komunalno direkcijo, kjer so nam dejali, da bi morala gospa Alojzija podati natanč- no lokacijo tega križišča; o tem naj obvesti KS Zagrad, ki bo iokacijo natančno oprede- lila ter jo posredovala Komu- nalni direkciji Celje. Faktorji površin nepremičnin Franca zanima, kakšne vrednosti (faktorje) izmer imajo posamezni deli neph mičnine. Odgovor so nam posredov, li na Stanovanjski Zadrugi Atj Z.O.O.. Za dele kleti, ki obsegaj^ kurilnice 1,0; zaklonišča, g raže in podobni prostori z o| delanimi zidovi in stropo^ 0,75; prostor za namestit^ drv, kurilnega olja in podob] prostori z neobdelanimi zid^ vi in stropovi 0,50; 24 (j^ pritličja in nadstropij, ki o segajo: zaprti del, ki obse| stanovanja, poslovne pros| re, stopnišče in ostalo ij lože, odprte z največ dveh str^ 0,75; pokrite terase, odprte najmanj treh strani, sušilnj^ za perilo, pokriti prehodi pokrite verande 0,50; balkcs in nepokrite terase 0,25; pn dajalne, poslovni in podobi prostori z višino 4 metre 3 več 1,5; za dele podstrehe i streh, ki obsegajo: stanovSn ske in podobne prostore ij prostori za druge namene prostori, ki imajo slabo obd iane zidove ter stropove in 1 podaljšek stopnišča ali jaši za dvigalo 0,75; neobdelan di' podstrešja, čigar višina noti njega dela je 2 metra ali v( 0,20; isto kot v prejšnjem pi meru, vendar za višine, man ^ še od 2 metrov 0,20; ravi strehe 0,25. | Kaj je S kabelsko televizijo? Alenko iz Stopnika zani> ma, kaj je z napeljavo kabei ske televizije, saj so pristop' no pogodbo podpisali že pre časom. Na podjetju Elektro Tun šek so nam povedah, da ! dela nadaljujejo v smeri pro Vranskem, vendar so se poji vili problemi z lastnikom en izmed parcel, na kateri bi ira rali opraviti izkop. V Stopni ku so pri kopanju jarka z vodovod že položili zaščitD cevi za kabel, ni pa še pii ključkov. Napeljava trenutn stoji zaradi problemov prido bitve dovoljenj za prekop i« ko zasebnih parcel. Ml Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem telefo- nu sprejemala novinarka Marjela Agrež. Na telefonsko številko 031/569-581 jo lah- ko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro, svoja vpraša- nja za Modri telefon pa lah- ko med ponedeljkom in pet- kom do 17. ure zastavite tudi po telefonu 42-25-000. Št. 36.-7. september 200« ŠPORT 19 Vojska v senci Barberja 16. maraton Celje - Logarsko dolino je šestič dobil Stanko Barber - Zanimiv finiš - Končno lepo vreme pohodniki in maratonci jO se minulo soboto šestnaj- jliČ zapored podali iz Celja v logarsko dolino, po dolgem jjsii pa jim je bilo naklonje- no tudi vreme, ki je sicer v jgodnjih popoldanskih jrah nekoliko ponagajalo, jeiidar še zdaleč ne tako, kot fminulih šestih letih, ko je pkreativce oviral dež. i- Kljub prijetnejšim vremen- jum pogojem pa udeležba ni )ila tako številčna, kot smo pri- kovali. Organizatorji so upali la okrog 700 tekmovalcev, toda ie pred 6. uro zjutraj, ko se je )red stavbo Mestne občine Ce- je zbralo manj kot 200 tekačev n pohodnikov, je bilo jasno, da le bo prave gneče. Za zmago le dva Osnovni namen prireditve je eveda na progo in predvsem la cilj v Logarsko dolino zva- liti čim več ljudi, toda za tiste, i kaj dajo tudi na tekmoval- lost, je bil poslastica dvoboj, ;ot se je izkazalo v Zgornji lavinjski dolini, edinih kandi- latov za končno zmago. Ve- enjčan Stanko Barber, ki je ar petkrat prvi pritekel v ene- 3 najlepših kotičkov Sloveni- e, je tokrat dobil resnega kon- ;urenta. Marko Vojska iz ierkna je namreč že v prvih alometrih začel narekovati ister tempo, ki je sicer zago- avljal zelo dober končni re- ultat, očitno pa tudi takšna aktika ni zmedla starega Jianca poti iz Celja skozi Sa- injsko dolino. Izzivalec je kljub manjšim težavam na progi »vlekel« in imel še v Lu- čah slabi 2 minuti prednosti, medtem ko je spremljevalec prekaljenega Velenjčana s ko- lesa sporočal: »Lovimo ga!« Sprva mu sicer ni šlo verjeti, saj se je prednost vodilnega le počasi topila, toda očitno je imel Barber pripravljen načrt tudi za »zajca«, ki bi mu lahko vsilil svoj ritem. Bolj kot sta se vodilna vzpenjala proti cilju, manjša je bila razlika med nji- ma in večji naskok pred zasle- dovalci. In čeprav gre na mara- tonu predvsem za rekreacijo. ni veljalo zamuditi odločilnega spopada. Odločali so Icrci Ogorčen boj za zmago se je začel tik pred vstopom v doli- no, v katero je prvi pritekel Barber, Vojska pa je zaostajal le nekaj metrov. Začel se je neposredni spopad, v kate- rem je bil močnejši Velenjčan, ki je znova zmagoslavno prite- kel v cilj in tam spet dokazal, kako dobro je pripravljen. Ta- koj po zmagi je bil namreč že pripravljen na prvo izjavo: »Res, da sem zmagal že šestič, toda tudi tokrat je bilo nekaj posebnega, saj sem imel do- stojnega tekmeca, ki me je dodatno motiviral in prisilil, da iz sebe iztisnem zadnje atome moči,« je strnil vtise Stanko Barber in pristavil: »Spet je bilo zahtevno. Oba sva imela težave s krči: najprej so grabili njega, potem mene in ponov- no obratno. Na srečo sva oba opravila s progo.« Drugouvrš- čeni Marko Vojska tudi ni bil povsem izčrpan, pa tudi razo- čaranja v njegovem glasu ni bilo mogoče slišati: »Na mara- tonu med Celjem in Logarsko dolino sem novinec, povsem neizkušen pa tudi nisem, saj sem tekel že na 100-kilometr- skem maratonu. Odločilnih je bilo zadnjih nekaj kilometrov. Po sedemdesetem me je tek- mec ujel in prehitel, uspel sem se vrniti, toda njegovega dru- gega napada nisem mogel zaustaviti,« je opisoval finiš Vojska, potem, ko sta si z Bar- berjem stisnila roke. Dolenjec je za starim znancem Logar- ske doline v cilju zaostal le za nekaj deset metrov, kasnejše razmaki pa so bili bistveno večji. Dokazovanje in dogodek Barber, ki je aboniranr na najvišje uvrstitve, in Vojska, katerega cilj je bil očitno po- vezan s presenečenjem, sta pravzaprav izjemna značaja tradicionalnega pohoda. Veči- na ostalih se na enem izmed štartnih mest pojavi iz po- vsem drugačnih razlogov kot najhitrejša, skoraj vsi pa se počutijo kot zmagovalci. Bo- disi tisti, ki so prvič uspeli prisopihati na cilj, ali tisti, ki premagajo najkrajšo, 15-kilo- metrsko razdaljo, še najbolj oni, ki so izboljšali svoj prejš- nji dosežek. Da ne razpreda- mo o pravem šampionu Francu Smodišu - član prve ekipe, ki je pred 16 leti opravi- la z zahtevno progo in je svoj podvig ponovil natančno pet- najstkrat, vsako leto. Mara- ton je namenjen predvsem njim, ki so še pozno popold- ne pešačili med Lučami in cilj- nim prostorom, pa nesrečne- žem, katerih pripravljenost ni bila primerna strahovitim na- porom, ali jih je izdalo zdrav- je. Navzlic težavam pa dobre volje ob zaključku ni manjka- lo. Šlo je namreč tudi za dru- žabni dogodek, ki so ga s svojo prisotnostjo na zad- njem odseku proge popestrili mnogi znani obrazi. Na štartu v Lučah so se tako pojavili celjski župan Bojan Šrot, žal- ski Lojze Posedel, celjska po- džupanja Janja Romih in šte- vilni eminentni gostje. Prihodnjega septembra sedemnajstič Organizatorji, člani Društva maratoncev in pohodnikov iz Celja, so se s številnimi po- močniki tudi tokrat dobro znašli. S tem so zadovoljili tudi svoje skromne apetite po brezhibni izvedbi, ki je v prejš- njih letih doživela tu in tam tudi kakšno pikro pripombo, predvsem na račun nenehntli sprememb na pro^i. Predsed- nik društva Ivan Zaberl je že mnogokrat izpostavil številne težave pri urejanju prometne- ga režima. Baje jih je vse več, toda prireditelji se ne dajo. Kljub redkim pesimističnim napovedim verjamejo, da jim bo maraton, pa čeprav z manj- šimi popravki na progi, uspelo ohraniti v nespremenjeni obli- ki. Z vsemi požrtvovalnimi de- lavci vred. Sicer bodo težko ugodili številnim željam tek- movalcem, ki si obetajo neko- liko lažjo progo, morda pa bo- do upoštevali prošnjo letoš- njega drugouvrščenega, ki je pogrešal več oznak o kilome- trini. Sčasoma bo maraton za- gotovo postal še popolnejši, čeprav, kot je omenila večina tekmovalcev in gostov, skoraj vse deluje tako kot so pričako- vali. TOMAŽ LUKAČ Foto: GREGOR KATIČ Ob tem, da so se skupine Slovenske vojske udeležile pohoda, so njeni predstavni- ki skrbeli tudi za organiza- cijske podrobnosti in pomoč pri maratonu. Na in ob progi je delalo 90 članov SV, brez katerih prireditev ni bi uspe- la tako dobro... Na štartu so bili še vsi na kupu, potem se je kolona kmalu raztegnila. Čas zmagovalca je bil zelo dober. Tekmeca na progi, prijatelja v cilju - Stanko Barber (levo) in Marko Vojska. Judoisti se svetijo v Ljubljani je bilo konec tedna državno mladinsko prvenstvo v judu, na kate- rem so borci iz Iva Reye in Sankakuja vnovič dokazali, da jim trenutno pri nas ni para in se domov spet vrnili s kopico odličij. Še posebej pridni so bili zbiralci iz Sankakuja, ki so si priborili kar 10 medalj, od te- ga 5 zlatih. Slavile so Nives Pere, Petra Nareks, Urška Žolnir, Maja Frece in Lucija Polauder, Simona Brežnik, Jožica Svečak, Maja Šuster in Boštjan Bevc so se zadovoljili s srebrom, Eva Zorko pa s 3. mestom. Trdo delo na Japon- skem se je predstavnicam Sankakuja očitno obrestova- lo, zato je bil zadovoljen tudi trener Marjan Fabjan: »Po več kot 300 borbah na daljnem vzhodu in številnih napornih treningih večina naših naj- boljših tekmovalk na DP ni imela prave konkurence. Z naslovom državnega pr- vaka se lahko pohvalijo tudi pri Ivu Reyi, saj je Matjaž Ce- raj upravičil vlogo favorita in zmagal. Njegov uspeh sta s tretjima mestoma dopolnila Edis Imamovič in Borut Lak- ner. Tudi njihov trener je imel dovolj razlogov za dobro raz- položenje: »Kljub dolgotraj- nemu počitku zaradi poškod- be kolena je Ceraj nastopil odlično. Jutri potuje na mla- dinskr« turnir A kategorije v Češki Jičin, kjer se bo zadržal na pripravah, ki mu bodo nedvomno koristile. Klemen Ferjan in Branko Holer pa se bosta udeležila članskega B turnirja v Splitu,« je povedal Štefan Cuk. J.K.,TL. ^t M.« 7» st|il«iiiii*r 2prižgal ze- leno luč< za moj odhod na 01, za kar sem mu izjemno hvaležen. Kasneje sem spoznal, da so v podjetju ponosni na to, da bo tudi njihov delavec med udele- ženci največjega dogodka, saj je to priznanje za ves kolektiv, kjer je precejšen poudarek na športni rekrea- ciji in rehabilitaciji športni- kov.« Kakšen bo načrt dela »tam doli«? »O podrobnostih se bomo najbrž dogovorili še na bliž- njih sestankih. Trenutno smo v Brisbanu, kjer bomo do konca tedna, nato pa nas ča- ka selitev v olimpijsko vas. Skupaj s še dvema zdravni- koma naj bi skrbel za vse naše olimpijce in upam, da ne bom imel preveč dela. Se- veda ne bežim od dolžnosti, vendar si tega želim zaradi uspehov našega športa. Upam, da bom kakšen trenu- tek prostega časa izkoristil -tudi za ogled katere izmed športnih prireditev, obenem pa si obetam navezave novih stikov s člani zdravniških služb ostalih reprezentanc. Podobne priložnosti bom iz- koristil za izmenjave izku- šenj.« Zdi ste, da ste izjemno po- nosni na vaš dosežek - uvr- stitev med olimpijce. Ali se motim? »Ne. Kako ne bi bil pono- sen? Če so olimpijske igre vr- hunec za športnike, potem velja enako tudi za vse spremljevalce: trenerje, eko- nome, zdravstveno osebje... Po udeležbi na nekaterih veli- kih tekmovanjih, je udeležba na olimpiadi vrhunec moje kariere. Ne nazadnje gre za priznanje mojemu doseda- njemu delu in spodbudo za prihodnost. Velika čast je biti udeleženec tako pomembne- ga dogodka, zato sem vesel in ponosen.« Omenili ste spodbudo za prihodnost. Mar to pomeni, da imate visoke cilje? »Seveda. Športno področje bo vse bolj potrebovalo po- moč zdravstva, in sicer šola- nih ter izkušenih ljudi. Tudi zaradi moje pomoči športni- kom sem opravil izpit za ki- ropraktika in izpite iz ma- nualne medicine. Moja prva dolžnost pa ostaja pomoč ljudem, ki prihajajo na zdravljenje, med njimi pa je vse več športnikov. Pri vsem tem mi bo udeležba v Sydne- yu, pridobivanje novih izku- šenj od ostalih fizioterapev- tov, spoznavanje poškodb in njihovo zdravljenje ter po- dobno prišlo še kako prav. Po vrnitvi bom skušal pri svojem delu dodajati nove izkušnje, ki bodo koristile tu di mojim sodelavcem.« JANEZ TERBOVC SIPRO, d.o.o. ŽALEC, Pečnikova 1 Objavlja na podlagi pooblastila lastnika stanovanja Stanovanjski sklad Republike Slovenije JAVNO LICITACIJO 23 prodajo 3-sobnega stanovanja v stanovanjskem objektu Liboje 32, ki leži v I. nadstropju v skupni Izmeri 70,21 m^ Izklicna cena je: 2.893.000,00 SIT Javna licitacija bo dne 27. 9. 2000 ob 8. uri, v poslovnih prosto- rih podjetja SIPRO d.o.o. Žalec, Pečnikova 1. Ogled licitiranega stanovanja je možen po predhodnem dogovoru po telefonu 041-688-090 - ga. Hriberšek. Prednost pri nakupu bo imel tisti udeleženec, ki bo ponudil naj- višjo ceno. Kupec bo sklenil pogodbo in plačal celotno kupnino najkasneje v 8. dneh po sklenitvi kupoprodajne pogodbe. Davek na promet nepremičnin in vse ostale stroške, kot so zapis pogod- be, stroške overovitve pogodbe in vknjižbo etažne lastnine v zem- ljiško knjigo, plača kupec. Vsi udeleženci, ki bodo nejavni dražbi sodelovali, morajo vplačati varščino v višini 10 % od izklicne cene na žiro račun št. 50750- 601-27450 ali pri blagajni SIPRO Žalec,, najkasneje do 26. 9. 2000. Dokazilo o plačani varščini se odda na javni licitaciji. Kup- cu bomo varščino všteli v kupnino, drugim udeležencem pa jo vmili v treh dneh po končani javni licitaciji. Če kupec pisne pogodbe ne podpiše ali kupec kupnine ne plača v roku, bomo njegovo varščino zadržali. Sft. 30. • 7. 2000 ŠPORT 21 v Škofji vasi so bili zapleti silno redki... Gotoveljčan Kučer navdušil Minuh konec tedna je Ko- njeniški klub Celje na svo- jem poligonu v Škofji vasi pripravil mednarodni tur- nir v preskakovanju zaprek. Odlična organizacija in le- po vreme sta pripomogla k zanimivim bojem, po kate- rih je bila opazna vodilna vloga klubov s Celjskega - Velenja, Gotovelj, Veniš in Celja. Na tekmovanju za pokal Mednarodnega obrtnega sej- ma, ki je štelo tudi za sloven- ski pokal v mladinski in član- ski konkurenci, so tekmoval- ci z našega območja dokaza- li, da tvorijo vrh tega športa pri nas. To potrjuje uspeh Gotoveljčana Andreja Ku- ferja, ki je po dveh zmagah prvi tekmovalni dan v nede- ljo dodal še nekaj solidnih uvrstitev in si s tem prislužil laziv »Jahač turnirja«. Kučer le tudi eden izmed kandida- tov za najvišjo uvrstitev v slo- venskem pokalnem tekmo- vanju, saj pred zadnjo tek- "Jio, ki bo čez 14 dni v Ljub- ')3ni, za vodilnim Mihelčičem '2 Rakitovca zaostaja za vse- Sa pol točke. V boj za vrh se 'ahko vmešajo še Velenjčani ^ina Pilih, Lovro Blatnik in ^rega.Slatinšek. Krog favoritov za končno ^inago se je izobhkoval tudi v ■Mladinski konkurenci, kjer je ^an Jurij Godec, ki nasto- pa za mariborsko Piramido, ^ petami Luki Založniku iz Hiš, podobno kot med člani sledijo Velenjčani Nives ;^rnpl. Robi Skaza in Gašper •^olar. Posebej zanimivo je bilo tu- tekmovanje za pokal MOS, N^r so se tekmovalci morali spoprijeti sprva z ovirami vi- sokimi 1,40 m, nato pa v dveh baražih (1,50 in 1,60 m). V tej tekmi so odločale tudi izkuš- nje, s katerimi se lahko poh- vali star znanec tekem pri nas, Hrvat Ante Šimleša, za- vidljiv uspeh pa je dosegel tudi Velenjčan Urh Bauman (Optika Pirtušek), ki se je za- vihtel na odlično 3. mesto. Z izjemo nekaterih doma- čih veteranov se je tekmova- nja v Škofji vasi udeležila ve- čina tistih, ki smo jih tudi pri- čakovali. Na poligonu KK Ce- lje se jih je zbralo 120, kar je zadovoljilo tudi predsednika kluba mag. Marjana Hrušo- varja, ki je izrazil željo po organizaciji državnega pr- venstva: »DP bi lahko gostili prihodnje leto, zadnje, ki smo ga pripravili, je bilo pred šesti- mi leti. Če želimo kandidirati za to vrhunsko prireditev, moramo pripraviti še nekate- ra pomožna vadbišča. Želimo pa si tudi zgraditi pokrito tek- movališče in sodelovati v zimski ligi. Upamo, da bomo s sponzorji zagotovili potreb- na sredstva in uresničili naše načrte.« I . JOŽEKUZMA " Foto: G.D. Menjave le pred tekmo Pri Esotechu in Šentjurju spremembi na trenerskih klopeh - Dravinja ugnala vodilnega v odsotnosti slovenskih nogometnih prvoligašev, ki so počivali zaradi reprezen- tančnega obračuna med Slo- venijo in Ferskimi otoki, so se nogometni zaljubljenci zatekli ob drugoligaška igrišča. Najbolj vroče je bilo v Šentjurju, kjer je tamkajš- nji istoimenski ligaš v lokal- nem derbiju gostil Esotech Šmartno. Domačini bi se z zmago približali vrhu, kjer je nastala gneča, čeprav mnogi še ved- no menijo, da je edini pravi favorit za osvojitev 1. mesta Triglav, ki je tokrat pokleknil. Med tistimi, ki so štartali slab- še, je eno največjih razočaranj zagotovo Esotech iz Šmartne- ga ob Paki, kjer je po štirih krogih odstopil trener Josip Vugrinec, v taboru sobotne- ga tekmece pa se je za podob- no potezo odločil tudi strateg Goran Savič, ki je začutil, da v tamkajšnjem okolju ni več zaželen. Iskanje novega Potem, ko so mu vodilni klubski možje namignili, da ne podpirajo polovičarstva in s tem imeli v mislih Savičeve tri neopravljene izpite na tre- nerski šoli v Ljubljani, je poči- lo. Mladi Celjan je namreč že dolgo časa opozarjal na vse slabše razmere v klubu in tu- di nekoliko skrhane odnose, vodstveni delavci pa so meni- li, da v ekipi ni reda in da tudi igra ni prepričljiva. Goran Sa- vič pa je v uvodnih štirih kro- gih le enkrat izgubil in nabral 7 točk, v njegovi odsotnosti pa so Šentjurčani prvič v tej sezoni klonili pred svojim maloštevilnim občinstvom. »V dveh dneh nama s Kasi- mom Kokotom ni uspelo od- praviti številnih napak v naši igri,« je našel vzrok za spo- drsljaj v obračunu brez ene same zamenjave začasni šentjurski trener Ivan Bau- man, bivši Goran Savič pa ima upravičeno povsem dru- gačno mnenje: »Ekipa je do- bro pripravljena, uigrana, in ima svojo igro, ki je doslej prinašala rezultate. Sicer pa v nogometu stvari sčasoma pri- dejo na svoje mesto in čas bo pokazal svoje.« V nasprotnem taboru so trenerja menjali precej bolj mirno, izkušeni lisjak Voji- slav Simeunovič pa je debiti- ral z zmago, ki je bila plod požrtvovalne igre celotne eki- pe. »Zadovoljen sem s svojimi fanti, ki jih sicer še spozna- vam, toda prepričan sem, da bomo še zmagovali. V Šmart- no ob Paki sem prišel na prošnjo svojih prijateljev, ki jim bom z veseljem poma- gal,« je po srečanju v Šentjur- ju dejal novi strateg »vijoliča- stih«. Po nekaterih vesteh naj »Simke« ne bi bil predrag in je tudi zato skoraj idealen za vodenje Šmarčanov, kajti če ceni dodamo še številne iz- kušnje in odlično poznavanje slovenskih nogometnih raz- mer, se zdi, da so v kočljivem položaju v Šmartnem ob Paki izbrali pravilno. Ker pa je na zadnji tekmi v polno zadel še Ramiz Smajlovič, ki je na pr- venstveni gol čakal od prve polovice pomladi, za Esotech trenutno ni bojazni za nego- tovo nadaljevanje. Na(d) Triglav V senci zamenjav in očitkov v dolgoletnih drugoligaših pa Dravinja nadaljuje z uspešnim .. ........ nizom. Malo jih je bilo, ki so Konjičanom napovedovali ta- ko silovit štart v novo sezono. Zadnja žrtev je bil kranjski Triglav, ki dotlej ni oddal niti točke, njegova mreža pa je bila nedotaknjena vse do 19. minute sobotne tekme, ko je zadel Denis Kocjančnič, ki se je v Slovenskih Konjicah očit- no dobro znašel. Seveda od Dravinje ni moč pričakovati boja za vrh prvenstvene lestvi- ce, kajti prvenstvo bo še dol- go, kot novinka v drugoligaški druščini pa se bo najbrž tu in tam soočila tudi s kakšnim razočaranjem. V Novem me- stu ga v naslednjem krogu ne gre pričakovati, saj Dravinja tam nima česa izgubiti. Dobi pa lahko ogromno, čeprav tu- di kakšna slabša izkušnja ni izključena. Toda sodeč po uvodnih predstavah, na kate- rih se je izkazala predvsem njena zvezna in obrambna vr- sta, je realnost povezana s sre- dino lestvice. Če se seveda ne bo pripetilo kaj nepredvidlji- vega... • TOMAŽ LUKAČ NA KRATKO Celje: na tekmovanju za pokal mesta Celje v natanč- nem letenju sta s smerjo Celje - Novo mesto - Celje najbolje opravila Velenjčana Kačičnik in Lukanc. Najboljša domača naveza Lipovšek - Štuklek je zasedla 4. mesto. Pelikan in Šalamon pa 6. Žalec: hrvaško - slovenske prijateljske obračune ženskih rokometnih ekip so po pravi- lu dobivale gostje. Rezultati: Čakovec - Jelovica 34:19, Ža- lec - Varaždin 20:20 Čakovec - Žalec 22:21 in Varaždin - Jelo- vica 28:18. (TT) Maribor: v 5. krogu DP v streljanju z revolverjem veli- kega kalibra je ekipno slavila SD Dušan Poženel, Celjani so bili 3., v posamični konkuren- ci pa je bil najnatančnejši Re- čičan Peter Tkalec. S pištolo so bili najboljši Celjani, med posamezniki pa je bil Tkalčev klubski kolega Andrej Brun- šek 2., Celjana Frece in Zdovc pa 4. oziroma 5. Myava: Na mednarodnem turnirju na Slovaškem so ko- šarkarice Celja zasedle 5. me- sto. Rezultati: Celje - Gospič (Hrv) 65:62, Celje - Prerov (Češ) 52:78, Celje - Spartak Myava 88:50, Celje - Krasno- jarski (Rus) 86:51. Novo mesto: Na močnem mednarodnem turnirju so ko- šarkarji Pivovarne Laško za- sedli 2. mesto. V prvi tekmi so premagali grškega Panionio- sa z 79:67, v finalu pa izgubili proti Krki Telekomu 78:85. ŠPORTNI KOLEDAR PETEK, 8.9. isssa iisssti TU ■ mm^i^ Mali nogomet L SLMN, 2. krog - Ljuto- mer: Meteorplast - Maxi klub (20). SOBOTA, 9.9. Nogomet III. SNL, 5. krog: Rogoza: Rogoza - Mons Claudius, Krš- ko: Krško - Vransko, Gerečja vas: Gerečja vas - Zreče, Haj- dina: Hajdina - Usnjar (vse 16.30) NEDEUA, 10.9. Nogomet I. SNL, 7. krog: Celje: CM Celje Publikum - Domžale, Dravograd: Dravograd - Ru- dar. II. SNL, 6. krog: Šentjur: Šentjur - Renkovci, Šmartno ob Paki: Esotech Šmartno - Zagorje, Novo mesto: Elan - Dravinja (vse 16.30). PANOI^^ NOGOMET II. SNL 5. krog: Šentjur - Esotech Šmartno 1:2 (1:2); Obrez (2.); Repovž (5.)^ Smajlovič (39.). Dravinja - Živila Triglav 1:0 (1:0), Kocjančič (19.). Vrstni red: Živila Triglav, Jadran Še- pič 12, Elan 11, Feroterm Po- horje, Dravinja 10, Aluminij, Ivančna Gorica 9, Zagorje, Nafta 8, Šentjur 7, Esotech Šmartno 4, Železničar, Ren- kovci 3, Viator&Vektor, Bel- tinci 2, Brda 0. III. SNL - sever 4. krog: Usnjar - Kovinar 4:1, Zreče - Krško 1:0, Vran- sko - Rogoza 3:1, Mons Clau- dius - Fužinar 1:2. Vrstni red: Ptuj 12, Usnjar, Paloma 10, Kozjak 9, Zreče 8, Fužinar 6, Mons Claudius, Stojnci 5, Ro- goza 4, Vransko 3, Kovinar, Hajdina 2, Gerečja vas 1, Krš- ko 0. MNZ Celje L krog: TIM Laško - Šmar- je 2:2, Kovinar - Odred 3:3, prosto Posavje. Prvenstvo za mlade konje vGolovl|ah v soboto in nedeljo, s pričetkom ob 10. uri, bo na hipodromu v Gotovljah letošnje državno prvenstvo v pre- skakovanju zaprek za mlade konje. Jahači s konji starimi pet let bodo morali preskočiti zapre- ke, visoke 110 cm, 6-letniki 120 cm in 7-letniki 130 cm. Zanimanje tekmovalcev za prvenstvo je zelo veliko, saj tukaj odkrivajo mlade talentirane konje za nadaljnje tekmovalne uspehe, med tekmovalci iz regije pa zato, ker so nekateri prav z mladimi konji na zadnjih tekmah osvajali tudi najbolj- ša mesta. AB 22 PISMA BRALCEV PREJELI SMO Lahkota v kuhumem ministrstvu Kot direktorja celjskega ki- noprikazovalskega podjetja me je presenetila lahkota, s katero sedanja ekipa Mini- strstva za kulturo R Slovenije pod vodstvom ministra gos- poda Rudija Šelige rešuje te- žave slovenske filmske proi- zvodnje. Obenem sem se pre- pričal, da delavnost in hitrost tega ministrstva nista tudi jamstvo za uspešno reševa- nje vprašanj filmske kulture. Na svoji tiskovni konferen- ci je minister za kulturo Rudi Šeligo predstavil Predlog za- kona o Filmskem skladu RS - javnem skladu, ki naj bi s 550 dodatnimi milijoni rešil za- drege slovenske filmske pro- dukcije. Očitno je, da je mini- ster za kulturo pri svojem de- lu želel hitro in učinkovito reševati problem filmske pro- dukcije, žal pa je s svojim brzopletim pristopom spre- gledal vsaj dvoje. Kot prvo, da je predpostav- ka o tem, da bo Filmski sklad RS s povečanjem davka na dodano vrednost za 9 odstot- kov na kinovstopnice in di- stribucijo filmov dodalo v filmski sklad 250 milijonov SIT, napačno izračunana. Lanski obisk v slovenskih ki- nematografih se je ustavil pri 1,8 milijona prodanih kinov- stopnicah. Povprečna cena ki- novstopnice je bila v minulem letu 630 tolarjev. V letu 1999 bi znašal Filmski sklad RS (na račun višjega obdavčenja ki- novstopnic) dobra 102 milijo- na tolarjev in v nobenem pri- meru 250 milijonov tolarjev, kot to predpostavljajo v mini- strstvu. Ob tem velja dodati, da se s tem denarjem ne bi dalo posneti niti enega »obi- čaj noproračunskega« sloven- skega filma. Drugo, kar je bilo spregle- dano iz ministrskih višav se- danje ekipe in ministra za kulturo, je protikulturna drža pri tako zastavljenem načinu reševanja zadreg slovenske filmske proizvodnje. Sam menim, da je obisk kinopred- stave kulturni dogodek, obe- nem pa način preživljanja prostega časa ljudi. Menim, da bi kinoprikazovalsko de- javnost morala država in mi- nistrstvo za kuhuro spodbu- jati in ne ovirati. Za ilustracijo naj slovenski javnosti povem, da bo kinopredstava, po reali- zaciji tega predloga Ministrs- tva za kulturo, dvakrat bolj obdavčena, kot je obdavčeno pitje vina (vino je obdavčeno z 8 odstotki, medtem ko bo- mo kinematografi, v kolikor bo sprejet Predlog zakona o Filmskem skladu RS - javnem skladu, obdavčeni s 17 od- stotki in distributerji z 29 od- stotki). Poseben vidik pa je seveda položaj kinoprikazovalske in kinodistribucijske dejavnosti. Po predlagani rešitvi sloven- ske filmske proizvodnje bo- sta z načrtovanimi, vendar nepremišljenimi ukrepi Mini- strstva za kulturo, uničeni slovenska kinoprikazovalska mreža in distribucijska dejav- nost. Razlog za takšno črnogle- dost tiči v lanskih poslovnih rezultatih kinoprikazovalcev in distributerjev. Za kinopri- kazovalska podjetja, ki so po velikosti enaka celjskemu, vem, da so vsa poslovala z izgubo in da sta dve (Koper in Nova Gorica) v stečaju. Do- dam naj le še to, da imamo v Celjskih kinematografih slabe izkušnje s kulturno oblastjo, saj kakšnega posebnega po- sluha za naše stiske ni bilo vse od leta 1991. Vse tri celj- ske kinodvorane delujejo v objektih, ki imajo položaj kul- turnih spomenikov in je bila zato njih prenova finančno zahtevnejša, kljub temu pa smo prenove izpeljali brez pomoči Ministrstva za kultu- ro RS. Da obstajajo tudi drugačne prakse kulturnih oblasti, naj- bolje pokaže primer, kako so pred nedavnim začeli pred popolnim propadom reševati položaj kinoprikazovalske dejavnosti v Republiki Hrvaš- ki. V tej sosednji državi so pred nekaj tedni ukinili DDV in vse ostale davke, vezane na ceno kinovstopnic. Preve- like obdavčitve so na Hrvaš- kem povzročile propad in za- prtje kinodvoran v celi vrsti večjih mest. Uvajanje ničelne stopnje DDV za kinodejav- nost je bilo v tem primeru obrazloženo kot pogoj za vstop države v Svetovno trgo- vinsko organizacijo (WTO). Glede na to, da je ^ovenija že v članstvu te organizacije, domnevam, da je zaradi tega ne bodo izključili. Zanesljivo pa odziv producentskih hiš, predvsem neodvisnih, ne bo ravno razumevajoč, in kaj lah- ko se zgodi, da po zaslugi trenutnih oblastnikov v Slove- niji v prihodnje ne bomo videli dela najboljše svetovne film- ske proizvodnje. Pričakujem pa, da me bodo o tem delu posledic dopolnili kolegi, ki se ukvarjajo z distribucijo filmov. BOJAN VIVOD, direktor Celjskih kinematografov Nostalgija bivšega politika Nekdanja Klajnškova hiša na Efenkovi 2 v Šentjurju je bila odkupljena in obnovljena za potrebe občine po letu 1960. V njej so nekaj časa domovale takratne politične organizacije, tam je bilo sta- novanje ter dohodkovno naj- bolj donosen lokalček Sladi- ca, s katerim je upravljalo tr- govsko podjetje Resevna. Premalo budne oči takratnih političnih in oblastvenih orga- nov niso ugotovile, da se v tem lokalu grobo krši veljavni občinski odlok. Do 7. ure zju- traj je bilo prepovedano točiti alkohol. Delavci so prihajali na delo z vlakom in avtobusi že od 5.30 ure dalje. Mnogi so odšli v Sladico ter naročili ka- vo s podaljškom - aperitiv v kavni skodelici in potem odšli na delo. Nekateri upokojenci in drugi obiskovalci, strogo nadzirani od svojih zakon- skih partnerk, so bili postre- ženi s »cockto« - tekočino vi- nogradniškega značaja. To je postal najbolj obiskan lokal, v katerem so prodajali tudi »sladice«. Ze nekaj časa je v teh pro- storih. vsaj po napisu sodeč, menjalnica Romih. Očitno njeno poslovanje ni donosno, sicer bi verjetno (skupaj z lastnikom) našli sredstva ozi- roma izvajalca, ki bi uredil okolje s koso ali škropivom. Človek dobi vtis, da občina in mestna skupnost želita na tak način najbolj nazorno izničiti obdobje totalitarizma v Šent- jurju. Takšno usodo namreč doživlja tudi propadajoča stavba. Morda pa je namen sedanje »demokratične obla- sti«, da se mračno zgodovino konzervira, in to v najbolj prometnem delu sedanjega mesta? VINKO JAGODIČ, Ponikva Celjane spoznaš po glasu H Morda kdo pozna razlago, sama vem le to, da so nekate- ri Celjani zelo radodarni s čr- ko H. Ko izgovarjajo besede gor, dol, spredaj zadaj, se sliši gorih, dolih, spredih, zadih. Ko slišite te besede, ste lah- ko sigurni, da poslušate Ce- Ijanko ali Celjana, ti to tako skrbno obvladajo, da mislijo, da je prav in so zgled svojim malčkom. Ti jih seveda po- snemajo, posnemajo pa tudi nepravilne veze - »sem se vstala«, »temu ni tako« in po- dobno. V marsikaterem časopisu prebiram o premajhni skrbi za jezik, a žal ne pomaga veliko. Izhajajo celo knjige, kjer mrgoli obilo napak. Vsevprek se uporabljajo be- sede, ki so jih označili kot napačne. Žal jih slišimo preko radijskih valov in na TV, in mladi potem mislijo, da je to potrebno posnemati; Ne vem, ali je to morda približevanje Evropi? Npr. štiklc, plata, cajtng, kinderpet, flaša, tepih, šajba in različna poimenovanja avtodelov. V reklami za jogurt slišimo: »Probajte ga!« Vsaj pri izbiranju osebnih imen pa so mladi zdaj bolj občutljivi in se bolj odločajo za slovenska imena. Imena trgovin in podjetij pa so, seve- da, kar tuja. Bo moral papež večkrat poudariti: »Sem mislil, da ste Slovenci!«, Slovenci pa so mu veselo peli angleško. Več skrbi za jezik torej ne bi škodilo. M.K. Stranišča- ogledalo našega mesta v torkovem dopoldnevu, 15. avgusta, sva s fantom na glavni avtobusni postaji v Ce- lju čakala na avtobus, ki naju je nato popeljal v Avstrijo na ročk koncert. Vsa v pričako- vanju sem še zadnji trenutek skočila do stranišča. Do tja me je pospremil fant in vesela sem, da je bilo tako. Ob vsto- pu v stranišče, ki je javnosti nekaj stopnic odmaknjeno pod zemljo, sem na hodniku najprej zagledala približno deset igralnih avtomatov, ki jih tisti trenutek nihče ni upo- rabljal, menim pa, da tja sploh ne sodijo. V soju precej temne luči sem nato zagleda- la moškega, ki je šel proti meni, in drugega v ozadju. Kar nisem se znašla, kje je žensko in kje moško straniš- če. Moški mi je nato povedal, da moram kupiti žeton, in sicer 30 sit za »stojišče« in 50 sit za »kabino«. Najprej sem mislila, da bo denar sprejel avtomat na steni, ki je bil pr- votno temu namenjen, izka- zalo pa se je, da ne dela, in tako je denar vzel neunifor- mirani delavec. Ko mi je raz- ložil, kam in kako z žetonom, so se vrata kabine vendarle odprla, takoj po mojem vsto- pu pa ponovno zaklenila. Do- bila sem občutek, da nikoli več ne bom prišla s tega stra- nišča. Seveda tudi »ponudba« stranišča ni bila vredna 50 to- larjev in prav presenečena sem bila, da sem si celo lahko umila roke. S fantom sem kar najhitreje odšla iz tiste pod- zemne temnice, ki je v nama vzbudila neprijetne občutke. Mislila sem, da bom na to prigodo pozabila, vendar se mi zdi, da je takšno stvar tre- ba javno povedati, saj je vse prej kot ugled našemu mestu. Menim, da bi to stranišče, ki je del enega izmed pomem- bnih javnih objektov v Celju, moralo biti čistejše in bolj urejeno, organizacija njego- vega delovanja pa enostav- nejša. Za plačilo, ki je potreb- no za uporabo, bi lahko bila urejena vsaj razsvetljava. Kot dekle pa si sama ne bi več upala vstopiti v to stranišče in ponovno pasti v roke delav- cu, ki morda sploh ne bi bil zadolžen za nadzor stranišča. JASNA O. Človek V stiski, pomoč in (ne)poštenost Ljudem se večkrat zgodi, da se nepričakovano znajdejo v stiski in takrat se tudi naj- lepše pokaže pripravljenost pomagati, v določeni situaciji pa tudi poštenje. Moja izkuš- nja glede tega je še sveža. V sončnem dopoldnevu v petek, 4. avgusta, sem imel opravka v mestu. Na pot smo se skupaj z vnukoma odpra- vili s kolesi iz Nove vasi. Ko smo prišli v center, sem opa- zil, da sem na poti izgubil denarnico z dokumenti in ne- kaj gotovine. Takoj smo se vrnili po isti poti nazaj v upa- nju, da jo morda še najdemo kje. Ni je bilo nikjer. Kaj se- daj? Izgubo sem prijavil na policijski postaji v Celju in v banki (preklic bančne karti- ce), kjer so takoj opravili bj kado. Nato sem zaprosil ^ pomoč še tri radijske postajj ki so pač v Celju najbolj p^ slušane, da bi objavili obvestj lo o izgubi. Tu se moram i, kreno zahvaliti za takojšuj pripravljenost tako Radiu Ce Ije, Radiu Fantasy kot Štajef skemu valu. Nato je sredi popoldne^ zazvonil telefon in prijaz^J glas mi je dejal, da kliče i; Urarstva Trglavčnik, kamor j, neka njihova stranka prinesla najdeno denarnico. Lahko j mislite, kako vesel sem bil t( novice, zato sem zaprosil naj ditelja, naj me tam počalq Izkazalo se je, da je to druži na Željka Krajine iz Solina pj Splitu, ki je bila na vsakolet nem dopustu na Rogli, prav t dan pa si je izbrala za ogledii potep po Celju. V pogovoru njimi sem izvedel, da so pi kosilu v restavraciji slišali rj dijsko obvestilo, seveda p niso vedeli, katero postajo s poslušali in ko so potem n nekem avtu zagledali pušče no denarnico, v kateri so bil vsi dokumenti, so jo vzeli ii poklicali. Ponujene nagradi so se branili in potem vzeli 1( malenkost. In zakaj v naslovu tu( (ne)poštenost? Na avtomobi položena denarnica je bila iz praznjena. Prvi najditelj j pač pobral denar in k srei pustil v njej osebne doku mente. (Želim mu, da bi naj den denar vsaj koristno pora bil). Še bolj pa me je razjezi naključni znanec, ki mi j( (očitno pravilno) napovedal da bom zagotovo ob denar dokumente pa lahko iščem i kakšnem smetnjaku. Nisem si mogel kaj, da mu ne h odgovoril, naj nikar ne sodi vseh ljudi po sebi. Na koncu samo še majhni prošnja bralcem Novega ted nika: če boste morda kdaj vlogi najditelja, zavedajte se da se že jutri sami lahko znaj dete v vlogi žrtve in tako tud ukrepajte! Še enkrat se iskre mESMsm^ PISMA BRALCEV 23 L zahvaljujem osebju radij- Lji postaj za objave, kolekti- ^ Urarstva Trglavčnik za .favljeno obvestilo, poseb- . pa seveda pošteni družini pjjina iz Solina, ki ji bom poči te številke Novega ted- ^^ tudi poslal. ANDREJ POPRIJAN, Celje Izlet na Grossglockner pruštvo upokojencev Šent- ^r, je desetega avgusta orga- ^ralo nepozabni izlet na grossglockner. V zgodnjih ju- jjnjih urah nas je pot vodila [avtobusom preko mejnega ijehoda. Dravograd na Ko- jjko, mimo Gosposvetske- jj polja in ob Vrbskem jeze- ri. Daljši postanek smo nare- di v priljubljenem turistič- lem kraju Heiligenblut (Pres- leta kri) in si ogledali njegove jiamenitosti. Posebnost je lOtska cerkev z velikim oltar- em iz leta 1745, delo Mihaela 'ackera. Cerkev ima dva lo- ena prostora za bogoslužje, dveh etažah, bogata z dra- pcenimi freskami. Ob cerkvi ; pokopališče. Zanimiva je Dvinska knjiga z imeni žrtev pra. Vsaka žrtev ima svoj Dvinski list s pripadajočimi odatki v spomin, nam pa naj 0 v opomin. Pot smo nadaljevali po štr- li gorski cesti. Pogled na s oncem obsijane in s snegom rekrite gore je bil prekrasen, nela sem občutek, da ta svet 1 del našega planeta. Teh le- ot ne moreš pričarati z opi- (m, potrebno je to doživeti. Domov smo se peljali po dru- gi poti. Težko sem se poslovi- la od kraljevskega gorskega sveta. Našo pozornost so priteg- nili tudi ob cesti postavljeni spomeniki ljudem, ki so izgu- bili življenje pri gradnji gor- ske ceste. Kratek postanek smo imeli tudi v Ualštatu, kjer smo si ogledali samostanski muzej z različnimi zgodovin- skimi eksponati in kristali iz okoliških gora. Sprehodili smo se tudi ob tamkajšnjem jezeru. Prijetno utrujeni od lepot dneva, smo posedli v avtobus in se čez mejni prehod Kara- vanke odpeljali proti domu. Še si želimo podobnih izletov. ANICA HVALEČ Zahtevamo! Občani Skalne kleti v Celju prosimo in zahtevamo, da pristojni (Mestna občina Ce- lje, Policijska postaja Celje) podvzamete potrebne ukre- pe za zmanjšanje hitrosti vo- zil po Cesti na grad in Pod gradom. Po tej cesti se iz dneva v dan odvijajo večje hitrosti in le še redki vozniki peljejo s hitrostjo manj kot 100 kilo- metrov na uro. Najhuje je na odseku od Topra do konca nogometnega stadiona.Tudi hrup je zaradi velikih hitrosti vozil nevzdržen in za stano- vanjsko naselje neprimeren. Le redki vozniki še upošteva- jo, da so tik ob cesti osrednji stadion, vrtec ter mnogi kole- sarji, pešci in otroci. Promet- na signalizacija je pomanjklji- va, kontrole pa nobene. Zahtevamo, da se te po- manjkljivosti odpravijo, če ne drugače pa s fizičnimi prepre- kami na vozišču, da se ustavi ta nora dirka. Nič pa nimamo s hitrostmi, ki so za naselje primerne. PREBIVALCI SKALNE KLETI (podpisanih 87 občanov in občank) ZAHVALE, POHVALE Izlet na Dolenjsko Po deževnem petku se je prebudilo !epo, sončno so- botno jutro, ko smo se z Izlet- nikovim avtobusom odpeljali proti Dolenjski. Prvi postanek smo imeli v Kostanjeviški ja- mi, nato pot nadaljevali v ple- terski samostan. Ogledali smo si zunanjost, kupili spo- minke. Med potjo na avtobu- su pa je bilo zelo veselo, ker je predsednik kluba Vrtiljaka polk in valčkov Stane Krajnc poskrbel, da so nas spremljali štirje harmonikarji Marica, Janko, Matej in Gregor. Po kratkem postanku na Otočcu smo se odpeljali na kosilo v gostišče Pod Henčkovo lipo, kamor nas je prišel pozdravit Henček Burkat. Z nami je po- toval tudi gospod Zelič, ki je po nesreči ostal slep. Zaigral je nekaj Henčkovih skladb. Henček mu je v zahvalo po- daril svoj novi CD. Ob 18. uri smo se zadovoljni vračali na- zaj proti Celju. Pri Drakslerje- vih v Tremerju pa smo zaklju- čili naš izlet. Hvala Stanku, njegovi pomočnici Elici ter Ja- nji, Janku, Marici in ostalim, ki so skrbeli za humor na avtobusu. Bilo je lepo, da bi bilo še večkrat tako! ČLANI VRTIUAKA POLK IN VALČKOV Spomini ostanejo Bila je nepozabna sobota, ko so se v organizaciji Rdeče- ga križa v Slivnici spomnili os- tarelih, z veseljem sem se ude- ležila srečanja, lepo je bilo. V lepem spominu so mi ostala dekleta v starih uniformah, ki so predla in med delom pre- pevala stare, že pozabljene pesmi. Tako je bilo v starih časih, ko smo si doma delali oblačila in ko se je pelo pri vsakem kmečkem delu. Sedaj tega ni več. Ljudje se sploh več ne poznajo med seboj. Ne morem pozabiti, kako so na- smejane ženske stopile pred oder s kozarci v rokah in zape- le: Oh kako je veselo življenje tam, kjer vlada veselje in mir. To sem si zapomnila, hvala dekletom, rada bi jih še kdaj videla in slišala. Hvala vsem, ki ste kakor koli pomagali pri organizaciji. MARIJA Š., Stopce Naše potovanje Bil je lep dan v avgustu, ko je društvo upokojencev iz Gorice pri Slivnici organizira- lo izlet, to pot po Kozjansko. Najprej nas je vodila pot na Svete gore ob Sotli, kjer smo se zadržali kar nekaj časa. Ogledali smo si grad v Pod- sredi in njega znamenitosti ter krenili dalje proti Brestani- ci, kjer je v cerkvi Lurške Ma- tere božje naš gospod Marko daroval sveto mašo. Tudi v Brestanici smo si pod stro- kovnim vodstvom ogledali muzej v gradu. V Brestanici smo se tudi okrepčali pri zna- ni Paniki Mirt, nekdanji Slivni- čanki. Nazaj grede smo se še malo ustavili na Prevorju in nato krenili proti domu z vti- som lepega dne, ki smo ga preživeli. Zato se lepo zahva- ljujem našemu društvu, tudi gospodu Marku za opravlje- no sveto mašo in tudi šoferje- ma za prijetno in varno vož- njo. Vsem hvala in vsakemu posebej. CILKA KLADNIK, Slivnica Zahvala urološkemu oddelku Rada bi se zahvalila zapo- slenim na Urološkem oddelku v celjski bolnišnici. Ponovno sem bila deležna njihove skrb- nosti, strokovnosti in izredne prijaznosti. Zahvaliti se želim primariju dr. Žuntarju, glavni sestrrgospe Marjani Oman, dr. Poteku, dr. Jagodiču, vsem sestram in ane- stezistu dr. Milivanoviču. Re- snično se cel team trudi, da pacientom olajša in polepša bi- vanje v bolnišnici. Če pacient to potrebuje, so celo njihovi zaup- niki, to pa so laliko le dobri in pošteni ljudje. Za primer naj povem, da je bila neka pacient- ka zaradi zdravljenja premešče- na na drug oddelek. Čez dva dni nas je vsa žalostna prišla obiskat in je povedala, da se tam ne počuti dobro. »Najraje bi prišla nazaj na urologijo, saj se tukaj človek počuti kot doma!«, je dejala. Zaradi vsega tega se vsem skupaj in vsakemu pose- bej iz srca zahvaljujem! KARMEN SEDLAR, Celje ID Žana, d.d., Žalec in Žagar Vera, s.p., Leveč OBJAVUATA Prodajo gostinske opreme in drobnega inventarja v uporabi v restavraciji Lena Leveč. Interesenti si lahko opremo ogledajo in se seznanijo s cenami in prodajnimi pogoji vsak dan od 7. do 16. ure v restavraciji Lena pri ga. Veri Žagar, tel. 453-575 in ga. Ireni Rotar, tel.: 4287-410. OBVESTILO CENJENIM POSLOVNIM PARTNERJEM DRUŽBE OZELOT d.o.o., Hacquetova 9, Ljubljana Obveščamo naše cenjene poslovne partnerje in vse bralce revije MAG, da so v zadnjem obdobja v omenje- ni reviji prebrali nekaj plačanih neresničnih in žalji- vih prispevkov njihovega novinarja v vednosti glavne- ga in odgovornega urednika ter direktorja družbe Salomonov oglasnik d.o.o.. Zaradi teh dejanj so po 169. členu kazenskega zakonika RS že sproženi ustrezni postopki. Družba Ozelot d. o. o. posluje pozitivno, kar je raz- vidno tudi iz javnih knjig APP in sodnega registra. Resnično pa je, da smo stopili na žulj največjemu gradbenemu podjetju v Sloveniji, v samo sršenje gnezdo, s katerim so povezani mnogi v političnem vrhu in sicer po vprašanju dolžniško-upniškega raz- merja, divjega lastninjenja ter zlorabe položaja po 244. členvbkazenskegazakonika RS. Konstrukt tega članka je iz leve opcije in hkrati poskus predvolilne diskriminacije. Ta slovenski grad- beni gigant nam dolguje 302.000.000,00 sit in v izogib vračilu tega dolga poskuša na vse mogoče načine uničiti naš ugled in dobro poslovanje. Glede na vse dosedanje odzive mu uspeva ravno nasprotno. 36. - 7. september 2000 N^C 24 ZA RAZVEDRILO Šf. 36. • 7. september 2000 ZA RAZVEDRILO 25 ^36..7.Mpleiiibw2000 26 MALI OGLASI - INFORMACIJE MALI OGUSI - INFORMACIJE 27 ^3«.. 7. sepiMiiMr 2000 28 MALI OGUSI - INFORMACIJE Šf. MplMaNr200« INFORMACIJE 29 seiritoMber2000 30 KRONIKA Največji prometni naval bo s severa Promet se v času MOS v Celju poveča za 50 odstotkov - Mestna občina Celje zagotovila 5 tisoč parkirnih mest Jutri se v Celju začenja 33. Medna- rodni obrtni sejem, ki se zadnja leta uvršča tudi med največje evropske sejemske prireditve. Lani je sejem obiskalo kar 236 tisoč obiskovalcev, največ ob koncu obeh tednov. Zago- toviti varnost te množice ljudi, je tudi letos zahtevna in prednostna naloga, ki jo bodo opravili policisti PU Celje. Lanska prireditev je minila brez hujših varnostnih dogodkov, na samem prire- ditvenem prostoru so zabeležili 29 kaz- nivih dejanj, večinoma tatvin, največji problem pa je bil in bo tudi letos, zago- tavljanje ustrezne pretočnosti vozil ter urejanje prometa. Mestna občine Celje je za letošnji sejem zagotovila 5 tisoč parkirnih mest, a so vsi parkirni prostori v bližini sej- mišča, kar pomeni, da se bodo vsa vozila »gnetla« na dveh cestah, vzdolž magistrale-zahod in na Mariborski ce- sti. Glavni pritok vozil (60 odstotkov) bo s severa po Mariborski cesti (iz smeri av- toceste Al), 20 odstotkov vozil je priča- kovati po magistrali-zahod in Čopovi ulici (iz smeri Žalca), 10 odstotkov z vzhoda po Kidričevi ulici (iz smeri Šent- jurja) in 10 odstotkov z juga po Aškerče- vi ulici in Mariborski cesti (iz smeri Laš- kega) . Letos bo najbolj obremenjena Mari- borska cesta bolje pretočna, saj bo na odseku od Dečkove ceste do magistra- le-zahod promet po njej potekal po štirih pasovih. Prometne konice je na Mariborski in Dečkovi cesti pričakovati dnevno med 9. in 11. uro, med 13. in 16. uro (povečan lokalni promet) ter med 18.30 in 20. uro. V času sejma bo tudi manjša sprememba prometnega reži- ma: enosmerni bosta postali Stara Deč- kova cesta (v smeri proti Mariborski cesti) in Opekarniška cesta (v smeri proti Hudinji). Za neposredno opravljanje nalog, ki so v pristojnosti policije (nadzor in urejanje prometa, vzdrževanje javnega reda in miru, preprečevanje in odkri- vanje storilcev kaznivih dejanj ipd.), bo vsak dan skrbelo okoli 40 policistov in kriminalistov z območja PU Celje. Tudi letos bo v hali B sejmišča policij- ska pisarna z dežurno službo, ta pro- stor pa bo vidno označen z napisom »policija«. Da bi tudi letošnji MOS minil čim bolj varno, policisti udeležencem v prometu in obiskovalcem sejma svetujejo: _ - da so pri vožnji v mestu strpni, da upoštevajo prometni režim ter napotke policistov in redarjev, - da upoštevajo odredbe policistov, ki bodo na vseh križiščih in bodo, po potre- bi, promet urejali tudi ročno, - da za vožnje po mestu, če se le da, uporabijo javna prevozna sredstva, v času največjih prometnih konic pa naj se s svojimi vozili napotijo po vzporednih, manj obremenjenih obvoznih cestah in ulicah, - da se ob prihodu v Celje z vozilom ustavijo na najbližjem urejenem parki- rišču, saj bo z vseh nekoliko bolj odda- ljenih parkirišč zagotovljen avtobusni prevoz do sejmišča, - da so zaradi pravkar začetega nove- ga šolskega leta še posebej pozorni na otroke in mladoletnike v prometu, - da poskrbijo za zavarovanje svojega premoženja (zaklepanje vozil, skrbno varovanje torbic in denarnic itd.) in - da imajo starši stalen nadzor nad svojimi otroki, ki se v sejemski gneči lahko hitro izgubijo, s tem pa se izposta- vijo mnogiin nevarnostim. • M.A. MINI KRIMICI v skladišče po kabel V času od 15. do 30. avgusta je bilo vlomljeno v priročno skladišče podjetja Inexa v Štorah. Neznani storilec je ukradel okoli 200 metrov ba- krenega kabla, vrednega oko- li 400 tisoč tolarjev. Fiesta in punto brez koles v noči na 29. avgust se je na parkirišču hotela v Topolšici nekdo lotil tam parkiranega osebnega vozila Ford Fiesta. Odmontiral je vsa štiri platiš- ča s pnevmatikami. Lastnika Daria M. je oškodoval za oko- li 200 tisoč tolarjev. V noči na 31. avgust pa se je neznani storilec ukvarjal z osebnim vozilom Fiat Punto, parkiranim pri hotelu na Do- brni. Demontiral in ukradel je vsa štiri kolesa, lastnika Sebastjana K. pa oškodoval za približno 150 tisoč tolar- jev. Tudi sladkarije Trgovino MT Center Mar- ket na Cankarjevi ulici v Vele- nju je obiskal nezanec. Izbral si je več steklenic žganih pi- jač, 40 zavojev cigaret Marl- boro in še nekaj malega slad- karij. Lastnik Tomaž R. je oš- kodovan za približno 70 tisoč tolarjev. Iztočil nafto v noči na 30. avgust se je neznani storilec zadrževal na gradbišču v Kapli, ko je iz rezervoarja tam parkiranega delovnega stroja iztočil okoli 250 litrov nafte, s tem pa je lastnika Joška P. oškodoval za okoli 38 tisoč tolarjev. Vlomil v zabojnik v dneh minulega vikenda je neznani storilec vlomil v za- bojnik, postavljen na deloviš- ču poslovnega objekta na Ce- sti v Trnovlje v Celju. Ukradel je kotni brusilni stroj AEG in udarni vrtalni stroj Bosch. Podjetje Stone iz Maribora je oškodovano za okoli 100 ti- soč tolarjev. Mislili tudi na zimo v noči na 31. avgust so nez- nani storilci vlomili v poslov- ne prostore podjetja Conect v Domu učencev na Efenkovi ulici v Velenju. Osredotočili so se na oblačila: hlače Pepe Jeans, majice, srajce, jakne in usnjene pasove, misleč na prihajajočo zimo pa so ukrad- li tudi več volnenih kap. Ome- njeno podjetje so oškodovali za približno 2 milijona tolar- jev. Pred trgatvijo v dneh od 30. avgusta do 1. septembra je neznani tat vstopil v garažni prostor vin- ske kleti v Imenski Gorci. Od- peljal je električni mlin za grozdje in 500-litrsko plastič- no kad. Lastnica Valburga Š. iz Hrastnika je oškodovana za okoli 60 tisoč tolarjev. Prost vstop v dneh od 30. avgusta do 2. septembra je nekdo vstopil v nezaklenjeno garažo v Bregu pri Polzeli. Storilec je ukradel kovček, v katerem je bilo pnevmatsko kladivo. Lastnik Drago V. je oškodovan za približno 120 tisoč tolarjev. Z vlomom do dokumentov Celjski policisti so 1. sep- tembra nekaj po 4. uri prijeli 42-letnega Ljubljančana Jože- ta D. Osumljen je, da je tega jutra vlomil v osebni avtomo- bil VW Golf, parkiran na Drapšinovi ulici v Celju. V vo- zilu je ukradel vozniško do- voljenje, potni list in osebno izkaznico lastnika Dušana P. Policisti so lastniku doku- mente vrnili, Jože D. pa se bo za svoje dejanje zagovarjal na sodišču. Pano izginil s pločnika v soboto, 2. septembra okrog devetih, sta zaposle- na delavca v trgovini Co- rning Media v Celju na ploč- nik pred trgovino postavila razstavni pano za mobilne telefone ter se v lokalu pos- vetila prenovitvenim opravi- lom. Ko sta okoli poldneva hotela pano postaviti nazaj v lokal, sta ugotovila, da ga je med tem časom nekdo ukra- del. Podjetje Coming je oš- kodovano za okoli milijon tolarjev, sreča pa je bila v tem, da na ukradenem pa- noju ni bilo tudi razstavnih eksponatov. Natočila in odšla Minulo nedeljo zvečer se je voznica Simona TA. ustavila na bencinskem servisu na Dečkovi cesti v Celju, kjer je v vozilo natočila gorivo, vzela denar iz denarnice in odšla z mesta polnjenja, da bi plačala račun za gorivo. Napaka, ki jo je pri tem storila, je bila draga in nemara tudi poučna. Nek- do, ki je v Simoninem avto- mobilu opazil denarnico, jo je ukradel in v njej našel denar in plačilno kartico. Lastnica je oškodovana za približno 35 tisoč tolarjev. M.A. Radarske kontrole bodo • v petek, 8. septembra, dopoldne na območju Rogaške Slatine, popoldne pa na območju Laškega, • v soboto, 9. septembra, dopoldne na območju Mozirja, v popoldanskem času pa na območju Šentjurja pri Celju, • v nedeljo, 10. septembra, dopoldne na območju celotne regije, popoldne pa na cestnem križu, • v ponedeljek, 11. septembra, dopoldne na območju Slo- venskih Konjic, popoldne pa na območju Rogaške Slatine, • v torek, 12. septembra, dopoldne na območju Žalca, popoldne pa na -območju Šmarja pri Jelšah, • v sredo, 13. septembra, dopoldne na območju Rogaške Slatine, popoldne pa na območju Mozirja in • v četrtek, 14. septembra, dopoldne na območju Šmarja pri Jelšah, v popoldanskem času pa na območju Slovenskih Konjic. OD DRUGOD Ogromna odškodnino za ponaredke Organizacija BSA Europe je letos od proizvajalcev zgoščenk iz Srednje Evrope, ki so poleg legalnih proizva- jali tudi CD-rome z nelegal- no programsko opremo, do- bila že več kot 1,5 milijona ameriških dolarjev odškod- nine. Odškodnina je del iz- vensodnih poravnav med BSA (Business Softvvare Al- bance) in omenjenimi pod- jetji zaradi njihove vplete- nosti pri kaznivi »piratski« dejavnosti. Evropski trg je v vedno več- ji meri zasičen z nelegalnimi CD-romi, ki proizvajalcem programske opreme povzro- čajo letno več milijonov ame- riških dolarjev škode. Samo v letu 1999 je bilo zaseženih več kot 800 tisoč, leto poprej pa 500 tisoč nelegalnih CD-ro- mov. Običajno CD-rome ti- skajo povsem legitimna, celo zelo priznana podjetja, ki pa naročil ne preverjajo v za- dostni meri, da bi se prepriča- la, ali njihove stranke niso morda računalniški pirati. »Kdor koli proizvaja, prodaja ali distribuira nelegalne CD- rome, tvega stroge kazni. Proizvajalci zgoščenk, ki so vpleteni v nedovoljeno kopi- ranje intelektualne lastnine, so zaradi malomarnega izva- janja poslovnega procesa od- govorni za kršenje avtorskih pravic,« opozarja Beth Scott, direktorica za marketing in komunikacije pri evropski BSA. Proizvodnja zgoščenk je ena najhitreje rastočih indu- strij v Evropi. Obsega 191 to- varn, ki na leto natisnejo tudi do 5 milijard zgoščenk (še leta 1997 so jih lahko izdelali petkrat manj). Prav zato bi morala tovrstna podjetja so- delovati pri zatiranju računal- niškega piratstva. BSA si sku- paj z IFPl in drugimi organi- zacijami za zaščito avtorskih pravic prizadeva, da bi pod- jetja, ki tiskajo zgoščenke, sprejela pravila poslovanja, s pomočjo katerih bi se prepre- čila naročila s strani »piratov«. Konkretno bi proizvajalci od svojih naročnikov morali zah- tevati identifikacijo, preverjati vsebino materiala, predlože- nega za tisk in natisnjene pro- gramske opreme, zavrniti sumljiva naročila in na CD- rome natisniti t.i. kodo izvo- ra. Na tak način bi bila preki- njena ali vsaj močno okrnjena distribucijska veriga nelegal- nih kompilacij CD-romov. BSA se z zakonodajalci iz Bruslja že dogovarja za im- plementacijo omenjenih pra- vil in za obveznost registrac je in pridobitve dovoljenja i proizvajalce zgoščenk. i Organizacija BSA je glasni vodilnih svetovnih podjetij i razvoj programske opreinč Njeni glavni dejavnosti sti izobraževanje uporabnike računalniške programski opreme in boj proti piratstvi na področju programski opreme. V Sloveniji deluje oi ganizacija BSA od leta 199i (od njih smo prejeli to porot lo), njen sedež pa je na K( menskega ulici 12 v Ljubijan Podjetje NT&RC d.o.o., M direktor: Branko StamejČič.H Poslovni sekretar; Suzana Robm Podjetje opravlja časopisno-1 založniško, radijsko in agencijsk tržno dejavnost. Naslov: Prešerni^ 19. 3000 Celje, telefon (063) 422-50, fax: 441-032, Novi tednik izhaja vsak četrtek.' Cena izvoda je 300 tolarjev| Naročnine: Majda Klanšek| Mesečna naročnina je 1000 tolarjev, Za tujino je letna naročnina 24.000 tolarjev. Številka žiro računa: 50700-601-106900 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, Tisk Časopisov in j revij d.d., Ljubljana, Dunajska 5, direktor: Alojz Zibelnik. : Novi tednik sodi med proizvode; za katere se plačuje 8% davek . na dodano vrednost. ^ 11 ['Vi I i j '1 lTH Odgovorna urednica: i Milena Brečko-Poklič. 1 Urednica Novega tednika: M Tatjana Cvirn. m Uredništvo: Marjela Agrež, Janj^ Intihar, Bojana Jančič, Brane I Jeranko, Gregor KatiČ, Sebastijan i Kopušar, Urška Selišnik, Ivana! Stamejčič, J Tajnica uredništva: Mojca Marot Tehnični urednik: Franjo Bogadi, Računalniški prelom:^ Robert Kojterer, Igor Šarlah. i • Oblikovanje: Minja Bajagič. i E-mail uredništva: J tednik(a>nt-rc.si; E-mail tehnične^ uredništva tehnika.tednik@nt-rc.5 RADIO CEUE Odgovorna urednica - Nataša Gerkeš-Lednik J Uredništvo: Simona Brglez,'1 Vesna Lejič, Nataša Leskovšek Sergeja Mitič, Mateja Podjed, Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel Vodja tehnike: Bojan Pišek. ^ Telefon studia (za oddaje v živo) 4900-880, 4900-881 3 E-mail: radio@nt-rc.si : AGENCIJA opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in ^ Radiu Celje ter nudi ostale ! agencijske storitve. j Vodja Agencije: Franček Pungerč'^ Propaganda: Valter Leben, Vojk" Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen Koprivica, Vesna Matjašič; ' Telefon: 063/422-50 fax: 441-032, 443-511 Sprejem oglasov po elektronski"^ pošti: agencija@nt-rc.si | KRONIKA 31 NOČNE CVETKE 0 pila se je 30. avgusta zvečer 0ila na policiste in jim po- jgla z informacijo, da jo je padel sosed. Potem so poli- (i opravili rekonstrukcijo rtjanja in ugotovili, da sta iia hodniku hiše na Linhar- I srečala Fila in njen sosed pon, da se je med njima ^ hud prepir, h kateremu Ije Fila prispevala enak de- Uot Simon. Torej se bosta i sodniku za prekrške zago- dla oba. Clasno in napeto je bilo 30. pista ponoči na dvorišču [d stanovanjsko hišo na Za- ^kovi ulici. Pa tudi zanimi- , saj sta v glasnem sporu jelovali tudi dve ženski. Pre- se je stopnjeval do točke, se je četverica začela prete- li. Sodelujoči v pretepu so i Franc V., Stane P., Zlata in Marjeta M. Vsi štirje se io srečali še pri sodniku za jcrške. ^trulja je 31. avgusta malo id eno ponoči intervenirala tanovanjskem bloku na Ker- kovi 8., kjer je odmevala sba, ki stanovalcem ni dala (i. V enem od stanovanj so icisti hoteli izprašati Lidi- l, ki je neskončno uživala iposlušanju radijskega spre- inika in ki se ji ni dalo povedati, da s svojim počet- I krši javni red in mir. Ker lila preveč jezikava in neu- ^jiva, so jo policisti ukroti- iko, da so ji dodelili mesto rostorih za pridržanje, f Evergreen Clubu se je 2. itembra v prvih jutranjih h nahajala blondinka, ki je rojem silnem temperamen- pograbila pepelnik in ga ja v glavo Janeza Š. Do te eze jo je pripeljal prepir o »metu, v katerem je aktiv- sodelovala. Kako blondin- igrajo rokomet? Tako da z D mečejo pepelnike v moš- glave. Pa imamo še en vic o odinkah. ^Mili baru v Jankovi so se leptembra ponoči prepirali stepli. Na eni strani sta liala Vida L. in Dušan L., na gi pa Robert Š. M.A. Kaien naf bo tudi opomin V enem dnevu končana glavna obravnava, na kateri je bil voznik avtobusa obsojen na pet let zapora Na Okrožnem sodišču v Celju se je minuli petek zače- la in končala glavna obrav- nava, na kateri so sodili Edi- ju Mikužu (45) iz Topolšice, ki je 13. maja lani iz malo- marnosti povzročil hudo pro- metno nesr^o, v kateri so umrli štirje otroci, učenci OŠ bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki, štirje so bili hudo ranjeni, nekaj pa jih je utr- pelo lažje telesne poškodbe. V svojem zagovoru je obto- ženi Edi Mikuž navajal, da je usodne železniške tire že nič koliko krat prevozil in da se je tudi 13. maja lani, ko je peljal otroke po lokalni cesti iz sme- ri Podloga proti Šempetru, na cesti pred prehodom prepri- čal, če so tirnice prazne. Trdil je, da prihajajočega motorne- ga potniškega vlaka ni opazil, je pa tik preden je nameraval zapeljati čez železniške tirni- ce, naletel na oviro, osebno vozilo VW Golf na nasprotni strani cestišča, zaradi katere- ga je moral avtobus ustaviti, ker ni mogel varno in hitro zapeljati čez zelo ozko cestiš- če na železniškem prehodu. Ko se mu je to vozilo Golf umaknilo tako, da je zapeljalo nekaj metrov vzvratno, je po- novno speljal, takrat pa je po- čilo. Vlak je s čelnim delom upravljalne kabine trčil v zad- nji levi bočni del premikajo- čega se avtobusa. »Tega, kar moram danes doživljati, se ne da opisati z besedami, močno pa dvomim, da bi bil malo- marno zapeljal na prehod, saj sem se prej prepričal, da je železniška proga prazna, pa tudi zvočnih signalov prihaja- jočega vlaka nisem slišal,« je med drugim povedal v zago- voru in nato na vprašanje okrož- ne državne tožilke Marjete Kre- ča, ali se je neposredno pred progo ustavil, kot mu to vele- va prometni znak, odgovoril, da se ni, ker je pred tem pogle- dal na levo in na desno ter videl, da je proga prazna. Voznica osebnega avtomo- bila Golf Aleksandra Svet je povedala, da je že med vož- njo, ko se je peljala iz Žalca, videla na progi vlak, pred pre- hodom je ustavila in s svetlob- nimi znaki opozarjala vozni- ka bližajočega se avtobusa. Ta se ni ustavil, ampak je zapeljal na tir. V času, ko se je ustavila, je bil avtobus še nekaj metrov pred prometnim znakom, ko je pripeljal do nje, pa Je pre- stavila v vzvratno prestavo in zapeljala štiri metre nazaj. Po- vedala je še, da je v takšni situaciji trčenje pričakovala, in da je slišala, kako je vlako- vodja oddajal opozorilne zvoč- ne signale. Na vprašanje obto- ženčevega zagovornika mag. Draga Demšarja, zakaj ni ta- koj zapeljala vzvratno, če je videla bližajoči se vlak, pa je Svetova odgovorila, da se je prestavila kakor hitro je mo- gla in kolikor se je na ozki cesti sploh dalo. Odvetnik Dem- šar je na sojenju poudaril, da je njegov varovanec storil zgolj prometni prekršek, ker se pri prometnem znaku ni ustavil, vse ostalo pa je bil splet ne- srečnih okoliščin. Obtoženi je pri koncu zagovora na obrav- navi, na kateri so bili tudi starši umrlih otrok, še dejal: »Koliko noči je bilo, ko nisem mogel spati, ko sem se spraše- val, zakaj je prišlo do teh čud- nih okoliščin, ki nas zdaj tako ločujejo. Bil sem udeleženec v tej usodi, iz katere ne morem, pomagati pa tudi ne, saj teh ljudi ni mogoče vrniti v življe- nje.« Strojevodja (zdaj že upoko- jeni) Anton Slatenšek je po- vedal, da je ves čas vozil po predpisih in da je že dobrih 400 metrov pred prehodom zagledal belega golfa, ki je tam stal, opazil pa je tudi avtobus, ki se mu je približe- val z desne strani. Zato je večkrat oddal zvočni signal, ko je videl, da voznik avtobu- sa ni zmanjšal hitrosti, da je hitrost zmanjšal tik pred pre- hodom, ni pa vozila ustavil in tudi ni vedel, da avtobus ne more peljati mimo golfa. Ko je videl, da je trčenje neizo- gibno, je zgrabil za prisilno zavoro, stekel v prostor k pot- nikom, večinoma šolarjem, in zavpil, naj se sklonijo k tlom. »Ko je do trčenje prišlo, sem bil stodesetodstotno prepričan, da se ni zgodilo to, kar se je,« je povedal strojevodja. Pričali sta tudi učiteljici, ki sta bili usodnega dne na izletu z otroki. Obe, Marija Maja Grenko in Damjana Modri- jan, sta povedali, da sta se med vožnjo posvečali učen- cem in zato na razmere na cesti nista bili pozorni. Tudi zvočnih signalov vlaka nista slišali, ko se je avtobus ustavil in ko sta na drugi strani tira zagledali belega golfa, pa sta mislili, da sta se vozili ustavili zaradi lažjega srečanja. »Trk sem čutila, nisem pa vedela, da je šlo za trčenje z vlakom,« je dejala Grenkova, kasneje pa še Modrijanova. Priča Dejan Četina, ki se je na motornem kolesu peljal za avtobusom, je povedal, da je voznik avtobusa pred preho- dom občutno zmanjšal hitrost, ustavil pa se ni. Tlidi on je videl vlak šele takrat, ko je bil avtobus že na tirih in tudi on ni slišal zvočnih signalov vla- ka. So pa opozorilne signale sli- šali sprevodnik Srečko Ore- hovec in potnika na vlaku Sr- djan Crevar in Gordana Gro- felnik. Ti so tudi občutili neo- bičajno močno zaviranje vla- ka in takoj nato trčenje. Izvedenec cestnoprometne stroke Dušan Tomašič je v odgovorih na vprašanja strank in senata med drugim dejal, da bi se bilo mogoče nesreči izogniti, če bi se voznica golfa lahko umaknila nazaj vsaj še za poldrugi meter in bi bil avtobus potem že izven tira. Okrožna državna tožilka je za obtoženega Edija Mikuža zahtevala ustrezno kazen, saj je nesporno, je poudarila,, da je prav on povzročil nevarno situacijo, ko je kljub 38 otro- kom in dvema učiteljicama v avtobusu, zapeljal na progo in s tem ravnal zavestno malo- marno. Sodba s primemo kaz- nijo naj bo tudi v opomin drugim, je poudarila. Zago- vornik Demšar je trdil, da ni šlo za malomarnost. Na progo je zapeljal, ker prihajajočega vlaka ni videl, tudi ni slišal zvočnih signalov, ustavil pa se ni, saj je skrbno pogledal na obe strani. Navedel je člen v prometnem zakonu, ki pravi, da mora voznik ustaviti le ta- krat, če je blizu prehoda tirno vozilo, njegov varovanec pa prihajajočega vlaka ni videl, ko je pogledal v obe smeri. Zahteval je, naj se ugotovi tudi odgovornost železnice, ki na- redi premalo za zavarovanje prehodov, pa tudi ostalih, ki so bili udeleženi v tem spletu nesrečnih okoliščin. Obtoženi je na koncu svoje sklepne be- sede dejal: »Jaz sem žrtveno jagnje, nekdo mora biti kriv.« Sodišče je Edija Mikuža spoz- nalo za krivega, sodnik Bran- ko Aubreht pa je v obrazloži- tvi sodbe povedal, da je sodiš- če pri izreku kazni upoštevalo težo dejanja, obenem pa olaj- ševalne okoliščine (obdolžen- čeva nekaznovanost, skrb za dva otroka) Določitev petlet- ne zaporne kazni naj bo tudi opomin vsem voznikom, zla- sti tistim, ki prevažajo otroke, je poudaril sodnik Aubreht. j v , , MARJELA AGREŽ DELOVNENEZXX)DE Odknišilseje kamen Na delovišču> ceste Logar- ska dolina - Pavličevo sedlo se je 29. avgusta dopoldne hudo telesno poškodoval 23- letni Alojzij G. iz Straže. Alojzij G. je s sodelavci po- stavljal varovalno mrežo, da bi kamenje ne padalo na ce- sto. Okoli 11.40 ure se je na vrhu previsa odlomil večji ka- men, ki je, skupaj z varovalno mrežo, delavca vlekel približ- no 10 metrov v globino. Aloj- zij G. je Obležal na vozišču, pri drsenju in padcu pa je utrpel hude telesne poškodbe. Padel s 14 metrov Na delovišču Cinkarne v Celju se je 30. avgusta po- poldne pripetila nesreča, v kateri je hude telesne poš- kodbe utrpel 44-letni Stanko V. iz Štor, delavec podjetja Hudournik. Nesreča se je zgodila med odstranjevanjem nadstrešja to- varniške hale, kjer je Stanko V. z varilnim aparatom rezal prečni kovinski profil. Ko ga je prerezal, je nanj padla stre- šna konstrukcija, zaradi česar je delavec padel iz varovalne košare, z višine 14 metrov. Odrezalo mu je prste V Cometu v Zrečah se je 1. septembra popoldne pripeti- la delovne nezgoda, v kateri se je hudo telesno poškodo- val 23-letni Tomaž Š. Tomaž Š. je v Cometovem obratu Coflex delal na avto- matu za proizvodnjo rezalk. Okoli 15.10 ure je stroj ustavil in na krožni mizi v ograjenem območju stroja začel čistiti orodja. Med čiščenjem je z eno roko pritisnil na servisna stikala, drugo roko pa je držal v delovnem območju stroja, katerega rezilo mu je odrezalo štiri prste na desnici. M.A. GORELO JE Požar v-sušilnici hmelja V torek, 20. avgusta po- poldne, je zagorelo v sušilni- ci hmelja v Gotovljah, last Ivana J. Ogenj je popolnoma uničil dvonadstropno komoro za su- šenje hmelja, požar pa so po- gasili gasilci iz Gotovelj, Žal- ca, Šempetra, Petrovč in Griž. Požar je povzročil vnetljivi de- lec, ki ga je ventilator odpih- nil na območje komore, kjer je bil suhi hmelj, so ugotovili preiskovalci. Lastnik je oško- dovan za približno 10 milijo- nov tolarjev. Vnelo se je olje V petek, 1. septembra okoli 13.30 ure, je nastal požar v kuhinji stanovanjske hiše v Zagradu v Celju, last Alojzi- ja in Angele J., v nedeljo pa v kuhinji v Začretu, v hiši Mi- he S. Ogenj, ki je v Zagradu poš- kodoval kuhinjsko napo in del stropa, so še pred prihodom gasilcev pogasili stanovalci, gmotna škoda, ki je nastala, pa znaša približno 100 tisoč tolarjev. Do požara je prišlo, ker se je na štedilniku pregre- lo in vnelo olje. Iz istega vzroka je zagorelo v kuhinji stanovanjske hiše v Za- čretu v Celju, kjer so ogenj prav tako pogasili domači. Uni- čena je bila napa in bližnji elementi, gmotna škoda pa zna- ša okoli 200 tisoč tolarjev. Udarila je strela Med sobotnim (2.9.) večer- nim neurjem je strela udarila v vikend hišo v kraju Grušče. Strela je udarila v vikend, last Ivane D. iz Celja. Preisko- valci so ugotovili, da je udar strele povzročil za okoli 200 tisoč tolarjev škode na elek- trični in telefonski napeljavi objekta. M.A. ABTURA Podjetje za izobraževanje razpisuje izobraževalne programe pridobivanja izobrazbe in prekvalifikacije v poklic: -PRODAJALEC vpis v 1. in 2. letnik, prekvalifikacija -EKONOMSKI TEHHIK vpis v 1. in 2. letnik, prekvalifikocija, diferencialni program (po končani trgovski soli) -RAČUNALNIŠKI TEHNIK prekvalifikocija (po končani V. stopnji) - VISOKA ŠOIA ZA MANAGEMENT informativni dan in vpis 21.9.2000 ob 16. uri v prostorih ABITURE predavanja in izpiti bodo organizirani v prostorih ABITURE v Celju -UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA vpis v 3. letnik, pogoj: končana višja pravna šolo predovanja in izpiti l^o orgonizirani v prostorih Abiture v Celju informativni dan 19.9.2000 ob 17. uri v prostorih Abiture v Celju PRIČETEK BO 5. OKTOBRA 2000, OB 16. URI V POSLOVNI STAVBI INGRAD, Lava 7. Celje Prijave: ABITURA, d.o.o.. Lava 7, Celje Teleffont 453-558 in 453-559 Smrt V irevmienem vazilu Med 19.30 uro v ponede- Sc in 8. uro v torek se je na listično-panoramski cesti ®en naselja Podolševa zgo- b prometna nesreča, v ka- fi je ena oseba umrla, na' •tilu pa je nastalo za okoli •tisoč tolarjev škode. S9-letni Alojz K. je vozil iebni avtomobil po maka- ®nski turistično-panoram- i cesti izven naselja Podol- Va iz smeri Slemena proti fevi. Cesta se ves čas spuš- ' in ko je Alojz že izpeljal 'pregledni desni ovinek,, je i^ozilom zapeljal v levo na *itrjeno barikino, kjer je vo- ^ zdrsnilo na pašnik in se ičelo prevračati po strmini i^zdol. Po skoraj 70 metrih l^ačanja je vozilo z zad- ^ delom trčilo v drevesa. ®jz je pri tem dobil tako •^le poškodbe, da je na kra- 'lesreče umrl. 36. - 7. september 2000 N^C 32 ZANIMIVOSTI NINA VAS Pomembneži so se utrudili od velikih sprejemov Ali je nekaj narobe z ug- lednimi Ljubljančani, ali pa je narobe s tistimi, ki že tra- dicionalno prirejajo gala sprejeme, večerje in pokuši- ne? Pravzaprav je velenjski VIP teniški turnir tisti, ki opozori vse slovenske, ne samo ljubljanske pomem- bneže, da se poletje in z njim dopusti bližajo h koncu in da bo treba resno poprijeti za delo. In na velenjskem tur- nirju, kjer se zbere največ znanih ljudi, je vedno tudi Marjan Simčič, vinar iz Go- riških Brd. Večina teh pomembnežev, ki pridejo k njemu na kozar- ček ali dva, takoj pomisli, da se bliža prvi ponedeljek v sep- tembru, z njim pa tudi tradi- cionalni, letos že osmi gala sprejem v gostilni Krpan, last Dareta Simončiča, ki ima v zakupu tudi najbolj znano in v preteklost zazrto furmansko gostilno Figovec, ki jo pozna vsa Slovenija, in ima Marca Pola na Gornjem trgu, že ne- kaj let zbirališče mladih Ljub- ljančanov. V Krpanu imajo ta- ko dobro hrano, da je celo Pavel Pivec, kot se neuradno imenuje dobro leto dni poro- čeni in pečeni mariborski Ljubljančan, v njej zadovo- ljen. In to kljub temu, da je bil pred kratkim v penzionu Ra- duha v Lučah tako zadovoljen, da mu je zapisal celih pet zvezdic. Kar ni mogel prehva- liti domači lučki obmenik, pa hišno posebnost, polže v pi- kantni omaki. In je dobesedno zapisal: »smrtni udarec so nam zadali s sladicami. Ste že kdaj jedli fižolovo torto? Poj- dite v Luče in povem vam, da boste >dol padli<; vsaj mi smo.« V Krpana so prišli iz vseh strani. Vedno nasmejani Ce- ljan Mojmir Ocvirk, lastnik firme Imelda 8000, pa skoraj vedno resni Franci Križan, domačin iz Rogaške Slatine. Ni čudno, da je zadnje čase tako resen, saj padajo po njem udarci iz vseh strani. Najprej je turistični minister Janko Razgoršek njemu, kot prejš- njemu direktorju Centra za turistično promocijo Sloveni- je, in Janezu Siršetu iz Na- cionalnega turističnega zdru- ženja obljubil mesti strokov- nih direktorjev v Turistični or- ganizaciji Slovenije, nato je za direktorico postavil Barbaro Gunčer, ki je bila prej direk- torica Kompasa v Ribnem in nato Zdravilišča Radenci, na- kar je »ugotovil«, da takšna organizacija sploh ne potre- buje strokovnih direktorjev in oba, tako Križan kot Širše, sta ostala z dolgim nosom. No, Franci, ki so mu kmalu za to novico odpovedali tudi poto- vanje v Sydney, ima že tri lepe ponudbe, o katerih pa noče govoriti, povedal pa je, da bo v Sydney odšel, vendar na svoje stroške. Med pomembneži smo vide- li Mirana Odarja, lastnika fir- me Suzuki, ki pa ni zanimiv samo zaradi uspešnosti, am- pak zato, ker se je kljub temu, da se je že srečal z Abraha- mom, začel trdo in neusmilje- no ukvarjati z ekstremnim ple- zanjem. Prav zato je, namesto, da bi bil oblečen v večerno temno obleko, prišel na spre- jem v usnjenem suknjiču in majici, tako da je lahko poka- zal vedno bolj trde mišice. In kaj bi bilo narobe z ugled- nimi Ljubljančani ali pa z or- ganizatorji g^la sprejemov, na katerih, tako tudi v Krpanu, teče najboljše vino v potokih, na pladnjih pa se vrstijo do- brote za dobroto, od ješprenja do škampov in brancina v so- li? To, da so še pred časom nekateri manj pomembni po- membneži z zavistjo gledali tiste, ki so dobili vabilo, zdaj pa nič več. Na letnem vrtu, kjer se je še lani ob sprejemu trlo gostov, je bilo sicer polno, vendar gneče ni bilo. Res je, da smo videli še vedno čedno Nino Gazibara, pa hrvaškega veleposlanika na odhodu Ivi- co Maštruka in enega od naj- bogatejših slovenskih podjet- nikov iz onstran strani meje, gospoda Košuto, največjega poznavalca dobrih gostiln na italijanski strani meje, prišel je odvetnik Miro Senica, ki je pred kratkim branil največ- NASNM, PROSIM! Milka Selič iz Gorice pri Slivnici je poslala šalo, ki jo objavljamo tokrat. Proteza Gospod in gospa si v gostilni naročita vsak svoj hamburger. Milostljiva požrešno ugrizne v svoj sendvič, gospod pa se sa- mo preseda. Natakar vpraša moM: »Ali vaš hamburger ni dober?« »Najbrž je,« odgovori mož, »a čakam, da bo žena pojedla in mi vrnila protezo.« krat toženega novinarja Vin- ka Vasleta, ki ima nekaj tožb več kot drugi največkrat tože- ni Tone Fornezzi -Tof. Prišla je Sava Sabadin, lastnica naj- bolj ugledne slovenske proda- jalne z dragimi kamni, Da- mianija, skupaj s hčerko Laro. Začela je že lobirati za svoj gala sprejem, ki ga bo organi- zirala v kratkem na terasi ne- koč najbolj znane ljubljanske gostilne Pri Slamiču. Ta je bila dolgo časa v družbeni lasti, pred leti pa so jo dobili vrnje- no njenr lastniki, ki pa zdaj nimajo dovolj denarja, da bi jo spet preuredili v hotel. Tam je bila tudi Barbara Drnač, ki je vsem povedala, da bo v kratkem začela izdajati ple- sno revijo. ■i NINA KAVRAN ADLEŠIČ NIČ ptička gledat, v časopis se zatopit Nagrajenci so znani Kot smo napovedali, tokrat objavljamo nagrajence g poletne rubrike>Glej ga, ptička!, v kateri ste lahko sodelo s svojimi počitniškimi fotografijami v družbi z No tednikom. Prvi trije nagrajenci dobijo knjigo o Savinji s prelepi fotografijami Matevža Lenarčiča, in to so: Danica G{4 Spominska 5, Celje, Majda Rezec, Straška Gorca 30, Previ in Tatjana Sivka, Vodruž 37, Šentjur. ■ Majice NT&RC pa prejmejo: Alja Miklavc, Velenje, J( Hrup, Jerovska vas. Podplat in Marija Kračun, Škapinova Celje. Vsem čestitamo! Po nagrade pridite v naš oglasni oddeleli Fikus kot v pragozdu »Rož'ce je treba božat,« je bil odgovor na vprašanje, kako je mogoče vzgojiti tako velik fikus. Ponosna lastnica Slavica Kobilšek s Polul pravi, da rože goji kar tako, v svoje veselje, vsekakor pa se s to dejavnostjo ne ukvarja profesionalno. To je bilo namreč naše prvo vprašanje ob vstopu v dnevno sobo, kjer se bohoti orjaška rastlina. Prizor je spominjal bolj na kakšen starejši znanstveno-fantastični film, kjer kiklopski fikus napade človeški dom in ga v nekaj trenutkih zaobjame v svoje kremplje - pardon, liste. Na stran šalo. Veje Slavičinega fikusa, ki je star petnajst let, so daljše od desetih metrov, ker pa se raztezajo po vsej sobi, jih je bilo skoraj nemogoče natančno izmeriti. Listi so videti zdravi in sijoči, kar je zagotovo rezultat rednega vzdrževanja in čiščenja listov oziroma odstranjevanja prahu z njih. Malo skrbi in nežnosti torej, pa lahko kaj takšnega zraste tudi v vaši dnevni sobi. Bo.J. VITEZI BELEGA MESTA Šf. 36. • 7. september 2000 REPORTAŽA 33 Cigarete za srnjalca Zanimiva družina z zanimivega Gubna pri Lesičnem - »Gepelj«, arkadna stavba in srnici - Lani toča, letos suša Vasica Gubno pri Lesič- pem, v osrčju Kozjanskega, jf nekoliko proč od sveta, lijer tečejo ure prehitro. Zato jO tu doma prijazni in gosto- ljubni ljudje, med njimi lifliečka družina Vide in Janka Ahačiča. Na tej kmeti- ji je več zanimivega kot v ^kšnem manjšem mestu. Z Ahačičevimi smo se spoz- lali med slikarsko kolonijo liovnih pedagogov Pilštanj JOOO, ko so povabili na kosilo It večerjo umetnike iz Slove- nije in Makedonije. Med pil- [tanjsko kolonijo je namreč jbičaj, da so povabljeni vsak Jan k drugi družini. Vida Ahačič jih je povabila la teraso domačije, kjer je za bsilo postregla s polnjeno japriko in pirejem. Za večer- p se je odločila za ocvrto perutnino, pečenice in krom- prjevo solato. Na mizi je bilo (ino iz njihovega vinograda na Rrštanju ter kruh iz domače rušne peči, za priboljšek kutina potica in sladko prozdje, prav tako iz Viršta- S terase so uživali čudovit BZgled po razkošju kozjanske lokrajine. To je svet, ki prišleka iz jnorelega sveta takoj navdu- , za Ahačičeve pa pomeni Bakodnevno znojenje na metiji. Polovica njihove bmlje je na hribovitem po- rečju, pri čemer je na Gubnu Bii pustošila toča, ki jo je letos zamenjala suša. Vida Ahačič je kmečka gospodinja, ki se je povsem posvetila tej kmetiji, možu in štirim otro- kom. Živi značilni delavnik kmečke gospodinje, ki je po šesti uri zjutraj v hlevu, kjer molze in nahrani živali. Čez dan je na njivah ali travnikih, poleg vsega za družino kuha ter skrbi za ostarelo sosedo, ki nima nikogar drugega. Mož Janko je zadnja leta na čakanju, pred tem je bil voz- nik pri Merxu. Njun najmlajši otrok, 13-letni Jani, obiskuje šolo v Lesičnem, hči Simona zaključuje študij gradbeniš- tva. Pri kruhu sta starejši hče- ri: Milena dela kot diplomira- na pravnica na sodišču v Bre- žicah, Irena na trgovskem po- dročju. Za večino kmečkih žensk ni pravega dopusta, oddiha na morju ne poznajo. Vida Aha- čič, ki je vključena v šmarsko društvo kmetic Ajda, gre z njimi včasih na kakšen izlet, sicer se izpopolnjuje na raz- Hčnih tečajih. Z Gubna je v Ajdi vsega skupaj za eno dese- tino kmetic. Pozabljene arkade Na Gubnu poznajo Ahačiče- ve kot vehke ljubitelje živah, ki sta jim bila več let v poseb- no veselje udomačena srna in srnjak. Začelo se je, ko ju je prine- sel sosed v cekru ter sta preži- vela s pomočjo hranjenja z dudo. 2^čutila sta toplino Ahačičeve hiše in ostala. Poz- neje sta se čez dan zadrževala v varni bližini doma, zjutraj in zvečer pa sta se oglasila, da so ju nahranili. Dan za dnem, mesec za mesecem, leto za letom. Srnjaku, ki je pozneje odšel, so posebno teknile ci- garete, vendar je filter odgriz- nil. Srnice z rdečo prepoznav- no ovratnico so se veselili vse do letošnjega februarja, ko so jo našli mrtvo. Še vedno je ne morejo pozabiti, zato obča- sno gledajo fotografije, ki spo- minjajo na nevsakdanje sožit- je človeka in živali. Med zanimivostmi Ahačiče- ve kmetije je tudi eden redkih ohranjenih »gepljev«, ki še de- luje. Gospodar Janko Ahačič se dobro spominja zadnjih mlatev pšenice, pred približ- no štirimi desetletji, ko so še vpregli vole ter ga vrteli v krogu. Pokazal nam je celo starinsko knjigo o stari kme- tijski mehanizaciji. Izjemni spomenik starodavne dedišči- ne pa je propadajoči »štog«, veliko poslopje z arkadami, zelo podobno Banovini na Vir- štanju. Po ustnem izročilu naj bi bilo celo last žusemskih grofov, vendar pri vsem sku- paj ugotavljajo, da se v različ- nih pisarnah zanj premalo za- nimajo. Posebna zanimivost nad kmetijo je seveda podruž- nična cerkev. Vse to v kraju, ki je blizu množičnega turizma, vendar ga turisti še niso odkri- li. Takšen je torej kozjanski svet, daleč od betonske džun- gle. Za prišleka poln lepote in zdravja, za tiste, ki v njem živijo, v znamenju težkega vsakdanjika ter občutka, da so v velikih središčih nanj preveč pozabili. BRANE JERANKO Družina Vide in Janka Ahačiča z Gubna pri Lesičnem je velika ljubiteljica živali. Eden redkih »gepljev«, ki še deluje. Gospodar Janko Ahačič se dobro spominja zadnjih mlatev pšenice. Veliko presenečenje v odmaknjeni vasL Arkadno poslopje na Gubnu, ki po potresu žalost- no propada, je podobno virštanjski Banovini. PRODAJNI CENTER LATKOVA VAS Latfcova vas 84, 3312 Prebold TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM AKCIJSKE CENE V MESECU SEPTEMBRU Strešnikov BRAMAC IN TONDACH SALONIT PLOŠČ FASAD TIM, BAUMIT IN JUBIZOL OPEKE MODUL IN POROTHERM SIPOREX OPEKE DIMNIKOV SCHIEDEL GRADBENIH LEPIL IN MAS KEMA. UNIHEM PRANIH PLOŠČ IN TLAKOVCEV OBIŠČITE NAS NA CEUSKEM OBRTNEM SEJMU OP 8. D017. SEPTEMBRA V HALI C Tel.: 57 02 250 CENTRALA 57 02 252 TRGOVINA 57 02 253 KERAMIKA 70 00 030 KOMERCIALA Fax: 57 02 251 OD OPEKE... DOSTRESNIKA in še mnogo več...!!! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO! NOVO: SALON KERAMIKE vse za ureditev kopalnic Velika ponudba ker. ploščic: Gorenje, Martex, Marazzl, Pastorelll Sanitarna keramika: Keramag Nemčija, Strumica Makedonija Kopalniška oprema Kolpa San Kopalniški dodatki AKCIJSKE CENE kopalniške ker. Gorenje 20 X 25 od 1.171 SIT/m' K klasa talna keramika Martex 30,6 * 30,6 Od 1.373 SIT/m' A klasa 10 X 20 od 833 SIT/m' C klasa kopalniška keramika Marazzl 20 X 25 od 1.790 SIT/m' A klasa Cene veljajo za plačilo z gotovino in vključujejo DDV. 36. - 7. september 2000 N^C 34 NASI KRAJI IN UUDJE Človek s transparenti Franc Jonžek, slovenski znanec z nemških cest - Nevsakdanja hiša rojaka iz vasi pod Bocem Počitniški čas je in nekateri slovenski turisti bodo potova- li po nemških cestah. Kdor bo srečal človeka, ki bo v slogu pokojnega slovenskega pred- sedniškega kandidata Kram- bergerja manifestiral za Slo- venijo, ZDA in Izrael, bo goto- vo začuden. »Obiščite biser Evrope, Slo- venijo«, »Slovenija vam želi ve- selo veliko noč«, »Bog ohrani ZDA«, »Bog ohrani slovensko- ameriško prijateljstvo«, »Bog živi NATO« in »Za Izrael in ZDA sem pripravljen umreti« je le nekaj gesel s številnih transpa- rentov Franza Jansena iz Hoppstaedtna-Weiersbacha, iz kraja v bližini francoske in luk- semburške meje. Tako se imenuje Majcenov Franc iz Negonja pri Rogaški Slatini, po slovensko Franc Jan- žek, ki je odšel v Nemčijo pred tremi desetletji. Odšla sta sku- paj z ženo Marijo in to čez zeleno mejo. Pred tem je bil v Šmarju pri Jelšah voznik rešil-" nega avtomobila, pri čemer je doživel hudo nesrečo. V zahodnem svetu, kamor spadamo tudi mi, Janžkovo manifestiranje ni nič posebne- ga, zaradi političnih strasti pa^ lahko nevarno početje. Ome- njanje Izraela ni po volji skraj- nih desničarjev, omenjanje ZDA skrajnih levičarjev, zato so Slovenca Janžka že pretepli ter nanj streljali. Američani so mu seveda izredno naklonjeni, za- to so mu. pred leti podelili odlič- je ameri^e NASA, pa tudi predsednik BiH Clinton mu je, ko ga je opa^ med obiskom ameriškega oporišča 2» vsemi transparenti in zastavami, ve selo pomahal. Našega rojaka marsikdaj poiščejo ameriški in nemški novinarji ter poročajo o človeku, ki je za ZDA in Izrael pripravljen umreti. Pove jim o koreninah svojega navdušenja nad Izraelom in ZDA: prvi je po njegovem mnenju dal svetu Je- zusa, drugi svobodo. Petinšestdesetletni poseb- než iz Slovenije se ne da. Ko je pred nekaj leti po treh desetlet- jih prvič obiskal domovino, je manifestiral še v Celju. Pri nas je dodal gesli »Prosim, zaupajte slovenski policiji« in »Bog žeg- naj slovensko herojsko voj- sko«, pri čemer ga ni nihče pretepel, nanj streljal ali ga oz- merjal. Drugače kot pred krat- kim v prestolnici zvezne dežele Posarje, pred železniško posta- jo v Saarbruecknu, kjer mu je nekdo zabrusil: »Pojdi hitro na tir 7, tam pelje čez tri minute vlak v Bergen-Belsen!« (nek- danje koncentracijsko taboriš- če). Dom borca za svobodo, kot se rad imenuje naš rojak, je seveda v slogu njegovih trans- parentov. Če boste videli blizu francoske meje skromno hišo z velikim napisom »Pray for USA« (Molite za ZDA), poslika- no z veliko ameriško in nemš- ko, pa tudi s slovensko zasta- vo, vedite, da ste na pravem naslovu. — BRANE JERANKO Posebnež iz Slovenije, ki razburja skrajne desničarje in skrajne levičarje. Franc Janžek pred železniško postajo v Saarbruecknu, s slovensko, izraelsko, nemško, evropsko in ameriško zastavo. Pumovi dnevi odprtih vrat Skala-PUM (projektno učenje za mlade) vabi mlade, ki želijo pridobiti ali končati srednješolsko izobrazbo, na dneve odprtih vrat, ki so od 4. do 15. septembra na Kidričevi 3 (bivša Srednja tehnična šola) v Celju od 8. do 14. ure. Temeljna izhodišča projektnega učenja so prijateljska srečanja z mladimi v njihovem življenjskem okolju, osebno spremljanje, učna pomoč, pomoč pri vključevanju v šolanje in pomoč pri iskanju zaposlitve, sodelovanje s starši in prizadevanje, da bi starši ponovno sprejeli odgovornost za svoje starševstvo, ter sodelovanje z organizacijami, ustanovami in posamezniki. N. P. Tukaj ustavimo K taki odločitvi vabijo slikovite opozorilne table, ki sta jih postavila Ttiristično društvo Šempeter in Turistična zveza Spodnje Savinjske doline, v sodelovanju z gostišči Štorman in občino Žalec. Te reklamne table mimoidoče že od daleč opozarjajo, da se bližajo kraju, ki se ponaša s pestro turistično ponudbo, katere krona sta slikovita kraška jama Pekel in Rimska nekropola. Spomni pa jih tudi, da so v dolini zelenega zlata, kot še vedno radi rečemo hmelju. T. TAVČAR NASI KRAJI IN UUDJE 35 Vranska osnova šola devetletna Letos se tudi osnovna šola fransko s svojo podružnič- 10 šolo v Taboru pridružuje blam, ki v drugem krogu fričenjajo z uvajanjem de- letletke. Minuli petek je bil slovesen prejem prvošolcev v telovad- Bci osnovne šole. Letos se iključuje v 1. razred devetlet- ne 40 otrok iz centralne šole ti dvanajst iz podružnične šo- B Tabor. Vsi bodo imeli pouk ' prostorih vrtca na Vran- kem. Prvošolcem so podehli prisrčna darila in diplome, na koncu pa so se posladkali s sadno kupo in številnimi do- brotami, ki so jih spekle v ta namen mamice v okviru Druš- tva kmečkih žena. Slovesnosti so se udeležili tudi župan Ob- čine Vransko Franc Sušnik, županja občine Tabor Vida Slakan in predstojnica Zavoda RS za šolstvo in šport iz Celja Judita Kežman Počkaj. Na po- snetku so prvošolčki z učite- ljicami in ravnateljico Valeri- jo Pukl. T. TAVČAR V soboto bomo hodili Na Savinjskem nabrežju v Celju bo v soboto od 9. do 13. ure jesensko testiranje preizkusa hoje na 2 km, ki bo sodelujočim pokazal, v kakšni telesni pripravljenosti so. Test, ki bo opravljen na ustrezno označeni poti ob Savinji, je namenjen odraslim med 20. in 65. letom, ki so telesni nedejavni ali zmerno dejavni, prekomerno prehra- njeni ali debeli. Strokovnjaki bodo lahko na podlagi testa sodelujočim svetovali nadaljnjo ustrezno telesno dejavnost in športno vadbo, ki bo izboljšala njihovo zdravje in počutje. P. CIRMAN Nočni golf pred Golf pubom v soboto bo ob 18.30 uri pred gostinskim lokalom Golf puh v parkirni hiši na Ljubljanski 20 v Celju prvi celjski nočni golf turnir v puttingu. Prijavnine za turnir ni, ker je splošnega značaja, za sodelova- nje pa ni potrebno znanje golfa. Prvouvrščeni bo nagrajen s prehodnim pokalom, po tri plakete pa bodo podelili v ženski in moški konkurenci. Turnir bo organizator, S&S d.o.o. iz Zvodnega pri Celju, popestril s spremljajočim programom. Nastopili bodo kvartet Akord, organizirana bo brezplačna pogostitev, vse skupaj pa bo povezoval Sašo Hribar. Nočni golf turnir bo v vsakem vremenu, pri njegovi izvedbi pa so poleg naše medijske hiše pomagali Heledis Celje, Fotokopirnica Rehar Celje, Gastro Celje, Pivo- varna Laško in Ledas Celje. P. CIRMAN Planinska šola [Medobčinska Zveza prija- mev mladine Celje organi- ffa 8. septembra planinsko plo na Veliki planini. iNa njej boste spoznavali ilaninske veščine, rastlinstvo 1 živalstvo, si ogledali pastir- ko naselje, cerkev Marije hežne, vrtače z večnim sne- pm, vrh Konj ter se poskusili ' zabavnih planinskih in portnih igrah. Odhod bo v etek, 8. septembra, ob 13. ri, vrnitev v dolino pa v so- Oto, 9. septembra, ob 17. iri. Cena za otroke do 12 let i 4500 SIT, za odrasle pa OOO SIT. Cena vključuje vož- ijo z gondolo, polni penzion, ?gojitelje, vodenje in orga- izacijo izleta. Za prevoz do Ondole morate poskrbeti ša- li. Medobčinska zveza prijate- ^v mladine pripravlja sep- Smbra še izlet v Gardaland (16.) in več kreativnih delav- nic: maketarsko (14.), obliko- vanje stekla in keramike (20. in 21.), za oktober pa so pred- videne številne prireditve v tednu otroka, jesenske počit- nice v domačem okolju in v Kranjski Gori, otroški gorniš- ki tabor, Safari park in Dunaj ter knjižni avtobus na Koroš- ko. Za podrobnosti pokličite na telefonsko številko 490 91 80. MC Podpora dojenju Danes, v četrtek, ob 16. uri, bo v prostorih projektne pisar- ne Celje - zdravo mesto, redno srečanje skupine za podporo dojenju. Vabljeni so tudi vsi zainteresirani nečlani. PC 36. - 7. september 2000 N^C 36 NASVETI KAJ BI DANES KUHALI Mineštra, mesne kroglice s stročjim fižolom, pire krompir. Mineštra Potrebujemo: (za 4 osebe) 20 dag korenčka, 5 dag zelene, 5 dag peteršiljeve korenine, 15 dag cvetače, 5 dag brokolija, 5 dag kolerabe, 10 dag makaro- nov, žlico moke za podmet, sol, peteršilj, majaron, poper, lovorjev list, kislo smetano. Priprava: korenje, zeleno, kolerabo in peteršiljevo kore- nino dobro operemo, ostrga- mo in narežemo na kolobarč- ke ali paličice. Cvetačo in bro- koli očistimo in narežemo. Narezano zelenjavo strese- mo v lonec s hladno vodo, solimo, dodamo lovorjev list in skuhamo na polovico. Te- daj dodamo še ostale začim- be, malo pred koncem pa še makarone. Zgostimo z žlico moke, ki smo jo prej razme- šali v 1 dl hladne vode. Mine- štro postrežemo vročo, poleg ponudimo smetano. Mesne kroglice s stročjim fižolom Potrebujemo: (za 4 osebe) 75 dag stročjega fižola (lahko zamrznjenega), 2 rezini kru- ha (sredice), 60 dag mesa, 1 jajce, 1 žlico gorčice, glavico čebule, 2 žlici olja, 2 srednje velika paradižnika, 10 dag ša- lotke, 5 dag dimljene slanine, 1/2 šopka materine dušice, 1 dl sladke smetane, peteršilj, sol, poper. Priprava: če imamo zamrz- njen stročji fižol, ga skuhamo v malo slane vode. Medtem si pripravimo sredico kruha - namočimo jo v malo vode, sesekljamo glavico čebule in primešamo k mesu. Dodamo ožeto sredico, jajce, gorčico, sol in poper. Dobro premeša- mo, oblikujemo 8 kroglic in jih opečemo na vročem olju 7 do 10 minut. Šalotko razdeli- mo na 4 dele in prepražimo s sesekljano slanino. Dodamo paradižnik, narezan na kocke in materino dušico ter na hi- tro prepražimo. Posolimo, popramo, zamešamo odce- jen fižol in zalijemo s sladko smetano. Postrežemo s kro- glicami in okrasimo s peterši- lj em. Pire krompir Tudi v najboljših restavraci- jah se zopet pojavlja skoraj pri vsaki jedi. Navsezadnje je iz zdravstvene plati boljši kot pomfrit ali chips. Tako je naenkrat skromni in enostav- ni pire proglašen za »jed de- vetdesetih«, kuharji pa si iz- mišljajo nove in nove načine: enkrat z dodatkom zelišč, drugikrat z olivnim oljem na- mesto masla, pa z naribanim parmezanom, gorčico... Mo- da pireja je zajela tudi druge vrste zelenjave. Skrivnost do- brega pireja? Nikoli ne štedite z maslom! Piše: MAJDA KLANŠEK ZDRAVNIK SVETUJE Žolcni kamni Bralka Marica piše, da ima skoraj 3 cm velik žolčni ka- men, vendar brez težav. Pred enim letom jo je nape- njalo in ko je šla k zdravni- ku, je mislil, da je to od žol- ča. Ugotovili so, da je to od želodca, kjer je imela pike, ki so krvavele. Ko je to poz- dravila, se je rešila tudi na- penjanja. Malo jo sicer še vedno napenja. Zdravnik ji je določil datum za operaci- jo žolčnega kamna, to je sep- tembra letos. Sedaj ne ve, ali je res potrebno, da gre na operacijo. Stara je 63 let. O žolčnih kamnih sprašuje tudi bralka K. Stara je 65 let. Pred sedmimi leti je bila ope- rirana na žolču. Odstranili so ji žolčno vrečo s kamni, a ima še vedno težave, največ po- noči. Že dvakrat je bila na ultrazvoku. Izvid je obakrat pokazal stanje brez posebno- sti, njo pa muči slabost z bru- hanjem sluzi, dokler ne iz- bruha žolčno tekočino. Po tem se stanje pomiri. Kaj je temu vzrok in kako bi se dalo to preprečiti, sprašuje. Problem žolcnih kamnov žolčni kamni se relativno pogosto pojavljajo brez težav, tako da jih večkrat odkrijejo pri rentgenskem ali ultra- zvočnem pregledu drugih or- ganov, med operacijo ali šele pri obdukciji. Kamne tvorijo žolčne kisline, lecitin in hole- sterol. Lahko so majhni in drobni kot pesek, lahko pa so veliki tudi nekaj centimetrov. Žolčni kamni se pojavljajo pri vsakem tisočem prebivalcu in jih je več pri ženah kot pri moških. Pogostejši so po 40. letu. Če se pojavijo simptomi, so ti enaki kot pri vnetju, ki ga pogosto tudi povzročajo. Po- navadi se pojavljata ponavlja- joča slabost in bolečina pod desnim rebrnim lokom. Bole- čina je ponavljajoča, topa ali v obliki krčev. Bolečina je pogo- sto povezana z bruhanjem in se širi nazaj v hrbet med lopa- tici. Pri vnetju se lahko pojavi- ta visoka vročina in mrzlica, bolečine pa so izrazito hude. Vnetje se lahko razširi po žolčnih kanalih, a tudi po kr- vi. Težave se pojavijo ponava- di takrat, ko kamen zapre iz- vodilo iz žolne vreče. Boleči- ne poslabša maščoba oziro- ma mastna hrana. Kot sem že omenil, so lah- ko težave le minimalne ali jih sploh ni. Pojavljajo pa se lahko spremljajoči znaki kot so: svetlo obarvano blato, slabost, vrtoglavica, zgaga, napenjanje črevesja, vetro- vi... Za razjasnitev težav je po- trebno opraviti pregled pri specialistu, ki bo opravil krv- ne preiskave, ultrazvok tre- bušnih organov, rentgenska slikanja, občasno pa tudi en- doskopske preiskave. Zdrav- ljenje je najprej simptomat- sko, ko je potrebno odstraniti bolečino ali vnetje, operacija pa se opravi le, ko je proces umirjen. V kolikor se kamnov ne odstrani, se v približno dvajsetih odstotkih pojavijo komplikacije. Najpogostejša so vnetja žolčnika in žolčevo- dov. Vnetje lahko preide v kronično in sluznica postane zadebeljena. V takšni sluznici se lahko pojavijo rakaste celi- ce, ki se neopazno razmnoži- jo, prerastejo žolčnik in za- prejo žolčevod. Takrat se po- javi zlatenica. Najprej se tem- no obarva urin, nato beločni- ce in končno tudi koža, ki zelo srbi. Podobne težave pa se pojavijo tudi, če kamen zapre izvodilo iz žolčnega mehurja. Ker so komplikacije relativ- no pogoste, sam poseg pa je ob današnji tehnologiji in operativnem znanju relativno neproblematičen, vam, gospa Marica, priporočam, da izpol- nite nasvet specialista, ki vam je priporočil operacijo in vas je nanjo že pripravil še pred pojavom komplikacij. Ko se pojavijo te, pa je operacija zelo zahteven proces. Po ope- raciji se boste držali dietnih navodil. Kmalu boste ugoto- vili, da je bila vaša odločitev pravilna. Težave hitro minejo, potrebna je le dieta, ki pa ste je že navajeni. Gotovo ste si drobne krvavitve v želodcu pozdravili tudi z dieto in ne samo z zdravili. Bralka K. pa je že prestala, operacijo žolčnika, zato ji | svetujem dietni program, kii sem ga že opisal v eni od! prejšnjih številk. Ker pa sei težave javljajo tudi ponoči, ji priporočam, da se posvetuje s svojim zdravnikom o pregle- du želodca. Verjetno bo po- trebna gastroskopija, ki je enostavna, natančna in edina preiskava, ki omogoča direk- ten pregled izvodila žolčevo- da v dvanajsternik, pregled dvanajsternika, želodca in požiralnika. Če imate tudi vi zdravstve- ne težave in ne veste, kako ravnati, pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko Zdravnik svetuje. Prim. JANEZ TASIČ dr. med., spec. int. kardiolog MOJA POKOJNINA Odgovori o upokojevanju Nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki velja od 1. januarja 2000, je prinesel v slovenski pokoj- ninski sistem veliko spre- memb. Čeprav se bodo določi- la zakona uveljavljala posto- poma v naslednjih desetih le- tih, marsikoga že sedaj zani- ma, kdaj se bo lahko upokojil. Na vaša vprašanja zato odgo- varja Peter Šalej, vodja oddel- ka za pokojninsko in invalid- sko zavarovanje pri celjski enoti ZPIZ. Rojena sem 8. 4. 1949, za- poslena od 25. 6. 1966 (pre- den sem dopolnila 18 let) in imam skupaj 34 let delovne dobe. Sem invalid II. kategori- je od leta 1997. Kdaj se lahko upokojim? Kot invalid II. kategorije in- validnosti se lahko pri starosti 53 let upokojite predčasno ob dobi, ki jo že imate, če pa boste ob tej starosti izkazovali 35 let pokojninske dobe se boste upokojili s pravico do starostne pokojnine, ki je fi- nančno ugodnejša. Možnost izbire pravice do pokojnine vam daje prehodna določba novega zakona o pokojnin- skem in invalidskem zavaro- vanju, ki določa, da se lahko delovni invalidi II. oz. III. kate- gorije invalidnosti upokojijo po predpisih, ki so veljali do 31. 12. 1999 ob dejstvu, da jim do upokojitve manjka manj kot pet let starosti oz. pokoj- ninske dobe. Februarja letos sem dopol- nil 55 let. Delovno dobo 35 let bom izpolnil septembra tega leta. Imam sina, ki mu je priznan status invalida in je nezmožen za samostojno življenje. Poleg nadaljeva- nja študija sem predhodno opravil triletno vajeniško učno dobo v času delovnega razmerja. Sprašujem, ali mi je po 188. čl. zakona v delov- no dobo priznan tudi čas učne dobe. Zanima me čas prve možnosti za upokoji- tev, ne glede na zmanjšanje pokojninskih odbitkov. Ka- ko je z možnostjo dokupa delovne dobe? Po podatkih, ki jih navajate, bi se lahko predvidoma upo- kojili ob dopolnitvi 40 let po- kojninske dobe, to pa je lahko v avgustu leta 2005 (ob dejstvu, da ste ves čas do upokojitve zavarovani). Vaša skrb za invalidnega si- na vam po veljavni zakonodaji pri upokojevanju ne prinaša nobene ugodnosti, marveč ve- ljajo za vas splošni pogoji za upokojitev. V 188. čl. Zakona o pokojnin- skem in invalidskem zavarova- nju (Ur. 1. RS, št. 106/99 in 72/ 2000) piše, da se učna doba vajencem upošteva v zavaro- valno dobo tako, da se 12 me- secev učnega razmerja šteje za šest mesecev zavarovalne do- be. Omenjena določba velja le za zavarovance, ki so vajenci po 1. januarju 2000, torej od takrat, ko je začel veljati veljav- ni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kar pomeni, da tu ne gre za splo- šno priznavanje časa učne do- be v pokojninsko dobo. Že v preteklosti smo poz- nali dokup pokojninske do- be. Sedanja zakonodaja na tem področju to možnost ohranja oz. jo celo razširja. Poznamo takoimenovani imaginarni dokup manjkajo- če zavarovalne dobe za izpol- nitev pogojev pridobitve pra- vice do pokojnine. Tovrstni dokup je mogoče le za zava- rovance, katerih delo ni več potrebno zaradi nujnih ope- rativnih razlogov oz. zavaro- vancev, ki jim je delovno raz- merje prenehalo po predpisih o prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji. Zakonodaja pozna tudi do- kup za tiste zavarovance, ki ob določenem statusu lahko dokupijo določeno obdobje. Vsebinsko gledano gre bolj za naknadno vzpostavitev zava- rovanja za čas, ko tovrstno zavarovanje sploh ni bilo mo- goče. Dokupi se lahko: - čas, v katerem je bil zavaro- vanec prijavljen pri zavodu za zaposlovanje kot iskalec zapo- slitve ali brezposelna oseba; - čas zunaj zavarovanja, v katerem je zavarovanec ali upokojenec negoval svojega otroka, mlajšega od treh let; - čas zaključenega dodi- plomskega in podiplomskega študija; - čas služenja vojaškega ro- ka, nadomestne civilne službe ali osnovnega usposabljanja za rezervni sestav policije; - čas, v katerem je bila oseba po prenehanju obveznega za- varovanja pri zavodu zaposle- na v državi, s katero ni sklenjen sporazum o socialnem zavaro- vanju; - čas opravljanja samostojne gospodarske ali kmetijske de- javnosti (v teh dveh primerih lahko uveljavlja vštevanje sa- mostojne gospodarske ali kmetijske dejavnosti v zavaro- valno dobo pod enakimi pogoji tudi zakonec otrok ali drug družinski član, ki je skupaj z nosilcem opravljal samostojno dejavnost); - čas opravljanja del pri seč- nji, obdelavi in spravilu lesa od 15. maja 1945 do 31. decembra 1972, če je oseba, ki uveljavlja vštevanje obdobij pozneje v gozdni organizaciji sklenila de- lovno razmerje; - čas, v katerem je oseba s stalnim prebivališčem v R Slo- veniji opravljala športno dejav- nost kot vrhunski športnik. Dokup z naknadnim plači- lom se všteje v pokojninsko dobo, potem ko zavarovanec vloži zahtevek na zavodu za pokojninsko in invalidsko za- varovanje, predloži zahtevane dokaze ter plača znesek doku- pa v roku 15 dni po izdaji od- ločbe za dokup. BIO KOLEDAR NASVETI 37 VRT IN DOM Poleti cvetoče grmovnice [vetoce grmovnice, trajnice z vec stebli, dopolnjujejo podobo vrta tudi poleti - Kot prvo predstavljamo Buddieio (budlejo, metuljnik ali poletni španski bezeg) Vas presenečajo grmovni- ce, ki cvetijo poleti? Cvetoča grmovnica je trajnica z več jtebli, ki so pri tleh olesene- prelepo cvetje, ki nas raz- veseljuje nekaj tednov ali več mesecev, pa povečuje jjihovo privlačnost. Mnoge cvetoče grmovnice nimajo slovenskega imena oziroma je v nekaterih pri- merih to le fonetična tran- skripcija latinskega imena, številne vrste v različnih regi- ^h različno poimenujejo, različne vrste pa imajo vča- sih celo isto ime. Zato je pri opisu rastlin najbolje upo- rabljati natančna latinska mena. Prvo ime pomeni rod, emu sledi ime vrste. Vrsta ma lahko več sort, naprimer K)rto, ki se razvije v postop- (u gojenja, včasih jo imenu- emo kuhivar. Oboje, sorta ili kultivar, označuje še dru- ;e posebnosti kot so barva yetov, ki si jo želimo, oblika ista ali oblika krošnje in po- iobno. Cvetoče grmovnice imajo )omembno vlogo pri obliko- 'anju prostora. Z njimi lahko istvarimo intimne kotičke v aših vrtovih ali jih porabimo [ot vetrobrane ali žive meje n s tem popestrimo stroge linije modernih hiš. Cvetoče grmovnice, ki jih občudujemo v tem poletnem času in nam prijetno popestrijo okolico, so: Buddleia (metuljnik ali poletni španski bezeg), Hibis- cus (oslez), Hydrangea (hor- tenzija), Lespedeza (lespede- ca ali grmasta detelja) in mnoge druge. Poleti cvetpče grmovnice obrezujemo enako kot os- tale. To pomeni, da se izre- zujejo stari poganjki vse do tal, a mladim se pusti pro- stor za nemoteno cvetenje. Grmovnice se ne obrezujejo po zgornjem delu rastline, ker se takrat ne ohranja ob- lika prosto rastoče grmov- nice. V primeru, če želite ustvariti različne oblike ali forme vaših grmovnic (okrogla ali piramidna for- ma), obrezujemo po kroni krošnje, da ustvarimo žele- no obliko. Buddleia (budleja, metuljnilc ali poletni španski bezegi Budleja navadno ne manj- ka v nobenem vrtu z grmov- nicami, njena priljubljenost zadnje čase dobiva vse večji pomen. Raste hitro, kmalu doseže višino 2 metra in več, ni zahtevna glede tal, uspeva tudi v vsakih dobro odcednih vrtnih tleh. Vse budleje imajo rade sončno lego. V tropskih in subtropskih predelih Azije in Afrike ter Amerike je razširjenih okoli 150 vrst budlej. Od tega so najbolj znane: Buddleia alter- nifolia, Buddleia colvillei, Buddleia davidii, Buddleia globosa in Buddleia weyeria- na. Imajo suličaste liste, ki so na spodnji strani navadno pu- hasti, in vse imajo lepa soc- vetja. Večinoma so grmi, ki cvetijo od junija do oktobra, kar je odvisno od vrste. Cve- tovi so združeni v latih, navi- deznih klasih'ali glavicah, so dolgo cevasti, zvončasti ali imajo kratko cev. V Sloveniji so prezimno trdne samo nekatere vrste; kot naprimer Buddleia alter- nifolia ali Buddleia davidii. Najbolj razširjena vrsta je Buddleia davidii ali davido- va budleja, ki je doma na Kitajskem. Je do 3 metre vi- sok listopaden grm. Pri nas napravi navadno do 2 metra dolge veje. Redno obrezova- nje vzpodbuja pravilnejšo in gostejšo rast ter večja socvet- ja, ki pa se pojavijo kasneje. Cveti od julija do oktobra, odvisno od stopnje razvitosti poganjkov. Cvetovi so vijolič- ne, rožnate, škrlatno rdeče barve, odvisno od sorte, ce- vasti z razširjenim ustjem, v pokončnih ali previsnih do 20 centimetrov dolgih latih na koncu enoletnih vej, dišijo po medu, privlačijo čebele in metulje. Od tod izhaja tudi domače ime »metuljnik«. Znanih je veliko število sort, pri nas so najbolj razširjene: Black Knight je temno vijolič- na, Cardinal je temno škrlat- na, Empire Blue je modro vijolična, Fascinating cveti rožnato, Ile de France je škr- latno rdeča, White Profusion cveti belo. Sorte Buddleia da- vidii gojimo na vrtu. Tako si lahko z ustreznim izborom barvnega sortimenta uredi- mo ne le vrt, temveč pope- strimo zelenico in okolico v poletnih mesecih vse do jese- ni. Buddleia alternifolia ali premenjalnolista budleja je prav tako nastala na Kitaj- skem. Je rastlina večja od predhodne, do 2,5 metra vi- sok listopaden grm, ki ima tanke in previsne veje. Cveti junija, cvetovi so cevasti z razširjenim ustjem, sivo škr- latne barve. Zaradi previsnih vej je privlačna in zanimiva tudi kadar ne cvete. KATJA ZUPANC, univ. dipl. ing., Vrtnarstvo Celje Buddleia davidii cvete od julija do oktobra. 38 GLASBA Harmonikina zrela leta Dvojno zmagoslavje Jureta Cibra na Ljubecni Jubilejna, 20. Zlata harmonika Ljubečna 2000, je prinesla kar nekaj novosti in prijet- nih presenečenj. Organizator se je odločil in je prireditev prvič pripravil na novi lokaciji, v in pri osnovni šoli na Ljubečni. Do spre- memb je prišlo tudi v tekmovalnem sistemu, saj je 27 finalistov namesto enkrat nastopilo dvakrat. Dopoldne so igrali pred dvema komisijama (v prvi so sedeli Albert Završnik, Zoran Kolin in Tomaž Guček, v drugi pa Jasna Vidakovič, Mile Trampuš in Albert Završnik), popoldne pa pred občinstvom, ki so ga tako kot vsa zadnja leta v glavnem sestavljali starši in prija- telji nastopajočih. Do največjega presenečenja je prišlo ob razglasitvi rezultatov, saj se v prejšnjih letih še ni zgodilo, da bi nekdo osvojil obe najdragoce- nejši priznanji na Zlati harmoniki ter da bi bil za povrhu še iz najmlajše starostne kategorije, v kateri nastopajo otroci do 14 let! Veliki met, ki ga bo težko ponoviti, je uspel trinajstletne- mu Juretu Cibru z Iga pri Ljubljani, ki je obe komisiji tako navdušil, da sta vztrajali pri njegovem prvem mestu. Jure Ciber je tako postal absolutni zmagovalec Ljubečne 2000, osvojil je plaketo Avgusta Stanka in zlato plaketo ter za posebno nagrado poleg velikega pokala dobil še harmoniko avstrijske firme Miiller, izdelano v seriji dvajsetih harmonik prav za jubilejno Zlato harmoniko. Jasna Vidakovič z Radia Slovenija je Jure- tovo igranje ocenila za izredno ter kot edino, ki je v letošnje tekmovanje prineslo nekaj res novega. Jure Ciber je bil uspeha vesel, saj ga je dosegel izredno hitro, v štirih letih, kar se uči harmoniko pri mentorju Mirku Šlibarju, tudi odličnem glasbeniku. Občinstvo je za svojo ljubljenko izbralo debitantko na Zlati harmoniki, simpatično Nežo Petek s Podvolovljeka nad Lučami, ki je dobila nagrado NT-RC, veliko majoliko. V začetku finalnega dela tekmovanja je na- mesto dvanajstih nastopilo enajst veteranov (preveč za tako prireditev), zmagal pa je že drugič Jože Škrlj iz Ilirske Bistrice, ki je naslov godca leta osvojil že leta 1996. Finalna prireditev je kljub razvedrilnim dodatkom trajala le malo predolgo, obvezno pa bi organizator moral poskrbeti za hitrejšo razglasitev rezuhatov. Vmes so nastopili tro- bilni kvintet iz Liboj, godba Ljubečna, har- monikarski orkester Mikola, Vraja Peč in 9- letni harmonikar Aleš Stropnik iz Sp. Doliča, ki se ni udeležil polfinala, pa mu je organiza- tor kot dobremu harmonikarju omogočil na- stop izven konkurence. V imenu pokrovitelja Mestne občine Celje je pozdrav izrekel župan Bojan Šrot (na Zlati harmoniki je bil prvič in je bil izredno navdušen), tekmovanje pa je predstavil predsednik organizacijskega odbo- ra Martin Grosek. Čeprav je zahtevno organi- zacijo vodil prvič, jo je zelo dobro pripeljal do konca. Žal smo tudi tokrat videli premalo mentor- jev mladih harmonikarjev ter dosedanjih naj- boljših. Prišel je zmagovalec prve in druge Zlate harmonike Miro Kline, ki je v dopoldan- skem delu tekmovanja predstavil novo harmo- niko Frece. Prisoten je bil tudi (po službeni dolžnosti) Viki Ašič ml., kot zastopnik avstrij- ske firme izdelovanja harmonik Miiller, sicer pa absolutni zmagovalec leta 1985. Med 27 finalisti je bilo podeljenih 14 zlatih (devet v 1. starostni kategoriji med desetimi tekmovalci), 6 srebrnih in 7 bronastih plaket. Zlate plakete: Matej Bizjak, Indira Simu- nič (dvakratna državna prvakinja med harmo- nikarkami), Klemen Leben, Dejan Vene, Dar- ja Brežnik, Gašper Mrak (član ansambla Mačkoni), Dejan Kušer (z desetimi leti najmlajši udeleženec finala in prava maskota občinstva in harmonikarjev, doma iz Zg. Rečice pri Laškem), Simon Plemenitaš, Uroš Točaj, Jer- nej Kolar, Jure Ciber, Janez Lekše, Matjaž Kokalj in Neža Petek. Srebrne plakete: Zvone Baškovč, Danijel Kozlovič, Matej Zlatnar, Matej Pečan, Roman Strlekar, Andrej Gro- pajc in Stojan Imperl. Bronaste plakete: Brane Jankovec, Jože Drstvenšek, Ivan Šekoranja, Stane Vrčkov- nik (nastopil je na 19 Zlatih harmonikah, razen na prvi), Zdravko Detmar in Franc Ve- gelj. V bodoče na Ljubečni ne bo težko odlično pripraviti naj- večje slovenske uradne har- monikarske prireditve, ime- novane Zlata harmonika. Večji problem se pojavlja pred komisijo, kako bo oce- njevala vse boljše in izenače- ne harmonikarje. Če kje, po- tem bo prav na tem področju potreben najbolj radikalen rez. Zlata" harmonika je stara dvajset let. Torej zrela! Mese- ci do prihodnje harmonike naj minejo v razčiščevanju di- lem, da ne bo prišlo do nepo- trebnih improvizacij, ki pov- zročajo slabo voljo. V . 5 TONE VRABL . Foto: GREGOR KATIČ Jure Ciber sprejema pokal zmagovalca, ki sta mu ga izročila župan Mestne občine Celje Bojan Šrot (v sredini) in predsednik organizacijskega odbora Martin Grosek. Nagrado NT-RC na Ljubečni je dobila sim- patična Neža Petek s Podvolovljeka nad Lučami. Albert Završnik (desno) izroča majoliko za naj godca Ljubečna 2000 Jožetu Škrlju iz Ilirske Bistrice. 1 EKSPRESEKSPRES Na najvišjo pozicijo angleš- ke lestvice single plošč se je po pričakovanju takoj po izidu zavihtela najnovejša plesna mojstrovina pop kraljice Ma- donne. Njen single »Music« je z vrha brez težav za mesto nižje porinil DJ Spillerja in njegovo »Groovejet«. Vrh ameriške lestvice še vedno za- seda Janet Jackson s simpatič- no popevko »Doesn't Really Matter«, v Nemčiji so prvi The Underdog Project z UK garage popevko »Summer Jam«, pri naših južnih sosedih, na Hr- vaškem, pa ta teden najraje poslušajo Colonio in pesem »Dej a Vu«. Predlani ponovno formira- na originalna postava v osem- desetih zelo popularnih Cul- ture Club se to jesen spet od- pravlja na turnejo po ZDA, kmalu pa bo na voljo tudi njihov nov studijski album. Christina Aguilera bo letos objavila kar dva albuma. Prvi LP »Mi Reflejo« bo izšel že 12. septembra, namenjen pa bo špansko govoreči mladini. Drugi album »My Kind of Christmas« bo luč sveta ugledal tik pred božičem in bo, kot pove že sam naslov, zapolnjen s priredbami že neštetokrat prežvečenih božični popevk. 13. septembra bodo prvič podeljevali glasbene nagrade Latin Grammy Awards. Naj- več nominacij, kar šest, sta zbrala avtorja in producenta Emilio Estefan Jr. in Carlos Vives, za pet nagrad izmed štiridesetih pa se bo potegoval pevec Marc Anthony. Člani slavne bostonske ročk skupine Aerosmith so se zapr- li v studio, kjer pripravljajo material za svoj novi album, prvi po leta 1997 objavljenem »Nine Lives«. Eden izmed najbolje proda- janih hip-hop izvajalcev pre- teklega desetletja Snoo^ Uoggy Uogg se pospešen^ pripravlja na skorajšnji i^j^ albuma »Last Meal« in velii^ koncertno turnejo »Up Smoke«. LP »In Blue« skupine Th( Corrs je trenutno najbolje prodajani album v Evropi, pd nekaterih virih pa tudi najbo, Ije prodajani album na svetu ta hip in to kljub temu, dat ZDA sploh še ni izšel. Albuit je dosegel prvo mesto že v ij, ih državah, med njimi je tu(t Slovenija. Kultni ameriški prvaki t.i industrijskega ročka Nint Inch Nails bodo oktobra ob. javili ploščo »Things Fallin^ Apart« z remixi skladb, ki sc lani izšle na njihovem študij, skem izdelku »Fragile«. Spice Girls so končno If razkrile datum izida svojegj težko pričakovanega tretjega albuma. LP »Forever« bo izšel 6. novembra, štirinajst dn prej pa bo mogoče kupiti tudi prvi single »Holler Holler/Lei Love Lead The Way«. Trenutno najpopularnejši pop-punk zasedba Blink 182 bo novembra objavila svoj pr- vi koncertni album. Čez dobrih štirinajst dni se bo na policah trgovin z nosilci zvoka, tudi domačih, znašla zbirka najlepših balad »Deep Cuts« pred leti izredno popu- larne ameriške ročk skupine Mr. Big. Na veliko turnejo po Evropi se jutri odpravlja angleška ročk atrakcija Radiohead Fantje bodo na čelu s pevcem in avtorjem Thomom Vorkoni poleg svojih starejših kreacij predstavili tudi skladbe z no- vega LP-ja »Kid A«, ki naj bi izšel 3. oktobra. V nekem newyorškem mo- telu so konec prejšnjega tedna našli mrtvega basista skupine. Allman Brothers Band. Dou glas Allen Woody je s to legen- darno ameriško ročk skupino igral med leti 1989 in 1997, v | onostranstvo pa je odšel stai I komaj 44 let. Danski štancarji otroških techno popevčic Aqua so ot izteku poletja svoje podanike razveselil z novo single ploščo »Bumble Bee«. Mlada šentjurska ročk sku- pina je pred nedavnim pod* imenom Zakon in po okri- ljem založbe l^ika le objavila svoj že kar nekaj časa napove- dovani prvi album. Obetavni kitarist in avtor večine skladb Grega Bezenšek je z ekipo to- krat posnel - za domače raz mere - čisto soliden pop rocl( izdelek »Ventil za žur«. Prihodnji teden bo pri zaloŽ- j bi Dallas izšel nov album slo-* venske pevk^ Sendi. LP »Na drugem koncu sveta« bo zapol- njen z mešanico nizkokalorif' nih plesnih popevčic in balad- Jesensko obdobje kluba Ambasada Gavioli med 15.septembrom in 31.decem- brom ne bo baziralo na rednili sobotnih klubskih dogodki!'' kot v dosedanjih obdobjih Klubski večeri se bodo prele- vili v posamezne evente, ki bodo vezani na vnaprej točn" določene dneve v mesecu. Psycho-Path so bili na dru- gem največjem ročk festivali' Bizarre v Nemčiji proglašen" za najboljši novi bend. STANE ŠPEGE^ Design ljubezni Elektronska kultura se seli iz Celja v Velenje Po vročih poletnih priredi- tvah elektronske glasbe, ki so se, razen redkih izjem, dogajale na prostem ali vsaj v obmorskih krajih, se s sep- tembrom pričenja nova se- zona dvoranskih eventov. Prva bo že kar 8. septembra v velenjski Rdeči dvorani. Design Of Love, Part II je nada- ljevanje istoimenske priredi- tve, ki se je maja letos zgodila v bližnjem klubu Max in je že takrat temeljila na atraktiv- nem dodatnem programu, rdeča nit pa se bo vlekla tudi tokrat, le da v mnogo večjem obsegu. Večje plesišče bo namenje- no prepletanju techna in tran- cea, ki ga bodo vrteli poznani in priljubljeni svetovni artisti, Thomas Schumacher, Moni- ka Kruse in DJ Stone, večer pa bo uokvirila domača ekipa: Valentino Kanzyani, Crazy Lemon ter trenutno ena izmed najboljših slovenskih live act zasedb Dope Control vs. Bio- net. House plesišče bo nadvla- dala Angležinja Miss Jools, ki jo bodo spremljali DJ Be- njamin s kongo sessionom, Amor & Darian, Boru-T ter Virgin Helena z enimi izmed svojih redkih, toda odličnih tech-house setov. Posebna energija prireditve, ki ni značilna za druge podob- ne dogodke, se na Design Of Love Part II pretaka skozi at- mosfero in kreacijo ambienta, oblikovanega le za to prilož- nost, in pa v dodatnem progra- mu, ki ne sledi klasični po- nudbi: lebdeče vizualne ani- macije skupine Iosubsystems, svetlobni stolpi, centrirana pozicija DJ-a, VIP in press ob- močje, erotične plesalke v »kletkah«, cybercaffe z brez- plačno uporabo Interneta, »chillout« in drugo. Še ena izmed dodatnih atrakcij pa je organizirani af- ter hour v klubu Max, kjer bosta v ekskluzivnem šestur- nem live setu nastopala sve- tovno uspešna hrvaška artista Eddy & Dus, in pa brezplačni avtobusni prevoz iz Kopra, Ljubljane, Nove Gorice, Mari- bora in Celja. Več informacij tudi na http://designoflove.sIo.net. SŠ I TY VODIČ 39 iiiftffr.mmiii) TV VODIC 40 št. 36.-7. september 200C TV VODIC 41 36. - 7. september 2000 N^C 42 TV VODIC FILM - TELEVIZIJA 43 Lekcija za gospo Tingle jievin Williamson bo moral ^editi korak naprej. Kevin gliamson je mislil, da je na- korak ali dva naprej, ko lokrat prvič sedel na režiser- 0 pručko in se lotil snema- li svojega prvega scenarija. ■ hotel narediti še enega Kri- I, saj obstajajo že trije, am- ^ po drugi strani se ni mo- [j povsem upreti vsaj sklice- Tjijem na nekatere že posne- stare grozljivke, in po tretji fani ni hotel biti preveč ne- umen. In tako je naredil me- dico komedije. Simpatij, jjzljivkastih citatov, in scen smislu: »Jaz mislim, da je padalec mrtev, pa naen- kt vstane in me zgrabi za [feo. Aaaal« Premalo. Ne za- ptuje. Kevin Williamson kna mlade, in menda še yno tudi sam ne mara kaj jeveč učiteljev iz svojih šol- K/i let (V Zbornici so bih atelji pošasti z drugega pla- tia. tokrat je gospa Tingle tuzemeljska. čeprav se večkrat obnaša tako, da kar pričaku- ješ. da ji bo maska zlezla z obraza in se bo namesto njega pokazala kakšna luknjičasta picasta gmota), pozna mla- de, da, in v tistih najboljših trenutkih to tudi pokaže in tedaj ima tale film zagon vsaj kakšne vespe, če že ne »zare- snega« motorja... toda vse se konča pri namigovanjih. Ča- kaš na zadoščenje, tega pa ni. Ne - še dvakrat ima film za- gon. Ko je vsaj malo bolj pre- puščen igri Helen Mirren (No- rost Kralja Georga), ki se do- bro znajde kot neusmiljena, zlobna, brezsrčna učiteljica, in, pod drugič, tedaj, ko pobu- do prevzame Katie Holmes. Čeprav to morda zato, ker ti- sti, ki smo vsaj malo gledaU Simpatije in nam je punca simpatična, kar umiramo za tem, da bi prevzela pobudo. VJilliamson nam je s tem ure- sničil sanje. Saj je verjetno ve- del, kaj počne. Kot je verjetno vedel, kaj počne, ko je v vlogo tajnice šolskega ravnatelja po- stavil Molly Ringivald, nek- danjo priljubljeno - in sedaj skoraj pozabljeno - igralko po- dobnih mladinskih romantič- nih komedij (Lepa v rožna- tem)... in ko jo je postavil v sceno, v kateri bere ljubezen- ski roman in se ob njemu joče. Kot da bi mislila na svojo mladost. Ali pa kot da bi se zafrkavala iz tistih, ki misli- jo. da se kdaj joče ob spomi- nih na svojo uspešno mladost. Ampak dovolj o tem. Kdo še igra v filmu: Barry Watson, Marisa Coughlan, Vivica A. Fox. Kakšna je zgodba: Katie Holmes je pridna deklica in ena najboljših učenk gimnazi- je majhnega mesta po imenu Grandsboro. Ima pa sovražni- co. Ne, dve. Bogataško prilizo- valsko sošolko. In učiteljico. Gospo Tingle. Ki bo naredila vse, da Katie uniči. Toda Ka- tie se ponudi priložnost, da se bori zase... le da ho v tem primeru morala uporabiti na- čine gospe Tingle... in potem, ne bo več pridna deklica. Kaj se bo odločila? Za dobro ah slabo? In ah dobro ah slabo sploh še obstajata kot opciji? Sliši se povsem v redu. Toda nadaljuje se povsem povpreč- no. In zato: Kevin Williamson bo moral narediti korak na- prej. Postavke ima dobre, toda iz njih potegne premalo sočno- sti. Zadržuje se. Hoče biti na strani mladih, kar je lepo in prav, razume jih, toda naj po- tem do konca pokaže, kaj ra- zume. Drugače bo obtičal pri ponavljanjih citatov. In se pri njih tudi izčrpal. (Za nekatere se je že.) Kar bo škoda. Film, kot je tale, film za hitre pozno poletne dni. zagotovo, oziro- ma upam. da ni zadnji domet njegovih sposobnosti. PETER ZUPANC SKRITA KAMERA Predvidena združitev dveh ■večjih slovenskih komer- Blnih televizij le ne bo bole- \ zarezala med njihove Kzdnike. Oba programa, OP TV-jev in A kanalov na- ireč ostajata nespremenjena I tudi vse oddaje, ki jih pri- tavljajo, bodo ostale. Kot je vedal generalni POP TV-jev [ Marjan Jurenec, bodo slej skupno načrtovali le kupe tujih televizijskih pro- imov in s tem menda pri- [anili čedne vsote denarja. 'Zakaj je bil zloglasni Ijub- inski pajek zadnje dni še 3sebej aktiven okoli RTV-ja, ' se spraševali mnogi, ki so RTV-jevskih pisarn opazo- ili njegovo početje. Pa men- ' avtomobilov ni odvažal 'to, da ni naredil prostor, Pr bi lahko parkirala Desa 'uck? Postala je namreč no- 'pečena voznica in se bo 'slej na nedeljski Zoom Ma- 1 Caluniča vozila z avto- obilom. 2 varčevanjem je menda Weže naredil tudi generalni f RTV-ja Janez Čadež. Gla- '0 se je namreč pohvalil, da 'cionalka ni več v izgubah in '^luje pozitivno. Sindikalist 'jko Gerič seveda tega ni ^slišal in zdaj zaposleni od ^a upravičeno pričakujejo. da bo pri generalnem dose- gel, da bo iz pozitivnega po- slovanja kaj kapnilo tudi v njihove kuverte. Vsaj toliko, kot jim po sindikalnem spo- razumu pripada. # Zaradi bližajočih se parla- mentarnih volitev je urednik Uroš Lipušček še trdneje za- grabil vajeti informativnega programa slovenske nacio- nalne TV, biča pa menda še ni uporabil. Med njegovimi prvi- mi ukrepi je bilo imenovanje vodje projekta spremljanja volitev. To je postal urednik notranjepolitične redakcije Rudi Medved, ki je Lipuščku očitno precej bolj pri srcu kot Ros vita Pesek, ki je ves čas upala in pričakovala, da bo projekt njen in je menda tudi že pripravila vse potrebno za njegovo izvedbo. Kot se šuš- Ija po RTV-jevskih hodnikih, bo razočaranih tudi še nekaj novinark, ki pričakujejo, da bodo vodile predvolilne od- daje. A jih ne bodo. Pa ne zato, ker ne bi bile pri srcu odgovornemu uredniku, am- pak zato, ker so njihovi po- gledi preveč sorodni z neko politično opcijo. ® Večna in neuničljiva Miša Molk bo s svojo oddajo Res je startala šele 30. septembra. Razlog za tako pozen začetek ni v preobilici obveznosti, ki jih ima Miša poleg priprav na od- dajo tudi z vodenjem uredniš- tva razvedrilnega programa. Stvari so se nekoliko-zavlekle, ker bo oddaja prenovljena, no- ve scenske podobe pa se ne da narediti čez noč. Tudi njene voditelj ske podobe ne, zato bomo prvo damo malih ekra- nov gledali takšno, kot smo jo vajeni zadnjega četrt stoletja. • Desa Muck Janez Čadež Mario Galunič KINO Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spre- membe programa. Union: od 7. do 13.9. ob 16., 18.30 in 21. akcijski vohunski triler Misija nemogoče 2. Mali Union: od 7. do 13.9. ob 18. in 20. najstniška črna komedija Lekcija za gospo Tingle. Metropol: od 7. do 13.9. ob 16.30 in 18.30 komedija Kre- menčkovi 2, ob 20.30 šport- na drama Za vsako ceno, 8. in 9.9. ob 23.30 športna drama Za vsako ceno, 9.9. ob 10. komedija Kremenčkovi 2. Kino Žalec: 8.9. ob 20. ak- cijski triler Romeo mora umreti, 9.9. ob 18. akcijski spektakel Shiri, 9.9. ob 20. in 10.9. ob 20. komedija Moški žigolo, 10.9. ob 18. akcijski triler Romeo mora umreti. Kino Dobrna: 9.9. ob 19. in 10.9. ob 17. komedija Muza. Gremo v kino! William Hanna in Joseph Barbera sta ustvarila risanko o Kremenčkovih, je pravilni odgovor na nagradno vprašanje prejšnjega tedna. Nagrajenci so: Primož Kronovšek, Parižlje 65, 3314 Braslovče, Katja Toplišek, Sp. Tinsko 6, 3223 Loka pri Žusmu in Tadej Lubej, Čopova 23, Celje. Prejeli bodo vstopni- co za ogled filma celjskih kinematografov. Nagradno vprašanje: režiser Oliver Stone je tokrat v filmu Za vsako ceno prikazal profesionalni ameriški nogomet. Os- karja pa je v preteklosti dobil za dva filma s tematiko vietnamske vojne. Katera filma sta to? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 11. septembra. Izžrebali bomo tri dobitnike vstopnice za ogled filma. 44 ZA AVTOMOBILISTE Julij 2000 uspešnejši od julija 1999 že dolgo vemo, da so lahko statistični podatki zelo varljivi. To bi lahko rekli tudi o podatkih, ki kažejo, da je bila letošnja julij- ska prodaja osebnih avtomobilov ugodnejša kot julija lani, čeprav je znano, da gredo letos avtomobili bistveno slabše v promet kot lani. Julija letos so na slovenskem trgu prodali 5199 osebnih avtomobilov, kar je bilo za 11,9 odstotka bolje kot julija lani. Kako se je lahko to zgodilo? Zelo preprosto. 1. julija lani je začel veljati sloviti DDV, tako da je bil posel z avtomobili zelo slab. Letos se ni zgodilo nič takšnega, zato je julij nekako povprečen. V letošnjih sedmih mesecih je bilo na sloven- skem trgu prodanih 42.327 novih osebnih avtomobilov. Ta rezultat je za skoraj 24 odstot- kov slabši od lanskega (lani 55.677 avtomobilov). V letoš- njem sedmem mesecu je bil najbolj uspešen Renault (824 avtomobilov ali za 5,1 odstot- ka manj kot lani), sledil je Volksvvagen, ki je prodal 633 avtomobilov oziroma za 16,2 odstotka več, na tretjem me- stu pa je bil Fiat s prodajo 434 avtomobilov, kar je bil za 63 odstotkov boljši rezultat od lanskega. Med južnokorejski- mi tovarnami je bil najuspe- šnejši Daewoo s 363 prodani- mi avtomobili (dvig za 33,5 odstotka), med japonskimi pa znova Suzuki, ki se mu je v sedmem letošnjem mesecu posrečilo prodati 65 avtomo- bilov (sedem odstotkov manj kot lani). Med tovarnami, ki jim bo letošnji julij ostal v zelo do- brem spominu, je vsekakor Nissan, saj se je posel z njego- vimi avtomobili povečal za 151 odstotkov, Chryslerjeva prodaja je zrasla za 133 od- stotkov (vendar je treba vede- ti, da so julija lani prodah le šest avtomobilov...). Največ avtomobilov je bilo julija prodanih v Ljubljani in okolici, sledita pa Maribor in Novo mesto. In še najbolje prodajani modeli. Znova je bil v ospredju renault clio (373), na drugem mestu je bil VW golf (319), na tretjem pa peugeot 206. Na sliki: peu- geot 206. Konec leta prenovljeni passat Po napovedih naj bi konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta na slovenskem trgu začeli prodajati prenovljen oziroma nov VW passatu. Pri VW so se odločili za kar številne stilistične in tudi tehnične spre- membe. Tako je prednji del avtomobila zasnovan povsem na novo, saj je maska v isti ravnini kot oba žarometa. Avto deluje nekako resno in bo kar držalo, da ga hočejo pri VW potisniti za pol razreda višje, se pravi v višji del srednjega razreda. Pokrov motorja ima V obliko, maska je kromirano obrobljena, medtem ko so luči prekrite z gladkim steklom. Razumljivo je, da so prenovili tudi zadnji del, kjer je sedaj veliko svetlobnih teles, dodani sta tudi dve leči, zagotavljata, da je avto viden tudi pono oziroma ko luči niso prižgane. Motorjev bo nič manj kot osem, od tega 1 pet novih, in sicer trije bencinski in dva turb dizla. Tako bo nov bencinski motor s II konjskima močema, sledil bo agregat, ki ponujal 115 konjskih moči, med močnejši pa bo motor, ki bo razvijal 170 konjskih m( Dva nova dizelska motorja bosta ponujala 1 in 130 konjskih moči. Vsekakor je jasno, da imajo pri VW s t avtomobilom izjemno ambiciozne načrte,' spada passat v svojem razredu med najusM šnejše evropske avtomobile. RAV4 v novi podobi Pred šestimi leti je japon- ska Toyota, največja japon- ska avtomobilska tovarna, predstavila svoje novo vozi- lo RAV4. Pod to oznako se je skrival avtomobil, ki naj bi bil namenjen športnemu preživljanju prostega časa, zato so mu dodali angleško kratico SUV ali Šport Utility Vehicle. Na določen način je bil RAV4 prvi avto tega razreda, čeprav trditev ne drži vedno in povsod. V tem času se je RAV4 dobro prodajal, za modelsko leto, ki je pred nami, pa mu je tovarna namenila nekaj spre- memb. Še naprej je na voljo v daljši (petvratni) in krajši (tri- vratni) različici, ima po no- vem 16-palčna platišča in stal- ni štirikolesni pogon z viskoz- no sklopko. SpremeniU so podvozje, tako da je avto po novem bolj prilagojen vožnji po uglajenem asfaltu, serijska oprema obsega ob servovolan- skem ojačevalniku še protib- lokirni zavorni sistem ABS in štiri kolutne zavore. Za sedaj je RAV4 pri nas na voljo le z na novo razvitim 2,0-litrskim bencinskim mo- torjem s po štirimi ventili na valj in s 150 konjskimi močmi ter 192 Nm navora pri 40< vrtljajih v minuti. Zraven ročni petstopenjski menj^ nik, tako da zmore RAV4 ni več 185 kilometrov na uro; do 100 kilometrov na uro po peši v 10,6 sekunde. Slove skim kupcem želi uradni ^ stopnik (Toyota Adria) let' prodati od 100 do 120 noV RAV4 različnih karoserij, I čemer bo trivratna izveden z osnovno opremo stala 5,' milijona tolarjev, medtem ' bo treba za petvratno razliki' odšteti 5,40 milijona tolarja Na sliki: prenovljena toyfj RAV4. 1 k. 36,- 7. fpieiMhir ŽOO^ ZA AVTOMOBILISTE 45 Mercedes predstavlja sportkupe Ipobre štiri mesece po ti- ko je stuttgartski Mer- jes Benz postavil na cesto 0 mercedes C razreda v (Uzinski različici, se po- Uja s prvimi fotografijami pejevske različice, ki ji jvijo tudi sportkupe. jre za dvovratno izvedenko peja, ki je za 183 milime- ^ krajša od limuzine in za iTiilimetrov nižja, kljub te- pa avto odlikuje izjemno Jc prtljažnik, ko sta zadnja jježa podrta - kar za 1100 jov ga je. Mercedes C sport- |)e se bo med drugim doka- (yal še s številnimi drugimi jyostmi tako v tehničnem lt tudi stilističnem pogledu. ^ drugim bo imel sončno jroma stekleno streho, ki se 1 raztezala od vetrobranske- Istekla do zadnjega spojler- j zanimivo bo tudi njeno hiranje, saj se bo sprednji I odpiral tako, da ne bo lanjševal prostora za glavo (nikov in voznika. Pri Mer- des Benzu zelo poudarjajo Ji ergonomijo tega avtomo- la, saj bi radi dosegli, da bi [vozniku po meri kot »roka- ve na rokah«. Serijsko bo mali sportkupe remljen s 17-palčnimi kole- imi platišči in nizkopreseč- ni gumami dimenzij 225/ R17 (spredaj in zadaj). Mo- torjev različnih oblik, posta- vitve valjev, bencinskih in di- zelskih, je pri Mercedes Ben- zu dovolj. Za začetek bo najz- mogljivejši tisti z gibno pro- stornino 2,3 litra in s 197 konjskimi močmi, medtem ko bo 2,0-litrski agregat ponu- jal 163 konjskih moči. Na koncu ali na začetku ponudbe bencinskih motorjev bo 1,8- litrski agregat s 129 konjskimi močmi; zanimivo je, da bo na voljo tudi kombinacija sport- kupeja z dizelskim motorjem. To bo 2,2-litrski CDI s 143 konjskimi močmi. Avto bo serijsko dokaj boga- to opremljen, saj bosta na vo- ljo ob čelnih tudi stranski zračni blazini, pa elektronika, ki bo skrbela za stabilnost av- tomobila (znani ESP) ipd. Za doplačilo bodo ponujali tudi šeststopenjski avtomatski me- njalnik sequentronic. O cenah tega malega kupeja (po Mer- cedesovo) za sedaj še ni mogo- če napisati nič natančnega, znano pa je, da bo svoj debi doživel na bližnjem (septem- brskem) avtomobilskem salo- nu v Parizu. Na sliki: merce- des benz sportkupe. Posebno darilo za velikega šefa Veliki šef italijanskega Ferrarija Lu- ca de Montezemolo je na čelu tovarne previharil zelo različna obdobja. V zadnjih letih gre tovarni tako rekoč izjemno dobro, kar je verjetno tudi po- sledica uspehov v formuli 1. lastnik Ferrarija je italijanski Fiat, tam pa ima kljub vsemu še vedno veliko besede sloviti Giovanni Agnelli. Ko je imel Montezemolo rojstni dan, so mu tudi s pomočjo Agnellija podarili ferrarija. Vendar to ni bil običajni cestni bohd, pač pa ferrari 360 barchetta. Ta avtomobil je narejen na osnovi ferrarija 360 spider. Koliko je avto vreden, je nemogoče zapi- sati, kajti v tovarni so naredili samo enega. Nemčija: je to že kriza? Avtomobili v Nemčiji, nedvomno najpomem- bnejšem evropskem trgu, se letos in še zlasti julija ne prodajajo najbolje. Tako se je število na novo registriranih avtomobilov v letošnjem sed- mem mesecu v primerjavi z lanskim julijem zmanjšalo za ortiembe vrednih 18 odstotkov, tako da so prodali približno 60 tisoč avtomobilov manj. V letošnjih sedmih mesecih je bila prodaja manj- ša za 12 odstotkov, kar je nedvomno zelo velik padec na trgu, kjer letno prodajo nekako 3,2 milijona osebnih avtomobilov. Med tovarnami, ki so letos zabeležile največji padec prodaje, je Opel (minus 32 odstotkov), pa Ford (minus 27 odstot- kov), Audijeva prodaja je bila v tem času manjša za 20 in Volksvvagnova za 12 odstotkov. BMW je ostal tam, kjer je bil lani, nekoliko sta napredovala le Porsche in Mercedes Benz. Prenovili mercedes/puch G Hercedes Benz s tovarno !yr Daimler Puch že dolga »izdeluje terensko vozilo ircedes ali puch G (tako se enuje samo v nekaterih ^vah, recimo v Sloveni- Prenova tega avtomobila pogosta, sedaj pa se bo to udilo, pri čemer bo tovar- spremenjeni avto začela lujati za modelsko leto »1. desnici na ljubo je treba X da so se lotili predvsem ►ranjosti, dodali novi di- ski motor in za doplačilo bma dodaten denar ponu- ' nekaj več opreme. Mer- Jes oziroma puch G izdelu- ® Že več kot 20 let in so naredili 145 tisoč vo- Številka se zdi skromna, ^dar je treba upoštevati tu- dejstvo, da spada ta avto- •tiil v svojem razredu ne le najzmogljivejše, pač pa ■i med najdražje. Avto bo novem na voljo tudi z ^ mercedesovim dizel- motorjem V8, ki ga "^jujejo tudi v mercedesa S razreda in zmore 250 konj- skih moči oziroma orjaških 560 Nm navora, kar je res izjernna številka. V ' notranjosti bo opazna predvsem nova armatura z ne- kaj večjimi merilniki oziroma instrumenti. Avto je dobil tudi večnamenski ali večopravilni volan, kar med drugim pome- ni, da bo mogoče z volana opravljati določene funkcije. Klimatska naprava je po no- vem urejena tako, da ima lo- _ čeno delovanje za vsako stran ' vozila, voznik in sopotniki pa so dobili tudi nove sedeže. Po novem je avto serijsko v vseh različicah opremljen s petsto- penjskim avtomatskim me- njalnikom, za dodaten denar pa denimo ponujajo comand navigacijski sistem (serijsko pri variantah G400 in 500), pa linquatromc (glasovno izbira- nje telefonskih številk). Na sliki: prenovljeni mercedes/ puch G. 46 INFORMACIJE Sintal Celje - hitreje, višje, močneje! Do včeraj Varnost Celje, v slogu olimpijskih teženj poslej z imenom Sintal Celje Sintal Celje sodi med najmočnejša podjetja v dejavnosti varovanja v Sloveniji in med svojimi naročniki, pa tudi širše, uživa velik ugled. Zaradi hitre rasti podjetja so že v prvi polovici letošnjega leta povečali število zaposlenih od 92 na 115. Po mnenju predsednika uprave koncema Sintal, Viktorja Pistotnika in direktorice Sintala Celje Polone Seni- ca, sta sedaj tudi štajerski del in območje vključena v vizije globalizacije, prav tako je Sintal Celje usposobljen za vse storitve v zvezi z varovanjem oseb in premoženja. Sintal Celje in MOS Sintal Celje se bo na letoš- njem MOS še posebej pred- stavil - predstavitveni prostor bo v hali A. Velja tudi poudari- ti, da je Sintal Celje prevzel varovanja MOS v celoti. V če- trtek, 14. septembra, pa bo imel Sintal posebej predstavi- tveni dan. Novosti in poudarili pri varovanju v Sintalu trdijo, da na po- dročju razvoja nikoli ne zao- stajajo. V zadnjih mesecih so v razvojnem oddelku koncema Sintal razvili si- stem, ki njihovim naročni- kom omogoča preverjanje stanja alarmne naprave. Za takšno preverjanje potrebu- jejo naročniki le GSM tele- fon, s katerim na posebno Sintalovo številko posredu- jejo SMS sporočilo s številko objekta in geslom, čez nekaj sekund pa dobijo odgovor o stanju v obliki SMS sporoči- la. Dimne pasti proti ropu Naraščanje števila ropov v denarnih ustanovah je tudi v Sintalu zahtevalo odločne ko- rake. Za učinkovitejši način varovanja zaposlenih in goto- vine so se povezali s policijo in tujimi varnostnimi služba- mi z bogatimi tovrstnimi iz- kušnjami. Skupna rešitev je SISTEM DIMNIH DENARNIH PASTI. V ta namen Sintalovci sodelujejo s proizvajalcem, ki ima na tem področju največ izkušenj in strokovnih pripo- ročil ter postali tudi njihov ekskluzivni zastopnik za Slo- venijo. Varovanje športnili in drugili prireditev o Sintalovih priporočilih na tem področju najbolj zgovor- no priča izjava Zorana Janko- viča, predsednika uprave Po- slovnega sistema Mercator: »Princip, ki ga zagovarjamo, da morajo biti veliki povsod veliki, spoštujemo tudi na športnem področju. Sintal va- ruje vse naše pomembnejše športne prireditve, to so tek- me slovenske rokometne re- prezentance in ženskega ro- kometnega kluba Krim. Tu lahko vnovič samo poudarim, da po zaslugi profesionalnega dela podjetja Sintal ni bilo v vsem času našega sodelova- nja niti enega problema na področju varovanja.« Celovit servis gasilskih aparatov v pestri ponudbi storitev pri Sintalu Celje je tudi mobil- ni servis gasilskih aparatov, ki ga opravljajo s posebej opremljenim vozilom, s po- močjo katerega servisirajo gasilne aparate pri naročniku. V primerjavi s klasičnim od- vozom na servis je ta hitrejši. Naročnik je seznanjen z opravljenim delom, vrnjen pa dobi svoj aparat. Najem trezorjev Celjski Sintal nudi po ugod- nih cenah tudi najem trezorjev za hranjenje denarja in doku- mentov. Trezorje varujejo po normativih za varovanje, do- stop do njih pa je mogoč 24 ur dnevno ob vsakem času. Da dopolnimo podobo si ritev podjetja Sintal Celje i povemo še to, da njihova i javnost obsega tudi fiziČD tehnično varovanje, projeli ranje, montažo in servisiral varnostnih sistemov, fizifi varovanje, protipožarno v rovanje, prevoz in spremsti gotovine, prodajo naprav zaščite za varovanje ter v storitve v zvezi z varstvom | delu. Vaša varnost je naša skrb - Sintal Celje Sintal Celje, Ipavčeva 22, telefon: 03 490-77-10, fax: 490-76-91; e-mail: info.sintal_celje@sintal.si fižol stročji 450 g v MODNEM VRTINCU 47 kolera modna druženja - »flora in favna« Hit kombinacija za deževne jesenske dni - plastificirana oblačila in obutev; od dežnega plašča, krila, klobuka, čevljev, torbice in celo »dežnih« nogavic )ež. Težko pričakovan, fgSujoč vremenski pojav, (jvsem po dolgotrajnem jijem obdobju. Sicer pa iiiicija za slabo voljo, de- 5ivnost, cmeravost... Če levu »Plešem in pojem v ju« iz tistega starega fil- ni dodana vsem dobro na čustvena motivacija, sam po sebi res ne pre- I evforičnih izbruhov dušenja. Če samo pomi- Lo na premočeno oble- iki se lepi na nas, kaplji- [ki z dežnika brezbrižno ^jo za naš ovratnik, ižno cmokanje v čevljih katastrofo, ki je nastala I skrbno urejene priče- e." ^ Hoda? Le kdo bi v tako prnih dneh mishl nanjo, rte zagodrnjah. Narobe! najbolj temačne in vlaž- jdni je treba - če ne z dru- I pa našo vizualno podo- I narediti živahne, vesele, ične. Hodni kreatorji so zato le- Injo klasično ponudbo ičkotov oziroma bolj ali ij barvitih dežnih plaščev ^ili. Na še bolj živahne barve, med katerimi so v prvi modni vrsti zlato sijoča, mo- dra, rumena, rdeča. Na še bolj svetleče-tehno, zračne, vendar nepremočljive tkani- ne. In - na že pozabljene ali v modi še nevidene vzorce. Motivi iz baročnega in roko- kojevskega oblazinjenega po- hištva, bidermajer vzorčki, vzorci, kot bi bil preslikan tropski pragozd z mogočnimi ovijalkami, eksotično cvetje, ali pa miniaturne preslikave sadja in živali. No, mucke, kužke in pika- polonice so seveda v domeni mladih modnih navdušenk, nekoliko starejšim letnicam pa bodo veselo prišli naproti letos znova modni vichy, ve- lik pepita oziroma vzorčki ribje kosti. In glavno sporočilo letošnje dežne mode? Total-look! Enaka barva, vzorec in mate- rial dežnega plašča, klobuč- ka, obuvala, je super hit. Za modne perfekcionist- ke so nekateri kreatorji do- dali še torbice, krila in no- gavice. Iz iste nepremočlji- ve trendovske zgodbe, se- veda. Za atraktivno modno za- bavo v deževnem vremenu je letos torej poskrbljeno. Seveda, pod dvema pogoje- ma. Če vam je všeč in če si upate. Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Moška havajska srajca je potiskana s pisanimi vzor- ci eksotičnega cvetja in sadja, se glasi pravilni od- govor na nagradno vpraša- nje avgusta. Nagrajenka je Lidija Jovanovič, Kraigher- jeva 11, Celje, ki si bo lahko izbrala modne hlače Scale Zarje Petrovče. NAGRADA MESECA SCAIA ZARJA KAKOVOSTNE MODNE ŽENSKE ALI MOŠKE HLAČE Nagradno vprašanje seplembrai KDAJ JE BIL IZBELAN PRVI DEŽNI PLAŠČ? a) v 19. stoletju: b) leta 1969. LEPOTA IN ZDRAVJE Podaljšajmo si počitnice k)pustniško veselje je iej prekratko. Ne glede dolžino dopusta in po- ka vse prehitro pride I, ko je počitnic konec, trat je večina izmed nas bstna in malodušna, rda celo jezna in neje- jna. Kaj ko bi se letos trudili, da bo konec po- »ic izzvenel kot spodbu- I trenutek vaše vsakda- ni? Poskusite! lO se vrnete s počitnic, si IS za spremembo raje za- ite, da bi spet zavihali ro- »e, lahko sedli za svojo pi- lo mizo ali pa stopili v avnico in se lotili česa ko- lega, tokrat za spremem- z veseljem in z navduše- m. Delo vam bo šlo veliko ie, hitreje in bolje od rok, tudi bolj zadovoljni boste, boste končno lahko spro- i svojo domiselnost in us- fjalno energijo. Lažje bo- premagovali vsakodnev- ležave in se izognili nepo- lnemu stresu, ki človeku rahlja zdravja in slabi počutje. Pa tudi vaša družina se bo lažje in hitreje vrnila v norma- len delovni ritem. Svetujemo vam,*^ da se letos za spremembo potrudite in se namesto za objokovanje dopusta in godrnjanje nad vsakdanjostjo, s katero se moramo vedno znova spopri- jemati do naslednjih počitnic, odločite, da bodo blagodejni učinki pravkar končanega do- pusta trajali čimdlje (najbolje kar do prihodnjega počitniko- vanja). Da bo to od vas terjalo preveč napora? Nikakor. Osredotočite se na preproste majhne in vsakdanje reči, kot so: upoštevanja bioritma - do- volj počitka in spanja (če ste na počitnicah spali dalj časa, pa si tega zaradi obveznosti sedaj na morete več privošči- ti, pojdite v posteljo kako uri- co prej), pazite na zdravo in uravnovešeno prehrano (na počitnicah ste verjetno jedli manj kot sicer, uživali več sadja, zelenjave in surove hrane nasploh, pa tudi več tekočine - nadaljujte s tem), telovadite, plavajte, igrajte te- nis, se sprehajate, plešite in se sploh gibljite tako kot na do- pustu (domači kraj vam ned- vomno nudi primerne mož- nosti za šport in rekreacijo, le odkriti jih morate in jih spre- jeti oz. osvojiti). Najbrž ste redno jemali predpisana zdravila, se držali priporoče- ne diete in nasploh bolj raz- mišljaU o svojem zdravju, po- čutju in življenju - dobre iz- kušnje iz poletnega časa velja uresničevati preko celega le- ta. Ste med dopustom več brali, gledali revije, hodili v kino, poslušah glasbo ipd.? Vse to lahko počnete tudi se- daj. Seveda na malce druga- čen način, v drugi družbi in morda z malce drugačnim tempom, pa vendar se splača poskusiti. Nedvomno ste več časa posvetili tudi ljudem, ki jih imate radi in vam veliko pomenijo. Z njimi ste se dru- žili sproščeno, neobremenje- no in bolj navdušeno kot si- cer. Storite to kdaj (čimbolj pogosto) tudi med letom, pa bo okolje, v katerem živite, veliko bolj prijazno in privlač- no kot doslej. Verjetno ste kljub lenarjeriju sem ter tja pomislili tudi na službo ali pa na šolo. V kolikor se vam je pri tem utrnila kaka zanimiva ustvarjalna ideja, je nikar ne prepustite naključju, marveč jo skušajte čimprej uresničiti. Tudi zato, da si boste polni navdušenja kmalu spet lahko privoščili počitnice ali pa vsaj krajše razkošje prostih dni oId zatonu poletja in na pragu jeseni. imjmmmMm 48 KRONIKA S CEUSKEOA Prisluškovali zabavi Eni vihteli tenis loparje, drugi slikarske čopiče Modri teniški turnir dvo- jic, ki ga vsako leto prirejajo žalski liberalni demokrati, seveda še zdaleč ni tako smetanast in razvpit kot ve- lenjsko VIP nabijanje rume- nih žogic. Vendar to tudi ne želi biti, prej gre za sobotni športni piknik, na katerem se zberejo lokalni (liberalni) veljaki in njihovi prijatelji. A kljub temu ne gre brez zapletov in afer. V letošnjem volilnem letu so namreč med turnirjem odkrili prisluško- valno napravo! Vabilo za tokratno srečanje, ki ga je naokoli razposlal Dimi- trij Pur, predsednik žalske ce- lice liberalnih demokratov, je bilo grozeče slovesno, saj je bil modri turnir na vrsti že dese- tič. Peščena igrišča športnega centra Rudija Zupanca v Šeš- čah pri Šempetru v Savinjski dolini so prve »ljubitelje tenisa in prijatelje dobre družbe« ug- ledala že ob devetih zjutraj. Padle so prve zdravljice, bolj zmerni so ostali pri kavi, pred prijavljanjem in žrebom parov pa je donelo iz plehovja zabu- kovške godbe na pihala. Zbra- ne je brž ukrotil tudi naš sode- lavec Tone Tavčar, ki je vso družbo po vojaško postrojil na stopnice lokala za gasilsko fo- tografijo. Med najbolj eminentnimi liberalci sta bila dva Toneta, podpredsednik stranke Tone Rop, ki velja za enega najbolj verjetnih naslednikov prvega moža stranke Janeza Drnovš- ka, in vodja poslanskega sku- pine Tone Anderlič. Slednji je vihtel lopar tudi na igrišču, medtem ko jo je Rop kmalu popihal s prizorišča. V vlogi gledalcev je bil tudi savinjski poslanec LDS Niko Rožič, kar pa v soboto niti ni bilo tako slabo izhodišče, saj se je nebo vsake toliko časa mokrotno zasolzilo. Zaradi tega ni bilo nič z odbojko na mivki, pa tudi celjski balonarji so samo zmajevali z glavami in zdolgo- časeno premikali prikolico s svojim toplozračnim napih- Ijivcem. Za poldrugi tisočak, kolikor je tenisače stala zabava, so obljubljali neomejeno količi- no hrane, vendar je jutranji golaž izginil kot kafra, mast- noprstni jedci pa so do čistega polizali tudi kotel, v katerem je gostitelj Zupane cmaril školjke. Slednji je med brska- njem po točilnem pultu od- kril, da so vanj podtaknili ro- bustno prisluškovalno napra- vo. Vendar si zaradi tega nihče ni pretirano belil glave, bolj skrbni so predlagali, naj pokli- čejo trenutno najbolj podkova- nega antiprisluškovalca mini- stra Zagožna, večina pa se je posvetila večerni zabavi. Poleg tega tako ali tako ni bilo kaj dosti slišati. Pur je izjavil le to, da »se bo stranka na volitvah športno borila in športno pre- nesla zmago«, o tem, koga bodo kandidirali v svojem volilnem okraju, pa je le skrivnostno zmigoval z rameni. Novo Celje išče mecena Med eminentnimi lokalni- mi eldeesovci je manjkal žal- ski župan Lojze Posedel, ki pa ima te dni polne roke dela s še bolj eminentnimi gosti, ki so v dvorcu Novo Celje dva tedna neumorno ustvarjali. Člani in gostje mednarodne- ga likovnega simpozija IMBS so prišli na županovo povabi- lo, zato pa je gotovo zaslužen slikar Jure Cekuta, ki je kot edini Slovenec leta 1991 po- stal član te mednarodne li- kovne institucije. Nad uspe- šnim sinom sta zagotovo nav- dušena tudi njegova starša, ki sta prišla v Novo Celje obču- dovati Juretov ustvarjalni za- gon. Vsi ostali pa bodo lahko umetnine, ki jih je navdahni- lo dvotedensko bivanje se- demnajstih likovnikov v Sa- vinjski dolini, občudovali na razstavi, ki so jo odprli vče- raj. Po eno delo vsakega od njih bodo prodali na slav- nostni dražbi, denar pa na- menili obnovi Novega Celja. Župan Posedel pa si lahko mane roke, saj je ne samo v svoji občini gostil prvovrsten kulturni dogodek, ampak promoviral dvorec, za kate- rega se bo tako morda našel dovolj premožen mecen. Rudi Zupane je odkril prisluškovalno napravo. Slikar Jure Cekuta z mamo in očetom. Skupinska slika tenisačev. Šf. 36. • 7. september 2000 Ustvarimo Evropo na naših tleh Spoštovani, tako kot jaz, ste eden od četrt milijona obiskovalcev, kijih pričakuje 33. Medna- rodni obrtni sejem v Celju. To veličastno številko do- polnjuje še rekordno število razstavi)alvcev iz enaintri- desetih držav. V tem Ogledalu slovenske uspešnosti - za sejemski slo- gan velja prirediteljem že uvodna pohvala ■ se zrcali slovensko obrtništvo in ma- lo podjetništvo, ki izhaja iz tradicionalnih slovenskih moralnih vrednot: marlji- vosti, poštenosti, iznajdlji- vosti in občutka za socialno pravičnost. V ostrem konkurenčnem boju vse bolj globalizirane- ga svetovnega gospodars- tva, ki se že prenaša na naša tla in s prihajajočim polnopravnim članstvom v Evropski uniji, bo odgovor- na zasebna gospodarska pobuda v rokah iznajdljivih in tržno gibkih podjetnikov ne le dopolnilo, temveč go- nilo slovenskega gospodar- skega napredka. Hitrega odziva na izzive časa so sposobna prav manjša in srednje velika podjetja. Iz obrtništva, iz malih podje- tij v srednja in velika za- sebna? Zakaj pa ne!? Čas za to je dozorel. Dovolj je bilo takoimenovane tranzi- cije. Da pa bomo na tej poti uspešni, je potrebna tudi pomoč države oziroma nje- ne vlade. Pa ne tako, da se bo vmešavala in odločala ter določala, temveč da se bo umaknila iz gospodars- tva do tistega roba, ki ga imenujemo okvirni pogoji gospodarjenja. S takim na- činom dela želimo pred- vsem napraviti Evropo na naših tleh. Država mora ustvariti pravilne okvire gospodarjenja in nuditi ugodno klimo za njegov razmah. Tudi zato nastaja »antibirokratski program«, ki ga močno podpiram tudi s tem, da sem za njegovo uresničitev spodbudil vsa ministrstva in ne le naj- manjše, ki je že dolgo nosi- lec in pobudnik, ministrs- tvo za malo gospodarstvo in turizem v Mariboru. K temu daje svoj neprecenljiv delež Obrtna zbornica Slovenije, strokovna in nepolitična stanovska organizacija. Vse to bo državi Sloveniji pomagalo in omogočilo od- pirati dodatna delovna me- sta z visoko dodano vred- nostjo! Pozitiven podjetniški pri- stop v okolju prijazne klime in ugodnih pogojih gospo- darjenja ne bo omejen le na tržne dejavnosti, temveč se bo v obliki usmerjenosti k uporabnikom, inovacijam, sodelovanju zaposlenih in povečanju kakovosti uve- ljavljal tudi v netržnih de- javnostih, kot so šolstvo, zdravstvo in kultura. Tako pripravljeni z Evro- po na naših tleh bomo z lahkoto vstopili v Evropsko unijo, za kar se prav te dni slovenska vlada in državni zbor z velikim političnim konsenzom intenzivno pri- pravljata. 33. Mednarodnemu obrt- nemu sejmu, razstavljav- cem, obiskovalcem in pri- rediteljem ter mestu Celju želim v imenu Vlade Re- publike Slovenije in v svo- jem imenu uspešen poslov- ni teden. dr. Andrej Bajuk predsednik Vlade RS Priložnost za kakšno pikro »Moti me, da smo marsikdaj bolj evropski od Evrope,« pravi predsednik poslovnega odbora MOS Stanislav Kramberger Stanislav Kramberger je v Obrtni zbornici Slovenije zaposlen od leta 1990, zadnjih sedem let pa je predsed- nik poslovnega odbora Mednarodne- ga obrtnega sejma v Celju. Razvoj sejma vidi v njegovi vedno večji stro- kovni vlogi. Z učinki dualnega sistema izobaževa- nja je vse prej kot zadovoljen, kljub temu pa v projekt še vedno trdno verjame. V volilnem letu na sejmu pričakuje neobi- čajno veliko število politikov, njihovo prisotnost pa nameravajo izkoristiti za to, da jim povedo kakšno pikro. Z direktorjem Celjskega sejma sta napovedala, da MOS postaja vedno bolj strokovni sejem. Trgovski del se umika poslovnemu. Kakšne učinke bo to prineslo obrtnikom? Problem dodatne ponudbe sejma, ka- mor sodi tudi trgovski del je v tem, da obstaja danes v okolici sejmišča kup veletrgovin, zaradi česar trgovina na sej- mu že nekaj let upada. Vsekakor pa gre za komplementarni del sejemske ponud- be, brez katerega prireditev ne bi bila takšna, kot je. V tem sorazmerju, ki se zdaj oblikuje, bi moralo rasti število razstavljavcev. Počasi se bližamo ideal- nemu razmerju, vedeti pa je treba, da je za mnoge majhne obrtnike samostojen razstavni prostor še vedno precej drag. Čeprav se mnogi obrtniki predstav- ljajo znotraj obrtnih zbornic je tudi ta način očitno za nekatere nedosegljiv. Kako boste obrtnike privabili k sodelo- vanju na učinkovit način? Čeprav sejem sodi v evropski vrh to- vrstnih prireditev, se zavedamo, da se marsikaj še da spremeniti. Letos bomo z dvema velikima sistemoma, Gorenje in Merkur, predstavili njuno kooperacijsko mrežo, od proizvajalcev najmanjših vija- kov pa do izdelovalcev zapletenih elek- tronskih sestavnih delov. Letos želimo poudariti življenjsko soodvisnost majh- nih od velikih in obratno. Kar nekaj let zapored ste osrednji poudarek pri obsejemskih prireditvah namenjali predstavitvam dualnega si- stema izobraževanja. Prva generacija je šolanje zaključila. So bila pričako- vanja izpolnjena? Letos smo dobili prve pomočnike iz dualnega sistema, vendar o kakšnem za- dovoljstvu ne more biti govora. Država je namreč to nekako porinila v roke Obrtni zbornici Slovenije in zasebnikom, pri vsem tem pa smo imeli nasprotnike tako v šolah, v svetovalcih, ki so usmerjali mla- de in tudi mladi se niso odzvali, kot smo pričakovali. Težava je v tem, da moramo šele spoznati, da je dualni sistem eden od načinov izobraževanja, ki v tujini odpira delovna mesta. Potrebno ga bo stimulirati in mladim pomagati, da se bodo odločali za tiste poklice, kjer bodo hitro prišli do kruha. Na to temo bomo tudi letos pred- stavili 30 poklicev, predvsem pa bomo še enkrat povabili vse svetovalce slovenskih osnovnih šol in jih nagovorili v dobro mladih ljudi in države, o prednostih take- ga izobraževanja. Pri tem pa je nerazum- ljivo, da v teoretičnem delu pouka ne izdela 30 odstotkov vseh otrok! Tega ni nikjer v Evropi! Vprašati se bo treba, kakšne ovire postavljajo v šolah. Obrtna zbornica poleg strokovne in organizacijske vloge veliko energije na MOS posveča tudi aktualni zako- nodaji. Katera področja zakonodaje boste v sklopu MOS obravnavali letos? Med najpomembnejše sodi predstavi- tev strategije razvoja obrti ministrstva za malo gospodarstvo. Celjski sejem je že sam po sebi idealen poligon za to, da gospodarstveniki politikom povemo to, kar je narobe in kar bi veljalo spremeni- ti. Politika doslej ni imela največ poslu- ha za preoblikovanje predpisov. Še ved- no je prisotno prepričanje, da biti zaseb- nik ni častno. Obrt zaposluje več kot 130 tisoč delavcev in ne vem kaj še moramo storiti, da nas bodo dostojno obravnava- li. Upam, da bodo poHtiki kmalu dou- meli, da je obrt najbolj stabilen in tmns- parenten del gospodarstva, ki se hitro prilagaja. Vaše stališče do prilagajanja sloven- ske zakonodaje evropski je precej kri- tično. Marsikdaj zakone samo preve- dejo, ne prilagodijo pa jih slovenskim razmeram. Ste še vedno takšnega mne- nja? Povsod poudarjamo, da želi Slovenija v EU vstopiti kot enakopraven partner. Teoretično je temu tako, vendar pa nas toga zakonodaja ponekod naravnost sili v podrejen položaj. Večkrat bi morali skupaj braniti svoje interese, ti pa seveda niso enaki kot v zahodni Evropi. V tujini namreč opažam, da tam zasebniki delajo pod pogoji, o katerih v Sloveniji niti sanjati ne moremo. Zakonodaja bi lahko bila bolj fleksibilna in vitalna. Kje vidite Mednarodni obrti sejem, ob danih pogojih seveda, leta 2005 ali 2010? Predvsem se bo število razstavljavcev še povečevalo, sorazmerno proti ideal- nemu razmerju pa bo število trgovcev še naprej padalo. Poudariti pa je treba, da morata ta dva segmenta ostati v neki korelaciji, ki bo zanimiva za stroko in za široke ljudske množice. Srčno upam, da bodo obrtniki spoznali potrebo po pred- stavitvi v širšem slovenskem prostoru in svoje izdelke postavili v izložbo. Brez vsakega dvoma je sejem v zadnjih desetih letih prerasel iz bolj ali manj kramarske prireditve v res strokovno sejemsko pri- reditev. Žal pa prostorske možnosti za širjenje sejma za zdaj ni, omejeni smo na 60 tisoč kvadratnih metrov in tako bo še lep čas. ALEŠ LEDNIK, Večer Višji sejemsici standard 33. MOS poudarja predvsem vsebino, letos pa se promovira tako doma kot v tujini, pravi direktor Celjskega sejma d.d. mag. Franc Pangerl Celjski sejmarji so razstavljavcem že lani ponudili novo dvorano L, ki pa takrat še ni bila klimatizirana. Odzivi so bili ugodni, po tem, ko so letos vgradili še klimo, pa je povpraševanje po razstavnih površinah v tej dvorani še naraslo. Letos so znova presegli številko 1800 razstavljavcev, povečalo pa se je tudi število držav, iz katerih prihajajo. »To dokazuje, da je sejem zanimiv tudi za tujce,« meni direktor Celjskega sejma mag. Franc Pangerl. »33. Mednarodni obrtni sejem ostaja v glavnem v takšni podobi kot doslej, kljub temu pa določene spremembe so. Med poglavitnimi velja omeniti, da se MOS vse bolj specializira. Skoraj vsako leto smo razstavljavcem ponudili kaj novega: novo dvorano, večji sejemski prostor, ob tem pa smo seveda gradili tudi vsebino sejma. Letos je največja novost klima v lani zgrajeni dvorani, kar pomeni, da je ta investicija zdaj v celoti zaključena in daje razstavljavcem popoln standard. Moram povedati, da so bili razstavljavci lani z novim standardom izredno zadovoljni, kar kaže tudi letošnje zanimanje za raz- stavne površine v tej dvorani..« Letos dajete poudarek predvsem vse- bini in podobi sejma v javnosti? Res je. Predstavili smo ga izven meja, in sicer na tiskovnih konferencah v Grad- cu, Trstu in Zagrebu, vse zato, da MOS čim bolj kakovostno predstavimo tudi na tujem. Konec koncev prihaja veliko na- ših razstavljavcev ravno iz tujine. Nekaj se jih predstavlja v okviru svojih zbornic, marsikdo pa se po kakšnem letu ali dveh odloči tudi za samostojno predstavitev. Na Celjskem sejmu gremo v pričakova- njih še dlje. Prizadevali si bomo namreč, da bi MOS postal sejem obrti in podjet- ništva za Srednjo Evropo. Vsako leto si prizadevate zmanjšati prodajni del sejma, posebno pozornost pa namenjate strokovnim, obsejem- skim prireditvam... Tudi letos dajemo poseben poudarek problemom in aktualnim temam, s kate- rimi se srečujeta obrt in podjetništvo. Precej poudarka je tudi na finančnem področju, ker trend upadanja in zmanj- ševanja števila podjetij, ki dobro poslu- jejo, še vedno ni zaključen. Tega sicer ne gre posploševati, vendar ne morem mi- mo dejstva, da so podjetja v veliki meri vsako leto finančno šibkejša. Po mojem mnenju pozitivnega preobrata še ni zaz- nati. Zadovoljni pa smo, da MOS počasi in zanesljivo dobiva podobo prireditve, na kateri se sklepajo poslovni dogovori, prodajni del sejma pa je čedalje manjši. Za slovenske proizvajalce je tudi koristno, da se srečajo s partnerji in konkurenti iz tujine. Na MOS se vsako leto predstavljajo z dosežki domači proizvajalci, precej je tudi novosti in inovacij. Primerjava s tujimi dosežki je več kot koristna, saj kaže kaj, po kakšni ceni in kakovosti, so slovenski proizvajalci sposobni ponuditi domačim in tujim kupcem. Primerjave vedno pokažejo prednosti in pomanjklji- vosti, in iz njih se vedno naučimo česa novega. Pomembno pa je tudi to, da MOS pomeni priložnost prodora na tuja tržiš- ča. Slovenski trg je enostavno tako maj- hen, da ga proizvajalci slej ko prej prese- žejo. Kakšne so trenutne razmere in kaj je pričakovati na sejmarskem področju? V Sloveniji trenutno uspeva samo ne- kaj specializiranih sejmov, ki imajo raz- vojno naravnano vsebino. Zdaj lahko res govorimo o vzorčnih sejmih in o promo- ciji novih izdelkov. To pomeni, da samo prodajno naravnani sejmi nimajo pri- hodnosti. Tega se zavedamo tudi v naši sejemski hiši. Vlogo prodajnih sejmov so prevzele velike blagovnice in veliki na- kupno prodajni centri. Zato danes splo- šni sejmi na temo prodaje niso več pri- merni in zanimivi. Kakšni so načrti? Ne ukvarjamo se samo s tekočimi zadevami, temveč se pripravljamo na izzive, ki jih bo prinesla prihodnost. Do konca leta nameravamo dokapitalizirati podjetje, s čimer bomo pokrili posojilne obveznosti, ki jih moramo poravnati zaradi izgradnje nove sejemske dvorane. Razmišljamo pa tudi o tem, kaj vse je še treba postoriti, da bomo oblikovali po- dobo sejemske dejavnosti za naslednjih pet let. Govorim o podobi, ki je evropsko naravnana, ki zagotavlja uspešen razvoj. Pomeni to, da se boste odslej ukvar- jali samo s sejemsko dejavnostjo? Mestna občina Celje ustanavlja Zavod za šport in prireditve, kar pomeni, da bo na tem mestu še en upravljavec. Mislim, da je to dobra poteza, ker se bo lahko športni del dejavnosti dobro razvijal. Mi pa bomo, kot sejemska hiša, vse svoje moči usmerili v sejemsko dejavnost. Se- veda je za nas pomembno tudi, kako se bodo stvari odvijale tudi v ostalih sejem- skih hišah. V Celju stremimo predvsem k temu, da postanemo pomembna sejem- ska hiša v srednje evropskem prostoru, mesto Celje pa sejemsko mesto. Prihodnost je v specializiranih sej- mih. V naslednjih letih nameravamo v Celju pripraviti še najmanj dva nova specializi- rana sejma. Razstavni program je zaen- krat še skrivnost. Projekte imamo sicer že pripravljene, vendar je izvedba odvisna tudi od okolja in trenutnih razmer. Glede na to, da prihaja tudi na tem področju do sprememb, tako v lastništvu, kot v strate- gijah, ki jih oblikujejo sejemske hiše, bo treba prestrukturiranje slednjič izvesti tu- di v sejemskih hišah. Sejmi morajo v prihodnjih letih postati primerljivi tako po vsebini kot po konceptu evropskim. Narediti moramo torej tisto, kar je ostali gospodarski svet že naredil. VESNA LEJIČ, Radio Celje Slovenska uspešnost na ogled Od 8. do 17. septembra se bo na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju predstavljalo 1821 razstavljavcev iz 31 držav MOS letos ponovno nosi slogan »Ogle- dalo slovenske uspešnosti«. V petek, 8. septembra, ob 10. uri, bo 33. Mednarodni obrtni sejem v Modri dvorani Celjskega sejma odprl predsednik Vlade RS dr. An- drej Bajuk, generalni pokrovitelj sejma pa je letos prvič Merkur d.d. Kranj. Letos se bo na 60.000 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavljalo 1821 raz- stavljavcev iz 31 držav. Pretežni del razstav- nih površin, 39.000 m^ je pokritih, 21.000 m^pa je zunanjih razstavnih površin. Nepo- sredni razstavljavci prihajajo iz Slovenije in še iz 14 držav: Avstrije, Bosne in Herce- govine, Egipta, Hrvaške, Indije, Italije, Ki- tajske, Makedonije, Madžarske, Nizozem- ske, Nemčije, Republike Srbske, Švice in Zvezne Republike Jugoslavije. Zanimanje za celjski mednarodni obrtni sejem je precejšnje, ker je udeležba na sejmu za obrtnike in podjetnike že uveljavljen in pričakovan dogodek. Sicer pa je sejem tudi priložnost za izmenjavo mnenj in predlogov, pa tudi pogovorov med dvema interesnima sferama - politiko in gospodarstvom. Doslej je na sejmu zraslo kar nekaj pobud, ki so kasneje izboljšale pogoje poslovanja in orga- niziranja obrtnikov in podjetnikov. Tudi letos bo obsejemsko dogajanje bo- gato z okroglimi mizami, strokovnimi sre- čanji, konferencami in predavanji, name- njene pa bodo predvsem izboljšanju raz- mer v gospodarstvu in obrti. Organizatorji letošnjih prireditev so Celjski sejem. Obrt- na zbornica Slovenije ter Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem. Celjski sejem je v preteklih letih poskrbel za izboljšanje sejemske infrastrukture. Po Športne igre obrtnikov Tradicionalne športne igre obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev za pokal MOS 2000 bodo letos 9. septembra. Okrog tisoč športnikov iz obrtniških vrst se bo pomerilo v vlečenju vrvi, malem nogometu, tenisu, kegljanju, pikadu, streetballu za moške in odbojki za ženske. Vsa tekmovanja, razen tenisa in kegljanja, bodo v Šolskem centru Celje. zadnji naložbi v sodobno razstavno dvorano pa je dosegel svoj prostorski optimum, zato zdaj posveča največ pozornosti izboljšanju notranje ko- munikacije in servisa za razstavljavce, s pomočjo obrtne zbornice pa si prizadeva dvigniti kakovost razstavnih vsebin. VESNA LEJIČ, Radio Celje Obrtniki imajo dovolj znanja Slovenski obrtniki menijo, do bi si Slovenija morala izboriti prehodno obdobje na področju prostega pretoka oseb Eden izmed pogojev, ki jih morajo države izpolniti, če želijo postati članice Evropske unije, je, da sprej- mejo skupno zakonodajo Evropske unije, ki so jo dr- žave članice te evropske in- tegracije sprejele na temelju ustanovitvenih pogodb. O načinu prevzemanja ac- quis communautaire (torej ce- lote zakonov in pravil, politič- nih usmeritev, praks in obvez- nosti) se Evropska unija in kan- didatka za vstop dogovorita v pogajanjih, kjer medsebojno razjasnita in sprejmeta pogajal- ska izhodišča na podlagi prav- nega reda Evropske unije in pogajalskih izhodišč države kandidatke. Pogajanja o vstopu Slovenije v Evropsko unijo so se uradno začela 31. marca 1998 s prvo pristopno konfe- renco na ravni zunanjih mini- strov. Slovenija je od takrat zaključila pre^ed usklajenosti slovenske zakonodaje z evrop- sko in organom EU predala pogajalska izhodišča za 29 po- glavij od skupno 31. Za zdaj ima Slovenija dvanajst začasno zaprtih poglavij, kar pomeni, da sta na teh področjih EU in Slovenija uskladili stališča o vsebini in zato nadaljnja poga- janja trenutno niso več potreb- na. Trenutno zato ne, ker se do vstopa Slovenije v EU še vedno lahko pojavi neusklajenost, če Slovenija ne bi izvajala spreje- tega pravnega reda ali če EU sprejme nov predpis, ki bi ga morala Slovenija prevzeti. Obrtniki in EU In kaj bo prinesel prevzem pravnega reda Evropske unije slovenskemu gospodarstvu oziroma obrtnikom? Spre- membe bodo bistvene pri po- gojih gospodarjenja, več bo novih institucij in nova bodo pravila igre, tako z zakono- dajnega kot s poslovnega vidi- ka. Za slovenske obrtnike je pomemben izid pogajanj o vstopu Slovenije v EU na več področjih. Obrtniki so v okvi- ru OZS doslej opozorili pred- vsem na odprta vprašanja pri prostem pretoku oseb in pro- stem pretoku storitev. Slovenski obrtniki se zavze- majo, da bi si Slovenija izbori- la prehodno obdobje na po- dročju prostega pretoka oseb, saj bi po odprtju trga Slovenije za delavce iz držav EU imel prehod cenejše delovne sile iz bodočih članic EU v Slovenijo negativen vpliv na slovensko gospodarstvo. Slovenija na tem področju ni zahtevala pre- hodnega obdobja, vendar Sta- nislav Krambereger, iz OZS meni, da bi ga morala. Še posebej, ker ga bo najverjetne- je zahtevala tudi EU, saj se boji prihoda prevelikega števila de- lavcev iz držav kandidatk. Po drugi strani pa obrtniki opozarjajo, da Slovenija ne bi smela pristati na morebitno zahtevo EU po moratoriju na uvoz storitev v države članice EU iz Slovenije, kar je interes predvsem obmejnih članic. Pristanek na takšno zahtevo bi na primer pomenil, da slo- venski pleskar ne bi smel do- ločeno obdobje po vstopu Slovenije v EU opravljati svo- jih storitev v državah EU. Obrtniki so v okviru OZS na vodjo ožje pogajalske skupi- ne dr. Janeza Potočnika na- slovili pismo, v katerem so ga opozorili, da ne pristajajo na prehodna obdobja EU na po- dročju prostega pretoka stori- tev, in izrazili mnenje, da gle- de na to, da je Slovenija zahte- vala določena prehodna ob- dobja v korist Slovenije, to ne bi smel biti razlog, da EU postavi prehodna obdobja na področjih, kjer njej ustreza. Če bo EU vztrajala na prehod- nem obdobju, bo zelo priza- deta ravno slovenska obrt. Ostala odprta vprašanja o prostem pretoku oseb so po- vezana s prostim gibanjem delavcev, koordinacijo siste- mov socialne varnosti in dr- žavljanskimi pravicami. Za te in za medsebojno priznavanje poklicnih kvalifikacij in do- datnih pravic delavcev, ki se gibljejo v skupnosti na po- dročju pokojninskega zavaro- vanja, pripravlja Slovenija dodatna pojasnila, ki jih bo EU oddala septembra. Pri malih in srednjih ni težav Za slovenska podjetja in obrt- nike je pomemben izid poga- janj o malih in srednjih podjet- jih, državni pomoči in industrij- ski politiki. Za mala in srednja podjetja, pri čemer Slovenija ni zahtevala prehodnih obdobij, trenutno pogajanja niso potreb- na. S pogajalskim izhodiščem za to poiročje, se je zavezala, da bo nadaljevala s politiko vzpod- bujanja rasti in razvoja malih in srednjih podjetij ter izboljšala širše podjetniško okolje za nji- hovo delovanje. V pogajalskem izhodišču je zapisano, da zakonska uredi- tev Slovenije na tem področju ni v nasprotju s pravnim re- dom EU in da Sloveniji ni potrebno ustanoviti novih in- stitucij in upravnih organov za izvajanje pravnega reda. Slovenija je namreč leta 1996 sprejela Strategijo o razvoju malega gospodarstva v Slove- niji, ki predvideva aktivnosti in ukrepe za izboljšanje po- slovnega okolja za mala in srednja podjetja in je tako v celoti usklajena s pravnim re- dom EU. Odstopanja se pojavljajo le pri kriterijih za definicijo ma- lih in srednjih podjetij, vse- bovanih v ključnih zakonih - zakonu o razvoju malega gos- podarstva iz leta 1991 in zako- nu o gospodarskih družbah iz leta 1994. Do razlik v defini- ciji prihaja pri vrednostih let- nega prometa, letnega pove- čanja aktive in deležu lastniš- tva pri velikih podjetjih. Slovenska definicija malih in srednjih podjetij upošteva nižje razredne stopnje pri ma- lih in srednjih podjetjih. Zato bo s prilagoditvijo definicije evropski veliko srednjih pod- jetij prešlo v mala in veliko velikih v srednja podjetja. MOSOVA PETICA je posebna sejemska izdaja Novega tednika in Večera. Izdala sta_ jo NT&RC d.o.o. Celje, zanj direktor Branko Stamejčič in ČZP Večer Maribor d.d - glavni in odgovorni urednik Milan Predan, direktor Boris Čekov, vodja komercialno-propagandnega sektorja Bojan Petejan in vodja oglasnega trženja Janez Toplak. Urednik edicije vodja Agencije NT&RC Franček Pungerčič. Novinarski teksti ured- ništva Večera, Novega tednika in Radia Celje, fotografije: arhivi NT&RC, Večera in Celjskega sejma. Oblikovanje: Minja Bajagič, Robert Kojterer. Naklada 180.000 (vloženo v dnevnik Večer in pokrajinske časopise Novi tednik. Primor- ske novice. Gorenjski glas. Dolenjski list, Vestnik Murska Sobota in Tednik Ptuj). Trženje: Agencija NT&RC in Oglasno trženje Večera, tel.: 03 422 50 00. Tisk: Leykam tiskarna d.o.o., Miklavška cesta Hoče. »s sprejetjem evropske kla- sifikacije malih in srednjih podjetij bo izboljšana usklaje- nost, učinkovitost in dostop do programov EU, ki pomaga- jo malim in srednjim podjet- jem. S sprejetjem evropskih meril se bo mednje uvrstilo dosti večje število podjetij kot do zdaj, kar bo razširilo mane- vrski prostor za pospeševanje razvoja malih in srednjih pod- jetij,« je zapisala državna se- kretarka za malo gospodarstvo pri ministrstvu za malo gospo- darstvo in turizem mag. Maja Tomanič Vidovič. Tudi nova strategija razvoja malih in srednjih podjetij, ki jo pripravljajo na ministrstvu za malo gospodarstvo in turi- zem, bo sedanjo politiko, ki ločuje mala in srednja podjet- ja od splošne politike podjet- ništva, nadomestila s politiko pospeševanja podjetništva v celoti (torej mikro, malih in srednjih podjetij, samostoj- nih podjetnikov posamezni- kov) in opravljanje dejavnosti na različne načine (obrt, obrt- ne dejavnosti in dopolnilne dejavnosti na kmetijah). Vendar pa kljub temu da je Slovenija pri malih in srednjih podjetjih uspešno zaključila dosedanja pogajanja z EU in pridobila pozitivno mnenje Evropske komisije o urejenosti tega področja, mora skladno s pogajalskim izhodiščem do- polniti obstoječo strategijo raz- voja malih in srednjih podjetij v Sloveniji iz leta 1996. Spre- membe in dopolnitve se nana- šajo na uskladitev strategije s programi EU, zagotovitev stati- stičnega spremljanja malih in srednjih podjetij ter njihove uspešnosti, uvedbo davčnih olajšav za mala in srednja pod- jetja ter stimulativne politike zaposlovanja in razvoj prostor- ske infrastrukture. Državne pomoči so še potrebne Posebej problematična je dr- žavna pomoč, ki jo bosta Slo- venija in EU urejali v drugih poglavjih, predvsem pri pro- stem pretoku blaga, konku- renci in državni pomoči ter socialni politiki in zaposlova- nju. Slovenija je pogajalska izhodišča za državne pomoči že posredovala EU in se zave- zala, da bo že od 1. januarja 2000 vse državne pomoči do- deljevala po pravilih EU. Asociacijski sporazum zave- zuje Slovenijo, da uveljavi transparentnost državnih po- moči, kar pomeni, da bo mora- la prikrite oblike državnih po- moči zamenjati z manj prikriti- mi. Tako bodo morale na pri- mer subvencioniranje cen na- domestiti proračunske subven- cije. Vendar pa Slovenija hkrati ugotavlja, da so zaradi težkega položaja panog, ki so bile moč- no povezane z nekdanjim jugo- slovanskim trgom, državne po- moči v določenih sektorjih prek neposrednih oblik, ki se v EU uporabljajo le izjemoma in pod določenimi pogoji, še potrebne, predvsem v občutljivih sektor- jih predelovalne dejavnosti. Pričakovanja Slovenije Slovenija pričakuje v času francoskega predsedstva zače- tek vsebinskih pogajanj na bolj zahtevnih področjih pravnega reda. Pričakuje tudi ustrezen ritem pogajanj, ki bi omogočil, da se začasno zaprejo tista pohglavja, v katerih Slovenija ne zahteva prehodnih obdobij (prost pretok oseb, konkuren- ca in državne pomoči, trans- port, regionalna politika itd.), ter tista, v okviru katerih bo ustrezno dodatno pojasnila po- gajalska izhodišča. V okviru ožje pogajalske skupine pripravljajo še zad- nja dodatna pojasnila o eko- nomskih odnosih, regionalni politiki, prostem pretoku oseb, kmetijstvu, energiji, so- cialni politiki in zaposlova- nju ter okolju. Med francoskim predsedo- vanjem uniji je pričakovati tri pogajalske konference. Če se bodo pričakovanja Slovenije uresničila, se bodo pogajanja o pristopu Slovenije v EU za- ključila v letu 2001. Prihodnost ebrlnilcevvEU? Na vprašanje, kakšna je lah- ko prihodnost podjetij, ki se ukvarjajo z obrtjo, v EU, je težko odgovoriti. Zagotovo pa predstavlja vstop Slovenije na skupni evropski trg slovenskim podjetjem in obrtnikom velik izziv. Z vzpostavitvijo enotnega trga se jim ponuja priložnost, da izkoristijo svoje prednosti in se izognejo pastem. Med prednostmi podjetij, ki se ukvarjajo z obrtjo, pred osta- lim delom gospodarstva bi lah- ko uvrstili njihovo velikost, saj gre največlaat za mikro in majhna podjetja, ki so fleksi- bilna in se lažje prilagodijo zahtevam (skupnega) trga. Po- leg tega ta podjetja delujejo predvsem na majhnem lokal- nem trgu in je zato majhna verjetnost, da bi jim podjetja iz razvitih držav EU konkurirala na njihovem domačem trgu. Prednost je tudi jasno oprede- ljena lastnina. Nenazadnje pri- našajo obrtnikom prednosti tu- di dobre povezave OZS s sorod- nimi organizacijam v članicah EU, predvsem z institucijami v Nemčiji. Velikost pa prinaša tudi sla- bosti. Majhna podjetja se na- mreč srečujejo s problemi enotnega nastopa na trgu in povezovanja, težjimi možnost- mi pri sodelovanju na javnih razpisih, težjim dostopom do kvalitetnih finančnih sredstev in z majhnimi možnostmi za sodelovanje v (ugodnih) kre- ditnih linijah in programih fi- nančne pomoči EU, kjer je pri prijavi potrebne veliko admini- stracije in strokovnega dela. Kljub temu Stanislav Kramberger z optimizmom razmišlja o prihodnosti. »Kar slovenske obrti tiče, nas ni treba biti strah, saj imajo naši obrtniki dovolj znanja, da se lahko soočijo z evropsko kon- kurenco. Upam, da bo Slove- nija dovolj zrela in dovolj pametna, da bo našla prave odgovore na vsa še nerešena vprašanja, ki bodo v dobrobit slovenske države. Upam, da bo proces približevanja Slo- venije EU trajal še nekaj let in da se bomo v tem času dovolj pripravili na vstop v Evropo, kakršnakoli že bo.« Do takrat pa je treba tehno- loško posodobiti slovenske obratovalnice in zaposliti več ljudi, saj je število zaposlenih pri obrtnikih v Sloveniji daleč pod povprečjem EU. Medtem ko je pri obrtnikih v EU zapo- slenih v povprečju okoli devet ljudi, zaposlujejo slovenski obrtniki v povprečju le od dva do tri ljudi. Ker zahtevajo te prilagoditve od obrtnikov velik (finančni) napor, bi jih morala država pri tem podpreti z zako- nodajo na področju davkov, zaščite majhnih delodajalcev, plačilne discipline, zaposlova- nja in upravnih postopkov. Pri prilagajanju zakonodaje pravnemu redu EU pa bi mora- la, po mnenju Stanislava Kram- bergerja, Slovenija upoštevati specifičnosti slovenskega gos- podarskega prostora, ne pa da velikokrat sprejema predpise, ki niso enakovredni evropskim, ampak so od njih ostrejši. KSENJA PUŠNIK, Večer s posojilno kartico je pogled lepši in posojilo vedno pri roki LB Karanta in LB Eurocai^ Prava posojilna kartica v žepu pomeni imeti na voljo posojilo za nedoločen čas. Porabili ga boste lahko kadarkoli in kjerkoli boste želeli. Na vseh prodajnih mestih, kjer boste videli nalepko kartice. Mesečno boste banki plačevali le del porabljenega zneska, ostanek pa vam bo banka prenesla za plačevanje v naslednjih nnesecih. Obresti boste plačevali le za neporavnani, porabljeni del okvirnega posojila. Če boste želeli, boste lahko kadarkoli skupni znesek porabe plačali tudi v celoti. Za posojilno kartico ne boste plačevali članarine, če boste svoje obveznosti poravnavali prek trajnega naloga s svojega tekočega računa, hkrati pa boste še nezgodno zavarovani! Izberite posojilno kartico LB Karanta ali posojilni LB Eurocard! • s posojilno kartico LB Karanta boste lahko plačevali doma, s posojilnim LB Eurocardom pa tako donna kot v tujini (posojilo velja samo za nakupe doma). • pri posojilnem LB Eurocardu boste mesečno plačevali 33,3 odstotni delež skupne porabe, pri posojilni LB Karanti pa najmanj 20-odstotni delež skupne porabe, • s posojilno kartico LB Karanta boste v vseh poslovalnicah Nove Ljubljanske banke in poslovalnicah bank bančne skupine NLB lahko tudi dvignili gotovino, s posojilnim LB Eurocardom pa v bankah in ph bankomatih doma in v tujini, ki so označeni z nalepko kartice. Oglasite se v naših poslovalnicah, kjer smo vam na voljo za vsa podrobnejša pojasnila. Posojilna kartica vann je na voljo v Novi Ljubljanski banki in bankah bančne skupine NLB: Banka Domžale, Koroška banka. Pomurska banka. Banka Velenje, Banka Zasavje. Za delo in plačo, ne za zavod! Na 33. MOS bo predstavljenih 30 poklicev za katere se lahko mladi izobražujejo po dualnem sistemu - »Vroča mesta« za 6 najbolj deficitarnih poklicev - Od januarja 2004 ne bo več obratovalnice brez mojstra Izobraževanje za potrebe obrti je eno tistih področij, ki velja zadnja leta za rdečo nit organizatorjem vsebinskih obsejemskih strokovnih srečanj. Med- narodni obrtni sejem, ki ga v povpreč- ju obišče skoraj četrt milijona obisko- valcev, je namreč dobra priložnost za promocijo obrtnih poklicev med mladi- mi in njihovimi starši. Hkrati pa pri- ložnost, da slovenski obrtniki opozar- jajo na pomanjkljivosti in nedorečeno- sti, ki jih je v šolskem sistemu treba prilagoditi in popraviti tako, da bodo mladi ob potrebnih splošnih znanjih osvojili tudi dovolj specifičnih spret- nosti, ki jih z zaposlitvijo v obrtni obratovalnici nujno potrebujejo. Časi, ko so se obrtniki držali za glavo, saj so pri novozaposlenih mladih delavcih ugotavljali, da kljub strokovni kvalifikaciji »ne znajo poprijeti za delo«, večini pa so bila popolna neznanka celo specifična orodja, ki se uporabljajo pri posameznih poklicih, se počasi odmikajo. Zaslugo gre pripisati postopni uvedbi dualnega sistema izobraževanja, po katerem se mladi hkrati izobražujejo v poklicni šoli in pri deloda- jalcu. Kdor se odloči za takšno šolanje, mora z delodajalcem skleniti učno pogod- bo; v njej pa so natančno opredeljene njegove in delodajalčeve pravice in obvez- nosti. S podpisano in registrirano učno pogodbo s strani pristojne zbornice - lahko GZS ali OZS - si učenec pridobi status vajenca, to pa mu zagotavlja vpis v izbrano srednjo poklicno šolo, Id izvaja dualni sistem poklicnega izobraževanja. Vajencu ves čas šolanja pripada nagrada, na leto izobraževanja pa se mu prizna tudi pol leta zavarovalne dobe. Prednost dual- nega sistema izobraževanja je v tem, da si vajenec pridobiva praktična znanja v raz- merah, v kakršnih bo potem opravljal svoj poklic. Večji je poudarek na pridobivanju praktičnih znanj, delovnih sposobnosti in navad, spoznavanju delovnega okolja in sodelavcev, kar vse povečuje možnost za zaposlitev. Z zaključnim izpitom je vaje- nec ob koncu 3-letnega izobraževanja pri- pravljen za takojšen začetek dela, brez opravljanja pripravništva. V praksi to seveda pomeni, da bo delo- dajalec, ki je vložil veliko truda v uk vajenca med njegovim šolanjem, le-tega v primeru, da mu tako narekuje trg in da je bil z njegovimi sposobnostmi in priprav- ljenostjo za delo med 3-letnim šolanjem zadovoljen, z veseljem zaposlil. Takšnih, ki bi si z vajenci v obratovalnice pridobi- vali poceni delovno silo in nekakšne deklice za vse, skorajda ni. Prvič zato, ker je treba za sklenitev učne pogodbe s strani delodajalca izpolnjevati kar zahtevne po- goje (strokovna usposobljenost »moj- stra«, ki bo vajencu nudil uk), drugič pa tudi zato, ker država ni tako radodarna, da bi se delodajalcem takšen način re- snično splačal. Programi za 27 polclicev Junija in julija letos je opravljala za- ključne izpite v dualnem sistemu poklic- nega izobraževanja prva generacija mizar- jev, avtomehanikov, avtokleparjev, zidar- jev, tesarjev in mesarjev. V OZS ocenjuje- jo, da so rezultati zaključnih izpitov dobri in so bili vajenci uspešni, kar 28 pa jih je izpit opravilo z odličnim uspehom. Med njimi 4, ki so odlične ocene dosegli iz vseh predmetov, za svoj uspeh pa prejeli tudi posebna priznanja šol. V šolskem letu 2000/2001 je mini- strstvo za šolstvo in šport razpisalo v 44 slovenskih srednjih poklicnih šolah 73 oddelkov izobraževanja po dualnem si- stemu za 27 poklicev. Razpisanih je 2.190 vpisnih mest, v OZS pa so preko Za vse, ki si bodo predstavitev poklicev ogledali in jih bodo zanimale še kakšne podrobnosti, so v Službi za izobraževanje OZS pripravili promocijsko gradivo in natančne informacije o dualnem sistemu poklicnega izobraževanja, aktualne informacije o srednjih poklicnih šolah in poklicih, za katere se je mogoče šolati po dualnem sistemu, številu razpisanih prostih učnih mest in podobnem. 18. srednjih poklicnih šol bo v dvorani A predstavljalo 30 poklicov. svojih članov ponudili 1.656 učnih mest. Septembra se bodo po dualnem sistemu lahko začeli šolati bodoči avtomehaniki, avtokleparji, mesarji, mizarji, tesarji, zi- darji, kuharji, natakarji, cvetličarji, vrtnar- ji, frizerji, tapetniki, kleparji-krovci, fino- mehaniki, zlatarji, urarji, stavbni steklarji, instalaterji strojnih instalacij, peki, slašči- čarji-konditorji, krojači-šivilje, slikople- skarji, črkoslikarji, kamnoseki, elektrikar- ji-energetiki in strojni mehaniki. Do sredine avgusta je bilo v OZS regi- striranih 596 učnih pogodb; sodeč po deležu podpisanih pogodb pa je največje zanimanje mladih za poklice avtomeha- nik, mizar in frizer. Po drugi strani pa podatki kažejo, da je kar nekaj poklicev, v katerih so potrebe delodajalcev bistve- no večje od zanimanja mladih za te poklice. Dovolj dela oziroma možnosti za redno zaposlitev čaka mesarje, sliko- pleskarje, elektrikarje-energetike, kle- parje-krovce, zidarje, tesarje in instala- terje strojnih instalacij. »Vroča mesta« v premislek Slovenski obrtniki so v prvi polovici devetdesetih let napovedali, da bi ob več- jem posluhu države lahko v dokaj krat- kem času odprli nekaj deset tisoč novih delovnih mest. A tudi brez novoodprtih delovnih mest se jim dogaja, da v nekate- rih dejavnostih preprosto ne morejo najti strokovno usposobljenih delavcev. Sejemske dneve v Celju zato v OZS izkoriščajo tudi za predstavitev obrtnih poklicev, zlasti najbolj deficitarnih. Še leta nazaj se je predstavitev stiskala na neugledni, prostorsko odmaknjeni in utesnjeni galeriji, letos pa bodo že drugo leto imeli na voljo za predstavitev vso dvorano A. Projekt predstavitve poklicev je partnersko zastavljen; v njem pa z OZS sodelujejo še ministrstva za šolstvo in šport, za delo, družino in socialne zadeve, za malo gospodarstvo in turizem ter za gospodarske zadeve. Zavod RS za zapo- slovanje, Center RS za poklicno izobraže- vanje ter GZS. 18 slovenskih poklicnih srednjih šol, ki so jih izbrali v Centru RS za poklicno izobraževanje, bo predstavilo 30 poklicev, pri predstavitvi pa bodo sodelovali tudi delodajalci GZS in OZS. Predstavitve obrtnih poklicev so prete- kla leta vzbudile veliko zanimanja; tako strokovne javnosti kot tudi tistih, ki so jim v prvi vrsti namenjene, učencev zadnjih razredov osnovnih šol, njihovih staršev ter šolskih svetovalnih delavcev. Spomni- mo, da so lansko predstavitev poklicev, za katere se izobražuje po dualnem sistemu, simpatično zastavili tako, da so obisko- valcem šole skupaj z delodajalci znanje in spretnost svojih vajencev, bodočih kuhar- jev in natakarjev, denimo, predstavile tako, da so v svojem razstavnem prostoru uredili pravcato gostišče, v katerem so vajenci postregli obiskovalcem. Letos bo- do na »vročih mestih« za najbolj deficitar- ne poklice kot so kamnosek, izdelovalec usnjenih in krznenih oblačil, krojač-šivi- Ija, tapetnik, konstrukcijski mehanik in avtoličar, mladi obiskovalci imeli prilož- nost preveriti svoje spretnosti. Tudi tako, pravijo v Službi za izobraževanje OZS, želijo osnovnošolcem omogočiti, da do- bijo neposreden vtis o poklicih in si na osnovi le-tega bolj jasno izoblikujejo po- klicno odločitev. Nič več brez mojstrov z januarjem 2004 v Sloveniji ne bo več obrtne obratovalnice, v kateri ne bi bil zaposlen mojster. Po obrtnem zako- nu in zakonu o poklicnem in strokov- nem izobraževanju bo moral namreč vsakdo, ki bo želel biti obrtnik, najprej položiti mojstrski izpit ali pa v svoji obratovalnici zaposliti delavca z mojstr- skim nazivom. In kaj pomeni biti moj- ster? Zgodovina mojstrskih izpitov sega v 12. stoletje, ko je bilo poklicno-cehovsko izobraževanje zasnovano na shemi vaje- nec-pomočnik-mojster. Vsebine izobra- ževanja so se skozi stoletja seveda spremi- njale, mojstrski izpiti so v Sloveniji ostali do let po 2. svetovni vojni, z reformami gospodarstva in šolstva pa so jih v šestde- setih in sedemdesetih letih opustili. Prete- kla desetletja je ostal naziv mojster v Sloveniji le kot sinonim za tistega obrtni- ka oziroma rokodelca, ki svoje delo re- snično odlično obvlada. Zadnje reforme šolskega sistema, v katerih so za področje strokovnega in poklicnega izobraževanja številne rešitve predlagali prav v OZS, pa opravljanje mojstrskih izpitov spet vrača- jo v slovenski vsakdan. Zato, da bi v poslu spet znali ločiti zrnje od plev, da bi do izraza prišlo znanje in strokovne sposob- nosti, so prepričani v OZS. V Sloveniji je trenutno pripravljenih in potrjenih 34 katalogov znanj za opravlja- nje mojstrskih izpitov, do jeseni se jim bo pridružil še kakšen. Enomesečni razpisni rok za prijavo k opravljanju mojstrskih izpitov za prvih 14 poklicev je potekel v drugi polovici avgusta; mojstrske izpite pa bodo najprej lahko opravljali avtokle- parji, avtomehaniki, frizerji, kozmetičar- ji, elektroniki, strojni mehaniki, očesni optiki, šivilje, krojači, mizarji, tesarji, zidarji, mesarji ter mojstrski kandidati za usnjeno galanterijo in usnjena oblačila. Mojstrski izpit je sestavljen iz štirih delov; ob praktičnem in strokovno-teoretičnem delu morajo kandidati dokazati še svoje poznavanje poslovodno-ekonomskih in pedagoško-andragoških vsebin. IVANA STAMEJČIČ, Novi tednik OZS pripravlja med 33. MOS kar ne- kaj posvetov oziroma strokovnih sre- čanj na temo poklicnega usmerjanja in izobraževanja za potrebe obrti. Skupaj z Zavodom RS za šolstvo bodo 12. septembra pripravili posvet Poklicno usmerjanje in izobraževanje za sveto- valne delavce v osnovnih šolah, 13. septembra bo Služba za izobraževanje OZS predstavila projekt Mojstrski izpiti ter projekta Mednarodna izmenjava va- jencev in mojstrov ter Kvaliteta poklic- nega izobraževanja pri delodajalcih, ki so ju v OZS pripravili v okviru progra- mov EU. Ker je v šolskem letu 1999/ 2000 izobraževanje zaključila prva ge- neracija vajencev, bodo na sejmišču razglasili tudi najboljšega vajenca. V času 33. MOS bodo na skupnem razstavišču v dvorani A predstavljeni naslednji poklici; avtomehanik (Srednja strokovna in poklicna šola Celje), avtoklepar (Srednja strojna šola Štore), instalater strojnih instalacij, usnjarski galanterist ter izdelovalec usnjenih in krznenih oblačil (Srednja šola Domžale), konstrukcijski mehanik in klepar-krovec (Poklicna in tehniška strojna šola Ptuj), strojni mehanik in finomehanik (Srednja kovinarska strojna šola Maribor), elektrikar-energetik (Poklicna in tehniška elektro in računalniška šola Velenje), črkoslikar in slikople- skar (Srednja gradbena šola Maribor), avtoličar (Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad), zidar in tesar (Poklicna in tehniška gradbena šola Celje), stavbni steklar (Steklarska šola Rogaška Slatina), mizar in tapetnik (Srednja lesarska šola Škofja Loka), mesar, pek in slaščičar-konditor (Srednja živilska šola Maribor), kuhar in natakar (Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor), pečar (Srednja gradbena šola Kranj), cvetličar in vrtnar (Vrtnarska šola Celje), zlatar in urar (Poklicna in tehniška strojna šola Celje), krojač-šivilja (Srednja šola Muta) in kamnosek (Srednja gradbena in ekonomska šola Ljubljana). Merilo za dostavna, kurirska in servisna vozila Bodo koristi odtehtale izgube? Obrtniki se bodo ob vstopu v EU soočili z drugačno ureditvijo, ki jo prinaša predvsem svoboda prostega pretoka oseb in storitev - Odprla se jim bodo nova tržišča, soočeni bodo tudi z večjo konkurenco O tem, kako ocenjuje do- sedanja pogajanja o vstopu Slovenije v Evropsko unijo, smo vprašali vodjo ožje po- gajalske skupine dr. Janeza Potočnika. Ocenil je, da po- gajanja potekajo v predvide- nem roku, saj so bila odprta vsa pogajalska poglavja, za dvanajst od njih pa pogaja- nja trenutno niso več potreb- na. Ponovno je izrazil tudi pričakovanje, da bo Sloveni- ja pogajanja o vstopu skleni- la do konca leta 2001. Kateri so ključni problemi v pogajanjih in kaj lahko na teh področjih pričakujemo do konca leta 2001, ko jih želi Slovenija končati? Probleme v pogajanjih bi lahko razdelili na dve vrsti: tisti, ki so notranje problema- tični (področje kmetijstva in okolja), predvsem zaradi ve- likega obsega skupne evrop- ske zakonodaje in drage im- plementacije direktiv, in tisti, ki jih vidi EU zaradi zahteva- nih prehodnih obdobij ah iz- jem, zaradi prepočasnega pri- lagajanja ali slabe učinkovito- sti institucij. Slovenija je zah- teve po prehodnih obdobjih skrbno pretehtala in jih zahte- va le v nujnih primerih; trudi se tudi, da bi v rokih, za katere se je zavezala, izpolni- la svoje obveznosti do EU. Med francoskim predsedo- vanjem uniji pričakujemo uveljavitev principa indivi- dualne obravnave kandidatk, na osnovi katerega mora priti do diferenciacije v pristop- nem procesu. Menim, da bo do pogajanj o najtežjih po- dročjih, ki se dotikajo tudi finančnega ustroja bodoče unije, prišlo v prihodnjem le- tu, torej prav v letu, ko želimo pogajanja končati. V kolikšni meri lahko Slo- venija v pogajanjih uveljavi nacionalni interes? Slovenija vsekakor hoče svoje nacionalne interese kar najbolj zaščititi. Razumljivo pa je, da je v tako komplek- snem procesu, kot je pridru- ževanje EU, nemogoče upo- števati vse delne interese. Za- to bodo nekateri z vključitvi- jo nekaj izgubili, drugi pa pridobili, prepričan pa sem, da bo končni rezultat za Slo- venijo in njene prebivalce ugoden. Koristi bodo odtehta- le izgube. Obrtniki se bodo ob vstopu v EU soočili z drugačno uredi- tvijo, ki jo prinaša predvsem svoboden prosti pretok oseb in storitev. Odprla se jim bo- do nova tržišča, soočeni bodo z večjo konkurenco. Evrop- ska zakonodaja področja de- lovanja obrtnikov posebej ne obravnava, ureja in podpira pa delovanje malih in sred- njih podjetij. KSENJA PUŠNIK, Večer Priznanja Obrtna zbornica Slove- nije, Mestna občina Celje in Celjski sejem bodo na- juspešnejšim razstavljav- cem tudi letos podelili že tradicionalna priznanja. Obrtniki in podjetniki se bo- do potegovali za zlati, srebmi in bronasti ceh Obrtne zborni- ce Slovenije, za priznanja Mestne občine Celje in poseb- na priznanja Celjskega sejma. Za izjemne dosežke bodo tudi letos podelil Briljantni ceh Obrtne zbomice Slovenije, ki si ga posameznik lahko prislu- ži samo enkrat v življenju. Inovatorji, ki bodo razstavljali na letošnjem MOS, pa bodo tekmovali za priznanja SPIM. Priznanja bodo podelili v sre- do, 13. septembra. VL, Radio Celje Celje vabi vlagatelje »Ne samo Mednarodni obrtni sejem, ampak kar ce- lotna sejemska dejavnost je za Celje zelo pomembna. Za- to nam ni vseeno, kaj se doga- ja s sejemsko hišo, kjer želi mestna občina še naprej ohraniti večinski lastniški delež, prav tako pa nam tudi ni vseeno, kako se bodo v času sejma počutili pri nas številni gosti in obiskovalci,« pravi župan Mestne občine Celje Bojan Šrot. Kako pa bo mestna občina v svoj prid izkoristila dejstvo, da bo Celje vsaj deset dni poslov- no središče Slovenije? »Pripra- vili smo posebno pisno gradivo o Celju kot mestu, v katerem je veliko priložnosti za investitor- je,« pravi Bojan Šrot. »Upamo, da si bo prav s pomočjo naše ponudbe vendarle kdo izbral Celje za mesto, v katerega želi vložiti svoj denar. Imamo kar nekaj primernih zemljišč, na katerih bi lahko zrasle proi- zvodne hale. Tu mislim zlasti na 20 tisoč kvadratnih metrov površin pri Javnih skladiščih, na 30 tisoč kvadratnih metrov veliko območje na Teharjih med železniško progo in Vo- glajno ter na 100 tisoč kvadrat- nih metrov površin na območ- ju Trnovlje vzhod. Poleg cene bomo v svoji ponudbi jasni tudi glede tega, kakšnih investicij si želimo. Zavrnili bomo vsako proizvodnjo, ki bi lahko bila ekološko oporečna, podprli pa vse tiste, ki so na visoki tehno- loški ravni, so delovno inten- zivne in v katerih bi našlo zapo- slitev čim več Celjanov. S tak- šno ponudbo pa bomo nadalje- vali tudi potem, ko se bodo vrata sejma zaprla. Poslali jo bomo vsem veleposlaništvom, ki imajo v Sloveniji tudi pred- stavnike za gospodarstvo, ter uglednim tujim firmam.« JI, Novi tednik Velikan ponuja roko malim Promocija sodelovanja med Gorenjem in malim gospodarstvom Obrtna zbornica Slovenije je na Mednarodnem obrt- nem sejmu v Celju pred dve- ma letoma prvič na poseb- nem razstavnem prostoru predstavila sodelovanje ve- likega in malega gospodars- tva. Projekt bolj organiziranega povezovanja obrti in večjega gospodarstva je še vedno in bo tudi v prihodnje ena pomem- bnejših nalog obrtne zbornice zaradi naraščajočih zahtev tr- ga, približevanja Evropski uniji in obvladovanja konku- renčne sposobnosti malega gospodarstva. Razveseljivo je, da je mogoče našteti že celo vrsto primerov sodelova- nja med veliki in malimi, saj poleg zbornice, mnogi »veli- kani« sami iščejo poslovne povezave z dobavitelji, ki so se sposobni odzvati njihovim standardom kakovosti. Med uspešnejšimi na tem področ- ju je Gorenje iz Velenja. Gorenje, ki izvozi dobrih 95 odstotkov svojih izdelkov, ima v Sloveniji blizu 250 do- baviteljev, od tega jih je iz malega gospodarstva več kot sto. Izdelki, ki so jih lani odkupili od njih, predstavlja- jo tri odstotke vrednosti vseh nabav. Seveda pa vsakemu ni dano priti v ta »krog«. Dobavitelj Gorenja mora vsekakor imeti visoko kultu- ro kakovosti. To pomeni, da mora poznati standarde, do- gajanje v proizvodnji, spošto- vati mora roke dobave ter ob- vladati stroškovno konku- renčnost. Še posebej je po- membno, da znajo dobavite- lji skupaj z Gorenjem optimi- zirati stroške. Ker pa zadnje čase tuja konkurenčna pod- jetja že zmanjšujejo število dobaviteljev, bo tudi Gorenje sčasoma moralo po tej poti. To pa bo od dobaviteljev zah- tevalo, da se bodo morali za- četi tesneje povezovati med seboj oziroma se bodo morali povezati kot dobaviteljev mo- dulov. Seveda pa to ne pome- ni, da Gorenje ne bo več iska- lo novih dobaviteljev znotraj malega gospodarstva. Dokaz, da to res drži, je prav gotovo »Dan promocije kooperacijskih možnosti za sodelovanje z Gorenjem«, ki ga bo velenjski gigant pripra- vil v okviru letošnjega nasto- pa na MOS. 15. septembra bo na svojem razstavnem prosto- ru imel informacijsko pisar- no, ki bo odprta od 9. do 19. ure. Vodja nabave elektro se- stavnih delov Janja Jošt, vod- ja nabave kovinskih sestavnih delov Matjaž Petkovšek, vodja nabave nekovinskih se- stavnih delov Rudi Stopar in vodja nabave kemijskih mate- rialov Jože Grčar bodo na voljo vsem, ki imajo »znanje in nekaj denarja in bi radi nekaj delali, pa ne vedo, kaj«. V informacijski pisarni bodo izvedeli vse o materialih in storitvah, po katerih povpra- šujejo v Gorenju. Na voljo jim bodo konkretne informa- cije glede tehničnih zahtev in ciljnih cen, ogledali si bodo lahko tudi katerega od vzor- cev potrebnega izdelka. »Menimo, da je celjski se- jem odlična priložnost za promocijo sodelovanja med Gorenjem kot povpraševal- cem in malim gospodarstvom kot ponudnikom, je pa tudi priložnost, da se začno tkati nova poslovna povezovanja,« pravi Jože Grčar, ki je zadol- žen za izvedbo projekta infor- macijske pisarne. JANJA INTIHAR, Novi tednik Ugodnosti za obiskovalce Tudi letos organizatorji pričakujejo na sejmu okrog 240.000 obiskovalcev. Odprtih bo pet blagajniških vhodov na sejmišče in 22 blagajniških mest. Za odrasle bodo vstopnice po 900 tolarjev, za skupine nad 20 oseb 700 tolarjev, za dijake, študente in upokojence pa 600 tolarjev. Družinska vstopnica bo stala 1700 tolarjev, omogočala pa bo vstop dvema staršema in enemu otroku. Letošnja novost je vstopnica za odrasle, ki bodo na sejem pripotovali s povratno vozovnico železnice, saj bo stala samo 750 tolarjev. V času sejma priznavajo Slovenske železni- ce 20 odstotni popust pri nakupu povratne vozovnice, in 40 odstotnega za skupine upokojencev in osebe starejše od 60 in mlajše od 26 let. Prodajno in razstavno sejemsko ponudbo bodo obogatili tudi gostinci, najmlajši pa bodo veseli zabavišča. Sejem bo odprt vsak dan od 9. ure do 19. ure, v nedeljo, 18. septembra pa do 18. ure. VL, Radio Celje Servisne službe na MOS Organizator je tudi letos poskrbel za nemoteno opravlja- nje špedicijskih (STC Celje), carinskih (Carinarnica Celje) storitev, locirani bosta v dvorani A, pa tudi za poštne in bančne storitve, ki bodo obiskovalcem na voljo v dvorani L. Na voljo bosta tudi posebni službi za razstavljavce (dvora- na A, P) in za obiskovalce (pri glavnem vhodu, dvorana A, L, P), k obveznim sejemskim storitvam pa sodijo tudi zdravstve- ne, policijske, redarske in gasilske storitve. Za varnost bo skrbel Sintal Celje, sejma pa si ne gre predstavljati tudi brez redarske službe (Celjanka) in brez inšpekcijskih služb. Za informacije bo v sejemskem radiu skrbela ekipa Radia Maribor, press center pa bo vodila ekipa Radia Štajerski val. Uveljavljen dogodek »Zanimanje med obrtniki in podjetniki za udeležbo na MOS ostaja,« pravi vodja projekta 33. MOS Breda Obrez Preskar »Vsako leto nam uspe pri- dobiti več razstavljavcev, le- tos smo ponovno presegli šte- vilko 1800, v našem projektu pa sodeluje tudi čedalje večje število držav, letos kar 31,« je poudarila vodja projekta 33, MOS Breda Obrez Preskar. Pri tem je treba poudariti dobro sodelovanje z nekateri- mi tujimi partnerji. Vsako leto se na MOS predstavljata nemš- ka in avstrijska zbornica, ki v začetni fazi pripeljeta nekaj novih razstavljavcev, ki pa se v prihodnjih letih na MOS pred- stavljajo samostojno. »MOS ostaja in bo ostal osrednja sejemska prireditev v Sloveniji. Razstavljavci zahte- vajo čedalje več in ravno glede standarda jim lahko mi ponu- dimo največ. Po moj^m mne- nju se bodo v Sloveniji obliko- vala tri sejemska središča z nosilnimi sejmi, vsi ostali pa bodo lokalnega značaja.« Spremembe bo terjalo tudi približevanje EU... V tej smeri smo že storili prve korake, ki so bili zelo uspešni. Z mešanim podjet- jem Cespo nam je uspelo pripraviti sejemske projekte, računamo pa, da jih bomo v prihodnje še več. Je letos med razstavljavci kaj novosti? Velja omeniti predstavitev šti- rinajstih kitajskih podjetij, ki se prvič predstavljajo v takšnem obsegu in številu. V dvorani L se tudi letos predstavlja po kvadra- turi najobsežnejši razstavljavec Gorenje Velenje, pa tudi pokro- vitelj sejma Merkur d.d. Kranj. Prodajni del sejma ostaja tudi letos, čeprav je menda vsako leto manjši? To je res. Prodaja je še vedno poseben magnet tako za raz- stavljavce kot za obiskovalce. Neposredna prodaja se sicer iz leta v leto manjša, vendar predvsem na račun kakovosti. Že lani ste razstavljavcem lahko ponudili boljši sejem- ski standard. Kakšni so bili odzivi? Takrat dvorana še ni imela klime, vendar je bil interes za- njo precejšen. Tako je tudi letos. Kljub temu, da smo za to dvora- no postavili višje cene. Letos smo seveda uredili tudi klima napravo. Moram pa omeniti, da bomo letos tudi ostale dvorane, predvsem montažne, opremili s posebnim sistemom prezrače- vanja. Če se bo obnesel, ga bo- mo obdržali tudi prihodnje le- to, saj smo prepričani, da je razstavljavcem treba ponuditi čim boljši standard. VESNA LEJIČ, Radio Celje Merkur prekinil tradicijo »Če bo MOS tudi v prihodnje zagotavljal takšno kakovost, bomo za generalno pokroviteljstvo še zainteresirani,« pravi predsednik uprave Merkurja mag. Bine Kordež »Mednarodni obrtni sejem v Celju je naša največja sejemska prireditev in v času trajanja največje stičišče industrije, trgovine, malega gospodarstva in potrošnikov. Zato in zaradi velikega obiska se nam je zdelo primerno, da, skupaj s povezanimi podjetji, sprejmemo ponudbo o pokroviteljstvu,« pojasnjuje odločitev Merkurja predsed- nik uprave in generalni direktor mag. Bine Kordež. Merkur je s tem prekinil tra- dicijo, po kateri so vseskozi to vlogo igrala celjska podjetja. Na sejmu se bosta prvič skupaj predstavljala Mer- kur in Kovinotehna. Bo to zadnji nastop Kovinotehne? Merkur in Kovinotehna bosta sejem v Celju izkoristila za prvi skupni komercialni nastop, na katerem bosta predstavili pro- gram blagovnih znamk, name- njenih kovinsko predeloval- nim podjetjem. V skladu z na- črtom povezovanja Merkurje- vih podjetij bomo pričeli z na- stopanjem pod skupno blagov- no znamko Merkur približno ob novem letu. Vse do takrat bo Kovinotehna svoje marketinš- ke aktivnosti, vodila pod svojo blagovno znamko. Kaj si vaša družba obeta od sejemskega nastopa? Predvsem dober obisk po- slovnih partnerjev. Prav tako bomo v času sejma organizi- rali s Kovinotehne prodajo na 250 m^ prodajni stojnici z izdelki za široko potrošnjo. Kako ocenjujete položaj obrti in podjetništva pri nas? V razvoju slovenskega gospo- darstva prihaja do sprememb, ki jih povzročajo tudi procesi globalizacije in sprememb v strukturi povpraševanja. Zato moramo vsi razumeti spre- membe in se poskušati čimbolj prilagajati razmeram. Verja- mem pa, da so razmere med podjetniki in obrtniki, ki po- trebujejo za svoj razvoj enosta- ven in učinkovit pravni in gos- podarski sistem, še vedno pre- več zapletene. Prav tako so za- radi nelikvidnosti velikih siste- mov, ki so običajno tudi part- ner malim podjetjem, prizade- ti prav slednji. Verjamem, da je Slovenija že prišla v obdobje, ko prevla- duje spoznanje, da je možno dosegati dobre rezultate le ob usklajeni in ravnovesni po- razdelitvi obrti, malih, sred- njih in velikih podjetij v strukturi gospodarstva. J. INTIHAR, Novi tednik Obsejemske prireditve 33, MOS bodo tudi letos popestrile številne obsejemske prireditve, s ka- terimi obrt in podjetništvo vsako leto opozarjata na najbolj pereča vpraša- nja in nerešene probleme te dejavno- sti. Organizator nameni vsako leto pre- cej pozornosti dnevom tujih držav. Že po tradiciji je prvo soboto avstrij- ski dan, petek pa je v znamenju sreča- nja z obrtniki iz Italije. Tudi letošnji MOS se ne bo mogel izogniti pogovo- rom o približevanju Slovenije Evropski uniji. Obrtna zbornica Slo- venije pripravlja v povezavi s tem predavanje v ponedeljek, 11. septem- bra na temo »Pogajanja za pristop Republike Slovenije k Evropski uniji«, na to vprašanje pa se navezuje tudi predavanje z naslovom »Vključevanje slovenske obrti v notranji trg EU«, ki ga v Mali kongresni dvorani prav tako pripravlja Obrtna zbornica Slovenije. Sreda, 13. septembra, bo v znamenju podjetnikov, osrednji temi dneva pa »Obrt pred novimi izzivi« in »Kakovost poklicnega izobraževanja pri deloda- jalcih«. Četrtek, 14. septembra, bo namenjen inovatorjem, petek, 15. september pa obrtnim zadrugam. Vse dni sejma se bodo predstavljale tudi sekcije pri Obrtni zbornici Sloveni- je: sekcija steklarjev, tekstilcev, opti- kov, cementninarjev, kamnosekov in teracerjev, remontnih dejavnosti in še nekatere druge sekcije. Obiskovalci si bodo tudi letos lahko ogledali pred- stavitve poklicev po dualnem siste- mu, vse dni pa bo tekla tudi beseda o izobraževanju, poklicnem usmerjanju in svetovanju, vlogi in oblikah delova- nja Gospodarske zbornice Slovenije na izobraževalnem področju, ter o mednarodni izmenjavi vajencev in mojstrov. Nosilne teme bodo spremljala po- slovna srečanja, okrogle mize, posve- tovanja, razstave, degustacije sloven- skih vin, predstavitve posameznih ob- močnih obrtnih zbornic in program na prireditvenem odru. Zadnjo soboto bo »dan piva«, ob tej priložnosti se bodo v Modri dvorani predstavili varilci piva, najboljšim pa bodo podelili tudi po- sebna priznanja. VL, Radio Celje Kako na sejem? Na 33. MOS se lahko pripeljete z osebnim avtomobilom, z vlakom ali avtobusom, lahko pa pridete pre- prosto peš... Razstavljavcem bo na voljo 1.100 parkirnih mest, obiskovalcem pa 4.000. Na obrobju sejmišča, nas- proti gostišča Miklavžin bo 40 par- kirnih mest namenjenih invalidom, 70 pa jih bo na voljo za potrebe protokola. Lokalni in posebni avtobusi bodo vozili s sejemskih parkirišč in iz središča mesta. Organizator pa je tudi letos poskrbel za sejemski vla- kec, ki bo vozil po trasi Dečkova, Mariborska, Aškerčeva, Cankarjeva, Vodnikova, Kocbekova, Miklošiče- va, Kersnikova in zopet Dečkova. Postajališča bodo pri Hotelu Štor- man, v središču mesta na avtobu- snem postajališču v Vodnikovi ulici, na postaji v križišču Kersnikove in Oblakove ulice in pri sejmišču. V.L., Radio Celje Program prireditev Petek, 8.9. 10.00 Slavnostna otvoritev 32. MOS otvoritelj: Predsednik Vlade RS, dr. Andrej Bajuk 11.00 Ogled sejma 12.15 Sprejem 13.45 Pogovor dr. Andreja Bajuka s predstavniki medijskih hiš 15.00 Tiskovna konferenca Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem Sobota, 9.9. 9.00 Športne igre slovenskih obrtnikov 10.00 Avstrijski dan 13.00 Poslanski zbor Sekcije steklarjev 18.00 Zaključek športnih iger in podelitev pokalov Nedelja, 10.9. 10.00 strokovno srečanje urarjev Ponedeljek, 11.9. 10.00 Predavanje: »Pogajanja za pristop Republike Slovenije k Evropski uniji« 10.00 Model poklicne orientacije v poklicnih in strokovnih šolah 11.00 Predstavitev pokojninskega načrta Zavarovalnice Maribor 11.00 Predavanje: »Vključevanje slovenske obrti v notranji trg EU - prosti pretok blaga« 12.00 Tiskovna konferenca Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem 14.30 Razširjena seja 10 Sekcije avtoservisno-remontnih dejavnosti Vključevanje avtosen/isno-remontnih dejavnosti v notranji trg EU Torek, 12.9. 9.00 Srečanje podjetnikov iz držav vključenih v Pakt stabilnosti in zamejskih Slovencev 10.00 Posvet: »Poklicno usmerjanje in svetovanje« 10.00 Predavanje: »Uvajanje kakovostnih standardov v gostinstvu (HACCP)« 10.00 Delavnica Euro Info Centra 10.00 CE znak in mala podjetja 12.00 Tiskovna konferenca Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem 13.00 Vloga in oblike delovanja GZS na izobraževalnem področju Sreda, 13.9. 9.00 Dan podjetništva 10.00 Slovenska obrt pred novimi izzivi 10.00 Predstavitev projekta OZS: »Kvaliteta poklicnega izobraževanja pri delodajalcih« 10.00 Industrijska lastnina 10.00 Seja 10 Sekcije tekstilcev 11.00 Projekt »Mojstrski izpit« 11.00 Dan slovenske Istre 12.00 Tiskovna konferenca Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem 13.00 Predstavitev projekta OZS: »Mednarodna izmenjava vajencev in mojstrov« 13.00 Poslanski zbor Sekcije optikov 15.00 Modna revija mladih podjetnikov 18.00 Slavnostna podelitev priznanj Četrtek, 14.9. 9.00 Dan inovatorjev 10.00 Posvet o varnosti in zdravju pri delu 10.00 Posvet: »Izobraževanje v cestnem prometu« 10.00 Delavnica Euro Info Centra 10.30 Dan Posočja 12.00 Podelitev diplom Petek, 15.9. 10.00 Dan obrtnih zadrug - Kakšna je bodočnost obrtnih zadrug? 10.00 Delavnica Euro Info Centra 10.30 Poslovno srečanje z obrtniki iz Italije 11.00 Redki poklici Sobota, 16.9. 09.00Dan piva 11.00 Poslanski zbor avtoprevoznikov 11.00 Seja 10 Sekcije cementninarjev, kamnosekov in teracerjev Vsakdan Od 8. do 17.9. od 9.00 -19.00: Predstavitev poklicev Od 8. do 17.9. ob 17. uri Modna revija Od 9. do 17.9. (razen nedelj), ob 17. uri strokovno vodene degustacije vin družbenikov Poslovne skup- nosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije Persil GEL - koncentrirana moč v obliki gela, ki ima izjemno moč odstranjevanja madežev Henkel Slovenija je na domačem tržišču predstavil novi izdelek iz družine PERSIL v popolnoma novi obliki - Persil GEL. Persil GEL prinaša radikalno sprennembo v načinu pranja. Uporaba je preprosta in hitra, saj odstranjuje madeže še pred pranjem oblačil v pralnem stroju. Njegova najpomembnejša prednost je, da ga je mogoče nanesti neposredno na madež že pred pranjem, kjer deluje hitro in temeljito. Persil GEL je bistveno bolj gost v primerjavi s tekočimi detergenti, zato se zadrži na madežu in ne odteče tako kot tekoči detergenti. Persil GEL je univerzalni detergent, primeren za strojno in ročno pranje vseh vrst perila pri vseh temperaturah. V pralnem stroju se Persil GEL v primerjavi z detergenti v prahu takoj raztopi in ne pušča ostankov na perilu ali v pralnem stroju. Persil GEL omogoča enostavno doziranje z dozirno kapo. Z dozirno kapo ga lahko nanašamo neposredno na madež, preostanek pa kar v kapi vstavimo v boben pralnega stroja. Persil GEL ponuja Henkel Slovenija potrošnikom v dveh oblikah: • Persil Gel Green Power za pranje vseh vrst perila • Persil Gel Color Power, posebno primeren za pranje pisanega perila, saj vsebuje dodatno formulo za dolgotrajno obstojnost barv Darilo za novega naročnika Poiščite Večerov sejemski voziček! z radiom Fantasy bomo obiskovalcem izpolnjevali glasbene želje! Če postanete novi naročnik Večera na sejmu, boste odnesli domov darilo, komplet orodja. - nove dimenzije bivanja KEOR d.o.o. Maribor Zrkovska c. 87, 2000 Maribor tel. 02/480 54 15, faks 02/471 06 33 e-mail: info@keor.si, http:/www.keor.si PE Beltinci: Bratonci 5, tel./faks 02/542 11 51 PE Celje: Lava 7, tel./faks 03/545 23 03 PE Ptuj: Vošnjakova 6, tel./faks 02/778 24 01 PE Ljubljana: Dunajska 129, tel./faks 01/565 52 70 Urediti plačilno disciplino S predsednikom obrtne zbornice Miho Grahom o finančni nedisciplini, izobraževanju obrtnikov in o tem, da še zmeraj velja prepričanje, da se bodo mali že znašli Kot razlaga predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah, že od leta 1945 obrtniki spodbujajo tudi rast velikih podjetij in pris- pevajo kar 19 odstotkov v slovenski bruto domači proizvod. Podjetij, ki ne zmorejo plačevati svojih dolgov, je veliko, kar povzroča velike težave prav njihovim podi- zvajalcem - obrtnikom. To je rakava rana, ki najbolj prizadene obrtnike. Pred- vsem tiste, ki delujejo v grad- beništvu, montažnih dejavno- stih in zaključnih delih. Teža- va se začne že pri investitorju, saj pogosto dodeli delo tiste- mu izvajalcu, ki ga je sposo- ben najdlje kreditirati. To so običajno velika podjetja, ki najamejo podizvajalce. Teža- ve nastanejo, ko dobijo izva- jalci delo plačano, nato pa denar zadržujejo in ga tudi po pol leta ne izplačajo podizva- jalcem. Ker veliko obrtnikov deluje na robu rentabilnosti, se jim kopičijo dolgovi do države, pokojninskega sklada in tudi njihovih delavcev. V zbornici že leta poudarjamo, da mora država urediti plačil- no disciplino. Ali zbornica pomaga obrt- nikom z izobraževanji? Obrtna zbornica ima 25 sekcij, ki nudijo članom predvsem strokovno pomoč. Trenutno se najbolj posveča- mo dualnemu izobraževanju. Letos smo do spričevala po- magali kar petstotim vajen- cem. Poleg izobraževanja va- jencev pa bomo letos pričeli izvajati mojstrske izpite, ki bodo po letu 2003 potrebni za pridobitev obrtnega dovolje- nja. Menite, da bi država mo- rala obrtnikom bolj poma- gati z ugodnimi posojili in davčnimi olajšavami? Nočem biti krivičen, še naj- manj do kmetov, vendar je v proračunu za kmetijstvo na- menjenih okrog 50 milijard tolarjev, za obrt in malo gos- podarstvo pa 4,5 milijarde. To se mi ne zdi pravično, saj obrt ustvari 19 odstotkov BDP, kmetijstvo pa okrog 4. Zdi se, da pri slovenskih poli- tičnih veljakih še zmerom ve- lja prepričanje, da se bodo mali že znašli. IGOR HARB, Večer Znak CE majhne sili v težave Irska je označevanje skladnosti (znak CE) uved- la kot neobvezno kategori- jo, ker zagovarja stališče, da gre za tržno kategorijo in bi stroški, povezani z admi- nistrativnimi opravili, ki spremljajo označevanje, utegnili uničiti male proi- zvajalce. Kaj lahko se zgodi, da se bo Irska, ki jo v EU tako hvalijo, kmalu znašla na zatožni klopi evropskega sodišča v Strass- bourgu. Najprej si je privošči- la svojevrsten pristop, ko je ločila zakonodajo za gradbene objekte in gradbene proizvo- de. Na podzakonski ravni so urejena vsa vprašanja, vključ- no z nadzorom, ukrepi inšpek- cij in zagroženimi kaznimi. Irska je označevanje sklad- nosti (CE) uvedla kot neob- vezno kategorijo. Kljub temu da s svojim stališčem ni pro- drla v urade evropske komisi- je in evropskih organov za standardizacijo (CEN in Ce- nelec), pa je za njene argu- mente vse več razumevanja. Kljub temu da je omenjena direktiva o gradbenih izdelkih ena starejših, pa je zaradi zah- tevnosti njena uporabnost še zelo skromna. V desetih letih od njenega sprejema se je poka- zalo, da je sprejemanje tehnič- nih specifikacij, t.i. harmonizi- ranih standardov in evropskih tehničnih soglasij, ki so osnova celotnega sistema, zelo obsež- na, zamudna in gospodarsko- politično občutljiva naloga. Ta- ko od predvidenih šest tisoč harmoniziranih standardov, s katerimi naj bi določali predvi- dene lastnosti gradbenih izdel- kov, do zdaj niso sprejeli še nobenega. V tem trenutku ob- stajajo ustrezne harmonizirane tehnične specifikacije, ki omo- gočajo njihovo neovirano trže- nje na enotnem evropskem tr- gu, samo za šest vrst gradbenih izdelkov. Države članice si po- magajo tako, da ohranjajo na- cionalne sisteme, mednarodna trgovina v okviru unije pa pote- ka na temelju medsebojnega priznavanja enakovrednih na- cionalnih predpisov. Slovenska zakonodaja na tem področju ni usklajena z pravnim redom EU in Slove- nija jo mora uskladiti do kon- ca leta 2002. Zato je v državni zbor »zašel« predlog zakona o gradbenih proizvodih, ki naj bi ga ta sprejel po hitrem postopku. Direktiva o gradbe- nih proizvodih sodi med t.i. direktive »novega pristopa«, katerih model je unija razvila v drugi polovici 80. let, ko so bruseljski uradniki spoznali, da medsebojno neusklajeni sektorski pristopi povzročajo stroškovno in časovno ne- smotrn način pripravljanja tehnične zakonodaje. To je pripeljalo do poskusov poe- notenja pristopa za posamič- ne elemente, od katerih na tem mestu omenjamo le skli- cevanje na standarde glede specificiranih zahtev za posa- mezne proizvode, omejitev izbora postopkov ugotavlja- nja skladnosti s predpisanimi zahtevami, način preverjanja usposobljenosti in profesio- nalne integritete organov, ki sodelujejo v postopkih ugo- tavljanja skladnosti, in ozna- čevanje z znakom CE. Glede varnostnih vprašanj, ki niso v celoti rešena s poseb- nimi zakoni, se uporablja za- kon o splošni varnosti proi- zvodov, ki udejanja ustrezno direktivo EU. Ta direktiva pa je bila sprejeta zaradi spozna- nja o počasnem razvoju sek- torskih direktiv in potrebe po »horizontalni« zagotovitvi varnosti potrošnikov vseh proizvodov na trgu. IVAN VIDIC, Večer