POSEBNO OBVESTILO ^radi tehnične napake ^ telcoče strani današnje številke Skupščinskega bolonjskega lista, vložene v pnlogi zamešane. Vsem *)?ročnOcom SDL sporo-camo, da bomo zato 14. šte-'^o SDL prihodnji teden ponatisnili, tako da bo upo-[ ,na tudi za arhivske trebe. po- UREDNIŠTVO Korenine bratstva že v izgnanstvu Franc Šetinc v nedeljo v Brestanici: našega boja ne dovolimo omalovaževati Na posavski proslavi 30. obletnice osvoboditve in vrnitve izgnancev v Brestanici se je v nedeljo zbralo okoli pet tisoč ljudi. Mnogi med njimi so prehodili pot izgnanstva, o kateri pričajo pretresljivi dokumenti v muzejski zbirki brestaniškega gradu. V NOVEM MESTU PRVENSTVO LJAO 22^.°vopeščani boiTio od 16. do oi gostitelji vojakov iz šestih ‘oveniJcih vojašnic: Kranja, Postoj-V^ibora, Ljubljane, Vrhnike in niesta. V sedmih dneh se nilfi° ^'^nireč mladi vojaki - šport-iub i'- mestu srečali na 30. ' športnem prvenstvu Tiub- armijske oblasti. K *1’ organizator letošnjih vo-arm--1 iger je komanda Drv oblasti, za tehnični del enava pa bo skrbela novomeSca POSAVJE POJE y soboto, 14. junija, se bodo ?h ppored srečali pevski ob^^* krške in sevniške dpvcu^' ^ organizaciji Posavske Hu . se bo na grajskem ^ Brežicah zbralo 15 bn Posavja. Srečanje se začelo ob 19.30. ,/^‘LIPE: TRETJIČ ZA nagrado BREŽIC nri^R Stezi v PrjUpah ‘j5 se bodo v nedeljo, „ , J. že tretjič zapored In 1 tekmovalci iz goslavije, Avstrije, Danske, ij. republike Nemčije, Ita-A^^^žarske, Češke in Švice, k . *^ategoriji do 50 ccm se van'° najboljši Jugoslo- 1, saj bodo tekme veljale za 250^^^'^° SFRJ, v kategoriji do pa se bodo tekmovalci žic za* tretjo nagrado Bre-M.J. Iz Brestanice so odpeljali prve izgnance v Srbijo, v Bosno in na Hrvaško. Ti brezdomci so prišli med brate, ki so jim odprli vrata svojih domov. V štirih letih so se spletle med njimi trajne prijateljske vezi, ki jih mnoge občine, med njimi tudi krška, iz leta v leto pogbbljajo. Franc Šetinc, sekretar. IK predsedstva CK ZKS, govornik na nedeljskem srečanju izgnancev, je sam doživel usodo izgnanca. Bil je med tistimi tisoči, ki so jih odpeljah v nemška taborišča in jih poslali na pot brez povratka. Na srečo se nacistom ti načrti niso uresničili. Zma- ga zavezniških armad, zmaga partizanske vojske je izgnancem omogočila vrnitev pod rodni krov. Franc Šetinc je dejal o tem: ,,Izgnanci smo bili ponosni, da pripadamo novi Jugoslavgi, državi zma-. govalki. Zato sc tudi danes pridružujemo vsem, ki obsojajo poskuse podcenjevanja vloge naše narodnoosvobodilne vojske pri osvoboditvi domovine ter pri. vojaškem porazu nacizma in fašizma. Zlasti pa ne dovolimo, da omalovažujejo naš boj Sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc med govorom na nedeljski proslavi 30. obletnice vrnitve izgnancev v Brestanici. (Foto: M. Vesel) tisti, ki so bili do konca Hitlerjevi zavezniki in so se obrnili proti njemu šele, ko je bilo povsem jasno, da je izgubil vojno. Nekateri pa celo tega niso zmogli, v Hitlerjevih bojnih vrstah so bili do zadnjega dne. Mislim izdajalce naših narodov, (nadaljevanje na 4. strani) Pobratenje in častna priznanja Občinska skupščina Krško je v nedeljo s svečano sejo na brestaniškem gradu počastila letošnji občinski praznik 7. junij. Med gosti je predsednik inž. Nflco Kurent pozdravil častnega občana dr. Jožeta Brileja, sekretarja za ljudsko obrambo Miha Butara, predstavnike bratske Bajine Bašte, nosilce partizanske spomenice 41, predstavnike parti-zandcih enot z' domicilom v krški občini ter zastopnike sosednjih občin. Na seji so izročili častna priznanja z medaljo J. V. Valvasorja Svobodi Senovo, Leu Likarju, Milanu Raubarju in Branku Voglarju. Prejšnjemu predsedniku občine Krško, Jožetu Radeju, pa so ob tej priložnosti podelili državno odlikovanje red zaslug za narod s srebrnimi žarki. Predsednika občinske skupščine Krško in Bajine Bašte sta nato podpisala listino o pobratenju, ki obeta še več medsebojnega sodelovanja in skupnih prizadevanj za napredek obeh občin, republik in vse Jugoslavije. Prijedor pričakuje 13. zlet bratstva in enotnosti to soboto V Prijedoru, ^odovinskem mestu pod Kozaro v Bosenski krajini, bo v soboto in nedeljo, 14. in 15. junija, zaključna prireditev tradicionabiega 13. zleta bratstva in enotnosti, posvečenega 30-letnici osvoboditve. številno udeležbo pričakujejo z vseh zletnih območij v Sloveniji, Hrvatski ter Bosni in Herc^ovini. Novomeško območje bo predstavilo v^o, ki jo je 430 deklet izvedlo že 25. maja v Beogradu pred predsednikom Titom na proslavi dneva mladosti. Sodeloval bo tudi Krkin pevski zbor' pod vodstvom Radovana Gobca. Zlctni prapor, ki so ga spomladi ponesli z Mrakovice, bo Hamdiji Pozdercu, 'predsedniku skupščine BiH, kije pokroviteljica, 13. zleta, predala znana novomeška p^d^lka Dara Krstič-Uhan. Večkratna državna prvakinja v padalstvu bo pred slavnostno tribuno skočila s padalom. Novomeški udeleženci se bodo v Prijedor odpeljah z desetimi avtobusi v soboto zjutraj ob 6. uri, vrnili pa se bodo v ponedeljek, 16. junija. Tak vozni red so določili zato, da si bodo Novomeščani lahko ogledali Kozaro, znano bojišče iz NOB. r> ^»načini na tovarniškem dvorišču IMV TOZD Tovarna katol^ ^ Črnomlju. Tretji z desne predsednik slovenskih sindi-*nž. Janez Barborič. (Foto: M. Vesel) po Starem? ^5 Barboričt predsednik Zveze sindikatov Slo- ^^nlje na obisku v črnomaljski občini: »Obrati naj .^Postanejo vsebinsko konstituirane TOZD« je črnomaljsko ^Dukp obiskal predsednik kat^‘*Jkega sveta Zveze sindi-,‘Ovenije Janez Barborič. j® tovarni Iskra v ^ Črnomlju, s Orjjan.obeh temeljnih He občinske skupšči- ^ pogovarjal o njihovih Stanju sc nahaja !>»cK L. . o^panizacija IMV Crno-*Mv’ vj do nedavnega obrat ugotavljajo, da je *e nost gostila okoli 3000 železničarjev v drugi polovici tedna pričakujemo vpliv visokega zračnega pritiska in postopno otoplitev ozračja. Danes so še verjetne popoldanske plohe, v naslednjih dneh pa bo pretežno sončno in topleje. v Dobravicah, la so ena najmanjih krajevnih skupnosti v metliški občini, saj šteje samo 32 gospodinjstev, bo 14. junija tovariško srečanje železničarje v-borce v, njihovih svmcev in mladih železničarjev Zelezni-^ega gospodarstva Ljubljana. Tako bo več kot 3000 železničarjev proslavilo 30-;obletnico osvoboditve. Po slovesnem govoru bodo najprej sprejeli v vrsto Zveze komunistov okoli sto mladih železničarjev, zatem pa bo kulturni in družabni program, v katerem bodo vdelovali me^ni pevski zbor metliške šole, folkloristi Tineta Rožanca in ansambla S. Mihelčiča in T. Rožanca. Prireditveni odbor tovariškega srečanja Železniškega gospodarstva Ljubljana sc je za Dobravice, ki so jih med zadnjo vojno požgali Italijani, iz teh krajev pa je padlo tudi 28 domačinov, zlanka odločil tudi zato, ker je bila med Geršiči in Krivoglavicami prva oficirska šola glavnega štaba slovenske vojske. Prebivalci Krivoglavic, Geršičev, Zgornjih in Spodnjin Dobravic, ki so s pomočjo občine s prostovoljnim delom za silo uredili cesto in preuredili električno omrežje, so navdu-ieni nad tem, da bo tovariško sre- čanje slovenskih in istrskih železničarjev ravno pri njih. MIRKO KUNSiC 2. junija je češki zbor Kanti-lena iz Brna obiskal Trebnje. Na mladinskem pevskem festivalu v Celju so zaseuJ drugo mesto. Na večernem koncertu v avli trebanjske osnovne šole so navdu.^ poslušalce. Naslednje juiro so zapeli še v Trimu. Trebanjski šolarji so prenočili mlade pevce na svojih domovih. Na sliki: ravnatelj trebanjske osnovne šole Štefan Kamin podarja gostom v spomin sliko Viktona Magyarja. Kot ena tovarna Z ustanovitvijo društva samostojnih obrtnikov v Trebnjem minulo nedeljo je bila izpohije-na vrzel med Ljubljano in Novim mestom kar zadeva organiziranost obrtnikov. Pristopne izjave je podpisalo 37 obrtnikov. Po zadnjih podatkih je v občini 124 obrtnikov. Le-ti so po podatkih davčne uprave ustvariU predlani 23 milijonov dohodka. V obrti dela 216 občanov, kar predstavlja kar lepo tovarno! Novo društvo je pridobitev za občino, kar morajo uvideti vsi obrtniki in se tudi včlaniti. Poslej namreč ne bo pomembnejšega vprašanja, ki bi se nanašak) na zasebno obrt, ne da bi šlo mimo upravama odbora društva. Socialno zavarovanje ima npr. težave z nekaterimi obrtniki, ki ne poravnavajo obveznosti. Takega dolga je 400.000, za pokojninsko zavarovanje pa 750.000 dinaijev. Čeprav imajo obrtniki nekaj dolga tudi na davčni upravi, jih je načelnica davčne uprave na ^lošno pohvalila glede poravnavanja obvezjiostL Med osrednjimi bodočimi nalo^mi, ki čakajo odbor in vse članstvo društva, bo imanje virov za kreditiranje obrti, enakopravno vk^učeva-nje obrti v družbeno načrtovanje in ne nazadnje tudi odvzemanje obrtnih dovo^enj nevestnim obrtnikom. d Na ustanovnem občnem zboru so v Trebnjem poskrbeli tudi za dobro počutje: gostUničaiji J kozarček, drugi za nageljri^ zbor pa za pesem. V ospredju jt eden pobudnikov za ustanovitev društva, elektroinštalater Ignac ^oda. (Foto: Železnik) Od slavnostne seje občinske konference ZK v Sevnici minuli petek je organizacija močnejša kar za 51 novih članov. Dekleta v narodnih nošah so ob \1iodu v dvorano vsakemu komunistu pripela na prsi rdeč nagelj. Ob 304etnici osvoboditve je prejelo zlati znak H članov, ki so člani že prav toliko ali več let. Na sliki: prizadevn planinec in aktivist raznih drugih organizacij Ljubo , Motore (ni desni) sprejema iz rok sekretarja Viktorja Aueija člansko knjižicc in knjigo „Tito“. (Foto: Železnik) tedenski mozaik Kupčka stoletja je sklenjena, žepe pa si bodo napolnili Američani! To je najkrajši možni zaključek po nekajletnem ugibanju o tem, kdo bo zmagal v dirki za naročila: ali letalska industrija Francije, Švedske ali Združenih držav Amerike? Sedaj je vse odločeno: dežele NATO pakta bodo svoja že močno zastarela lovska letala tipa starfighter zamenjala z novimi ameriškimi lovskimi bombniki F-16, švedski vigimi in francoski miragei pa so ostali brez kupca. Tako ^o sklenili v začetku tega tedna in odločitev je izzvala strahovito razburjenje v Parizu, kjer so vse do zadnjega upali, da se bodo Belgijci, Nizozemci, Danci in nekateri drugi odločili za njihova letala in ne za ameriška. Pa se niso in to pomeni, da bodo v naslednjih nekaj letih ameriški izdelovalci novih letal pobrali nekaj milijard dolarjev dobička ... kdor zna, pa zna... Zato pa-je bistveno manj vesela, povzročila pri nekaterih v tej isti Ameriki novica, da je komisija, ki jo je vodil podpredsednik Rockefeller in je imela nalogo, da prouči delovanje CIA v zadnjih letih; naposled končala svoje poročilo in ga predložila predsedniku Geraldu Fordu. Ta je izjavil, da bodo del poročila objavili, del pa ne. Tisti del, ki ga ne bodo posredovali javnosti (dali ga bodo samo poslancem in državnemu tožilcu), pa je prav tudi ncgbolj zanimiv, saj je v njem morda skrit odgovor na vprašanje, če se je CIA res ukvarjala z atentati na nekatere tuje državnike, predvsem pa kubanskega premiera Fidela Castra? To je namreč tema, ki že nekaj tednov silovito buri ' javnost v Združenih državah Amerike. Nekateri trdijo, da je CIA ne samo pripravljala te atentate, marveč jih je tudi v resnici poskusila izvesti, vendar se ji niso posrečili Drugi pa trdijo, da so o tem sicer razmišljali, vendar je vse ostalo samo pri razmišljanju. Kdo ima prav in kdo ne pa je, kot vse kaže, skrito prav na straneh poročila posebne preiskovalne komisije, ki je sedaj končala svoje delo... vse se bo zvedelo - ampak čez petdeset let... Prebili smo led, toda Dejstvo, da smo na področju delavskega nadzora praktično v vseh organizacijah združenega dela izvolili organe delavskega nadzora, da smo jim pripravili dovolj gradiva in številne seminaije po občinah, je sicer dokaz začetka nekega procesa.' Toda vse analize kažejo, da le-te organe premalo spodbujamo, spremljamo in usmerjamo ter jim tudi premalo pomagamo, kar je dokaz, da vsebinskih rememb pri tako pomembni obliki uresničevanja oblasti delav-ega razreda le še nismo dosegli. Napake smo delali pravzaprav že pri samem začetku. Veijetno nam niti ni bilo dovolj jasno, kaj bi morali organi delavskega nadzora v bistvu početi. V njih smo videli nekakšne organe pregona znotraj delovnih kolektivov. Nemalokrat so njihov sestav predlagali vodilni ljudje, kar predvsem pomeni, da so si na tej podlagi zagotovili oseben ali skupinski vpliv ter obšli resnične interese delavcev. Povrhu vsega v marsikaterem okolju še vedno ni jasno, da v bistvu organi delavskega nadzora odgovarjajo le delovnim ljudem, ki so jih izvolili in jim zaupali to dolžnost. Nismo zagotovili tudi učinkovitih metod in načel delovanja, kar povzroča pasivnost in celo oportunizem, nismo jih opredelili kot pomembne člene družbene samozaščite, ki se morajo povezovati z organi družbenega nadzora in še zdaleč ne dovolj po- LAUNDA - Voditelji treh gibanj za osvoboditev Angole se bodo prihodnji teden sestali v Keniji,- kjer se bodo skušali dogovoriti za ustavitev bojev in preprečiti državljansko vojno v tej bivši portugalski koloniji. skrbeh za ustrezen odnos druž-benopohtičnih organizacij do njih. To pa je veijetno tudi poglaviten vzrok, da so ponekod organi delavske kontrole nedelavni ali da delujejo samo for-mabio, kar seveda najbolj ustreza željam tehnokratov in birokratov. Tako smo lahko zasledili celo mnenja, da je delavska kontrola nepotrebna, ker morajo 6 tem skupno razpravljati delovni ljudje na zborih, nadalje, da so delavci nesposobni fobije prodreti v vprašanja poslovnosti in strokovnosti, da se jih poslužujejo samo tisti, ki delajo probleme in da, ker gre za varovanje poslovne tajnosti, njihovi ukrepi ne smejo iz tovarniških zidov. Najbolj slabo pa je, da ti organi premalo spremljajo uresničevanje samoupravne organiziranosti ter varstva pravic v medsebojnih razmerjih pri delu. Predvsem je nujno, d^ se vse družbenopolitične organizacije zavzamejo za razvoj delavske kontrole, ki bo ir.iela resničen idejnopolitični pomen le takrat, ko bo pomenila organ najširših v V v '> JERUZALEM — Po nekaj zadnjih napadih palestinskih komandosov so izraelske oblasti uvedle izf^ ukrepe, med katere sodi tudi podroben pregled arabskih avtomobilov na cestah. Na sliki: trije izrae Mi! vojaki so ustavili tovornjak, last nekega arabske^ prevoznika in temeljito pregledali vozilo. ^ zgodilo včeraj v Jeruzalemu, vendar pa veljajo podobni varnostni ukrepi tudi v drugih kraJ (Tefefoto: UPI) delavskih množic. Njeno vlogo ■ moramo čimprej poenotiti ter jo enako vrednotiti tudi v vseh •samoupravnih aktih organizacij združenega dela. Brez vsega tega bo delavska kontrola kaj lahko orožje v rokah tistih, proti katerim je v bistvu namenjena. JANEZ KOROŠEC Iz zadnjega PAVLIHĐ © - Ali kmetje tudi občutite problem otroSkega vm-stvo? - Ne, noSi otroci delojo cdi so po v Soli. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Samoupravno organiziranje združenega dela je vsekakor ena temeljnih nalog pri uresničevanju določil nove ustave - saj je to ključni proces, ki naj zagotovi, da bo samoupravljanje zares postalo neposredni družbenoekonomski odnos med delavci. Sedaj, dobro leto dni po uveljavitvi novih ustavnih določil, lahko ugotavljamo, da je bilo na tem področju že mnogo opravljenega, so pa tudi še pomanjkljivosti, ki postajajo vse bolj očitne ter jih moramo s kritično razčlembo ter ^emeljenimi pravilnejšimi rešitvami £akor spraviti v red. Eno takšnih področij organiziranja združenega dela, kjer se le z navideznim organiziranjem po novem skušajo še nadalje ohranjati stari odnosi, temelječi na tehnokratskem odtujevanju moči in odločanja delavcem — samoupravljavcem, je organiziranje skupnih služb v mnogih OZD. Temu vprašanju je prejšnji teden posvetil posebno pozornost izvršni komite CK ZKS, ko so na seji (prejšnji torek) obravnavali nekatera vsebinska vprašanja s tem v zvezi. Vloga in položaj delavcev skupnih služb ter njihova „zlepljenost“ z vodilno strukturo v mnogih organizacijah združenega dela je še vedno precejšen kamen spotike na poti uresničevanja novih ustavnih odnosov v gospodarstvu, so ob tem poudarili. Rečeno je bilo tudi, da v mnogih OZD praktične rešitve zelo pogosto postavljajo delavce posameznih TOZD v odnosu na skupne službe v vlogo povsem formalnih nosilcev ustavno zagotovljenih družbenoekonomskih pravic, v resnici pa delavci tam ne odločajo niti o pogojih niti o rezultatih svojega dela. Kopičenje strokpvnega in intelektualnega kadra ter dejavnosti v skupnih službah — pogosto tudi za ceno neracionalnosti in neučinkovitosti poslovanja - pomeni po oceni izvršnega komiteja nadaljnjo obliko za- drževanja preživele delitve na *tako imenovano umsko in fizično delo, s čimer se preprečuje resnično združevanje dela vseh vrst in oblik po načelih naše ustave. Vse to so vprašanja, ki jih bomo morali pri ocenjevanju organiziranja združenega dela kritično pregledati ter vztrajati na ustreznejših rešitvah. Sredi prejšnjega tedna se je v Beogradu začel dvojinevni kongres sindikata delavcev družbenih dejavnosti — po zveznem sindikalnem kongresu ter kongresih v republikah in pokrajinah naj bi namreč sedaj na kongresih sindikatov posameznih dejavnosti opredelili konkretne naloge v skladu s sprejetimi družbenopolitičnimi dokumenti. „Naš kongres nima namena sprejemati novih resolucij/4 je poudaril v Beogradu Jože Marolt, ki je bil na kongresu izvoljen za predsednika zveznega odbora tega sindikata, „marveč naj bo dogovor o akciji, dogovor glede uresničevanja sprejete politike.44 Na tem sindikalnem kongresu so sprejeli akcijski program za področje sindikata de lavcev družbenih dejavnosti — v katerem je med drugim posebej poudarjena odgo vornost delavcev družbenih dejavnosti zj vsestranski razvoj marksistične teoretične misli in prakse pri nas. Še eno jugoslovansko srečanje strokovnjakov določenega področja v minulem tednu moramo omeniti na tem mestu — gre za tridnevni simpozij strokovnjakov za kadrovska vprašanja iz vse države, ki so prejšnji teden tri dni zborovali v Crikvenici. Na simpoziju, kjer so bili načeti temeljni problemi naše kadrovske politike, je bila posebej poudarjena pomembnost te problematike za naš nadaljnji družbeni razvoj. Izražena je bila zahteva, da se določi temeljni pristop za poklicni razvoj kadrov. Cilj demokratizacije naše kadrovske politike je v tem, so menili, da postanejo njeni nosilci zares delovni ljudje. Ob tem so sprejeli tudi določene sklepe in stališča. V delu sklepov o reformi našega sistema usmerjene vzgoje in izobraževanja so poudarili potrebo, da je treba enako obravnavati vse tri oblike izobraževanja: šolanje, usposabljanje na delovnem mestu in izpopolnjevanje zaposlenih delavcev. To z drugimi besedami pomeni spreminjanje dosedanjega „klasičnega44 sistema šolstva v intenzivnem sistemu izobraževanja, ki bo omogočil vsestranski poklicni razvoj kadrov. Pravilno usmerjenih ter zares sposobnih kadrov pa nam, kot vemo, vseskozi še primanjkuje na vseh področjih dela. Prejšnji teden smo nenadoma izvedeli za novico — posebej bo zanimala naše gospodarstvenike — da je Z1S po hitrem postopku sprejel odlok, po katerem spet uvajamo tako imenovani vezani sistem uvoza z izvozom. Z drugimi besedami: poslej bodo lahko uvažale samo tiste organizacije združenega dela, ki bodo ustrezno zvečale svoj izvoz (za letos predvidenih 10 %), medtem ko’ tistim, ki pla niranega izvoznega rezultata ne bodo dosegle, dovoljen samo sorazmerno manjši uvoz renrodukciiskeea materiala in drugega. tedenski zunanjepolitični pregl^ Kim II Sung, generalni sekretar CK partije dela Koreje in predsednik demokratične ljudske republike Koreje je končal uradni in prijateljski obisk v Jugoslaviji ter po zadnjih razgovorih s svojim gostiteljem, predsednikom SFRJ in ZK Josipom Brozom Titom, odpotoval v ponedeljek zvečer iz Jugoslavije. Dva predsednika sta pred tem s soprogama obiskala Ljubljano in na Trgu revolucije položila venca na spomenik revolucije. Ob tem sta v krajših nagovorih izrazila svojo hvaležnost zaradi veličastnega sprejema in pozdrava, ki jima ga je priredilo na tisoče Ljubljančanov. Obisk korejskega predsednika je dal jugoslovansko-korejskim odnosom novo vsebino in pomeni, po njegovih besedah, prelomnico. Jugoslavija in DLR Koreja sta zemljepisno sicer na različnih kondh tega planeta, toda njuna zunanja politika ima zelo veliko skupnega. To je potrdil v Ljubljani tudi predsednik Tito, ko je dejal, da so dosegli v pogovorih soglasje o skoraj vseh vprašanjih, o katerih so razpravljali med obiskom Kim II Sunga. Predvsem je stičišče med obema deželama mogoče najti v njuni privrženosti načelom ne-uvrščanja. Medtem ko je Jugoslavija eden izmed utemeljiteljev neuvrščenosti, pa DLR Koreja formalno sicer še ni polnopravni član, bo pa to nedvomno kmalu postala. Dobršen del jugoslovansko-korejskih pogovorov je bil namenjen prav temu. Sicer pa sta državnika in njuni sodelavci izmenjala mnenja tudi o medsebojnih odnosih ter najpomembnejših mednarodnih problemih. Jugoslavija bo še naprej, je bilo rečeno v teh pogovorih, podpirala pravične težnje korejskega ljudstva, da doseže miroljubno združitev obeh delov, ki sta sedaj ločena, kar je posledica imperialistične politike minulega obdobja. Jugoslavija se bo tudi zavzemala, da se iz Južne Koreje umaknejo vse tuje čete, ki so sedaj tam pod okriljem zastave Združenih narodov. Kar zadeva ekonomske od nose v današnjem svetu sta bik dva predsednika mnenja, da jili je treba spremeniti in zagotovit nove, pravičnejše, ki bodo upo števali potrebe in koristi tud dežel v razvoju, ne pa zgolj raz kot je to običajno, po dip*®^ matski poti. SUEŠKI PREKOP ODPRT Predsednik arabske repubi^ Egipta, ki se je mudil minuli den na uradnem obisku tudi P Kim II Sung odpotoval 1 nas, je po pogovorih z atf* riškim predsednikom Fordoj*1, Salzburgu, svečano ^ Sueški prekop, ki je začel zn°' delovati potem, ko so ga jv osmih letih očisti tli in Mr šobili za promet. To je za Egipt dogodek ^ jemnega pomena, saj prinašaj želi plovba po prekopu IrJ memben vir deviznih dohodK®,> (menijo, da bodo letos zaslu*1 okoli 220 milijonov dola^j prihodnje leto pa še en*1* več), toda ne samo to. Opazovalci vidijo v P°n° a nem odprtju Sueškega prek0? tudi možnost za nadaljevali mirovnih prizadevanj na njem vzhodu. Pred otvori Mr je, denimo, izraelska vlada * znamenje dobre volje umak11.1' polovico svojih oboroženih Sinaja — in čeprav t? uK#* nima posebne vojaške teže, ^ vsekakor politično, ker se # vezuje na že poprej izraže^ pripravljenost, da se sedanjes nje ,41 e vojna, ne mir44 P makne z mrtve točke. In tudi zaradi tega je mog0^ zaznati v sedanjem dogajaj, okoli Bližnjega vzhoda ne več optimističnih odtenkov. I r v I TELEGRAMI LIBREVILLE - V ga bo n s ^ glavnem mestu se jc začel sest jc ministrov za nafto 13 držav "fngČ-organizacije izvoznic nafte u Pričakujejo, da bodo na tem ku razpravljali o cenah nafte. ski minister za industrijo in cn tiko Abdelsalem jc izjavil, da n 0. na članica te organizacije ne *c vSeh' dražitve nafte, vendar pa mora ^ 13 držav ceno nafte preučiti, bi obvarovale njihovo kupno n^0 ki je ogrožena z inflacijo in defl krizo. Predsednik Kim II Sung je povabil predsednika republike Tita in predsednika zveznega izvršnega sveta Bijedića naj obiščeta DLR Korejo. Vabilo je bilo sprejeto z zadovoljstvom, datum obiska pa bodo določili, “O 18. junija bo v Likovnem salonu v Kočevju je P!]^^ razstava ,4*artizanska veterina“. Otvoritev • junija in se je je udeležilo več nekdanjih ‘ tudi dr. „ ___________________ služba v v Sloveniji u.^vcev partizanske veterine, med njimi i Mm? ^®lenc, avtor knjige „Veterinska Občinska konferenca klubov OZN Kočevje je v petek, 30. maja, organizirala v Še3covem domu v Kočevju kultumo-zabavno prireditev, ki je zelo lepo uspela. Čisti dohodek so namenili skladu za lačne otroke. (Foto: France Brus) V soboto je kolektiv novome^cega Novograda pri Miklavžu na Gorjancih praznoval 104etnico ustanovitve podjetja, dan gradbincev in 30-letnico osvoboditve. Ob tej priložnosti so obdarili 13 delavcev, ki so v podjetju od začetka. Nagrade je izročil direktor Vinko Bele. (Foto: M. B.) Prosvetno društvo Primož Trubar iz Loke se je ob koncu tedna lahko pohvalilo z razstavo ornamentov Ivana Razberška iz Ljubljane. V dogovoru je priprava podobne razstave v Sevnici, Na sliki; v ospredju umetnikova mati, za njo avtor ornamentov. (Foto: Železnik) SZDL O KMETIJSTVU skupina za pripravo oh^ ? ° kmetijstvu pri Med-Jbc nsk, konferenci SZDL Ijub-tiirfi i Pokrajine, kamor sodijo dolenjske občine Kočevje, zar.r J sestala in izvolila ka Naceta Karnični- med ostalimi (Or«?-’ v ^^ilka Fajdiga med ostaUmi „biv-Radn pa sta tudi inž. Bračika skupina bo pripravila sredniprn—° izhodiščih za Poseben ‘jkmetijstva, čilskih bo na integra- nalogah mesta sodSo^^ področju prehrane, vam-u oziroma združe- ložaiu kmetov ter po- budi v rfr ^“‘^“čnosti delovnih t|stva sektorju kme- E ma 1 f. • F.^P^’^va bo predvido- ^l6.jumjavGrosupljem Sejmišč Ko je Dolenjska po uspelem referendumu v zdravstvenem varstvu izenačila kmetove pravice z delavčevimi, ni imela moralne podpore višjih krogov. Se več, slišati je bilo mnenje, da je ta dolenjska „novota-vse orej kot širše družbene po- 'V( Na sejmišče so v 715 prašičev, fepv ^ ^0 12 tednov, in 49 pra- Skima-^ 3 do 6 mesecev. >nlai?o’* prašičev; za 500 H-f odšteti 390 do din r starejše pa 510 do 850 plernenUii? odkupna sezona niso nr^ minila, rejci Prašfčev Tnd''® tretjini pripelja- "‘"g spremenile Pra^ičp5!F^' tedenski sejem tli mpsA pripeljali samo 440 do jih 217 stMih prašičev. Prodali so ^iipcev ^ ^ žive teže. J ^*io tokrat zelo malo. „Kmečko grebivalstvo zornosti vredno dejanje, najmanj pa pot v neznano, na kateri bo treba slej ko prej odnehati. Dejstva so, kot se spomnimo, kmalu ovrgla vsako sumničenje, češ da je izenačevanje pravic iz zdravstvenega varstva „račun brez krčmarja'*, v Novem mestu so kmalu pokazali prve rezultate, že naslednje leto pa je novomeški regiji sledila vsa Slovenija. Tako je Slovenija prva med tepubli-kanii poenotila zdravstveno varstvo delavcev in kmetov. Dolenjska pa prva v državi. To je bilo pred dvema letoma. Medtem ko smo se v Sloveniji in v drugih republikah, ki so Sloveniji sledile, že navadili na popolno ena- Kmetijski nasveti Peronospori recimo: Stop! \ ZlT>an'W ^ Ponava^' moker mesec. Dež, ki ga tudi letos kar ne glivi J ne sP°dbuja sam0 rasti vinske trte, temveč tudi razvoj narn n 1 bolezni, med njimi najbolj nevarne, peronospore. Ker in s ^j7leteor°logi obetajo lepše dneve, je treba vreme izkoristiti Str r^^e.nJern pohiteti. proti ? 0Vnjaki Kmetijskega inštituta sporočajo, da je treba 0z*rQm°nCU -Prve dekade ju*uja, torej vsaj zdaj, čimprej drugič sltejt! - tretJ*č poškropiti vinograde v Beli krajini in na Dolenjce je t * “olj pa^e mudi na Bizeljskem in okoli Krškega. Seveda Ini ortocid 83. Tako napravljenemu škropivu je treba Oj , ^ 0,2 odstotka cosana ali 0,12 odstotka karathana ali °idiiemS a afugana, da trto obvarujemo tudi pred pepelom, na trti ‘P0 potrebi lahko dodamo še pripravke zoper škodljivce , po^hie-556 P°javij°- ‘jenje J moramo naglasiti, da pri odmeri pripravkov za škrop-jak0Sf r,te * mnogi vinogradniki delajo velike napake. Navedene ljenji/ . °dstotkih) zadostujejo le, če uporabljamo pri škrop-sta^imanj 1000 do 1500 litrov vode na hektar. Če namesto uporabljamo pršilnike, ki potrebujejo za po-*n0r^ ev enega hektaija vinograda dva do trikrat mani vode, bo °.za 2—3-krat povečati koncentracijo škropiva, šele tedaj rr(°Pljenje učinkovito. Upora?|°Vfljaki inštituta nadalje priporočajo, naj bi pri pršenju Snovi najmanj 500 litrov vode na hektar, odstotek aktivne P- naj bi podvojili. Na ta način se doseže najboljši učinek, a je trta običajno okužena. Inž. M. L. kopravnost delavca in kmeta pri zdravniku, v drugih' republikah o takem izenačevanju šele razmišljajo. Zvezna politika je, kakor beremo, zdaj naravnana tako, da bi vsem Jugoslovanom zagotovili popolno zdravstveno varstvo do leta 1985. Tega v osnutku, ki so ga dali v obravnavo, sicer ni bilo, vendar je odbor zveznega zbora skupščine Sl'RJ za zdravstvo in socialno politiko zahteval, da se tak smoter vstavi v dokumente, sicer bi lahko v na,siednjih letih pričakovali še večje razlike med razvitimi in nerazvitimi. Zdravstvo ima najmanj tak pomen kot izobraževanje, znanost ali tehnični napredek, za katere so dokumente o razvoju sprejeli brez zadržkov, zato bo treba tudi na tem področju vprašanja enotno urediti. Glede na to, da je zdravstveno varstvo v nekaterili republikah že urejeno, je zahteva o popolnem zdravstvenem varstvu v državi lahko tudi naloga dneva. I. ZORAN Tekmovalci v pridelkih dosegajo tudi na Dolenjskem velike donose. Lahko bi jih vsi, ne le oni. Na dnu in v vrhu Tako je pač: ljudje govorimo o tem, kar nas teži. Kmetje na mirenskih vsakoletnih srečanjih v obratu Kolinske posvečajo več pozornosti problemu cen, kot bi v bolj stabilnih gospodarskih razmerah zaslužil. Vsa skrb pa bi morala veljati pravzaprav pridelovanju krompirja, proizvodnim problemom, kot temu že tudi kmetje pravijo. Zakaj? • Krompir jć in bo ostal za osrednjo Dolenjsko ena najvažnejših poljščin, ne glede na to, da se krompiri-šča v Sloveniji manjšajo in da se bo tako nadaljevalo tudi v prihodnje. Toliko potrebneje je potem izdatno povečati pridelke, intenzivirati pridelovanje, sicer bo pridelovanje nedonosno in nekonkurenčno. V pridelkih je krompir v primerjavi z nekaterimi drugimi važnejšimi poljščinami najbolj zaostal. Medtem ko se je v Sloveniji v povojnih letih hektarski donos pšenice podvojil, koruze in hmelja pa celo več kot podvojil, se je hektarski donos krompirja povečal komaj za eno tretjino. (To velja za Slovenijo, ne pa enako za območje KZ Trebnje, ki je doseglo večji napredek pri krompirju.) Še pridelek travnikov, ki so zapostavljeni in ki jih že stoletja „mob.e njiva“, seje v povojnih letih povečal za polovicx). Res ni nikakršnega naravnega razloga za to, da prideluje Slovenija v povprečju^komaj kakih 130 stotov na hektar, ko isti čas Avstrija 250, Švica pa celo 390 stotov! „Naša država je po pridelku na dnu, po pridelovalnih cenah krompirja pa, razumljivo, pri vrhu evropske lestvice," je na nedavni skupščini zveze kmetijskih inženirjev irfteh-nikov dejal kranjski strokovnjak za krompir dr. Miloš Kus. Sam se ponuja odgovor, kaj je predvsem treba storiti: močno povečati pridelke, hkrati pa pridelovanje mehanizirati, saj je delež živega dela mnogo prevelik. Tudi 300 stotov v povprečju ne bi smel biti nedosegljiv cilj! M. LEGAN Preverjanje zakonitosti K dosledni zakonitosti pozivajoči sklepi najvišjih partijskih organov so premnogemu na vodilnem ali , vod- — Ah ga lomimo, fantje! Medtem ko tovariš predsednik polaga temeljni kamen, bi mi lahko že drugič podražili gradnjo! (Karikatura: Marjan Bregar) stvenem položaju nagnali strah v kosti. Razširile so se govorice, da je Zveza komunistov začela na široki fronti ofenzivo proti direktorjem. Val teh govoric je pljusnil tudi v dolenjsko regijo, posamezniki so že začeli kazati na tiste, ki naj bi jih uresničevanje teh sklepov odpihnilo, in na druge, ki naj bi ta „pritisk" vzdržali. Ludvik Golob: ,J*oštenim se ni treba bati.“ Kaže, da je do takega ozračja prišlo, ker raznašalci govoric ali ustreznih sklepov ZK sploh niso prebrali ali pa jih ne razumejo. V tem smislu je član IK predsedstva CK ZKS Ludvik Golob na zadnji seji komisije za družbenoekonomsice odnose pri medobčinskem svetu ZK za Dolenj-dco pripomnil, da se nihče, kdor je zakonito posloval, nima česa bati, da pa bo nujno slej ko prej uperiti družbenopolitične osti proti pojavom nezakonitega poslovanja in stopiti na prste njihovim nosilcem. Res je, da je pri nas še zelo močna miselnost, da mora tu in tam podjetniški interes prevladati nad družbenim. Cesto se je to dogajalo in se še dogaja tudi na račun z lažno dokumentacijo prikazanega poslovanja in stanja v OZD ter celo v občinah. Zdaj gre za to, da družbeno, delavsko premoženje naposled bolj zavarujerrio, okrepimo samoupravne delavske kontrole in še kaj. Najbrž bi bilo prav, da bi v OZD imeh poleg te kontrole še večji dodatni nadzor nad materialnim poslovanjem. Igra z ognjem Smo pravzaprav že sredi junija, sevniški gasilci pa so brez dinarja družbene pomoči. V tem času imajo ponavadi že za seboj pregled društev in tudi že občinska tekmovanja, kjer izberejo najboljše za nadaljnja republika tekmovanja. Lani je tako npr. ženska mladinska desetina iz Boštanja v Velenju osvojila četrto mesto. Tekmovanj ni in tudi ne kaže, da bi bila vsaj v bližnji prihodnosti. Na zadnjem plenarnem zasedanju občindce gasilce zveze je bilo prav žalostno videti, kako so nekateri gasilski entuziasti (tako jih brez pretiravanja lahko imenujejo) brali dolge referate o stanju gasilstva v občini. Eden izmed njih je po zboru ža-tostno ugotovil: „Gradivo sem zbiral več dni, eno popokine sem porabil, da sem vse napisal, v glavnem pa smo se prepričevali le sami med seboj." Predstavnikov občinske skupščine ali izvršnega sveta namreč že drugo leto zapored ni bilo na ta shod. Na zboru so bili taki, ki imajo do Telč in drugih hribovcih zaselkov po 15 km, za svojo udeležbo niti ne pričakujejo sejnine, le zadoščenje, da njihovim težavam vsaj kdo prisluhne! Sevniški gasilci imajo res svojo požarnovarstveno skupnost.^ Kot smo bili kritični do republiških u^lajevanj in zavlačevanj ob skupni in splošni porabi, ne smemo iti molče mimo, kadar z enako ah še večjo počasnostjo meljejo občinski mlini. Ogenj namreč ne čaka, za sodobno gašenje pa volja ni več dosti! A. Ž. rretiffio te U351) - 12. junija 1975 ••• V Metliki ugotavljajo, da ob zmanjšani akumulativ-nosti gospodarstva zmanjkuje denarja za razširjeno reprodukcijo. V Novem mestu dodajajo, da so na najslabšem tekstilna konfekcija, lesna industrija in kmetijstvo ter da je investicijska sposobnost upadla. V Črnomlju ne vidijo izhoda iz že kar kroničnih kadrovskih težav. V Trebnjem velja podobno kot za dolenjsko regijo. Na drugi strani stabilizacijski programi, ponekod jim pravijo tudi varčevalni, ne učinkujejo, razen v izjemnih primerih. Ki lavni razlog je menda v tem, ker jih ne izvajajo. Metličani so te programe vključili v letne načrte, zato jim niso obležali v predalih. Na črnomaljsko občino pa je vezan drastičen Viatorjev primer, kjer menda kljub izgubi 1,4 milijona ne ,,najdejo časa“, da bi s stabilizacijsko varčevalnim programom začrtali odpravo takega stanja. Ni podatkov Delegatski odnosi v dolenjski regiji se v življenje prebijajo s težavo. Dosledno pa vse tepejo neobveščenost, pomanjkanje podatkov in druge pomanjkljivosti. Črnomaljske ugotovitve npr. kažejo, da delavci skoraj nič ne vedo o tem, kako poteka uresničevanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. Iz te občine pa je tudi primer, da je delovna organizacija zaključni račun prej poslala na SDK, preden so ga obravnavali in sprejeli delavci Približno tak posnetek stanja je nastal, ko so na komisiji za družbenoekonomske odnose pri medobčinskem svetu ZK v Novem mestu obravnavali dolenjske razmere v luči sklepov predsedstev CK ZKJ in CK ZKS. Seveda so pripomnili, da je to le približna slika, saj je tudi partiji in njenim organom težko priti do podatkov, čeprav po mnenju Ludvika Goloba, člana IK predsedstva CK ZKS, v občinah s tem ne bi smeli imeti težav. Na dlani pa je, da je ZK težko sprejeti kakršno koli odločitev ali pobudo, kadar ima na dnevnem redu gospodarska in družbenoekonomska dogajanja na svojem območju. L ZORAN __________________________J DOLENJSKI LIST Korenine Javno o zdravstveni zakonodaji (nadaljevanje s 1. strani) organizatorje bele garde, domobranstva, ustaštva in četništva. Nekateri pozivajo k strpnosti do zločincev. Radi bi, da bi izbrisali črto ločnico med tistimi, ki so se bojevali za svobodo, in onimi, ki so biU izdajalci. Mi pa tega ne moremo pozabiti. Toda ne samo zaradi včerajšnjega, ampak tudi zavoljo jutrišnjega. Zakaj vsi tisti, ki so nekoč pripadali zločinski nacistični sili, se danes pridružujejo novim gospodarjem. To je svetovna reakcija, ki si krčevito prizadeva, da bi zaustavila naš pohod napredka. To so tiste mračne sile, ki so poteptale demokracijo v Čilu in bi poteptale tudi samoupravljanje pri nas, če bi le mogle. Mednarodna reakcija, kiji služijo izdajalci naše domovine, je tudi tista, ki ji je politika neuvrščenosti in vloga Jugoslavije v njej trn v peti. Zakaj? Zato, ker se boje zmagovitega pohoda socializma/1 V nadaljevanju je Franc Šetinc omenil, da napadajo Jugoslavijo zato, ker kaže pot drugim, da jo prikazujejo kot deželo nasilja in preganjanja. Dejal je, da v naši družbi ne izključujemo nikogar iz samoupravnega življenja, da se komunisti ne zavzemajo za nikakršen monopol, ampak si prizadevajo odstraniti vre ovire, tehnokratdee, birokratske in klerikalistične, na poti proti močnejšemu uveljavljanju delovnega človeka. Tudi verske skupnosti imajo v naši družbi mesto in pravice, ki jim gredo po ustavi in zakonih. Uradni krogi slovenske katoliške cerkve so to priznali šele letos, za tridesetletnico osvoboditve. Govornik je nato obudil spomine na trpljenje izgnancev, na njihovo vključevanje v partizanske enote, na bratstvo, ki so ga skovali v tistih težkih dneh in ga danes potrjujemo z novimi vezmi vsestranskega sodelovanja. J. TEPPEY Te dni bodo dali tudi na Dolenjskem pripombe k pripravljenemu gradivu s predlogi predpisov za izvajanje zakona o zdravstvenem varstvu 27. junij je zadnji dan, ko morajo zdravstvene skupnosti v Sloveniji — od občinskih do republiške — sprejeti dopolnilne predpise za izvajanje zakona o zdravstvenem varstvu. Organi teh skupnosti so pripravili posebno gradivo za javno razpravo, v gradivu pa so predlogi za samoupravne sporazume, statute in druge splošne akte o---------j:..--i-t::- _J *..-ne - > ^ skupnosti tudi na Dolenjskem seznaniti čim širši krog ljudi, od zavarovancev do drugih zainteresiranih. Izvršni odbori vseh petih občinskih zdravstvenih skupnosti na Dolenjskem so se že sestali z izvršnim odborom regionalne zdravstvene skupnosti za to območje ter sklenili, da pošljejo gradivo za javijo razpravo vsem delegacijam SIS^, družbenopolitičnim organizacijam, občinskim skupščinam, zdravstvenim delovnim organizacijam, krajevnim skupnostim itd., ki naj bi v obravnavi enakopravno in odgovorno sodelovali ter pomagali s predlogi oblikovati stališča. V regiji in občinah so medtem že oblikovali centre za zbiranje pripomb k predlogom samoupravnih aktov. Ustariovili so po dve komisiji, od katerih /e prva dolžna spremljati in sprotno samoupravno usklajevati predloge, druga pa strokovno oz. pravno usklajevati pripombe k tem aktom. V komisijah so vodilni delavci skupščin in izvršilnih odborov zdravstvenih skupnosti. Prav tako so že določili dneve za seje skupščin zdravstvenih interesnih skupnosti, na katerih bodo sprejeli statute in samoupravne sporazume. Občinske skupnosti na Dolenjskem bodo to opravile 23. junija, regionalna skupnost dva dni zatem, 26. junija pa-bo seja republiške zdravstvene skupnosti. DREVI V NOVEM MESTU: VEČER MARJANA KOZINE Drevi ob 19. uri bo v novomeškem Domu kulture osrednja prireditev v spomin Marjana Kozine, slo-,vendcega skladatelja in novomeškega rojaka, ob 9-letnici njegove smrti. V programu, ki ga bo povezovala TV napovedovalka Nataša Dolenc, bodo sodelovali učenci združenih novomeških osnovnih šol, basist Ladko Korošec ob spremljavi pianistke Zdenke Lukec, baletna skupina Zavoda za kulturno dejavnost ter mladinska pevska zbora in recitacij-ska krožka osnovnih šol Grm in Katja Rupena ob klavirski spremljavi prof. Mira Kokola. Kozinov večer prirejata ZKPO in Glasbena mladina. ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega ljubega moža, očka, brata, strica in bratranca LOJZA ŽNIDARŠIČA iz Trebnjega, Tomšičeva 15 se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so pokojnika počastili, nam izrekli sožalje in darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo sosedom za pomoč v težkih trenutkih in za podaije-no cvetje. Zahvaljujemo se kolektivu ŽTP Moste, posebno tov. Šibeniku za poslovilne besede in pevcem. Iskrena hvala ZD Trebnje za sočustvovanje in podarjeno cvetje, osnovni šoli iz Trebnjega, 8. b razredu, pevcem iz Trebnjega in duhovnikoma. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam ustno ali pismeno izrekli sožalje, nam v težkih trenutkih stali ob strani, in vsem, ki ste ga v tolikem številu spremili do preranega groba. Žalujoči: žena Anica, sin Stanko, sestra Milka z možem, nečakinji Milena z družino in Ljuba ter drugo sorodstvo. Trebnje, Ljubljana, Belgija, Vrbovec. u D v; ir jc d< in st P' Ul Prvi trije tedni za vodovod Na Prevolah se je končala prva izmena letošnje mladinske delovne akcije »Suha krajina 75« - Do konca avgusta še štiri izmene! ,,Ko smo prišli na Prevole, smo imeli začetne težave. A ko smo zares zagrabili za krampe in lopate, nam je postalo laže: laže zato, ker smo kmalu spoznali, da naši problemi niso najhujši, da imajo Suhokrajinci več problemov od nas. Zaobljubili smo se, da jim pomagamo priti do vode. Obljube ne bomo prelomili!“ Tako so povedali brigadirji iz bri- virji, v kateri so bili mladi Zasavci, gad Partizanski Rog, ki so jo sestav- Brigadirji prve izmene so v nedeljo s ljali mladinci Dolenjske, in Rdeči re- svečano podelitvijo udarniških TOMOSOVI IZDELKI IN ROGOVA KOLESA ODSLEJ TUDI NA KREDIT Kolo in motorno kolo sta bila nekaj časa v zatonu, v zadnjem času pa spet postajata vedno bolj priljubljena ne samo v športu in rekreaciji, temveč tudi za prevoz na delo, opravke in krajša potovanja. Da bi ti dve priljubljeni prevozni sredstvi postali ljudem še bolj dostopni, je podjetje Slovenija Avto zagotovila kredite za vse Tomosove izdelke in Rogova kolesa. Na kredit je možno kupiti tudi Tomosove krmne motor-jč. Kredit odobrijo kar v trgovini ter pod običajnimi kreditnimi pogoji. Kupci lahko najamejo kredit za gornje izdelke v vseh prodajalnah Slovenija Avta ter v vseh drugih specializiranih trgovinah, ki prodajajo Tomosove in Rogove izdelke. 'jM m- m Prva izmena brigadiijev, v kateri so bili mladi iz Zasavja in dolenjskih občin, je imela obilo težav, ko je kopala blizu tri kilometre dolg jarek za vodovod. značk in konferenco naselja končali prvo petino letošnjega dela. Kljub trdemu kraškemu svetu, ki mu je bilo potrebno zares iztrgati vsak centimeter zemlje za blizu tri kilometre dolg vodovod, so mladi izpolnili delovni načrt! Razen obveznega brigadirskega dela so šli nekajkrat še na udarniško delo, s katerim so pomagali Suho-krajincem. Vsem je ostalo v najlepšem spominu srečanje s prebivalci Zvirč, ki so jim pomagali urediti cesto. „Tega mi ne bi zmogli v enem dnevu, saj smo ostali na domačijah zvečine starci in otroci," so se brigadirjem ginjeni zahvaljevali domačini, ki zdaj potijujcjo: ,3rigade bodo v naše kraje prav gotovo prinesle več napredka, kot smo ga doživeli v letih životarjenja na skopi zemlji in izseljevanja ...“ Prva izmena mladinske delovne akcije Suha krajina 75, prva petina dela v prvem letu desetletja brigad v Suhi krajini je torej izpolnila pričakovanja. Brigadirski ,,Hooo-ruk!“ ob slovesu pa je bil za mnoge le pozdrav, češ ob letu se spet dobimo .. . RAZGOVOR O ZAVAROVALNIŠTVU Predstavniki novomeške poslovne enote zavarovalnice ,,Sava“ so 6. junija pripravili ogled tovarne zdravil ,,Krka“ za predstavnike gospodarskih organizacij iz občine Kočevje. Zatem so imeli skupen razgovor o tem, kako voditi javno razpravo o samoupravnem sporazumu o konstituiranju zavarovalne in pozavarovalne skupnosti Sava. Javna razprava o sporazumu bo do 25. junija, v tem času pa naj bi ga obravnavale in dopolnile s predlogi vse organizacije združenega dela in krajevne skupnosti. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega zlatega štiriletnega sineka MATEJČKA VRANIČARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom, posebno Zupančičevim, ki so nam prihiteli na pomoč v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala župniku za tolažilne besede in opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste nam darovali vence in cvetje in izrekli sožalje. Žalujoči: neutolažljivi mamica, očka in sestrica Simonca, stari ata in mama in drugo sorodstvo. Ljubljana, Mačkovec, Ribnica, Črenševci, Kronovo, Kanada. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je tragično zapustila draga žena, mamica, hčerka, 'sestra in snaha ROZALIJA PETROVIČ s Senovega Jskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, pokojnici darovali vence in cvetje in jo v tako velikem številu spremili do njenega preranega groba. Najlepše se zahvaljujemo kolektivom Lisce, obratom Senovo, Krmelj, Sevnica in Zagoije ter Istrabenzu iz Kopra, pevcem in godbi iz Senovega in ženskemu pevskemu zboru iz Lisce - Senovo. Iskrena hvala tov. Igorju Dobrovniku -direktorju TOZD Senovo za vso izkazano pomoč ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: mož Franci, sinčka Aleš in Boštjan, oče in mama, tast in tašča, sestre Marica, Silva, Fanika in Anica t/ družinami, ter Verica in Slavica, bratje Mirko, Ivan, Ludvik, Richard z družinami ter drugo sorodstvo. Jedrska elektrarna ni - atomska bomba 66 vprašanj in odgovorov, ki pojasnujejo vse Modemi človek industrijske družbe se vedno bolj zaveda odgovornosti do svojega okolja. Zaradi tega kritično presoja nove dosežke razvoja, torej tudi pridobivanja električne energije iz jedrske energije. K temu je treba dodati, da je človeštvo prvič spoznalo jedrsko energijo ob uporabi atomskih bomb. Iz te situacije prihaja v tisku, radiu in televiziji do razpravljanj, ki so delno težko razumljiva, delno pa niso vodena s potrebno resnostjo. Pisec brošure, iz katere črpamo te vrstice, je zbral vprašanja, ki se najpogosteje pojavljajo, in pripravil odgovore tako, da bodo vsem lahko razumljivi. Ta spis naj bo pripomoček zoper polemike, ki se v našem času pogosto uveljavljajo namesto stvarne diskusije. Nekateri strokovni izrazi, ki se jim ni moč izogniti, so pojasnjeni sproti. Izvleček je povzet iz brošure: ZA BOLJŠE RAZUMEVANJE JEDRSKE ENERGIJE. 66 vprašanj in 66 odgovorov. V originalu: „Zum besseren Verstaendnis der Kemenergie“ (Obdelal: J. Koppe. Izdala pa sta brošuro: HEVV Hamburgische Elektrizitaets-VVerke Aktiengesellschaft in NWK Nordvvestdeutsche Kraftwerke Aktiengesellschaft.) 1 I. ZANESLJIVOST PRESKRBE IN GOSPODARNOST 1. vprašanje: Zakaj gradimo jedrske elektrarne? Odgovor: Pomen jedrske energije je v bistvu utemeljen s tremi dejstvi: 1. Jedrske elektrarne proizvajajo tok ceneje kot običajne elektrarne. 2. Običajni viri energije premog, nafta, plin in voda ne morejo kriti hitro rastočih potreb po ceneni električni energiji. '3. Jedrske elektrarne so za okolico sprejemljive. Potrebe po električni energiji se podvojijo približno vsakih deset let zaradi zahtev potrošnikov (v glavnem gospodinjstev in industrije). Jedrske elektrarne omogočajo, da lahko proizvodnja energije temu sledi in da ostane cena za električno energijo sprejemljiva. V Zvezni republiki Nemčiji računajo, da bo leta 1 c>80 delež jedrske energije v proizvodnji električne energije že okoli 30 odst., proti koncu stoletja pa celo že 60 do 80 odstotkov. Prednost pri proizvodnih stroških izhaja iz stroškov goriva. Ti so pri jedrskih elektrarnah znatno manjši kot pri običajnih termoelektrarnah. Leta 1954 je v Obninsku (SSSR) začela obratovati prva jedrska elektrarna na svetu. Prva nemška jedrska elektrarna obratuje od leta 1961 v Kalilu na Majni. V letu 1980 bo na svetu obratovalo okrog 334 jedrskih elektrarn s skupno močjo okrog 220 000 MW. (Megavat = MW je večja enota za moč; 1 MW = 1 milijon vatov, je pribl. 1360 KM (konjskih moči!) Za visoko industrializirane dežele, katerih gospodarstvo je odvisno od zanesljive in cenene dobave energije, je torej nujno, da za zagotovitev preskrbe z energijo in zaradi gospodarnosti uporabljajo poleg premoga, olja in zemeljskega plina tudi jedrsko energijo. 2. vprašanje: Kakšen skupni interes imata graditelj in upravljalec jedrskih elektrarn? Odgovor: Zaradi gospodarnosti gradimo za proizvodnjo električne energije elektrarne z veliko močjo. Pri velikih sredstvih, ki so potrebna za gradnjo takih naprav, moramo računati z visoko razpoložljivostjo teh naprav v obratovanju. Že pri projektiranju elektrarne bo zaradi tega naročnik posvetil posebno pozornost predvidenim varnostnim napravam, ki bistveno prispevajo k obratovalni zanesljivosti. Enak interes ima tudi proizvajalec take naprave, kajti ko sc zve za resne hibe, bi neglede na to, da so potrebna nadomestila, neizogibno prišlo tudi do zmanjšanega dotoka naročil. 3. vprašanje: Ali bodo zaradi jedrskih elektrarn postale obstoječe elektrarne brez vrednosti? Odgovor: Ne! Jedrske elektrarne sc gradijo za kritje naraščajočih potreb; konvencionalne (običajne hidroelektrarne in termoelektrarne!) bodo potrebne tudi še v bodoče. XNIBR A Lanski prvi december v Stari vasi pri Krške predsednik republike tovariš Tito vgrajuje te^j ni kamen za prvo jedrsko elektrarno v JugoslavJ 4. vprašanje: Kako je z jedrsko fuzijo? ska fuzija, pri kateri nastane s spojitvijo dveh v. jih atomskih jeder novo težje jedro. Pri vse,- reakcijah zlitja jeder se sprošča precejšnja na energije.) Odgovor: ^ Kritiki jedrskih elektrarn venomer navajajo* bi se lahko odpovedali gradnji jedrskih elektrar ’ ker je jedrska fuzija že v neposredni bližini- " ni tako. > . (Nadaljevanje prihodnji To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! [98 invalidov v društvu ^^vniško društvo invalidov si prizadeva za boljše in lepše življenje svojih članov Usta lani je bilo v Sevnici društvo invalidov. yjl^^o posreduje pri zaposlitvi in-v delovnih organizacijah, jj, ^ izboljšanje delovnih razmer . varstvo pri delu, za prekvalifikaci-usposabljanje invalidov za in k’ športne, rekreativne *^uitiune dejavnosti, izboyšanje novanjskih razmer, za sosedsko j^^oc nepokretnim invalidom itd. 198 članov. Niso ga pozabili J*®^letni Jožek Kočevar je iut j® mrzlo zimsko ko mu je kruta usoda za Mno iztrgala mamico. Čeprav P cmlad, da bi dojel grenko res-K nikoli ne bo pozabil dne, JO je zadnjikrat spremljal do preranega groba. Jožek Kočevar sam ^VOv leto Je Jožek dočakal sen * ? zal°sten. Zanj ni bilo vc-sobn i-0t Pred letom dni, ko je bii0 rasila novoletna jelka, ni bl °ple mamine roke, da bi ga °<>žala po laseh. sam j?mu Jožek ni bil tako lovn« . a*na organizacija dc- MetliP „Komet41 iz Zamira SCr> dehh nJeg°va Dorrin?' i*.Je poslal denarno obiskal’ in Dedek maz ga }C Delr>, • J «1?11. Ponesel darilo. mapa n{ k?lektiv „Kometa" po-vsak m lu.di tako, da mu 2 pošlje nekaj denarja. npm , r° in razumevanje delov-SUK ?olcktiv« „Komet“, ki ni iskrena h 3 ^troka sv0Je delavke, V KRISTINA KOČEVAR . našli so ga V KRKI GradčnETNl. £RANC PERKO iz deji0 Prj Žužemberku je v ne- in fia’ JUnlia, zjutraj šel od doma ^°Kre?f ei?em tednu še ni nazaj, ga s« :*}?c, Je duševni bolnik in so 8°ve eumi isHaU' NašU so lc nie’ most,, ? škornje, ki jih je sezul na Ve*n reko Krko pri Tomaže-naiii y Žužemberku. Perka so Kricl torek utopljenega v V začetku letošnjega leta so ustanovili tudi športno sekcqo za šah, streljanje in košarko na vozičkih. Člani strelske sekcije so se udeležili tekmovanja v Laškem in se dobro odrezali. Člani so bili zelo veseli tudi izleta na Jezersko in novoletne obdaritve. Poleg Zveze društev invalkiov SRS pomagajo sevniškemu društvu tudi delovne organizacije, zlasti Jutranjka, Trgovko podjetje in kmetijski kombinat „Zasa\ne“, uspešno pa sodeluje tudi s SZDL in KS Loka. Še vedno pa je velika težava zaposlitev invalkiov, zato bi društvo rado ustanovilo invalidske delavnice, kjer bi po končanem šolanju v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine člani lahko dobili ustrezno zaposlitev. Žal pa za sedaj še nima potrebnih sredstev in prostorov. V nedeljo, 29. junija, bo na Gornjem Brezovem pri Sevnici ob 14. uri otvoritev razstave izdelkov telesno prizadetih ljudi; razstavljene bodo slike, prtički, izdelki iz losa, razni okrasni predmeti itd. Vedeti je treba, da invalidi ustvarjajo v najtežjih delovnih pogojih, delajo pa zato, da pozabijo na prizadetost in težko vsakdanjost. Po otvoritvi razstave bo veselica z bogatim srečelovom. Izkupiček bo šel za pomoč najtežje prizadetim članom in za delo drusiva. Razstava bo odprta do 10. julija. Sedaj je sevniško društvo invalidov edino na Dolenjskem, vendar bi bilo prav, da bi jih ustanovili tudi v drugih krajih, saj je to pot, ki vodi do lepšcgaiživljenja invalidov. SOLA V NARAVI ZA 400 OTROK Prva izmena šole v naravi, v kateri so otroci četrtih razredov osnovnih Sol iz krške občine, je v Poreču od 6. do 16. junija. Druga izmena otrok četrtih razredov bo bivala ob morju od 16. do 27. junija. Solo v naravi organizirajo občindia Zveza prijateljev mladine Krško, skupnost otro-3 j? avili so jubilej tega li-vIqo opravil pomembno stvu t Slovenci v zamej t0r dpiU(^ 83111 se*11 kot korek-tiiiri d?Va^ v tem l'stu> zato me-če zapišem ne-ča^ Plinov, ki me vežejo na Porojeni ^ ^ ,etošnj» jubilant voinr.a^r'*a ^45 ie sovražnik, ki r^e Darf Ze s^oraJ izgubil, napadel teniaIZanske tiskarne na Rogu in ^ Um ,l en? Snežniku. Morali smo v Dalnln.nitl v Kelo krajino in potem i. nje oi0, ^jer s«no nadaljevali ti-HUUsL,. '°vynskega poročevalca, ča.vni?ravico' Naše vojske in dru-Sl' čas j iV ^'r ostalega gradiva. Ti->boit!L.l)l! P«*n zmag in imena ,u> v (k?11!1 krajev so se kar vrstila. 1 Zved,,!- °jcni Dalmaciji, smo tu-Vrni, 1 Za osvoboditev Trsta. ?Sv'*boi,» Slri° se v Slovenijo in v I0bodnih° .4ub'jano> ki°r so P° I v'Prn i • u cal’ ze odmevali gla-.4 nair-i,i Ja^’cv časopisov. To je bi-»*’ 0 kat?Stn°^a $asba za naša uše-s,ll(> mnogokrat sanjali v ,'ska y - V takratni začasni upravi , {tktor . - Vcn'j° so me dodelili 7.a ncvnik novor°jenc8a Primorske- *iin K Dobil sem propustnico, nekaj lir in s skronnio prtljago in puško sem se odpravil 1. junija 1945 v Trst. Od Vrhnike do Verda sem prepe.šačil,' potem pa smo se s „tržačanoni“ odpeljali k morju. Ko sem naslednjo jutro zagledal Trst, sem se.sponmil bolj žalostnih poti mimo tega mesta: avgusta 1942 sem videl Trst skozi zamrežena okna živinskih vagonov na poti v taborišče in marca 1943 sem še vedno zasužnjeno mesto videl zvezan med kratkim počitkom na poti v domovino. Ni čudno, da se mi je ob tretjem obisku iz prsi izvil radosten krik: „Pozdravljeno, naše lepo mesto!“ Po ulicah, ki so še kazale sledove težkih borb, sem oialci.v in kmalu Je neugletini listič zaveznikov izginil. To je bila prva velika zmaga našega časopisa. Začele so so aretacije naprednih Tržačanov in nniogi .so prišli v Jugoslavijo. Kmalu so tudi nas poklicali nazaj v domovino. 28. junija 1945 sem odšel iz Trsta s trdno zavestjo, da naši tovariši pri časopisu no boilo klonili. In res niso. še ilanos oprav-ljaj[t) svoje poslanstvo med našimi rojaki MARJAN TRATAR UCO DOLENJSKI LIST NIKAKOR NE SAMO: DOM, POSTELJA, OTROK Organizacija Združenih narodov je letošnje leto proglasila za mednarodno leto žensk, zavedajoč se, da je samo tista zdrava in modema družba, ki ne dopušča diskriminacije žensk. Mednarodno leto žensk označujejo le tri besede; ENAKOPRAVNOST - RAZVOJ - MIR. Ne gre za parolo, temveč za spoznanje, da enakopravnosti ne more biti brez razvoja in da razvoja ni mogoče doseči brez miru. Poglavitna smernica za dejavnost v mednarodnem letu žensk pa nikakor niso posebne enkratne akcije ali manifestacije žensk, temveč spodbujanje in pospeševanje dejavnosti vseh družbenih «il za poudarek tistega, kar je vsebinsko pove-zanb z zastavljenimi cilji. Čeprav je načelo enakopravnosti žensk in moških splošno priznano, pa ostaja uveljavljanje v praksi in življenju še vedno cilj, za katerega se je potrebno boriti in si prizadevati na mnogih področjih tako v razvitih, kot v nerazvitih deželah. Tradicionalna pojmovanja o vlogi ženske so še vedno najhujša ovira pri ustvarjanju resnične enakopravnosti. Na področju politično formalnih pravic je bil storjen že velik napredek, čeravno so primeri diskrTminacije žensk v vsakdanjem življenju očitni. Danes imajo ženske volilno pravico in pravico opravljati javne službe že v 124 deželah, kar je pomemben napredek od leta 1945,ko so Združeni narodi začeli delovati. Tedaj so imele pravico voliti le žene v 32 državah na svetu. Neglede na dokumente in razglašene pravice pa so redke^ ženske v vrstah vlad posameznih držav, prav tako redko sodelujejo pri pomembnih poHti-čnih, ekonomskih in družbenih odločitvah, ki pa imajo močan vpliv na njihovo vsakdanje življenje. Splošno mnenje je, da danes enakopravnosti med ženskami in moškimi v svetu še ni. Šele zadnjih nekaj let je opaziti premike, ki se zrcalijo predvsem v želji in potrebi žensk, da ne bi bile več izključene iz političnega, ekonomskega in družbenega življenja svoje dobe. Družbeni položaj ženske je marsikje kazalec splošnega razvoja in osvobojenosti človeka. Spomnimo se, da je dandanes na svetu več kot 700 milijonov ljudi nepismenih, živijo v revščini. Med njimi je več žensk kot moških. Mednarodno leto žensk mora torej utrditi spoznanje, da niso možne bistvene spremembe za izbojćvanje človekovega dostojanstva, če ne bomo dosegli enakih pravic za moške in ženske. Gre za enakopravnost . vseh ljudi, moških in žensk, in konec koncev za pravičnejšo delitev dobrin v svetu. Neglede na to, da smo v minulih 30 letih močno napredovali, imamo odprte probleme, ki spremljajo celoten jugoslovanski razvoj. Sem sodi zaposlovanje žensk, dvig izobrazbene ravni zaposlenih tovarišic, uspešnejše reševanje problemov materinstva, družbena skrb za otroka, posebno pa hitrejše vključevanje žensk na vseh rav-nen samoupravnega in političnega odločanja. Jugoslavija bo na svetovni konferenci ob mednarodnem letu žensk, ki bo konec junija letos v Mehiki, predstavila jugoslovanski model prizadevanj za polno uveljavitev žensk. Slovenski prispevek k tej konferenci pa bo izdaja publikacije Ženska v združenem delu. Ta bo prinesla rezultate ankete, opravljene letos aprila v desetih slovenskih delovnih organizacijah. Med njimi je tudi novomeški LABOD. Po vsebinski plati obsega raziskava pet osnovnih področij: kolikšna je stopnja osveščenosti in kakšna je udeležba žensk v samoupravnih organih in krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah itd. Kakšne možnosti imajo delavke za izobraževanje ob delu, koliko jih zaseda vodilna delovna mesta, kakšne so možnosti za njihovo napredovanje itd. Prav tako je v raziskavi zajeta problematika s področja otroškega varstva, šolanja otrok, obremenjenosti mater z družinskimi opravili, kakšno je varstvo pri delu itd. Mednarodno leto žensk je tudi za nas edinstvena priložnost, da ugotovimo slabosti in nanje opozorimo, hkrati pa se lotimo takojšnjega premagovanja ovir. Imamo dragocene likušhje * i Pobudo organizacije združenih narodov je med prvimi pozdravila naša vlada. Ne zato, ker bi bil pri nas posebno pereč položaj ženske, temveč zato, ker se naša družba že razvija po načelu: enakopravnost - razvoj -mir in imamo glede tega nekaj izkušenj. Naše ženske so enakopravnost same priborile v času NOB, ne bi pa bili pošteni, če bi trdili, da ni prepada med družbenopolitično opredeljenimi cilji in resničnim položajem žensk v naši družbi. zmožnost. Izogibajo se žensk, ki bi laliko rodile. Zapostavljanje, čeravno prikrito in še bolj prefinjeno, doživljajo naše ženske tudi pri kandidiranju na razne položaje in funkcije. Veliko je fakultetno izobraženih tovarišic v podjetjih ali pa ustanovah, v katerih je morda celo pretežno ženska delovna sila. In vendar imajo za direktorja moškega, prav tako pa največkrat moški zasedajo tudi važnejše funkcije v organizacijah in samoupravnih organih. Diskriminacija žensk se kaže tudi v tem, da žensko včasih razporejajo na taka delovna mesta, ki jih moški nočejo. Vemo, da se ženske same branijo odgovomejših dolžnosti, ampak ne zavoljo tega, ker bi se čutile nezmožne, prehudo so obremenjene z vsem* kar pa ne sodi samo v njeno področje. Naša žena je preobremenjena z delom predvsem zaradi zastarele miselnosti o njenih dolžnostih v domačem krogu. Ko na primer pride zdravnica iz službe, kjer pregleda isto število bolnikov kot njen mož zdravnik, se potem samo ob sebi razume, da se ona ukvarja z gospodinjstvom in otroki, on pa leže počivat s časopisom ali strokovno revijo v roki. Uslužbencu se morda po službi mudi na športno tekmo ali pa lovit ribe. Povsem naravnp se nam zdi, da ima moški pravico do hobija in rekreacije, ženski pa teh pravic ne priznavamo. Pri delavskih družinah je še slabše: mož in žena se vrneta z dela; vsak ima osem ur garanja za seboj, toda žena mora doma takoj pripravljati kosilo, pokladati živini, poskrbeti, da gredo otroci umiti v šolo. On pa, če ni okrog hiše „moškega“ dela, gre mirne vesti v gostilno. Možak med možake! Takih primerov iz vsakdanjega življenja lahko vsak vidi po deset na vsak prst, med njimi so prav tako zastopani funkcionarji kot ljudje, ki nimajo z javnim življenjem nobene zveze. Gre za zelo trdovratno in splošno zakoreninjeno miselnost, ki je naši družbi hudo nevarna: da so domena ženske dom, štedilnik in otrok. Če hodi žena še v službo, se marsikateri moški že trka po prsih, češ kako sem napreden, izjavlja pa: „Moja je enakopravna. Ima svoj denar“. Kako naj se ženska ob takih pogojih poklicno in politično izobražuje? Če ji to onemogočimo, ima kaj malo možnosti za uveljavitev na strokovnem in družbenopolitičnem področju. Posledica zdajšnjih razmer je dejstvo, da je med zaposlenimi na Dolenjskem polovica žensk, kjer se odloča, pa so njihove vrste močno zdesetkane. V_ mednarodnem letu žensk bomo veliko napredovali, če se bo v miselnosti nas vseh usidralo spoznanje, da ženske ne zahtevajo, še manj pa ob tej priložnosti izsiljujejo kakršnekoli posebne pravice zaradi svojega spola. Zahtevajo le iste pravice kot moški! Posebne družbene zaščite je žena deležna zaradi svoje biološke funkcije samo v času nosečnosti in po porodu, pa tudi v tej, drugi dobi, otrok ni več samo njena skrb. Ravno zato smo z novo zakonodajo tudi moškim dali možnost uporabiti porodniški dopust. Najslabše je na kmetih Vsakdo ve, daje položaj žene kmetovalke in gospodinje še dosti slabši. V mednarodnem letu Nobenih posebnosti za ženske Medtem koje od leta 1919 izšlo že toliko mednarodnih konvencij, ki se nanašajo na zaščito žena, da znašajo samo njihovi naslovi 22 tipkanih strani, pa je tudi še v mnogih, celo evropskih državah, diskriminacija žensk javna. Vzemimo za primer plačo: za isto delo kot moški dobijo ženske na Danskem 82 odstotkov „moške“ plače, na Švedskem 83 odst., na Finskem 61 odstotkov itd. Resda pri nas ni sledu o taki diskriminaciji, pacajo občutijo ženske v drugih, prikritih oblikah. V javnih razpisih za razna delovna mesta še danes lahko beremo: „pogoj - moški“. Pri sprejemu v službo marsikje prej dodobra izprašajo kandidatko, če ima majhne otroke, zanimajo se celo za njeno rodno I Zaposlena žena je nedvomno glede enakopravnosti mnogo na boljšem od gospodinje, kajti ekonomska osamosvojitev ji daje pravice, Id ji jih nihče ne more vzeti. Po drugi strani pa je zaposlena žena dvojno obremenjena, kajti po službi jo čakajo še vsa domača opravila. Ne čudimo se, da je med proizvajalci z neustrezno izobrazbeno ravnijo največ žensk. Kdaj naj bi se izobraževale in šolale, če n^ naredimo nič, da bi se njihove življenjske razmere in navade spremenile? Is Na deželi je kmečka ženska še zlasti odrinjena iz javnega družbenopolitičnega ter samoupravnega življenja. Je si«<[ glavna delovna moč na kmetiji, je proizvajalka, ima ha sla^i gospodinjstvo in vzgojo ter skrb za otroke — dohodki m javno življenje pa so moška stvar. Mar se v mednarodnem letu žensk ne ponuja kopica nalog, da bi to spremenili? žensk je lepa priložnost, da nehamo vsaj s poluradno diskriminacijo kmečkih žena. Vemo, da veliko kmetij obdelujejo ženske; da na njihovih ramah leži vse delo, vse gospodarsko breme. Morda je mož (uradno lastnik) bolehen, mogoče pije, morda je v službi in se malo ukvarja s kmetovanjem. Pa vendar: ko gre za sklepanje kooperacijskih pogodb z zad^rugo, kličejo zmeraj njega — gospodarja. Ne tistega, ki proizvaja in zemljo obdeluje. Kadar se pridelki s kmetije prodajajo, je mož tisti, ki določa ceno in potem spravi denar. Žena mora za vsak dinar prositi. Ko je treba iti na vaški sestanek, kjer odločajo o samoprispevku, o gradnjah v vasi, o delu za napredek, gre obvezno mož. On tudi uradno lahko zastopa ženino mnenje. Mar mislite, da bi bilo na. podeželju toliko gostiln in nobenega vrtca, če bi odločale ženske? Ugotovljeno je, da v Sloveniji vsako drugo kmečko gospodinjstvo vodijo ženske, ki opravljajo tudi 70 odstotkov vseh kmetijskih del. Kmetijstvo se kot gospodarska panoga „feminizira", ob tem pa nikakor ne more napredovati. Nič čudnega, kajti kmečka ženska nima ne časa in ne priložnosti za izobraževanje. Ob takih pogojih življenja, kakršne ima naša kmečka ženska zdaj, je osamljena. Otopi od garanja in vsakdanjih skrbi. Največkrat se sploh ne zaveda svojega položaja. Prav nič čudnega potemtakem ni, da se pri razdeljevanju vaških funkcij skoro praviloma dogaja to: ženske v Rdeči križ, one so blagajničarke v raznih društvih, morda so celo tajnice, ker je potrebno pisati zapisnike. Tam, kjer je konkretno delo mnogokrat povezano s fizičnimi napori, je veliko več žensk kot moških. Koliko pa je na vasi predsednic krajevnih skupnosti ali sekretark osnovne organizacije Zveze komunistov? Če bi te preštevali, bi naš moralo biti sram. Pa spet lahko rečemo: zelo nesmiselno in napak bi bilo ženske riniti v ospredje in v razne funkcije samo zato, da bi bil sestav odborov ustreznejši, politično in navidez v duhu časa. Pomagajmo ženskam, da se bodo sploh zavedele svojega položaja in pravic, omogočimo jim, da bodo lahko postale dobre javne delavke! Da bodo imele enake pravice in možnosti kot moški, nič drugega. RIA BAČER VI nje „Za delavko v tekstilni edi vami bo pomenilo več, nam bo z njo vred vsaj delno spremeniti delo^\ ne razmere, to, da se ne več pri temperaturi 45 st^i pinj onesveščala, da jene več ,šikaniraV mojster, ob vsej deklarirani deldvsj^. samoupravi lasti pravico, ji reže kruh - kakor stotič ponovimo lepe beseu^ o enakopravnosti žens^-Konkreten korak v spre0’ njanju družbenega polož¥\M^ žensk bo pomenil vsaj f^)' hen napredek v koncep^^ §o kake revije, kakega časnik^’ kake rubrike, v kateri še va dno prikazujejo žensko, da sta njena domena saf^ štedilnik, postelja, otrok. „Poudarek na dejanjih” • Storimo kaj za to, da zaščitno zakonodajo ne mo gledali skozi priztno dicionalne vloge ženske, c razbremenimo jo dela v J varni, da bo imela več ča za gospodinjstvo! Prosti C naj tudi ženski pomeni nost za napajanje nle.j ustvarjalnosti za vlogo, naj jo ima v družbi. In naposled: storimo M za to, da se bo ženska tu sama otresla predsodki ^ miselnosti, ki daje prirMt družbi moškemu, kakor tu iluzije radikalnih feminlSl\ ' ki se ne zavedajo, da 2g°fl objokovanjem položaja ske in s sovraštvom do škega zasužnjevalea“ nir7,. goče ničesar spretne>11’ kvečjemu le še povečati ^ ševno stisko žensk. Zato moramo prizadevati, ... bodo v številne akcije enj*?^ pravno vključevali mOŠkt ženske, ker gre *za skup probleme, navsezadnje v ,< sih bolj moške kot žensk ■ Iz govora FRANCA j. TINCA, sekretarja Pr sedstva izvrScga k01^ CK ZKS in pred sed n ^ republiškega odbora ^ mednarodno leto žens* prvi seji tega odbora Sl da ^ ^ogi otrod so zdaj prikrajšani za brezskrbno otroštvo, ker ni zadosti vrtcev. Od izida referenduma je odvisno, koliko otrok bo imelo [veskrbljeno tako varstvo, kot ga imajo tile malčki iz črnomaljskega ^ca (na sliki). (Foto: Boris Lorkovič) Črnomelj: „da” za naše otroke, za našo prihodnost Solidarnost na preizkušnji: v nedeljo, 15. junija, bodo prebivalci črnomaljske občine odločali o uvedbi novega krajevnega samoprispevka ip ^ prispevka občanov ^ koliko bodo v gradili. V občini potrebujejo nove šole in vrtce, no '^zgojnovarstvene usta- P®,so potrebne obnove, o novem samopri-nekateri občani, prebe-'' naslednjem zapisu: v delavka nieoa doma iz Straž- eden dva otroka, Dri7noi-^ Joloobvezen. Moram Qa nisem dobro sezna- fni orariM bi se v obči- Usnpl v referendum da b prepričana, P uspel, če gre za izgradnjo Za takšne stvari vat;° tudi občani prispe-svoj del.“ iz Trnov- Spm zaposlen v Beltu: otrok predšolskih mnio ^^Poslena pa je tudi Vrtca na Vinici ni- '^noop J pa tovarno in ^ vinisL ki so zaposlene Novoteksu, nimajo ke. Pr carstva za svoje otro-^a bo refe-Zase bomo odloča- za svoje otroke.“ pred- nosti i®!®8acije krajevne skup-doigQ Tribuče: „Vaščani že noveg ^^^P/avljamo o pomenu ka. krajevnega samoprispev-i\e slede na to, da naša vas H dobila nobene vzgojno- uspel. Nekaj pa nas pri vsem skupaj moti: vaščani smo namreč vedno pripravljeni pomagati s prostovoljnim delom in prav bi bilo, da bi se organizirale mladinske delovne brigade, ki bi pomagale pri gradnji vrtcev in šolskih prostorov.“ ANTONIJA PALIC je delavka v črnomaljski Beti in dva njena otroka obiskujeta osnovno šolo: „Podpiram referendum, saj so vzgojnovarstvene ustanove potrebne, to vemo vsi občani. Takih ustanov pa je v črnomaljski občini premalo. Ker sva oba z možem zaposlena, si želiva, da bi bilo urejeno predvsem podaljšano bivanje v šolah, želiva si tudi celodnevno' šolo, da bi se v prostem času zares.laliko posvetila samo družini in da bi šola zares ostala v šoli.“ /----------------------------> KJE BOMO ODLOČALI? Za samoprispevek se bomo odločali na običajnih volilnih mestih. Pričakujemo, da se bodo referenduma udeležili prav vsi občani, saj bomo odločali za lepšo prihodnost naših otrok in tudi nas samih. V___________________________ y PAŠKO BILIČ, zaposlen v Beltu: „Referendum mora uspeti. Če pa ne bo uspel, si ^ ustanove neposredno, . *^0, da bi referendum bomo občani naredih veliko škodo. Šole in vrtce gradimo vendar zase. Mislim pa, da je v akcijo potrebno vključiti tudi mladino, ki je nasploh premalo vključena v družbeno življenje. S pomočjo mladinskih delovnih akcij bi se delovni stroški brez dvoma zmanjšali. Vsak mladinec bi moral v prostem času delati nekaj prostovoljnih ur.“ JANEZ KAMBIČ, zaposlen v Beltu: „Imam otroka, vendar je bilo v vrtcu pretesno, da bi ga vzeli v varstvo. Veliko družin, kjer sta zaposlena mož in žena, si želi, da bi referendum uspel. Prepričan sem, da bo uspel, in tisti, ki imamo otroke, vemo, da je nujno potreben. Obveščanje občanov o referendumu pa bi moralo biti še bolje organizirano. Tu mislim zlasti na propagando -kate, letake BARBARA LEVAI, delavka v Beti: ,,Moji trije otroci obiskujejo osnovno šolo. Urejene šole in lepi vrtci so lahko v ponos vsald občini. Pri nas ima- mo takšnih zgradb premalo, občina pa je prerevna, da bi jih zgradila brez pomoči vseh občanov. Seveda bomo prispevali, saj bomo samoprispevek vlagali v izgradnjo lepših šol in vrtcev, ki jih potrebujemo!*^ ZLATO REMŠKAR, zaposlen v semiški Iskri: „V zadnjem času veliko razmišljamo o referendumu in o tem, kaj vse bomo pridobili, če bo uspel. Prepričan sem, da bodo vsi, ki poznajo razmere v šolali in vrtcih, podprli prizadevanja za gradnjo oziroma obnovo teh ustanov.“ MARIJA MAUSER* zaposlena v Beti, Črnomelj: „Imam šol in vrtcev po celi občini bi našim otrokom olajšali in polepšali šolanje. Podaljšanega bivanja še nimajo vse šole, saj povsod nimajo zadosti prostora. Zame je velika razbremenitev, ker hčerka obiskuje podaljšano bivanje." BUUAN TOMISLAV, zaposlen v Iskri Semič: „Glasoval bom za samoprispevek, saj zelo dobro poznam prostorsko stisko in vem, kako malo se člo- veku pozna 1 odstotek samoprispevka. Z zbranim denarjem pa bi očitno obogateli za veliko novili ali pa obnovljenih zgradb.“ DARINKA ŠPELIC, delavka v Beti: „P>odaljšano bivanje bi moralo biti uvedeno za vse otroke, ne samo^za vozače in za slabše učence. Vem, da je za takšno obliko dela z otroki premalo prostora, vendar bomo občani imeli priložnost odločati o tem, kako bo v prihodnje potekalo šolanje naših otrok in kako bo urejeno njihovo varstvo.“ dva otroka; eden je v vrtcu, drugi pa hodi že v šolo. Z izgradnjo Kaj graditi aii obnoviti V občini je zaposlenili več kot 2000 žensk, ki so v glavnem matere. V organiziranem otroškem varstvu pa je trenutno le 8 odstotkov otrok. Gradnja otroških vrtcev v občini je zato prepotrebna. Nova šola pa postavlja pred nas svoje zahteve. Pouk v šolah je potrebno posodobiti (kabinetni pouk), otroke bomo morali vključevati v šole že s šestim letom starosti (male šole), dodatne učne prostore pa zahtevajo tudi celodnevna šola, dopolnilni pouk in razne izvenšol-ske dejavnosti. Da bi zadostili navedenim zahtevam na področju šolstva in da bi bilo v organiziranem varstvu čimveč otrok, je v občini nujno graditi prostore v te namene. Gradbeni stroški bodo preveliki, da bi jih lahko krili z lastnimi sredstvi. Denarno pomoč bo občini dala republika in banke v obliki posojil, v občini pa bo potrebno zbrati polovico potrebnega denarja za investiranje. Tega denarja v občini ni mogoče zbrati drugače kot s sodelovanjem' vseh občanov. Ti naj bi prispevali v petih letih 10,400.000 dinarjev ali osmino potrebnih sredstev. Zaposleni bi morali prispevati 1 odstotek od neto osebnih dohodkov, kmetje 1 odstotek od katastrskega dohodka in upokojenci 1 odstotek od pokojnin. En odstotek od dohodka, kije v skladu z družbenim dogovorom o dohodkih, pa bodo prispevali obrtniki. Od presežka dohodka nad družbenim dogovorom bodo obrtniki prispevali 3 odstotke. V prihodnjih letih bodo gradili naslednje prostore v občini: A. OTROŠKO VARSTVO: 1. Otro^ vrtec Semič Vrtec že gradijo in bo že letos sprejel v varstvo prve otroke. Predviden je za 72 otrok, od tega je 12 dojenčkov. 2. Otrobi vrtec Črnomelj — Loka Tudi gradnja tega vrtca, ki bo postavljen zraven osnovne šole v Loki,je predvidena že letos. Vrtec bo montažni, sprejel pa bo lahko 140 otrok v starosti od 3 mesecev do 7 let. 3. Otrobi vrtec Vinica Vrtec bodo postavili nasproti osnovne šole v Vinici. Velikost bo ista kot velikost semiškega vrtca. B. IZOBRAŽEVANJE 1. Osnovna šola Črnomelj — Loka Šolo bodo obnovili in jo povečali z desetimi novimi učilnicami. Povečana šola bo lahko sprejela 750 učencev. Ob šoli je predvidena tudi telovadnica, ki bo imela velikost športne dvorane. 2. Osnovna šola Vinica Z dozidavami bodo šolo povečali z osmimi učilnicami, ki bodo namenjene zlasti učencem višjih- razredov. V isti zgradbi bodo z manjšimi popravili uredili tudi prostore za malo šolo. Ob šoli je predvidena gradnja montažne telovadnice. Razširjena šola bo lahko sprejela 400 učencev in bo prirejena celodnevnemu pouku. 3. Osnovna šola Dragatuš Ob šolskem prostoru bodo zgradili telovadnico v montažni izvedbi. Telovadnica bo služila kot večnamenski prostor. 4. Osnovna šola Stari trg ob Kolpi Zgradili bodo montažno telovadnico, ki bo prav tako služila ne le šoli, pač pa tudi potrebam vaščanov. 5. Osnovna šola Adlešiči Ob šoli bodo zgradili montažno telovadnico, ki bo služila šoli in vaščanom. 6. Center srednjih šol Črnomelj Center potrebuje nove prostore, v katerih bodo združene vse dejavnosti, to je pouk v gimnaziji, poklicni kovinarski šoli in ostale dejavnosti rednega ali izrednega šolanja na oddelkih srednjih šol (ekonomska, strojna tehniška itd.). 7. Osnovna šola Črnomelj — nižji razredi v Župančiče- vi ulici To šolo bodo povečali z dozidavo ob šoU in jo obnovili ter tako prilagodili zahtevam sodobnega pouka. Šola bo pridobila 8 novih učilnic, kuhinjo in jedilnico. S krajevnim samoprispevkom bi občani zagotovili osmino vseh potrebnih sredstev za gradnjo šolskih in varstvenih prostorov. V nedeljo, 15. junija, bodo občani glasovali za samoprispevek ali proti njemu, od glasovanja vseh občanov pa bo odvisna predvidena gradnja. Večina ljudi, ki poznajo prostorsko stisko v šolah in vrtcih, bo gotovo podprla , prizadevanja za gradnjo novih prostorov. MILAN MARKELJ JOŽE SPLICHAL Z60D0VINA GOVORI IZ KOSTI NAŠA ^ PRIJATELJICA JUGOSLAVIJA Našla sva kraj, kjer izviramo vsi Slovani! Učbeniki nas sicer učijo, da so se slovanska plemena razlila po Evropi iz neznanskih šiijav izza Urala, toda legenda, ki sva jo bila slišala, govori drugače. Zibel vseh Slovenov je stekla v starem gradu, na katerem je živel knez Hrvat. Imel je tri sinove: Čeha, Leha in Meha ter hčer izredne lepote, ki so ji nadeli ime Vilina. Ko Sb v te kraje pridrle rimske vojske, je lepota rimskega vojvode tako očarala Vilino, da se ni mogla upreti ljubezni do junaškega tujca, čeprav se je vsa njena rodbina borila proti nadležnim Rimljanom. Oče in sinovi so se zapletli v bitke z Rimljani, a so bili premagani. Preden so morali kot poraženci zapustiti te kraje, so se maščevali nad Vilino, ki je rimskemu vojvodi rodila otroka. Vilino so zazidali v grajski stolp, potem M so se razbežali: Čeh je ustanovil Češko, Leh je zbežal v kraje, kjer je ustanovil Poljsko, Meh pa je postal ustanovitelj Rusije. Tudi Vilinin otrok je bil zle sreče: usmrtil gaje nosorog in ga nataknjenega na svoj rog vlačil okoli, dokler ni trupelce padlo na tla na kraju, ki mu danes pravijo Lepogla-va. Otrok je namreč imel zelo lepo glavo in tako je tudi kraj prišel do svo* jega imena ... To naj bi se zgodilo v Krapini. Zaman bi iskali znanstvenih potrdil, če bi hoteli dokazati to legendo, saj je vsakomur jasno, da so Slovani izrinili stara ljudstva na Balkanu. Toda Krapina je dala znanosti druga dragocena gradiva, ki nam odkrivajo še veliko temnejšo plat človekove zgodovine. NAKLJUČJE BOTROVALO ODKRITJU Leta 1895 je Domenik Antolkovic, vikar samostana v Krapini, slučajno odkril v neposredni bližini mesta razmetane kosti. O najdbi je obvestil dr. Gorjanoviča — Krambergerja, znanega hrvaškega geologa in paleontologa. Ta je prav takrat • delal prvo geološko karto tega dela naše domovine, in ker si prav tako kot najditelj ni mislil, da gre za izredno važno odkritje, je najprej dokončal geološko karto in se šele štiri leta pozneje s kočijo pripeljal v Krapino. V muzeju evolucije se bodo dobro dopolnjevali fosilni ostanki z grafičnimi prikazi človekovega razvoja. V Krapini pa je presenečen ostrmel; že prvi zob, ki gaje našel, gaje prepričal o takrat še zelo drzni misli, da gre za okostja praljudi. Čeprav so od vikarjevega odkritja do strokovnjakovega prihoda minila kar štiri leta iri so v tem času neuki ljudje raznesli in porazgubili del dragocenih pričevanj o prazgodovini človeštva, je paleontologu ušpelo iztrgati iz zemlje okoli 650 kosti in zob. Kasnejša znanstvena obdelava najdenih fosilnih ostankov je pokazala, da gre za dele okostij skoraj štiridesetih praljudi starih 2 do 40 let - to pa je praktično cela življenjska doba tedanjih prebivalcev. O tem odkritju je svetovno javnost obvestil na zdravniškem kongresu na Dunaju. To je bilo v času, ko sta se danvinizem in evolucijska teorija šele borila za priznanje. Doživel je celo posmeh sodobnikov, toda čas je potrdil Na prostoru, kjer so našli več okostij krapinskega pračloveka, stoji danes skupina, ki ponazarja mater z dvema otrokoma ob ognjišču. Ob sprehodu po najdbišču v Krapini vidijo obiskovalci različne prizore iz življenja krapinskega pračloveka. Na fotografiji: lov na jamskega medveda. njegova predvidevanja. Danes je znanstveno nesporno, da so v Krapini našli ostanke pračloveka, ki mu mi preprosto pravimo krapinski pračlovek, v znanosti pa je označen kot Homo Neanderthalensis Krapinensis. Krapinski pračlovek sodi med mlajše neandertalce, ki so živeli od 46.000 do 31.000 let pred našim štetjem; Preživljali so se predvsem z lovom, kar dokazujejo tudi najdbe preprostega kamenitega orožja in orodja ter številne kosti raznih izumrlih živali: nosoroga, gozdnega slona, velikega jelena, losa, jamskega medveda, bobra in drugih. Izkopanine dajejo slutiti, da krapinskemu pračloveku ni bilo tuje celo - ljudožerstvo. MUZEJ EVOLUCIJE Vse te najdbe iz jame Hušnjakovo v neposredni bližini Krapine so danes v prirodoslovnem muzeju v Zagrebu, kjer so vamo preživele obe vojni vihri, na samem mestu najdbe pa ni ostal domala noben dokaz o odkritju. Obiskovalec, ki najde pot v Krapino — tja ga ne morejo privabiti ne turistični prospekti ne reklamna gesla, ker tega enostavno še ni! — bo našel zelo lepo urejeno okolico nekdanje jame, ki se je zasula že pred 30.000 leti. Številni kipi krapinskega pračloveka in njegove družine v naravni velikosti ter kipi tedanjih živali (prav tako v naravni velikosti) mu pričarajo preteklost. Še bolj pa se bo lahko seznanil čez čas v ,>Iuzeju evolucije", ki ga zdaj šele urejajo. Midva sva- se pod prijaznim vodstvom upraviteljice muzeja Ane Tepfer, diplomirane inženirke gozdarstva in velike ljubiteljice krapinske prazgodovine, sprehodila med okostji, skicami in drugimi razstavnimi predmeti v šele na pol postavljeni zbirki. Že bežen sprehod je pokazal, da nastaja zares poučna zbirka, ki z originalnimi predmeti, reprodukcijskimi odlitki in preglednimi skicami in tabelami nudi obiskovalcu vpogled v živopisen svet rastlinskega, živalskega in človekovega razvoja skozi tisočletja. Ko bo zbirka urejena, bo muzej z okolico naravnost idealna točka za poučne izlete naših šolarjev, zlasti če jih bodo pedagogi znali povezati še od krajev prazgodovine do kmečkih uporov in sedanjosti, se pravi z bližnjo Stubico in tamkajšnjim muzejem ter Kumrovcem, rojstnim krajem maršala Tita. NAČRT: POLŽJA HIŠA Načrti so še obsežnejši od tega, ka'r že zdaj nastaja. O tem pripoveduje Ana Tepfer: „Celoten objekt, ki ga sicer vodi zagrebško Šumsko gospodarstvo, je pod zaščito Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti ter pod strokovnim vodstvom dr. Mirka Maleza, direktorja geološko-paieonto-loške zbirke prirodoslovnega muzeja v Zagrebu. Že zdaj obišče prazgodovinsko najdbišče veliko turistov, še posebno številni so Slovenci. Ko nam bo uspelo dokončno urediti turistični del objekta, restavracijo s 100 sedeži, bomo laliko sprejemali tudi večje skupine šolarjev in jim nudili topič obroke po dostopnih cenah. V prostorih restavracije pa že zdaj uveljavljamo prakso, da vsakih 15 dni menjamo razstave znanih jugoslovanskih slikarjev. Po eno umetniško delo ostane v lasti muzeja in tako nastaja tudi stalna zbirka. Kot v vsaki turistični postojanki je tudi pri nas mogoče kupiti spominke, le s tb razliko, da je pri nas kakovost zajamčena. KiCa pri nas ne boste našli, saj ne smemo prodajati ničesar, česar ne odobri Jugoslovanska akademija.“ Ko so se pred tremi leti s pomočjo krapinske občine odločili za ureditev prazgodovinskega najdbišča v Hušnja-kovu, so se zavedali, da imajo premalo denaija, da bi lahko naenkrat uredili vse. Zato so sklenili urediti najprej turistični del objekta in vsaj postaviti celotno muzejsko zbirko. Vendar pa že zdaj vedo, da bo zbirka za sedanje prostore preobširna, zato imajo v načrtu gradnjo posebnega muzejskega poslopja, ki naj bi imelo obliko polžje hišice - amonita. . Samo bizonov in nosorogov zob iz jame, v kateri so dokazali krapinskega neandertalca, imajo v muzeju v Hušnjakovu, a vendar ne kaže ob pri- Upraviteljica muzeja Ana Tepfer pripoveduje o načrtih .. . ložnosti zamuditi obiska v tem kraju. Okostje jamskega medveda in številne druge ižicopanine iz naše domovine in celo iz tujine so razstavljene v zbirki, za katere izpopolnitev daje krapinska občinska skupščina vsako leto po deset starih milijonov dinarjev. KRAPINSKI PROSVETITELJ SLOVENEC Slovenski turist pa sploh ne bo prišel v kraj, v katerem bi bili Slovenci „neznani“. Krapina je bržkone najstarejše hrvaško mesto, pobrateno z enim od slovenskih mest. Tak-o pobratenje sta sklenila Krapina in Ptuj že leta 1900, najbolj zaslužen pa je zanj tedanji krapinski župan, Slovenec Vili-bald Sluga. Še danes imajo prebivalci tega kraja Slugo močno v čislih in prav ulica, v kateri je tudi muzej, se V tistih davnih časih, ko se je na f tleh pojavil človek, je bil živalski bolj mogočen. Pri nas so živeli tu® nosorogi. imenuje po njem. Prebivalci tega M’, pravijo, da je bil prosvetitelj in ogromno prispeval za napredek mesjj v vseh pogledih: od tega, da je urert M^i^tovem likovnem salonu v I4 .^nj®vici bodo odprli v soboto, ra7’J^nija, ob 18. uri retrospektivno Fran ? slovenskega slikana 130 ^ Slane. Razstavljenih bo stal r« J prvega, ki jc na- V Slanovim partizanovanjem nepa zadnjega, ustvarje- taloe Izdali bodo tudi ličen ka- števiin?^’ ^^!u:jevo monografijo s ritv7h reprodukcijami. Ob otvo-,.Tnna° akademski pevski zbor Vodctvr« Ljubljane pod slavnnct*^-1 Muniha samostojen ni fpct:, 1 koncert. Dolenjski kultur-s kulturni dogodek, tudi . I^^^ance Slana proslavil 'Vania - t^ico umetniškega delo-tey. ’ svojih letošnjih priredi- 0 glasbenem večeru, ki smo mu prisluhnili 6. junija v novomeškem domu kulture in je z njim prirediteljica glasbena šola ,^arjan Kozina“ počastila 304etnico osvoboditve in spomin na moža, čigar ime nosi, bi mogli govoriti pretežno v presežnikih, pa naj gre za samo organizacijo in zamisel, vsebino ali pa kakovost izvajanih del. Tako moremo že na začetku zapisati, da se je glasbeni šoli ta prireditev v celoti neprimerno bolj posrečila kot vse njene dosedanje polletne ali zaključne produkcije ob koncu minulih šolskih let. Ta večer pa je bil tudi demonstracija prizadevanja, da bi se glasbena šola še bolj vključila v splošno kulturno in še bolj v glasbeno dejavnost samega Novega mesta, občine in pokrajine. Zbori in orkestri, ki so shodili na tej šoli in smo jih slišali v drugem delu programa, so nedvomno lep obet in zagotovilo, da bodo mlajši člani ob moralni in aktivni pomoči starejših kmalu do-segh raven, na kateri bodo lahko kvalitetno orkestrirah v šolskih ali zunanjih ansamblih. Prvi del Je bil posvečen skladatelju Kozini Jcot vsestranskemu komponistu, čigar dela bodo še v daljni prihodnosti z ljubeznijo izvajali. Njegove kratke skladbice za klavir in druge inštrumente so vsaj v glasbenih šolali že kar „železen reper- JARM RAZSTAVLJA V KRANJU V galeriji v Prešernovi hiši v Kranju razstavlja svoja dela akademski kipar Stane Jarm iz Kočevja. Kranjskemu občinstvu se je predstavil s kipi in grafikami, torej z deli, po katerih je postal znan ne samo v Sloveniji, ampak tudi v bratskih republikah. Plastike in grafike, ki jih tokrat razstavlja (razstava bo odprta do 2. julija), ne napovedujejo kakega preloma v njegovi ustvarjalnosti, čeprav kaže nekaj plastik na drugačen prijem, ko oglatost izpodrinejo okrogli- V. I. ip I iii i I i NA OGLED - Na točnem ?•’ niednarodnem grafi-poj-r oienalu v Ljubljani, katerega 440 tovariš Tito, razstavlja pa 51 držav, na ogled Granri • ^ grafičnih listov. Ob niji n in še dveh enako vred- na ki jih je podelila urad- lili ^ *^*^odna žirija, so letos pode-Petnajst odkupnih nagrad, ki Klu čeyj ^yltumih delavcev v Ko-^ priredil 4. junija v ^er dvorani literarni ve- la li . ‘'j®”' sta brala svoja de-Ciril Zlobec in Mar-Colarič, domačinka (na ol^o).' Prireditev je obiskalo ljudi; popestrili so jo z »le mladi pianisti glasbe- ^ B Kočevja. (Foto: Fran- 'rus) so jih ob galerijah prispevale tudi nekatere slovenske gospodarske organizacije, med njimi novome^a Krka. „POEZIJE“ V MADZARSCINI - Budimpeštanska založba ,Jiuro-pa“ je izdala v zbirki „Lyra Mundi“ madžarski prevod ,,Poezij“ Franceta Prešerna. Ob izidu knjige (izšla je v 14.000 izvodih) je založba povabila na obisk Josipa Vidmarja, predsednika SAZU, ki je prispeval uvodno študijo za prvo, madžarsko izdajo Prešernovih „Poezij". „SOVRETOVA NAGRADA“ -, V Društvu književnih prevajalcev v Ljubljani so prejšnji teden podelili tradicionalno ,.Sovretovo nagrado". Tokrat jo je dobil pesnik Mile Klopčič za svoje obsežno dosedanje prevajanje (Puškin, Heine in drugi). PODELITEV PRIZNANJ - Včeraj so v letnem gledališču v Križankah v Ljubljani ob krajšem kulturnem programu in slavnostnem govoru Franca Šetinca, sekretarja IK predsedstva CK ZK Slovenije, podelili priznanja 1000 najboljšim učencem slovenskih srednjih šol. DELO MESECA - PLAKAT -Žirija pri Društvu likovnikov oblikovalcev Slovenije je za meseca april in maj izbrala kot najboljši dosežek na področju vizualnih komunikacij plakat „Po poteh partizanske Ljubljane", ki ga je oblikoval Milan Pogačnik. Slovenija premore 60 dijaških domov z 11.440 ležišči. Na začetku tega šolskega leta so mora- li zavrniti 1.196 učencev, v letih. 1971 do lani pa je povprečno zmanjkalo prostora za 1.119 učencev. Analize kažejo, da dve, petini domov ne ustrezata, 19 pa jih je v takem stanju, da bi jih morali takoj zapreti. Domska stiska kajpak na Dolenjskem ni manj pereča, rekU bi, da je še celo bolj. Problem najbolj občuti samo Novo mesto, kjer je tudi največ srednjih in poklicnih šol. Nov dom je tu že nekaj let v načrtu, zavoljo denarnih težav pa načrta ne morejo uresničiti. Srednjeročni načrt za Slovenijo je predvideval, da bi morali do letos zgraditi domske zmogljivosti za 3.000 novili ležišč, v programu sanacge do leta 1980 pa je, naj bi nadomestili 4.000 neustreznih in pridobili 5.500 novih ležišč, s čimer bi domske zmogljivosti povečali za 13.000 sodobno urejenih ležišč. Doklej: zaprto Glede na to, da bo do leta 1980 v naši republiki steklo tudi usmerjeno izobraževanje, ki bo zajelo 80.000 mladih, bi morali vsaj četrtini teh učencev omogočiti domsko bivanje in že zdaj misliti na nove prostore. Enako velja za Dolenjsko, ki bo z odpiranjem vige in visokošolskih oddelkov v Novem mestu potrebovala tudi dom (ali domove) za študente. • Očitno je, da smo pri nas za dijaške domove premalo skrbeli, odpadlo pa je tudi upanje, da bi do potrebnih zmogljivosti prišH s samoupravnimi sporazumi. Ni in ni šlo, zato je bil potreben poseg v mrtvilo s političnim delovanjem. Tako se zdaj fondi za nove dijaške domove že polnijo. Žal je iz programa izpadel dom v Novem mestu, s tem pa so se zadrege ob uvedbi usmerjenega izobraževanja še povečale. J. JUST Že kar majhen zbornik o revoluciji Anton Štampohar, avtor razstave o razvoju ljudske oblasti na Dolenjskem, pripravil knjigo, ki osvetljuje tudi vojaške dogodke pri nas toar“. Tudi mladi izvajalci so v novomeškem domu kulture po-kazah, da dojemajo izročilo, ki jim ga je Kozina napisal. Nastopili so učenci raznih starosti in raznih letnikov, tako je bila razvidna tudi težavnostna lestvica. I.Z. Razstavi o razvoju ljudske oblasti na območju današnje dolenjske regije v letih 1941 — 1945, odprti ob koncu aprila v Dolenjs^ galeriji (do 15. junija), je zdaj sledila še knjiga z daljšim naslovom „Razvoj ljudske oblasti in kronološki popis pomembnejših dogodkov ija območju občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje 1941 — 1945“. Napisal jo je Anton Štampohar, ki je pripravil tudi omenjeno razstavo, likovno uredil Jovo Grobovšek, izdal pa Dolenjski muzej v počastitev tridesetletnice osvoboditve. Knjiga ni katalog po razstavi, če- prav bi kdo to lahko sklepal po njenem naslovu. Je več, je obširnejše, zgodovinsko in na podlagi dostopnih oziroma ohranjenih dokumentov zasnovano delo, čeprav pravi avtor, da je njen prvi del vezan neposredno na razstavo, ki je še odprta. V tem delu je prikazan volilni proces od prvih volitev v organe ljudske oblasti v NOO leta 1942,do izvolitve belokranjske in novomeške okrožne narodnoosvobodilne skupščine leta 1944, s čimer je bila zgradba ljudske oblasti na tem ob- močju dokončana. Drugi del opisuje kronološko najpomembnejše vojaške in kulturnopolitične dogodke ter množične manifestacije, s čimer je želel pisec nakazati sočasnost in raznovrstnost dogodkov, tudi dogodkov, v spomin katerih slavgo današnje kulturne skupnosti svoj praznik. Pregledu teh dogodkov je dodan seznam narodnih herojev (pa občinah) - zanimiva je ugotovitev, da je iz dolenjske regije izšlo 18 narodnih herojev -ter seznam partizanskih enot, ki imajo domicilne pravice v črnomaljski, metliški, novomeSki in trebanjski občini. Avtor se je potrudil, da je pri pisanju tega dela upošteval čimveč originalnih in dostopnih dokumentov ter številne preverjene in po večini že publicirane vire. I.Z. Pevska radost mlidih grl Konec minulega tedna so v Novem mestu rezervirali za nastop mladih in najmlajših poustvarjalcev glas- 17. junija bodo novomeški gledali^ amateiji izvedli krstno predstavo novega dela domačega avtorja Vladimira Bajca „Oglasi se, FerdinandBajcu, ki je tudi režiser, pomaga to satirično komedijo postaviti na oder in izldesati posamezne like Franci Končan, režiser iz Ljubljane, Na posnetku z vaj: levo avtor Bajc, desno gost Končan. (Foto: I. Zoran) bene umetnosti. Glasbenemu večeru, ki ga je glasbena sola „Marjan Kozina“ posvetila tridesetletnici osvoboditve in spominu na skladatelja Kozino v petek zvečer, je sledila v soboto zjutraj občinska revga mladinskih pevskih zborov. Nastopi- lo je dvanajst otroških, pionirskih in mladinskih zborov iz osmih soL Udeležencem so prireditelji prvič podelili značke ZKPO. Revijo je začel zbor cicibanov glasbene šole, ki se je obiskovalcem prikupil že dan poprej na glasbenem večeru. Nadaljeval jo je mladinski zbor te šole pod vodstvom Ernesta Jazbeca. Z osnovne šole Baza 20 iz Dolenjskih Toplic sta pela otroški in mladinski zbor (zborovodja Katjuša Borsan), z osnovne šole Katje Rupe-ne mladinski in pionirski zbor (Jelka Kastelic in Cirila Jazbec), z Otočca mladinci zbor (Barbka Medja), s Prevol pionirski zbor (Milan Habjan), iz Škocjana otroški zbor (Jožica Čelesnik), iz Šmarjete mladinski zbor (Barbka Medja) in iz osnovne šole „Milka Šobar-Nataša“ mladinski zbor (Marija Kraus). Celje pričakuje Slovenijo V soboto bo v Celju na proslavi 40-letnice zleta Svobode govoril sekretar IK predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc - Številne prireditve v soboto, 14. junija, bo v Celju osrednja proslava 40-letnice zleta Svobod. V programu bo sodelovalo več kot dva tisoč pevcev, recitatorjev in godbenikov, v sprevodu po mestu pa okoli dvajset pihalnih orkestrov in trideset pevdcih zborov iz vse Slovenije. Pričakujejo okoli 30.000 udeležencev, ki jim bo v mestnem parku ob 11. uri spregovoril Stane Dolanc, sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ. Na ta delavski kulturni praznik so se v Celju teme^ito in vsestransko pripravili. Med drugim bodo danes.v Muzeju revolucije odprli razstavo o razvoju delavskega gibanja pri nas, urejeno po obdobjih: od 1870 do prve svetovne vojne in po njćj (razvoj delavskih izobraževalnih društev do močnega gibanja); med nastopom šestojanuarske dflctature in letom 1935 (vpliv partije),' od 1935 do začetka druge svetovne vojne. O dogodkih pred 40 leti piše tudi posebna brošura, ki bo te dni prišla na trg. Spominske zapise so prispevali ,JELENI OTOK" NAGRAJEN ,/eleni otok“, film o Kostanjevici, njenih ljudeh in kulturi, ki ga je v barvah posnel Božo Milačić, je bil na nedavnem mednarodnem festivalu krjftkih in dokumentarnih filmov v Portorožu nagrajen z drugo nagrado. Film je po kostanjeviški premieri doživel velik uspeh pri domačem in tujem občinstvu. Nemara bi bilo prav, ko bi ga uvrstila v svoj spored tudi televizija. znani družbenopolitični in kulturni delavci (Janez Barborič, Miha Marinko, Milan Apih, Franc Leskošek, dr. Bratko Kreft in drugi). Hkrati s 40-letnico zleta Svobod bodo v Ce^u proslavili tudi 30-letni-co enotnega smdikalnega delovanja in četrt stole^a samoupravljanja. Kot posledica predvojnih delavskih gibanj in tudi celjskega zleta Svobod leta 1935 je bila v komaj osvobojenem Beogradu že januarja 1945 vsedržavna sindikalna konferenca. V skladu-z usmeritvijo KPJ in razvojem' delavskega gibanja pa je 1950 vzniknilo delavsko samoupravljanje. I.Z. |M‘ 9 France Mihelič: PARKE, linorez, 1970. I SOKRIVDA PRI ŠOLSKEM NEUSPEHU | I * Vsak pedagoški delavec bi se moral zavedati, da je za slab i 1 uspeh delno sokriv. Ko je iz neke snovi negativno ocenjenih | I več kot tretjina učencev, ne moremo nikoli naložiti v^ga | I bremena krivde le na učence, ampak je potrebno začeti iska- 3 1 ti vzroke tudi in najprej pri sebi. Če naj bo učenec aktiven 1 I soustvarjalec učno-vzgojnega procesa, potem se mora ob | I vsakem neuspehu učitelj najprej vprašati, do katere mere so | I bili učenci aktivni soustvarjalci pri osvajanju snovi, iz katere i 1 so pokazali neuspeh. Vrhu tega pa je treba ob vsakem ne- i I uspehu preveriti kriterije za ocene, se povprašati, kako g E uspešno smo realizirali učno-vzgoine smotre pri taisti snovi, i 1 ali nismo morda zastavili prezahtevnih vprašanj oziroma g s nalog, ali smo bili dovolj jasni pri nalogah in navodilih, ali s E nismo morda izbrali tehnike nalog, ki jo učenci slabo obvla- 5 5 dajo, kakšno je bilo splošno vzduge v oddelku ali v širšem = i okolju pred reševanjem nalog in ne navsezadnje, kakšno je | = bilo v času zastavljanja in reševanja danih nalog naše osebno ^ I počutje, s katerim smo tudi do neke mere vplivali na učence. | i Jože Lipnik v Vzgoji in izobraževanju 1975, | I št. 1, str. 54 I I KAZEN KOT VZGOJNI UKREP | I Trditev, da je med vzgojnimi ukrepi kazen na zadnjem | I mestu po svojem pozitivnem učinku, je nesporna. In če je | I tako, potem se ob zgornjih primerih (pisec navaja nekaj pri- | s merov, ko so šole očitno napačno ravnale) lahko vprašamo, E I zakaj in čemu je tako; kje so vzroki za takšno kaznovalno in | = ocenjevalno politiko in Icaj učitelji od nje pričakujejo. Vse ^ j kaže, da bi bilo potrebno nekatere dolgovezne konference | = spremeniti v študijske sestanke, kjer bi se učiteljski kolektivi = I poglabljali tudi v pedagoge znanosti in tolmačenje pred- | I pisov o šolstvu. Kajti žrtve brezvestnega ravnanja ali peda- | 5 golega neznanja so vselej otroci, učenci — nikoli pa njihovi g I učitelji. Navedeni avtor na str. 55 | iiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiitniiiiiiimiimiiimimiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiHHiiiiiuiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiii PROSTA DELOVNA MESTA A METALNA MARIBOR - TOZD TOVARNA GRADBENE OPREME SENOVO, n.sol.o OBJAVLJA po sklepu komisije za medsebojna razmerja ter na podlagi 15. člena sanr>oupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu naslednja prosta delovna mesta: 1. MEHANIK - 1 del. mesto 2. REMONTNI KLJUČAVNIČAR - 1 del. mesto 3. REMONTNI ELEKTRIČAR - 2 del. mesti 4. ELEKTRIČAR-2 del. mesti 5. KLJUČAVNIČAR - 6 del. mest 6. STRUGAR — 1 del. mesto Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod tč. 1: KV mehanik in 2 leti delovnih izkušenj pod tč. 2: KV ključavničar in 3 leta delovnih izkušenj pod tč. 3: KV električar in 3 leta del. izkušenj pod tč. 4: KV električar — lahko začetnik pod tč. 5: KV ključavničar — lahko začetnik pod tč. 6; KV strugar in 4 leta delovnih izkušenj Poseben pogoj za objavljena delovna mesta je poskusno delo, ki traja 60 dni. Pismene prijave je treba poslati v roku 15 dni po objavi na naslov: METALNA MARIBOR — TOZD TGO'Senovo, kadrovsko splošni oddelek. Prijavi je potrebno priložiti dokazila o izpolnjevanju objavljenih pogojev. Izbira kandidatov bo opravljena najpozneje v roku 10 dni po poteku objavnega roka. Kandidati bodo pismeno obveščeni ^ GOSTINSKI DELAVCI! ^ PLANINSKO DRUŠTVO ČRNOMELJ objavlja prosto delovno mesto POSLOVODJE IN DVEH NATAKARJEV ZA BIFE ROG ČRNOMELJ Pogoji: 1. poslovodja — kvalificiran gostinski delavec z nekaj leti prakse na takšnem delovnem mestu 2. natakar — kvalificiran natakarz nekaj prakse. v: PROSTA DELOVNA MESTA! TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA p.o. Odbor za medsebojna razmerja o b j a v I ja prosta delovna mesta za nedoločen čas: - POSLOVODJE novoustanovljene' POSLOVALNICE S TEHNIČNIM MATERIALOM IN POHIŠTVOM KRMELJ Pogoji: - Poslovodska šola z najmanj 1 letom delovnih izkušenj ali šola za prodajalce s 3 leti delovnih izkušenj v tehnični ali mešani stroki. Odslužen vojaški rok. Osebni dohodek od 3.100 do 3.800 din. Stanovanje po dogovoru. Prednost bodo imeli kandidati z vozniškim izpitom B kategorije. - ŠOFERJA Pogoj: - poklicna šola za voznike motornih vozil in 2 leti delovnih izkušenj. Odslužen vojaški rok. - SKLADIŠČNEGA DELAVCA V TRGOVINI Z GRADBENIM MATERIALOM - KURJAČA Pogoj: - delavec s popolno ali nepopolno osnovno šolo, telesno zdrav. Prijave z opisom dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov: Trgovsko podjetje Sevnica, kadrovsko splošni sektor podje-^^^evnica^lavnK^^5^^10dnelip^^ ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA NOVO MESTO VABI K VPISU V ŠOLE ZA ZAPOSLENE 1. VISOKA EKONOMSKO KOMERCIALNA ŠOLA MARIBOR organizira študij: — na VISOKI stopnji — na VIŠJI stopnji 2. VIŠJA PRAVNA ŠOLA MARIBOR 3. VISOKA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA KRANJ 4. TRILETNA TEHNIŠKA ŠOLA za absolvente poklicnih šol: — strojne stroke — lesarske stroke 5. OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE - 5., 6., 7. In 8. razred. 6. TEČAJI TUJIH JEZIKOV. Prijave sprejemamo do 31. julija t.l. Oddelek bomo ustanovili, če bo dovolj kandidatov. ŠTIPENDIJE V METLIKI Občinska skupščina Metlika in temeljne organizacije združenega dela ter temeljna izobraževalna skupnost v Metliki razpisujejo za šolsko leto 1975/76 naslednje štipendije: I. OBČINSKA SKUPŠČINA METLIKA — na pravni fakulteti 1 štipendijo — na ekonomski fakulteti 1 štipendijo — na srednji upravno-administrativni 1 štipendijo Kandidati naj vložijo prošnje na obrazcu DZ 1,65 v 15 dneh po razpisu na Občinsko skupščino Metlika II. „BETI" METLIKA — na visoki šoli za organizacijo dela (kadrovska smer) 1 štipendijo — na visoki tehniški šoli (smer tehnologija) 1 štipendijo — na višji teh. varnostni šoli 1 štipendijo — na višji ekon. kom. šoli (splošna oz. komercialna smer) 1 štipendijo — na srednji teh. tekstilni šoli (predilska smer) 1 štipendijo — na srednji teh. tekstilni šoli (konfekcijska smer) 1 štipendijo Kandidati naj vložijo prošnje na obrazcu DZ 1,65 v 15 dneh po razpisu na Beti, Metlika III. TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST — na višjih in visokih šolah 6 do 8 štipendij glasba (PA) tehnična vzgoja (PA) angleški jezik (PA ali FF) slovenski jezik (PA ali FF) psihologija (FF) pedagogika (FF) telesna vzgoja (PA ali VŠTK) matematika * (PA ali FNT) fizika * (PA ali FNT) Zaželene so kombinacije (dvopredmetni študij) samo iz navedenih skupin. — Na srednjih šolah pedagoška gimnazija 8 štipendij vzgojiteljska šola 1 štipendijo gostinska šola (kuhar) Kandidati naj vložijo prošnje na obrazcu DZ 1,65 v 15 dneh po razpisu pri Temeljni izobraževalni skupnosti Metlika. IV. KOMET, METLIKA — na ekonomski fakulteti 1 štipendijo — na upravno-administrativni šoli 1 štipendijo Kandidati naj vložijo prošnje, na obrazcu DZ 1,65 v 15 dneh po razpisu na Komet, Metlika. V. TRANSPORTNO GRADBENO PODJETJE METLIKA — na višjih in visokih šolah gradbena fakulteta 2 štipendiji — (grad. inž. II. in I. stopnje) na pravni fakulteti 1 štipendijo na ekonomski fakulteti (komercialna smer) 1 štipendijo na višji teh. varnostni šoli 1 štipendijo — na srednjih šolah ekonomska srednja šola 1 štipendijo — na strokovnih šolah vodovodni monter 1 štipendijo zidar 15 štipendij železokrivci 1 štipendijo tesar - 3 štipendije avtoličar 1 štipendijo mizar 1 štipendijo kamnosek 1 štipendijo avtomehanik • 4 štipendije Kandidati naj vložijo prošnje na obrazcu DZ 1,65 v 15 dneh po razpisu na Transportno gradbeno podjetje Metlika. VPIS V SOLO! CENTER SREDNJIH ŠOL ČRNOMELJ razpisuje vpis v šolsko leto 1975/76, in sicer: 1. V I. RAZRED GIMNAZIJE SPLOŠNE SMERI - 30 učencev 2. VI. RAZRED GIMNAZIJE PEDAGOŠKE SMERI - 30 učencev 3. V I. RAZRED POKLICNE KOVINARSKE ŠOLE - 60 učencev , 4. V I. RAZRED SREDNJE EKONOMSKE ŠOLE - dislocirani oddelek EAŠC Novo mesto v Črnomlju — 30 učencev Pogoji za vpis so: 1. uspešno končana osnovna šola 2. pozitivna ocena iz tujega jezika (za poklicno šolo ni obvezno) 3. starost do 18 let Opomba: V oddelek gimnazije pedagoške smeri se vpišejo učend, ki bodo po dveh letih nadaljevali šolanje v pedagoškem centru v Novem mestu za učitelje razrednega pouka, predmetnega učitelja ali vzgojiteljice v vzgojnovarstvenih zavodih. Kandidati za vzgojiteljsko šolo morajo priložiti zdravniško spričevalo, da so telesno in duševno popolnoma zdravi, naknadno pa bo preizkus posluha in petja., Kandidati naj oddajo do 26. 6. 1975 prijavo za vpis, kolko-vano z 2 din, priložijo originalno spričevalo o končani osnovni šoli, izpisek iz rojstne matične knjige in zdravniško spričevalo (za vzgojiteljice) ter dopisnico z naslovom. Prijave prejema od 7. — 10. ure tajništvo gimnazije v Župančičevi ulici, od 10. — 12. ure pa tajništvo Poklicne kovinarske šole za vse razpisane šole. PROSTO DELOVNO MESTO! Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela Novo mesto. Ulica talcev 3, RAZPISUJE prosto delovno mesto UČITELJA PREDMETOV LESARSKE STROKE za nedoločen čas. Zahteva se visoka izobrazba. Prošnje sprejemamo do 26. jiJ' jiijat.l. J POSEBNA OSNOVNA ŠOLA SEVNICA razpisuje prosto delovno mesto I ADMINISTRATORJA - BLAGAJNIKA za polovičen delovni čas, za nedoločen čas. Pogoj: srednja ekonomska šola ali administrativna šola. Prijave sprejema Posebna osnovna šola, Sevnica, 15 dni po objavi. Nastop službe po dogovoru. Obvestila o izbiri kandidatov bo šola poslala vsem prijavlje' nim v sedmih dneh po izbiri kandidata. GIMNAZIJA NOVO MESTO Cesta herojev 5 NOVO MESTO bo v šolskem letu 1975/76 sprejela v 1. RAZRED SPLOŠNE SMERI 60 UČENCEV, vi. RAZRED USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA ZA PEDAGOŠKE POKLICE (UČITELJE IN VZGOJITELJICE) - 60 učencev v Novem mestu in - 30 učencev v Trebnjem POGOJI ZA VPIS: Prijavijo se lahko učenci, ki so osnovno šolo končali vsaj z dobrim uspehom, se učili angleškega ali nemškega jezika i/’ niso starejši od 18 let. Kandidati(nje) za razredne učitelje in vzgojiteljice morajo imeti posluh za glasbo in petje, ker bodo tudi po prvih dveh letih šolanja imeli pouk iz teh dveh pred; metov. Prednost imajo učenci z boljšim uspehom. Drugi tuji jezik bo v enem oddelku vsake smeri francoski/'' drugem oddelku in oddelku v Trebnjem pa ruski. Izbor drugega jezika bo upoštevan v okviru navedenih možnosti ing^ je treba navesti v prijavi. Kandidati naj oddajo do 20. 6. 1975 prijavo za vpis, kolko* vano z 2,00 din, priložijo originalno šolsko spričevalo o kof)' čani osnovni šoli, izpisek iz rojstne matične knjige, dopisnico z naslovom, kandidati za pedagoške poklice pa tudi zdraV:; niško spričevalo. Nepopolne prijave ne bodo upoštevane. O sprejemu bodo učenci obveščeni od 25. do 30. 6. 1975. Učenci, ki nimajo stanovanja v Novem mestu, lahko istočasno s posebno prošnjo zaprosijo za sprejem v Dom Majde Šilc, Novo mesto, Kristanova 60. S tem dopolnjujemo razpis, objavljen v Dolenjskem listu 5- 6. 1975. Oddelek v Trebnjem bo odprt, če bodo izpolnjeni vsi potrebni pofl®' ji; v nasprotnem primeru bo v Novem mestu. / ŠTIPENDIJE „RIKO" - ribniška kovinska industrija, Ribnica na Dolenjskem razpisuje za šolsko leto 1975/76 naslednje štipendije- - NA SREDNJI EKONOMSKI ŠOLI 1 štipendiji’ - NA SREDNJI VARILSKI ŠOLI 1 štipendij® - NA SREDNJI TEHNIŠKI ŠOLI 2 štipendij! - NA FAKULTETI ZA STROJNIŠTVO 2 štipendU' Prošnjo za štipendijo na obrazcu DZS 1,65, potrdilo o moženjskem stanju in fotokopijo spričevala zadnje šole prosilci vložijo najpozneje do 30. junija 1975 na naslov: KO" Ribnica, kadrovska služba, 61310 Ribnica na Dolef^l skem. VPIS v SOLO! ŠOLSKI CENTER ZA KOVINARSKO STROKO , NOVO MESTO RAZPISUJE vpis v prvi razred POKLICNE KOVINARSKE IN POKLICNE AVTOM^' HANIŠKEŠOLE 1 oO Kandidati morajo predložiti prijavo na obrazcu DZS 1»^ Prijavi morajo priložiti: — spričevalo o uspešno opravljenem 8. razredu osno š(Dle, — učno pogodbo, — izpisek iz rojstne matične knjige. Rok za prijavo je 15. julij 1975. Učenci, ki v Novem mestu nimajo možnosti stanovanja« hko zaprosijo za sprejem v Dijaški dom Majde Šilc v N®/® mestu, Kristanova ulica št. 60. Vpisovanje v do.n je časno kot v šolo. „ ^ Ravnateljsttfj vpe DOLENJSKI LIST Kolo pred koncem Inles že prvak Ali bosta ekipi Brežic in Lisce izpadli? V DRL vodi Črnomelj ^janje je v Brežicah vse bolj priljubljen šport, zlasti med dekleti ženami. V dolenjski kegljal ligi se je vrsta Brežic izkazala z tlačenimi igrami, in kot kaže, bodo Brežičanke do konca prven-va dosegle še dobre rezultate. (Foto: M. Jaranovič) Ribničani so v Maribofu zmagali in kolo pred konccm osvojili prvo mesto, ki jih bo pripeljalo v drugo zvezno rokometno ligo. Sevničani so doma premagali dobre Seširjcve igralce, igralke Lisce so brez težav odpravile" ekipo Borca, Brežičanke pa so v Beltincih zamudile lepo priložnost nabrati si nove točke. SEVNICA-SESIR 31:29 Seširjevi rokometaši so se v Scvni-ci izkazali z izredno hitro in učinkovito igro. Takoj v začetku tekme so dosegli tri zadetke in vodili do 25. minute prvega polčasa. Tik pred koncem polčasa so domači rokometaši najprej izenačili in nato s hitrimi protinapadi tudi povedli. V nadaljevanju prvenstvene tekme so nato Sevničani povedli že za štiri zadetke, tri minute pred koncem pa so gostje znižali na 30:29. Po lepem Bizjakovem zadetku se je okoli 400 gledalcev oddahnilo, kajti tekma je bila s tem zadetkom dobljena. Novomešcani v zveznem finalu V Beogradu bodo nastopili Šimunič, Keržan in člani obeh štafet bi v Celju na pokalnem atletskem finalnem prvenstvu -hV M **ovomeški atleti, ki so imeli pravico nastopa,“ ugotav-]?a'^ mestu, „bi obe ekipi zasedli mesto atlpti je, da novomeški Škem r^i ^ "ikoli prej v republi-pravv toliko točk kot zeli finalu. Moški so zav- mest?. A,"? ^^0- dekleta pa sedmo dobH,;- so se izkazaU z kar ?tir- doseženi pa so bili je novi novome So prvenstva za posamezni-IUri( p^J°olje kegljali Bratož, Vesel, o druo ’ Zabukovec in Kuzmin. 5ji: 1 kolu je vrstni red nasled- iM 1706 (Želežničar), 2. Mcf ‘670 (Krka), 3. Goleš 1658 Prcdovič 1656, 5. Ha) 6. Krušič 1645 (vsi '*'l5 dnjc kolo bo odigrano 14. •Junija na Čatežu. B. D. ŠPORTNI KOMENTAR Na zboru za ali proti Napovedi Dolenjskega lista so se uresničile: v Ajdovščini so morali Metličani priznati premoč domačih košaricaijev, v Ljubljani pa so Novoteksovi igralci po podalj^u zmagali in osvojili tretji par prvenstvenih točk. Košarkaiji Kočevja so v Ljubljani močno izgu- bili, v dolenjski ligi pa je bilo najbolj zanimivo v Novem mestu in Dragatušu. Ločani so brez težav premagali Žužemberčane, Mirna pa je v Dragatušu po izenačeni tekmi zmagala. povsem popustili. I^ali so preveč hitro in v želji, da bi dosegli zadetke, izgubili vrsto nepotrebnih žog. Popustili so zlasti v zadnjih sedmih minutah, ko so dosegli vsega sedem zadetkov. Beti: Jankovič 7, Vergot 1, Lalič FRUCTAL - BETI 87:77 (36:35) V prvem polčasu so. Metličani dokaj dobro igrali, v drugem pa so 17, Švinger Medek 31. 13, Jezerinac 8 in Tretje leto poteka, odkar se je v AMD Ribnica začel' razvijati avtomobilski tekmovalni šport, in v tem času so Ribničani dosegli kar precej uspehov. Resda v tem športu ne moremo govoriti o množičnosti, zato je razumljivo, da nekateri člani AMD - vseh je več kot 800 -irdijo, da tekmovalni šport ni nič drugega kot brezkoristno trošenje klubskega de^ nar ja. Tako eni tekmovanja navdušeno podpirajo in pri tem tvegajo razen avtomobila tudi življenje, drugi pa trdijo, da je njihovo početje izživljanje! Bližajoči se občni zbor društva se bo moral tako enkrat za vselej opredeliti: ali za ,,zapravljanje“ denarja ali za šport, ki se je šele začel razvijati in je v republi- škem merilu med klubi že na drugem mestu. Res je tudi, da matično društvo ne, zmore vseh stroškov zahtevnih in napornih tekmovanj. Zato je prav, da se problemu „avtomobilistov" izreče tudi družbenopolitična skupnost. Ce ^ svojem kraju ne želi imeti športnikov, ki z uspehom nastopajo v državnem in meddržavnem merilpi, mora odločno reči ne. Ce je za ta, pri nas dokaj neznani šport, potem bo morala skupaj s tekmovalci in društvom najti možnost financiranja. Pomoč delovnih organizacij je zaenkrat premajhna, doslej pa so ribniškim tekmovalcem pomagali le RIKO Ribnica, Saturnus (Ljubljana) in Tigar iz Pirota. Na sliki: Renault, ki ga vozita Kajtna in Škulj, znana ribniška voznika rallyja ■•■••••••eeeeeeBeeB Beeeeeeeeeeeeeeeeeeeee« TRNOVO - NOVOTEKS 81:87(74:74,39:38) Ljubljančani so ostali dobre novomeške „stranke", čeprav so ob pomoči sodnikov in zapisnikarske mize v soboto skoraj slavili. Neverjetno je, da so Novoteksovi igralci sekundo pred koncem dosegli koš in ' zmago: sodnika sta koš najprej priznala, potem pa razveUavila, čeprav je bil povsem pravilen! Na srečo to Novoteksovih igralcev ni zmedlo in so v podaljšku zanesljivo zmagali. Novoteks: Bajt 15, Cukut 6, Ž. Kovačevič 12, Kopač 5, S. Kovačevič 16, Ivančič 24, P. Seničar 5, ■ Plantan 4. S. NASELJE -- KOČEVJE 108:55 Kočevaqi so tokrat gostovali v Ljubljani in prvenstveno tekmo II. repubhške lige-center katastrofahio izgubili. Ves čas so slabo igrali in dopuščali domačim košarkarjem, da so s hitrimi protinapadi napolnili njihov koš. Pri gostih je dobro zaigral le Roman Papež. Z. F. DERBI ZA LOKO 74 V sedmem kolu dolenjske košarkarske lige je v derbiju kola in eni izmed odločilnih tekem za razvrstitev na vrhu lestvice Loka 74 na domačem igrišču po odlični igri nepričakovano visoko premagala Žužemberk. Tekmovalna komisija je tudi registrirala tekmo šestega kola Metlika:Loka 74 z doseženim rezultatom, kaznovala zapisnikarsko mizo, sodniku Kamnikarju izrekla opomin, Metličana Predoviča pa kaznovala s prepovedjo igranja na treh tekmah. Rezultati v šestem kolu: Semič -Mirna peč 104:52, Loka 74 -Žužemberk 90:,64, Dragatuš -Mirna 87:88, Straža - Metlika 47:83, Podbočje - Šentjernej 20:0, prost je bil Bršlin. Vrstni red: Loka 74, Podbočje in Bršlin po 10 točk iz šestih tekem, Žužemberk 10 točk iz sedmih tekem, Metlika 8, Mirna in Semič po 6, Dr^atuš in Straža po 4, Mirna peč 2 in Šentjernej brez točke. KOČEVJE -BELA KRAJJNA3:3 V prvenstveni tekmi ljubljanske jodzvezne nogometne fige so v Kočevju nastopili najboljši igralci v ligi, nogometaši Bele krajine. V tipično prvenstveni tekmi so nggo-metaši obeh ekip dosegli kar šest zadetkov. Gole so dosegli: za Belo krajino Grgoraš (2) in T. VVeiss, za Kočevje pa Kovač, Kopač in Dobrič. NOVO MESTO - V prvenstveni tekmi mladinske košarkarske lige so se Novomeščani pomerili z vrstniki Ilirije in jih v lepi tekmi premagali s 50:71. Pri Novomeščanih seje izkazala prva peterka, v obrambi pa je tokrat dobro igral Krašovec. (D. P.) TREBNJE - Na kegljišču v Trebnjem so prejšnji teden odigrale prvo kolo dolenjskega kegljašk^a prvenstva za posameznike tudi ženske. Trenutni vrstni red: 1. Rozenberger 412, 2. Tratar 404, 3. Barič (vse Krka) 394, 4. Veble (Merkator) 389, 5. Turšič (Brežice) 387, 6. Žagar (Krka) 387 idr. (B. D.) KRSKO - V počastitev krškega občin^ega praznika so kegljali delavci v Krškem pripravili turnir. Vrstni red: 1. Trebrue 838, 2. Sevnica 828, 3. JLA 828, 4. Krško 825, 5. Novo mesto 817, 6. Brežice 730. Posamezniki: 1. Busar (Sevnica) 113, 2. Maraš (Trebnje) 107, 3. KuOTin (JLA) 99 idr. (M. J.) KAJ, KJE, KDO? V 9. kolu SKL 1 A se bodo Novomeščani pred domačimi gledalci pomerili s kandidati za naslov spomladan^ega prvaka z mariborskim Branflcom. Nedvomno je, da čaka Novotekso-ve košarkarje težko delo. V Metliko pride v letošnjem prvenstvu naj slabša ekipa - vrsta Vrhnike. Prav gotovo je to za trenerja Bassiria lepa priložnost, da ponovno preizkusi vse svoje močL V slovenski rokometni ligi je več ali i.janj že vse znano. Ribničani bodo imeli doma s Poletom tegi trening, Sevničani pa gredo na vroče igrišče k Jadranu. Veliko bolj bo zanimivo pri dekletih: Liščanke gredo k drugouvrščeni Izoli, Brežičanke pa bodo doma igrale s Slovanovimi igralkami. Če,bosta obe ekipi izgubili, se jim obeta izpad. V II. republiški odbojkarski ligi bodo v Žužemberku nastopili Trebanjci, v Mokronogu pa se ■ gledalcem obeta zanimiva tekma med domačimi igralci in gubljan^imi študenti. Sava in Črnomelj Črnomaljska ribiška družina je priredila v nedeljo, 8. junga, na Lahinji prvo republiško in prvo pionirsko tekmovanje sveta Zveze ribiških družin Novo mesto v odk)vu rib s plovcem. Tekmovanja se je udeležilo 10 ekip iz Sk)venqe, organizacija pa je bila po' izjavi delegata RZS odlična. Rezultati republišk^ prvenstva - ekipno: 1. Sava (LjubUana) 3.116 točk, 2. Črnomelj 1871, 3. Novo mesto 1618; posamezniki: 1. Boštjan- Langus (Sava, LjubMana) 1.331 točk, 2. Andrej Papež (Črnomelj) 1.100, 3. Aleš Lai^us (Sava, Lj ubrana) 1.087. Prvenstvo Dolenjske - ekipe: 1, Crnome^ II. 1.871 točk, 2. Novo mesto 1.618, 3. Črnomelj I. 1.493; posamezniki: 1. Andrej Papež (ČrnomeM) 1.100 točk, 2, Gorazd Bratož (Novo mesto) 1.036, 3. Igor Žabkar (Kostanjevica) 796. Zmagovalne ekipe so prejele pokale, posameznici pa d^k>me, plakete in praktična darila. Te dni je v teku dolenjsko kegljajo prvenstvo za članice. V li^ nastopajo vrste Trebnjega, Novega mesta, Krke, Brežic, Pioniijain Krškega. Na sliki so Pionirjeve kegljalke, ki so se do sedaj izkazale z dobro igro. I* belinka tovarna kemičnih izdelkov 61001 Ljubljana poštni predal 5-1 telefon h. c. 061/314 177 telex 31 260 yu bel SAMDOLINPX«5 uživa mednarodni sloves odlikuje ga bogata tradicija in novi tehnični dosežki najbolj iskano sredstvo za dolgoletno zaščito lesa • uničuje plesen in zajedalce ter je odporen proti vremenskim vplivom služi za osnovni ter končni premaz in je izdelan v 13 barvah ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN NAVODILA ZA UPORA- J SCHIEDEL — YU — Kamin, dimnik št. 1 v Evropi proizvaja in dobavlja GRADNJA ŽALEC »€il«fsifi Mis'i 20 MP J Ponosni Novomeščani ZARADI SVOJE slikovitosti, barvitosti, geografske valovi-tosti ter zaradi arhitektonsko posebej poudarjenega obeležja srednjeveškega mesteca, predvsem pa zaradi prekrasne okolice je Novo mesto že dolgo časa privlačna turistična točka. Novomeščani! Zavedajmo se tega in skrbimo, da bodo naše hiše,dvorišča in vrtovi odraz naše kulture. Ne pustimo, da bi naši domovi dajali videz malomarnosti. Skrbimo, da bodo ulice čiste in snažne. Bodimo ponosni, da smo Novomeščani. MED NAŠIMI najmlajšimi je še vedno razpasena grda navada, da se.zelo radi obe^jo na vozove in druga vozila, pri tem pa se ne zavedajo, kolikšni nevarnosti se izpostavljajo. Menimo, da so krivi predvsem starši, ki otrokom ne povedo dovolj prepričljivo, kako nevarno je tako početje. LETOŠNJA POMLAD je bolj hladna in so se vsi posevki trave in detelje počasi razvijali. Navzlic temu pa so sc v zadnjih toplih dneh in primernih padavinah zelo opomogli in dohiteli zamujeni čas. Če gledamo po poljih, vidimo, da trave delajo lepo latje, detelja pa glavice in v kratkem bodo v polnem cvetju. Posebno lepi so travniki, ki sojih gnojili z gnojnico, Tomaževo žlindro in kalijevo soljo. DRUŠTVO PRIJATELJEV mladine v Šentjerneju sije postavilo nalogo, da ustanovi prepotrebno šolsko kuhinjo. Ker lastnih sredstev nima, bo priredilo tombolo. Za malenkostni znesek 50 din bodo lahko srečni dobitniki dobili samsko spalnico, kolo, radio, divan, brzoparilnik, zapestno uro, prašiča, škropilnico, okopalnik in še mnoge druge dragpcene dobitke. Pozdravljamo ta korak in želimo, da bi ljudje, prijatelji mladine, pridno segali po tombolskih kartah in tako podprli človekoljubni namen. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 10.6. 1955) nmnmm KOLIKO JE BOGATIH? - Britansko finančno ministrstvo jc objavilo statistične podatke o tem, kako je bilo lani razdeljeno t.i. nacionalno bogastvo. Iz podatkov je razvidno, da je 5 odst. Britancev posedovak) kar več kot 50 odst., en sam odstotek ljudi pa celo 25 odst. tega bogastva. Tako stanje britanski časopisi imenujejo škandalozno, kajti docela očitno je, da je zaradi teh bogatašev veliko Britancev tudi - lačnih! „NASELJENA" USTA - Naša usta niso pusta votlina, v kateri osamljeno rastejo zobje. Francoski znanstveniki so ugotovili, da v miligramu zobne sklenine živi nič več in nič manj kot - 400 milijonov bakterij! Za uničevanje take množice ustnih ,,prebivalcev", ki so vse prej kot dobrodošli, bi Francozi morali na leto porabiti okoli 150 milijonov zobnih ščetk. Porabijo pa jih le 20 milijonov, zato se ni čuditi, da so čakalnice pri zobozdravnikih zmeraj tako polne. Pa ne samo v Franciji! ODKRITJE ZA DAVKARIJO -Vohunjenje iz zraka je staro toliko kot letenje po ;^raku. V svojevrsten namen se gaje tokrat poslužila ne\v-yorška mestna uprava. S preletavanjem mesta so „davčni" piloti odkrili 200.000 hišnih plavalnih bazenov, ki jih lastniki niso imeli prijavljenih. Ker je za take bazene treba plačati davek, so zdaj na pristojnem mestu - prijavili lastnike! Zakaj, uganite sami! NENAVADNO TEKlVIOVANJIv - Ne samo v Novem mestu, tudi v Londonu imajo prometne gneče, zato so tamkaj pripravili nenavadno tekmovanje. Ob največji gneči so morali tekmovalci z različnimi prevoznimi sredstvi prevoziti enako razdaljo. Prvi je prišel na cilj mopedist, drugi taksist, tretji je bil voznik v rolls-roycu, četrti pa - konjenik! Peto mesto je zasedel uporabnik podzemne železnice, šesto pa potnik v avtobusu. Pešec ni sodeloval; ni znano, ali zato, ker seje bal biti zadnji ali pa celo - prvi! ,P01V1EMBEN IZUM“! Kanadčan Douglas Medley je prijavil svoj najnovejši „izum“ - samodejno stranišče za mačke! Podrobnosti „izuma“ niso znane, ve se samo za „izumiteljevo" izjavo, ki je naslednja: „Menim, da ni prav, da se morajo mačke vzdrževati opravljanja naravnih potreb tako dolgo, dokler jim lastniki milostno ne izvolijo odpreti vrat na vrt ali cesto!" Zdi sc nam, da taista usoda tepe tudi p^, zato lahko v najkrajšem času pričakujemo tudi Medleyevo - samodejno stranišče za pse! NOV SVETOVNI REKORD -Na nedavnem svetovnem prvenstvu v goltanju živih jegulj v britanskem mestu l'ranpton-on-Severn je žc tretjič zapored zmagal Anglež Les Coole. Coole je hkrati popravil tudi lastni svetovni rekord, ki ga jc postavil lani. Tokrat je v 44 sekundah pogoltnil - 1300 majhnih jegylj, živih kajpak! To je bilo Coolovo zadnje tekmovanje, kajti drugo leto ga bo nadottiestil sin, ki ne zaostaja dosti za njim, še posebno pa ne po po slavnosti; visok je 199 centimetrov in težak 127 kilogramov! Mej vse ljudi enako (Glavna vsebina) socijalnega vprašanja, krog katerega se vse vrti je: kako vravnati razmerje med bogatinom in revežem. Najhujše so X stvari lotili socijalni demokratje, češ: razdelimo mej vse ljudi premoženje jednako, pa ne bo več revežev, ne bogatinov. Kako abotno je to, sprevidi tudi priprost človek na prvi pogled. Naj se tudi danes razdeli vse premoženje mej vse ljudi, jutri bo že eden bogatejši od drugih, ker je varčnejši, pridnejši, umnejši. In kdo bi potem sploh' še hotel delati, kdo ubogati, če izgine razloček mej stanovi? (Zadnji s ^ j m) v C rnomlju je bil veliko slabši, kakor oni na veliki torek. Prignali so sicer veliko živine, vendar je bilo malo lepe videti. Najboljša kupčija je bila z malimi kravami. Tudi prašičev so dokaj prignali. Na sejm sta bila postavljena tudi dva osla in zloglasni občinski bik, kterega bi rada občina prodala. Cenjen je bil na 90 goldinarjev. Pa ljudje so ga le gledali. Ker ni hotel nobeden toliko zanj obljubiti, so ga morali nazaj odpeljati. (Svarilo.) Pozor, varujte se! Da ne boste opeharjeni pri nakupu sladne kave. Dobička-željni ljudje še vedno ponarejajo Kathreinerjevo kavo, zato ne jemljite drugih ko bele izvirne zavoje z napisom Kathreiner-Kneippova sladna kava. Je edina zdrava in okusna primes k bobovi kavi, natorni pridelek v celih zrnih; vsaka Škodljiva primes je izključena, (Soprogo išče!) 39 let star, tudi iz podkovstva izprašan kovač in hišni posestnik, vdovec, oče štirih otrok, kterih najstarejši je 4 leta star, v prijaznem kraju na Dolenjskem, želi stopiti v zakon s 24 do 30 let starim dekldtom ali udovo brez otrok, katera je vajena kuhati in druga domača dela opravljati ter da ima nekaj premoženja in tudi ako je brez premoženja. Ponudbe naj se pošiljajo pod naslovom: „Resni-ca“. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. junija 1895) MEDICINA Rak pri otrocih Obolijo lahko že v materinem telesu Staro miljenje, da je rak bolezen^mo starejših ljudi, že dolgo ne drži več. Zdravniki po vsem svetu ugotavljajo, da ta zio^aaBH bolezen napada tudi otroke. Še več: odkrivajo primere, ko je otrok zbolel za rakom, še preden se je rodil, čeprav je bila mati zdra^kot dren. V zadnjem času je rak postal pri otrocih še pogostejS: zdaj je že na drugem mestu med vzroki smrti otrok. Na 100 umrlih malčkov jih po statistiki 10 umre zaradi, raka. Vendar je ob vsem tem ugotovljeno tudi, da so otroci mnogo bolj trdoživi. Imajo veliko več možnosti, da ozdravijo, kot je imajo odrasli, saj zdravniki ozdravijo 60 odstotkov malih bolnikov, ki jih je napadla bolezen sodobnega človeka. Najpogostejša oblika raka pri otrocih je le>kemija; za njo zboli okoli 30 odstotkov. Ostali odstotki 'gredo na račun očesnih tumoijev, tumoijev na možganih, na ledvici in na drugih organih. Zdravniki opozarjajo starše, naj se torej znebijo stare misli, da je otrok varen pred rakom. Takoj ko opazijo kakršnokoli nenavadno iz-rastlino ali druge znake bolezni (glavobd, jutranje bruhanje, krvav seč, znatno raz-Sijena zenica), naj otroka peljejo na temeljit pregled, saj so omenjeni pojavi prav lahko znaki, da se je na malo telo spravil rak. Pred raziskovalno medicino ostaja seveda nerešeno vprašanje: zakaj napada rak tudi otroke? nitf« n S takim preprostim kamnitim mlinskim kamnom so pred stoletjem mleli zlatonosno rudo pod Jastrebcem. Po sledeh zlate legende V Srbiji nova nahajališ' ča zlata v planini Jastrebac so pred stoletji blodili iskalci zakladov. Hodili so po sledeh starih rimskih rudnikov zlata. Koliko sreče in kolikšne vrednosti so našli, ni znano. Jastrebac je skoraj celo stoletje sameval kot neplodna planina, samo pripovedi o bogastvu v njegovem osrčju so krožile med prebivalstvom. Toda tudi to je bilo dovolj, da so se gorskega masiva lotili . strokovnj^ iz „Feldspata“ in geologi. Sprva so iskali samo zlato, o katerem je ljudsko izročilo imelo tudi največ povedati, v potokih, ki teko s planine, so našli precejšen odstotek zlatih naplavin, poleg tega pa sloje kvarca, pirita in ostalih mineralov, ki so dokaj zanesljivi pričevalci, da se'blizu njih nahaja zlato. Dosedanje raziskave so pokazale, da vesti niso izmišljene. Planina, skriva v svojem naročju veliko zlata. A ne samo to: v nji so skrita bogastva tistih rudnin, ki nekdaj niso pomenila veliko, a jih današnja tehnologija ceni skorajda bolj kot zlato: berilij, titan, baker. Strokovnjake zanimajo predvsem zaloge berilija. Lastnosti berilija so takšne, da ga uvrščajo med najbolj obetajoče kovine: zaradi čistoče in majhne specifične teže je zelo cenjen v letalski industriji, pomemben pa'je tudi za izdelavo rentgenskih cevi in za nuklearne reaktorje. Poleg tega so minerali berilija zelo cenjeni med draguljarji. Poznamo jih pod zvenečimi imeni: smaragd, heliodor in akvamarin. Od Jastrebaca torej mnogo pričakujejo. Babji Ion Stara pripovedka nas uči, da so se pri zidanju visokega stolpa v Babilonu delavcem in zidarjem zavozlali jeziki. Stolpa niso dokončali in tak je menda še danes, kaj vem. jaz ga nisem šel gledat. Ako hodiš veliko po svetu, vsak suče jezik po svoje, da ga ni mogoče razumeti. Temu se ne čudim. Največkrat ni treba iti daleč, pa lahko slišimo, kako se hudobni jeziki med sabo vozlajo in krešejo. Lani ob takem času - bilo je bolj vroče kot zdaj - je v Tožbanji vasi Rutarjev Lojz popravljal leseno ograjo. Star je že, saj ima že šest križev za sabo, pa suh in žilav. (Cajpak njegovo početje ni bilo prav sosedu, pa je naravnost predenj napeljal smrdljive gnojnice. „I, kaj pa delaš? “ se je čudil Lojz," Menda mi ne misliš zavdati, ko si v taki vročini navozil ta smrad meni pod nos? “ Sosed, jako močan in plešast mož, ga je oponašal: „I, kaj? Ti delaš tisto, kar je te- V________________________________ bi všeč, jaz pa to, kar se meni zljubi. “ Lojz mu je dopovedoval: „To ograjo moram popraviti, da ne bodo kokoši hodile razkopavat gredice in uničevat zelenjavo. “ Sosedu je bilo preveč: „Kaj? Ti, reva ušiva, jetična! Dokaži, da so bile moje kure na tvojem ali pa prekliči! V časopisu boš preklical, da veš “ „E, so-sed, ne privoščim ti tega veselja, da bi se ti od sreče še bolj svetil tisti mesec na glavi, “ mu je oponesel Lojz. „Se norčeval se boš iz mene? Tožit te grem za tisti mesec," je grozil sosed. ,Jaz pa tebe za ušivo jetiko, " mu je vrnil Lojz. Tožila sta se, Celo leto so se vlekle pravde in žalitva kot kuiia čreva, plačevala najdražje jezične dohtarje, vendar sta se razšla brez uspeha. Zavoljo vsega tega, pravim, je vsako plačilo za hude in obrekljive jezike babi Ion. MARTIN KRPAN Vrv ni nor je Izzivalec višin se nel ji smrti v zraku Rešitev prejšnje križanke ^ •1 .u.. ... -r.*' K A N T s A M 1 mm mt 0 P A 1 L A 1 K mm B 0 N A P A R T e 1 T' 0 A v A n.. .M >P L (l s & < u T A 2} R A K r s T 0 Bi. Pl' R L T A S SSj A 7 1 0 MUH 1 K. T h 1 N & R A R 0 G .... X A 0 & & M w s H f R 0 V A € C ot. p L A T 0 K A R. A T p 0 N V (Ne)resnice z napako i.Jetika je opazila vse, celo igralk0 ^tremo) ene 8lavnih 80 izvozili za več ftontin^ ^°^ev kontinentov la U nCjreči Je Priznal, da je bi-a droga (proga). oJf^3 ene8a tesla (vesla) je °snierec stala zmage. Nabral. J. JUST Graditelji visokih avuJ stavb lahko dvomijo a]1 zgradba stala, ne morejo dvomiti o tem, da bo leP‘ dne prišel Philippe Petit inr pel vrv med obema nebotic koma in se sprehodil nad vi glavim prepadom. Petit, ni Francoz, je namreč sveto' znan vrvohodec na velikih v nah. Po vrvi je začel hoditi že, je imel 10 let. Pravi, da ne ^ pogledati dveh visokih točK> da bi ga prijela želja spreho0 se med njima. In tako je zaC| hojo med dvema drevesorna, daljeval s tveganjem življe med visokimi mestnimi hisa ter nazadnje vrgel oko na stolpa Notredamske cerkve Parizu. Skrivoma je s pom°c ki ponoči napel vrv in zju pred preplašenimi Parižani12 del nekaj drznih točk 69 trov nad cesto. Nekega dne je v reviji za? dal znamenito naj višjo M stavbo na svetu: Svetovni t D L ^OLACUA ORGAN VIDA VRSTA FIŽOLA fDIBPRI BEOGRADU MODEL 100 SPtfTKAR vr T7 DL OPORNJA NASE ZNANO inOVlSCE 100 MISELNA IGRA OKSID BEBLER OCVIRK VASIA TANEK ZAŠČITNI SLOJ EKIEKTCN FILOZOF IGRALEC OČE ISKALNI PRIPO- MOČEK ARP HANS VRSTA AVTOMOIO SPORTA RAOON IZGRED GLAD POVRŠINA SPROŽITEV DROZJA DVOJICA ZuZELKA SOKRATOV TOŽILEC veZba GR. ^RKA D L M.IME KRiur Rjte ZNOJ STARA AZ. DRŽAVA RENU KING COLE SRBSKO M. IME MODERNO OROŽJE GIBANJE roZRAKU DL iJUDOVSKI KRAU ■ iH!8 O Robinsonu Crussfe Letala na otoku samotnega mornarja - Buldožerji rijejo cesto Zaradi nesoglasij s kapita- kto ”Strandling“ se Je !5ta 1704 na otok Mas d terra izkrcal angleški mor-“ar Alexandre Selkirk. Po °gih štirih letih samovania §a je našla ladja „Duke“ in Prepeljala v domovino. Dogo ek bi bil pozabljen, ko se ~ ne bi v knjigi ,Pot okoli, sveta od 1708 do 1711“ spomnil kapitan „Dukeja“ n a i ^°8ers- Ta zapis je navdahnil angleškega pisate-ja Daniela Defoeja in tako kni?! »-"l leta 1719 izšla knjiga „Žaljenje, čudne in m™lrllve dogodivščine mornarja Robinsona Cruso- Knjiga je izšla v domala vseh jezikih, otok Mas a Wood Petit na sprehodu med stojj ma Notredamske cerkve v zu. ^ vinski center na Manhattan^ Nevv Yorku. Žilica mu ni miru. Potoval je v Ameriko tiskal na vse kljuke, nekako niso dovolili, da z drznim sprehodom. V 'J' 411 metrov so napeli j®^ vrv in „nori“ Petit se j® tvegane poti. J Phillppe Petit je v tej vrt^ vi višini srečal najhujšeg^ vražnika vrvohodcev na ve*' višinah - veter. Med ohef^K botičnikoma namreč močno piha. Toda prav datna nevarnost ga je pritegnila Tierra, ki so ga preimenovali v Robinson Crusoe, pa je postal otok domišljije in sanj otrok vsega sveta. Dandanes otok ni več tako nedostopen in divji, kot je bil v Selkirko-vem času; toda kljub temu da na njem živi 651 ljudi, še ni povsem obljuden. Na osemdesetih kvadratnih kilometri^ se liadaljuje boj, ki ga je pred skoraj tristo leti začel Selkirk; boj človeka proti divji naravi. Otok, ki je na eni strani pust in neploden ter na drugi bogat z razkošno vegetacijo, se skuša braniti pred „napadalci" s starim vulkanskim površjem. Možnosti za kakršen koU večji razvoj ni, kljub temu pa sodobna mehanizacija razje- „Sele ko čutim, da je življenje samo v mojih sem srečen,“ pravi izziva*® šin. Zdaj se ozira za še vi^**^*S;j čkami. ^*vu. kjer si je nekdaj postavil barako Robinson Crusoe, utri 1* J ^ ncKuaj posiavu c pije dandanes sodobno življenje. da nekdaj domala neobljuden svet. Buldožerji se prebijajo skozi kamene planine, počasi, meter za metrom utirajo traso cesti, ki bo povezovala nasprotni si obali otoka. Že pred leti so na Robinsonu Crusoeju zgradili krajšo letalsko stezo; zato je na otoku tudi čedalje več turistov, ki bi radi podoživeli dogodivščine Samotarskega mornarja v naravnem okolju. Toda tega okolja tako rekoč ni več! Razen spominskega obe-leqa na mestu, kjer si je Selkirk uredil začaaio prebivališče j na otoku ni nič takega, kar bi kazalo, da bi bili tu ljudje potisnjeni na rob sveta. Sodobni zob časa grize naprej, ostajajo zgolj hotenja, da bi se to zavrlo in ohranilo tisto, kar je izpovedal Selkirk, ko se je vrnil v domovino: „Bil sem res srečen, ko sem živel na tebi. Mas a Tierra; toda odkar sem te zapustil, neprestano iščem. Ne morem najti sreče in bojim se, da je ne bom nikoli našel.“ Kljub težkemu življenju je bil Robinson Crusoe srečen, sreče pa otok dandanes ne nudi več. Le-ta ostaja v literaturi, v domišljiji in sanjah otrok. I Samo modna I beseda? I I I I I I I I I I I Zapor za onesnaževanje Onesnaženje okolja je postalo že kar modna beseda. Veliko se govori o tem sodobnem problemu, vsakdo ima veliko povedati o raznih rešitvah, a kljub vsemu se malokje kaj zgane. Vse kaže, kot da si človeštvo čisti vest že s samim blebetanjem, radikalnih posegov v uničujoče početje pa ne zmore. Morda nam vsem manjka temeljit premislek in spoznanje, da onesnaževanje okolja ni samosvoj pojav, neodvisen od našega načina življenja, ampak da je samo posledica povsem določenega ravnanja in početja. Pri nas smo vprašanje čistega in zdravega okolja zapisali v ustavi; naredili smo torej velik korak naprej. Toda resnica je tudi, da je ta korak samo načelen. Manjka mu tisto, kar vsako načelnost spravi v življenje -praksa. Morda zato ne bo odveč, ako pogledamo, kako drugje rešujejo podobna vprašanja. Poljaki se že dolgo otepajo z onesnaženim okoljem. Zato je bilo tudi pričakovati, da bodo temeljito posegli v vsako nadaljnje onesnaževanje. Njihova zakonodaja je potegnila naravnost drastično črto pod to početje. Ogrožanje naravnega človekovega okolja nikakor ni nedolžna stvar, vsaj kakor jo gleda poljski kazenski zakonik. Glavnega krivca čaka tudi do 10 let zapora. Posebno ministrstvo derbi za zdravo okolje, kontrolira 600 rek, ozračje in odplake mnogih poljskih mest. Vendar se vsa stvar rii končala samo z zakonom in besedami. Da gre zares, pričajo že izrečene kazni. Direktor neke tovarne je dobil leto in pol zapora, ker je dovolil, da so spustili večje količine fenola v reko Sano. Neka druga tovarna pa mora takoj vgraditi filtre v svoje dimnike, poleg tega pa še plačati 130 tisoč zlotov zaradi ogrožanja sosednjega naselja z dimom. Tako Poljaki! VETIMI KRAVAMI m % 16. Še hipec in na iz oči v oči — dva vladaij*'. , vladar. Še enkrat se je razlegel in pognal v hlače vsa srca kilonietf®| j. No, Paradižnikove^ ^ ^ Ni bil naš junak f *** safariju — da ne govorimo o jerebic, pa tudi merjascev. *^ej lovski karieri potožil olaog n ^P^vil s tira takle tigrček! Z oihalnik naravnost v zeleno Se hipec Žival pa ni čakala! Kot olimpijec, kot sam Miro Cerar, se je pognala na slona in pihnila svojo gnilo sapo lovcu naravnost v nos. „Moj si!‘* je siknil Paradižnik in sprožil. Da bi ga vr^! Ne poka ne dima in ne ogi^, pa tudi ne krogle ni bilo od nikoder. Kot da je okamnelo vse skupaj: tiger, lovec, pu^, predvsem pu^! Kaj se je zgodilo? Preveč smo se zazrli v lovca in njegov plen, dragi bralci. Nihče ni pogledal pod nebo, kjer so se ves čas grozeče kopičili oblaki. Pripravljalo ŠTIPENDIJE! se je monsunsko deže^ kaplje so že zaropota- le po džunp^. Da, tudi po flinti in smodniku so se pocedile tri w štirL Zato, vidite, je ostala pu^ gluha in mutasta v trenutku, ko bi morala izreči odločilno besedo. Še enkrat je pritisnil Paradižnik in Se enkrat ga je izdala prekleta pu^. „Adijo, mondo!** jo je Paradižnik zabrisal v grm in mirno, kot se junaku spiodobi, rekel Klari, svoji ženici: „Ne bo naju treba sežigati ob Gangesu! Pri drvih bomo ,inrišparali*.. „GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO razpisuje za šolsko leto 1975/76 naslednje štipendije; 2 ŠTIPENDIJI NA BIOTEHNIŠKI FAKULTETI, GOZDARSKI ODDELEK 1 ŠTIPENDIJO NA EKONOMSKI FAKULTETI,-1 ŠTIPENDIJO NA EKONOMSKI FAKULTETI, RAČUNALNIŠKA SMER 1 ŠTIPENDIJO NA ŠOLI ZA SOCIALNE DELAVCE 3 ŠTIPENDIJE NA GOZDARSKI TEHNIČNI ŠOLI V POSTOJNI 1 ŠTIPENDIJO NA GRADBENI TEHNIČNI SOLI, NIZKE GRADNJE 3 ŠTIPENDIJE NE EKONOMSKI SREDNJI ŠOLI 1 ŠTIPENDIJO NA UPRAVNO-ADMINISTRATIVNI ŠOLI Kandidati naj vložijo prošnje na obrazcu 1,65 (prošnje za štipendijo z življenjepisom, zadnjim šolskim spričevalom in priporočilom šole) v 20 dneh po objavi razpisa pri Gozdnem gospodarstvu, Novo mesto, Gubčeva 15." PROSTA DELOVNA MESTA! Komisija za razpis prostih delovnih mest pri TOZD Agroservis Brežice ' razpisuje prosti delovni mesti li. DIREKTORJA TOZD AGROSERVIS BREZICE s sedežem v Brežicah — NI REELEKCIJA! TEHNIČMEGA ADMINISTRATORJA Pogoji: Pod 1. višja izobrazba z vsaj dvema letoma prakse na vodilnem delovnem mestu ali srednja izobrazba z vsaj 5 leti prakse na vodilnem delovnem mestu. Pod 2. srednja tehniška šola strojne smeri. Rok za vlaganje prijav je 15 dni po dnevu razpisa. Vloge naslovite na Komisijo za razpis TOZD „Agroservis" Brežice. ^ ^ OBVESTILO! SKUPŠČINA OBČINE NOVO MESTO, oddelek za notranje zadeve obvešča občane, da bo v soboto, dne 14. junija 1975 ob 9. uri na dvorišču zgradbe občinske skupščine Novo mesto. Ljubljanska c. 2 JAVNA LICITACIJA IN PRODAJA NAJDENIH DVOKOLES, P0NY KOLES, MOPEDOV, PONY Z MOTORJEM, PNEUMATIKE Z OBROČI (KOLESA) ZA TOVORNJAKE IN ENOOSNA PRIKOLICA ZA OSEBNI AVTO. VPIS V SOLO! DELAVSKA UNIVERZA TREBNJE vpisuje za šolsko leto 1975/76 v naslednje oblike izobraževanja odraslih: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. I. LETNIK DOPISNE ESŠ; POGOJ USPEŠNO DOKONČANA OSNOVNA ŠOLA ALI POKLICNA ŠOLA DOPISNA DVELETNA ADMINISTRATIVNA ŠOLA; POGOJ DOKONČANA OSNOVNA ŠOLA DOPISNA 3 LETNA SREDNJA TEHNIČNA ŠOLA ZA STROJNE TEHNIKE; POGOJ USPEŠNO KONČANA POKLICNA ŠOLA KOVINSKE STROKE. 7. IN 8. RAZRED OSNOVME ŠOLE STROJEPISNI TEČAJ GOSPODINJSKO-KROJNI TEČAJ TEČAJ NEMŠKEGA JEZIKA Vpisujemo do 1. 7. 1975 vsak dan od 7. do 15. ure. PROSTA DELOVNA MESTA! Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve občinske skupščine Novo mesto RAZPISUJE naslednji vodilni delovni mesti: 1. prosto delovno mesto NAČELNIKA GEODETSKE UPRAVE NOVO MESTO. 2. prosto delovno mesto VODJE SKUPNIH SLUŽB V UPRAVI OBČINSKE SKUPŠČINE NOVO MESTO. POGOJI; Pod 1: visoka ali višja strokovna izobrazba geodetske smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali srednja strokovna izobrazba geodetske smeri in 8 let delovnih izkušenj. Pod 2: visoka šola upravne ali pravne smeri in 4 leta delovnih izkušenj ali višja upravna ali pravna šola ter 8 let delovnih izkušenj. Poleg navedenih pogojev se zahteva, da sta kandidata družbenopolitično razgledana in aktivna ter da imata ustrezne organizacijske sposobnosti. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in delovnih izkušnjah ter s kratkim življenjepisom je treba poslati v 15 dneh po objavi razpisa Komisiji za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve občinske skupščine Novo mesto. POTA IN STItf Dežurni poročajo PRI SKUBICU RAZGRAJAL - 3. junija so črnoim^ski miličniki iz znane Skubičeve gostilne odpeljali Vladimirja Slekovca iz Ulice Lojzeta Fabjana v Črnomlju. Že vinjen je prišel v lokal, tam pa razgrajal, raz-bgal stole in grozil s pretepom. Ni dal miru, dokler ga niso spravili na varno do iztreznitve, moral pa bo še pred sodnika za prekrške. Se vedno tatovi na delu - 4. junija dopokine je bilo vlomljeno v hišo Leopolda Selana na Cesti brigad v Nov.em mestu. Vlomilec je vdrl skozi garažno okno in v hiši prebrskal vse prostore. Iz dnevne sobe je odnesel tranzistor, iz omare pa še 800 din gotovine. PRED BLOKOM UKRADENO -Novomeščanu Zoranu Jenku je 4. junija dopokine nekdo odpeljal koto z motorjem, kije stato pred blokom v Naselju Majde Sile, Kolo je vredno 4.500 dinaijev. Ob kolo pony pa je bila ta dan tudi Maja Tovšak. Kolo je nekdo odpeljal, ko je bila popoldne v glasbeni šoli, kok) pa je pustila pred poslopjem. Kasneje ga je našla v Vrhovčevi ulici NEZNANEC V KLETI - Konec maja je nekdo vlomil v klet Ivana Somraka v Naselju Majde Sile. Izginil je kovček z električnim vrtalnim strojčkom pa še drugo orodje, vredno 1.300 dinaijev. NA DVORISCU NI VARNO -Martinu Sašku iz Dol. Suhadola je neki zmikavt v noči na 6. junij odpeljal kolo s pomožnim motoijem, ki ga je lastnik pustil na dvorišču domače hiše. Kolo je bilo vredno 6.000 dinaijev. SAMO ZA HIP ODSOTNA - 7. junija popoklne je Majda Krašovec iz Lamutove ulice v Novem mestu samo za nekaj minut zapustila nezaklenjeno stanovanje. Medtem je prišel nepovab^eni gost in ji ukradel denarnico s 1.400 dinarji. ŽABJA VAS: ZAVRLA NA MOKRI CESTI - 3. junija dopoldne je po Poti na Goijance od Žabje vasi Rroti Zagrebški cesti vozil z avtom lovomeščan Marjan Tomazin, malo pred križiščem pa mu je naproti pripekal avtomobilist Jože Bobnar iz Dolenjskih Toplic. Voznika sta pred srečanjem zavrla, na mokri cesti pa ju je zaneslo in sta trčila. Oba imata za 5.000 dinaijev škode. STOP ni več okrogel v petek, 6. junija, kmalu po 13. uri, je nenaden požar naglo zajel barako na gradbišču IMV vGotni vasi. Kljub temu, da so zaposl«ni skušali ogenj om^ti, je ta dodobra zajel barako še preden so prišli gasilci.Ostalo je pogorišče s precejšnjo Šcodo, vzrok požara pa še ni raziskan. (Foto: R. Bačer) MOTORIST HUDO RANJEN 8. junija popoklne se je zaradi prekratke varnostne razdalje pripetila huda prometna nesreča pri vasi Log med Krškim in Sevnico. Motorist Franc Blatnik iz Arta se je zaletel v pred njim vozeči osebni avto, ki ga je vozil Franc Žibert iz Brezovega. Pri trku se je.hudo poškodoval motorist, ki so ga odpeljali v bolnišnico, ranjen pa je bil tudi sopotnik na motorju Janko Možič z Loga. Če bi jo hotel, bi jo lahko Mihaelu Grgetiču sodišče verjame, da svoje snahe ni nameraval ubiti, ampak premlatiti Zaradi obtožbe poskusa uboja se je nedavno tega na okrožnem sodišču v Novem.mestu zagovarjal 74-letni Mihael Grgetič iz Rojc pri Jesenicah na Dolenjskem, ker se je svoje snahe lotil z železnim krepelom. Dve dekleti v kavbojkah in trije fantje v kavbojkah so šli pred dnevi zadnji v skupini izletnikov, ki so obiskali Novo mesto in si ogledovali zanimivosti. Pritegnil me je nehote \ijeti pogovor, ker so bili zelo glasni in veseli. ant, je bil štos,“ je reklo dekle dekletu, „na vlaku je bilo tako prerivanje, da si crkaval od smeha. Vesna je kar med vožnjo splezala skoz okno iz enega kupeja v drugega. Fant, je bila doDra!“ - Meni pa so oči obstale kot na pecljih, ko je Jaka mahnil Fifiia, potem so se začtli ravsati še drugi mulci. Vrata so sc odprla, ampak niso nehah. Iz našega klasa so bili boljši in sp one pikolinčke namahaU, da je bilo veselje. Se sreča, da so prfoksi čepeli skupaj v enem kupeju, sicer bi nas zezali do smrti... Tokrat me ni toliko zbodel žargon pogovora, ki je, žal, že kar značilen za tovrstne izletnike. Zamislila *sem sc nad tem, kako je dekle plezalo skoz okna med vožnjo in kako so se fantje prerivali pri odprtih vratih vagona. Najbrž bi njihove starše zazeblo, če bi videli ali slišali o njihovem početju. Neugnana mladost ne misli na nevarnost, vsekakor pa bi morali nanjo misliti tisti, ki so za otroke na izletih ali ekskurzijah odgovorni. Bržkone vedo, da so nekateri med njimi neugnani in sposobni vseh mogočih vragolij, zato bi morali biti nanje šc posebej pozorni. Gotovo je voditi ekskurzijo aii izlet tvegana stvar in ni niti najmanj prijetna za šolnike, toda njihove odgovornosti to ne zmanjšuje. Kdo bi bil kriv, če bi tisto deicle padlo pod vlak? Kar zdi se mi, da bi krivca težko našli. Ob'lem pa sem se spomnila še nedavnega primera, ko so v Šmarjeških Toplicah z miličniki iskali izginulega šolarja, starega 13 let, izkazalo pa sc je, dajo je otrok pobrisal po svoje - že na Čatežu! Odgovorni so ga pogrešali šele čez nekaj ur .. . RIA BACFR V zvezni in republiški ustavi je zapisano, da je človekova svoboda nedotakljiva in da se nikomur ne sme odvzeti prostost, razen v primerih in postopkih, ki jih določa zakon. Toda ustava' tudi uzakonja, da se sme oseba, za ikatero je dan utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, pripreti in obdržati v priporu, kadar je to neogibno potrebno za potek kazenskega postopka ali za varnost ^udi. Zakonik o kazenskem postopku in zakon o prekrških podrobneje urejata to kazensko pravno snov. Po zakoniku o kazenskem postopku se sme pripor odrediti samo, če je podan utemeljen da je kdo storil kaznivo dejanje in iz določenih razlogov. Ti priporni razlogi so: vznemirile občane ali bi jih lahko vznemirile, da je treba za neoviran kazenski postopek ali za varnost ljudi neogibno odrediti pripor. Pripor odredi s pismenim sklepom preiskovalni sodnik. V sklepu je opis kaznivega dganja. ftiprti ima pravico do pritožbe 'in pravira, da si lahko vzame zagovornika že pri prvem zaslišanju. Na to pravico ga mora preiskovalni sodnik posebej opozoriti. Trajanje pripora je omejeno. Po odločbi sodišča prve stopnje sme pripor trajati najdalj 3 mesece in samo vrhovno sodišče sme podaljšati pripor še za tri mesece. Vložitev obtožnice sicer 'podaljša pripor, vendar mora senat po uradni dolžnosti vsaka dva meseca preizkusiti, ali I odvzemu prostosti a) če gre za kaznivo dejanje, za katero je v zakonu predpisana smrtna kazen (hudi primeri uboja in ropa, nekatera kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo), b) če se storilec skriva aU če je nevarnost, da bo pobegnil, ah če ni mogoče ugotoviti njegove istovetnosti, c) če se je upravičena bojazen, da bo uničil sledove kaznivega dejanja ali oviral preiskavo, s tem da bo vplival na priče ali na udeležence ali prikrivalce, č) če sc je upravičeno bati, da bo ponovil kaznivo dejanje ali ga dokončal, ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi, d) če gre za tako kaznivo dejanje, za katero se sme po zakonu izreči kazen 10 let strogega zapora ali hujša kazen, a so posledice ali način storitve tako so šc dani razlogi za pripor. Izjemoma sme odrecfiti pripor pred začetkom preiskave tudi organ za notranje zadeve. Ta pripor sme trajati samo tri dni. Ce pooblaščeni organ za notranje zadeve priprtega ne izpusti po preteku treh dni, ga mora privesti preiskovalnemu sodniku; ta nato odloči, ali je pripor še potreben ali ne. Poleg pooblaščene uradne osebe smejo nekoga prijeti tudi občani. To tedaj, če je storilec zasačen pri kaznivem dejanju, katero se preganja po uradni dolžnosti, vendar morajo prijetega takoj izročiti preiskovalnemu sodniku ali organom za notranje zadeve, oziroma vsaj takoj obvestiti nekoga od teh organov. Posebno obliko zakonite omejitve prostosti ureja zakon o prekrških. Dokler ne izda spdnik za prekrške odločbe o prekršku, sme namreč obdolženega pridržati, vendar samo iz določenih razlogov, npr.: če ni mogoče ugotoviti, kdo je, ali če nima stalnega prebivali^a, upravičen pa je sum, da bo zbežal, oziroma se izognil odgovornosti z odhodom v tujino, aii je pridržanje potrebno, da se prepreči nadaljevanje prekrškov. Pridržanje sme trajati samo 24 ur. V tem času mora sodnik za prekrške zaslišati obdolženega, izdati odločbo o prekršku ali pa ga izpustiti. V praksi je največ primerov pridržanja vinjenih o/seb ki jih zalotijo pri prekršku. Ce je nevarnost, da bi te še vnaprej delale prekrške, se smejo take osebe pridržati, dokler se ne iztreznijo, vendar najdalj 12 ur. V čl. 150 kazenskega zakoni-' ka, ki ščiti z ustavo zagotovljeno osebno nedotakljivost, je zapisano, da stori kaznivo dejanje protipravnega odvzema prostosti, kdor koga protipravno zapre, ga ima :aprtega ali mu kako drugače vzame prostost, npr. šofer, ki sprejme avtostoparko, a noče ustaviti vozila, kadar ta zahteva. Ostrejša kazen je predpisana, če stori tako kaznivo dejanje uradna oseba s tem, da zlorabi svoj položaj ali svoje pravice. Zakon daje tistemu, ki nui je bila brez razloga vzeta prostost, pravico do povrnitve premoženjske in nepremoženjske škode. Ta • pravira gre tudi osebam, ki so bile sicer zakonito priprte ali na prestajanju kazni, a je bil kazenski postopek ustavljen ali pa so bile oproščene. Ne gre pa taka pravica obsojencu, če je s svojim krivim priznanjem povzročil svojo obsodbo. STEFAN SlMONClC Preužitkar Grgetič se s svojo snaho Ano ne razume že od takrat, ko je prišla k hiši. Prepiri so se še stopnjevali, odkar je posestvo izročil sinu in je postal preužitkar. Kar naprej jo je žalil kot Hrvatico, trdi, da mu kot bolniku ni dajala prave hrane, ona pa mu tudi ni ostajala dolžna. Večkrat je vanj celo pljuvala. To se je zgodilo tudi letos 14. februarja. To je Grgetiča tako- razburilo, da je v jezi spil pol deci žganja, potenf pa hotel s snaho obračunati. Sel je za njo v šupo, kjer je pripravljala steljo za živino, in jo nenadorna od zadaj napadel s 30 cm dolgim in 3 cm debelim krepelom. Večkrat jo je udaril in ji prizadejal poškodbe po glavi, obrazu in prstu, toda KOt je ugotovil zdravnik, so bile poškodbe le lažjega značaja. Takoj po dogodku, ko so Grgetiča priprli, je izjavljal, da ,Jo je hotel spraviti s sveta“, zdaj pa je trdil, da te^a namena ni imel, ampak da je nameraval z njo le obračunati. Glede prvotnih drugačnih izjav je na razpravi, ki ji je predsedoval Janez Kramarič, pov^al, daje bil tisti dan čuden, da ni vedel, kaj govori. Tudi psihiater je dal izvedensko mnenje, po katerem je Grgetič zaradi starostnih psihičnih sprememb bistveno zmanjšano prišteven. Ko je senat tehtal krivdo obtoženca, je* sprejel njegov zdajšnji zagovor, kajti če bi užaljeni Grgetič zares hotel snaho ubiti, bi ji zbh^a prizadejal z orodjem, kakršnega je imel v rokah, smrtne poškodbe ali pa vsaj hude, vendar se to ni zgodi- lo. Sodišče je njegovo kaznivo de^ janje prekvahficiralo iz obtožbe poskusa uboja v kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe in mu zanjo prisodilo 3 mesece zapora. Ker je bil v priporu, je kazen tako rekoč že prestal. Sodba še ni pravnomočna. TRČIL V BETONSKI ZID 3. junga ponoči se je na Cesti IV. julija v Krškem hudo ponesrečil Branko Žabkar iz Krškega. Iz Brežic je z osebnim avtom vozil 27-letni Jože Nedoh iz Krškega, najbrž pa je malo zadremal, kajti zavil je v levo in trčil v betonski zkl. Pri nesreči sc je hudo poškodoval sopotnik v avtu Branko Žabkar iz Krškega. Odpeljali so ga v bolnišnico, lastnik avtomobila pa ima za 10.000 din škodć. K SREČI OB DREVJE 3. junija popoldne je iz Krškega proti Vel. Trnu vozil tovornjak Franc Jordan iz Dobrave, v desnem nepreglednem ovinku pa je naproti pripeljal tovornjak Ivan Kastelic iz Drnovega. Jordan sc mu je na ozki cesti umikal, zapeljal na bankino, ki pa sc je pod težo naloženega tovornjaka vdrla. Tovornjak se je prevračal 12 m po strmini in obstal ob drevju, siccr bi sc kotalil še dlje. K sreči vozniku ni bilo nič, na tovornjaku pa je za 40.000 din škode. trije NA KUPU 6. junija zgodaj zjutraj so v karambolu pri križišču na‘Čatežu obstali trije avtomobili, na vseh treh pa je za 25.000 din škode, medtem ko telesnih poškodb ni bilo. Janez Ro-binšek iz Smarčnega pri Sevnici jc s kombijem pripeljal po prednostni resti, s strandce ceste pa jc pripeljal in izsiljeval prednost voznik osebnega avtomobila Borislav Stanišič iz Zapeba. Trčil je v kombi in ga prevrnil, medtem pa je pripeljal z nasprotne strani še tovornjak z_vozni-koni Stanislavom Bukovinskim iz Sentlenarta, ki je tudi trčil v prevrnjeni kombi. ^ Nova prometna zakonodaja ^ predpisuje tudi nekaj novih ^ cestnoprometnih znakov, ki se ^ od zdajšnjih precej razli:ujejo. ^ Pomenijo novost, s katero sc morajo vozniki in uporabniki J cest dodobra seznaniti. Na J dolenjsko-posavskem koncu ^ upamo laliko le, da bodo novi ^ znaki zares kmalu tudi postavlje-^ ni, kajti čez zdajšnjo opremlje-? nost cestišč s prometno signali-^ zacijo je bilo že dolgo shšati pri-^ tožbel S tem se je tudi zmanjše-^ vala prometna varnost. J Najbolj spremenjen je naj- ^ važnejši znak STOP. Ta ni več ^ okrogel, da bi ga mogli že od 2 daleč razlikovati od drugih zna- 2 kov in da bi ga po obliki lahko 3 spoznal od zadnje strani tudi ^ šofer na prednostni cesti. Tako % mu ne bo treba več po nepotreb-^ nem zavirati prometa. ^ Ena pomembnejših-novosti je ^ še modri kvadrat z belo številko 2 v sredini. Ta znak bo vozniku ^ povedal, kakšna hitrost vožnje je ^ priporočljiva na določenem 2 odseku ceste, ulice ali v ovinku, 5 Za voznike upoštevanje tega ^ znaka ni obvezno, saj miličniki ^ ob prekoračitvi hitrosti ne bodo J „grešnika" kaznovali. Gotovo pa ^ jQ, da je znak svarilo, ki ga stro-. ^ kovnjaki ne bodo postavili ob cesto kar tako. ^ Po novem so malce drugačni 5 tudi znaki, ki prepovedujejo ^ vožnjo po posameznih cestah. ^ Zdaj sta bili v takih okroglih ^ znakih dve prekrižani črti, novi ? znak pa ima le eno črto, toda to ^ bo potrebno obvezno spoštovati. ^ Z okroglim znakom z novo ^ označbo bodo poslej lahko pre-5 povedali prevažati na posamez-^ nih odsekih ali območjih cest ^ večje količine eksplozivnih, ^ lahko vnetljivih ali strupenih J snovi. Prevoz takih tovorov ni ^ nevaren sanib za prevoznika, temveč ravno tako za vse^Jci se z ^ njim srečujejo, pa tudi ea širšo J okolico. / ^ Z novo zakonodajo so uzako- ^ nili še rumene črte na mestnih ^ cestiščih. Poznamo jih že nekaj J časa, niso pa bile predpisane. ^ Znotraj teh črt lahko vozijo ^ mestni in lokalni avtobusi. 5 R.B. ■####################^^ KANIŽARICA: PREKRATKA RAZDALJA - 6. junija dopoldneh Milorad Mitrdvič iz Zdihovega vo^ dostavni avtomobil proti Belsadu ^ zmanjšal hitrost, ko je dohitel tovo , njak. Za Mitrovičem je vozil jj, avto Crnomaljčan Sandor frčil v zadnji del dostavnega av* mobila^ Škode je za 9.000 dinai]® ’ POGANCE: AVTO NA TRA^I; NIKU - Franc Turk iz Malega Or« • ka je 8. junija dopoldne vozil ose^ avto iz mesta proti domu, v pri Pogancah pa je avto na cesti zaneslo. Vzvratno je J ......^____^ „ čez bankino in obstal na travnih pripeljal mopedist'PrTn^i^jd^iž Škodo cenijo na 9.500 dinarjev. Trikrat gorelfll Dva požara sta poja^' njena, eden pa še 6, junija je gorelo na bišču IMV, v šen^ernejs*^ ISKRI pa še na kozolcu v | diji, Škoda je precejšnja. j| Prvi požar je ta dan izbruh^ v leseni baraki priročnega sk* dišča na delovišču IMV, V baraki imajo shranje^’ razno orodje za delovne strPJ Ogenj je zajel polovico bara^^’ . še preden so prišli gasilci in p[ men pogasili. Vzrok požara ’ škodo še ocenjujejo. Kar za 50.000 dinanev pa je ta dan okrog 17. ure p ^ poldne nastalo ob požaru, k* J zajel kozolec Jožeta Zorca Partizanski cesti Nove 3 14 ČRNOMELJ: MED VOŽNJO JE KADIL - 3, junija dopoldne sta se na mopedu peljala Crnomaljčan Vlado Slekovec in sopotnik Matija Perla iz Tribuč. Blizu tovarne BELT je moped na mokri cesti zaneslo, ker pa je Slekovec vozil z eno roko, v drugi pa je imel cigareto, ni trdno držal krmila. Oba sta padla, pri tem pa si je sopotnik Perla poškodoval nogo, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. TREBNJE: ZADEL MOPEDI- STA - Ljubljančan Peter Kozlevčar je 3. junija okrog poldneva pripeljal z avtom po Goliovem trgu in zavijal na parkirni prostor, naproti pa seje lopedist Franc Maj Knežje vasi. Ljubljančan je mopedista zadel in ga zbil na tla, pri padcu pa sc je Majde laže poškodoval. Gmotna škoda znaša okrog 3.000 dinarjev. TREBNJE; PO TRCENJU SE V HiSO - Franc Prpar iz Železnega je 3. junija popoldne pripeljal z dostavnim avtom po Goliovem trgu in zavil na Baragov trg, s stranske Rimske ceste pa je z osebnim avtom pripeljal Anton Goričar z Daljnega vrha in trčil v dostavni avto. Tega je potem odbilo in zasukalo, daje trčil še v vocal hiše. Gmotno škodo cenijo na 10.000 dinarjev. MIRNA PEC: V OVINEK PO SRFDI Jože Brezovar iz Hmeljči-ča jc 3. junija popoldne vozil osebni avto proti železniški postaji v Mirni peči, v ovinku pa mu je po sredi pripeljal naproti z osebnim avtom ■ Alojz Kic iz Biške vasi. Vozili sta trčili, lastnika pa imata za 4.000 dinarjev škode. GOTNA VAS; TRIJE RANJENI V KARAMBOLU - 4. junija zjutraj je Slavko Ogulin iz Brstovca pri Semiču vozil osebni avto od Gotne vasi proti mestu, naproti pa je prihajala kolona vozil. Zadnji je bil tovornjak, ki ga je vozil Anton Kumer s Sevnega pod Trško goro. Med srečanjem je Ogulinov avto začelo zanašati. Zdrknil je najprej na bankino, od tam pa v Kumrov tovornjak. Pri nesreči jc bila huje poškodovana sopotnica v osebnem avtu Milena Blatnik iz Crmošnjic, ranjena pa sta bila tudi oba voznika, vimotno škodo cenijo kar na 30.000 dinarjev. ZAGORICA; ZANIISLO GA JI. V AVTOBUS 5 .junija je Ciril Legan iz Žužemberka vozil avtobus proti Dobrniču, v nepreglednem ovinku pri Zagorici pa je naproti pripeljal z osebnim avtom Vid Petek iz Dobrniča. Voznika sta med srečanjem zavrla, pri tem pa je Petkov avto zaneslo v avtobus. Škode je za 8.000 dinarjev. mestu. Zgorelo je okrog j, sena, streha, pa tudi nekaj . z letvami. Kot kaže, je ta og^ jj f nastal zaradi otroške igre in galic v nepravih rokah. Zvečer jc gorelo še v ScntK^ nejski tovarni ISKRA. kuhanjem drsnih obročkov električnem kuhalniku je vel|kc količine koncentrira*’ hlapov v majhnem prostoru stal ogenj. Delavci obrata so koj začeli gasiti in jim je uspelo. Tu je bilo škode , 10.000 dinarjev. DOLENJSKI LIST Stran uredila: RIA BACER St. 24 (1351) - 12. junija pikn>k zejo užitek r 1 ODPRTO voba VODU voba voba voba voba voba voba voba voba voba voba voba voba voba vob vel> ol»* ^oba barva zanesljiva pot do uspeha sami boste hitro in poceni olepšali svoj dom r.' T-^'V CirUKARMA CEL^E Licitacija pri Carinarnici Ljubljana DNE 15. VI. 1975 v pro: Ijani, Pokopališka ul. 35, v nedeljo 15. 6. 1975 s pričet- Carinarnica Ljubljana bo 15. 6.1975 prodajala na javni dražbi osebne avtomobile in drugo blago. Javna dražba bo v prostorih TVD PARTIZAN v Ljub ini. Pokopali kom ob 8. uri. Ogled vozil in ostalega blaga z V{^ Čilom kavcij bo možen samo v soboto 14. 6. 1975 od 8. do 13. ure in od 14. do 17. ure v Carinarnici Ljubljana, hala E, vhod z LetaliSke ceste. Zap. št. - BLAGO - Letnik Cena 1. 28 bal cca 1455 kg sintetičnega blaga 200.000 2. Tiskarski stroj za tiskanje razglednic 100.000 3. RENAULT 12 TL, nevozen, 1972 40.000 4.F0RDMUSTANG, nevozen, 1970 40.000 5. Deli motorjev cca 10.000 kg (menjalniki, zaganjači, diname, kolesa in drugo) 30.000 6. 2500, zaleten, 1969 30.000 7. FORD TAUNUS GXL, zaleten, 1970 30.000 8. FORD TAUNUS 17 L, nevozen, 1969 20.000 9. FORD CAPRI 1600 L, zaleten, 1973 20.000 10. FORD GRANADA 2300, zaleten, 1971 20.000 11. PEUGEOT 404 Automatic, nevozen, 1969 18.000 12. VW 1200, nevozen, 1961 16.000 13. VW 1200, nevozen, 1967 16.000 14. OPEL REKORD 1700, nevozen, 1968 16.000 15. FORD COMBI BUS, zaleten, 1966 15.000 16- MERCEDES 190 D, nevozen, 1964 15.000 17. RENAULT 16 TS, zaleten, 1972 15.000 18. VW 1200. zaleten, 1971 15.000 19. Tov. avto MERCEDES BENZ L 319 D, 1964 15.000 20. FIAT 500 L, nevozen. 1965 15.000 21. AUDI 100 LS, zaleten, 1969 14.000 22. VW 1200, nevozen, 1965 12.000 23. FORD 1700 S, zaleten, 1970 11.000 24. BMW 1800, nevozen, 1968 10.000 25. OPEL REKORD 1900, zaleten, 1968 10.000 26. FORD ESCORT, zaleten, 1968 10.000 27. OPEL COMMODORE, zaleten, 1967 10.000 28. AUDI 90 SUPER, zaleten, 1967 10 000 29. OPEL REKORD, zaleten, 1968 10.000 ‘30. OPEL ASCONA, reg. motorja, 1973 9.0(J0 31. OPEL REKORD 1900, zaleten, 1968 10.000 32. FIAT 124 Sport Ooupe, zaleten, 1969 9.000 33. OPEL REK6rD 1900, zaleten, 1971 9.000 34. VW) 300, nevozen, 1967 9.000 35. VW Combi Bus, nevozen, 1%3 8.000 36. VW Variant 1600 L, nevozen, 1967 8.000 37. FORD TAUNUS 17 M, zaleten, 1970 8.000 38. RENAULT 10, nevozen, 1969 8.000 39. FORD TAUNUS 12 M, nevozen, 1966 8.00u 40. FORD TAUNUS 17 M, zaleten, 1970 6.000 41. OPEL REKORD, nevozen, 1965 6.000 42. FORD TAUNUS 15 M, nevozen, 1968 6.000 43. OPEL REKORD* nevozen, 1964 5.000 44. FORD TAUNUS 17 M, nevozen, 1966 5.000 45. FORD TAUNUS 20 M, zaleten, 1966 5.000 46. FORD TAUNUS 20 M, zaleten, 1966 5.000 47. BMW I800„nevozen, 1964 5.000 48. FORD TAUNUS 20 M, nevozen, 1966 5.000 49. RENAULT 16, nevozen, 1966. 5.000 50. MERCEDES 220 S, nevozen. 1966 5.000 *51. VW 1200, zaleten, 1963 5.000 52. FORD 1600, zaleten, reg. motorja, 1970 5-000 53. VW 1500, zaleten, 1965 5.000 54. Motor za o. a. iMERCEDES 190 D, št. 621-918-10-032621,1965 5.000 55. aTROEN ID 19, nevozen, 1967 4.000 56. aTROEN DS 21, zaleten, 1966 4.000 57. VW 1200, zaleten, 1961 4.000 58. Poškodovan čoln s prikolico znamke , TRIUMPH 60 in motorjem Envirude 60 4.000 59. OPEL REKORD, nevozen, 1962 3.000 60. FORD TAUNUS 17 M, nevozen, 1961 3.000 61. FORTD TAUNUS 17 M, reg. motorja, 1968 3.000 62. FORD GORTINA, zaleten, 1964 2.000 63. FORD VW 1200, zaleten, 1961 2.000 64. OPEL REKORD, nevozen, 1962 3.000 65. OPEL REKORD 1500, nevozen, 1966 3.000 66. VW 1 200, nevozen, 1958 3.000 67.VWKARMANGHIA, zaleten, 1967 3.000 68. 3 kalupi za veloplašče 3.000 69. FIAT 1100, nevozen, 1966 3.000 70. DKW F 102, nevozen. 1965 2.000 71. aTROEN 2 CV, nevozen, 1965 2.000 72. OPEL REKORD, nevozen, 1964 1.500 7 3. Motor VW 1500, št. K 0060659, 1965 1.500 74. Motor VW 1500, št. 011480,1965 1.500 75. Motor VW 1500, št. N 052477,1966 1.500 76. Motor MERCEDES 220, št. 180.941-10-110303,1967 1-500 77. Skoda lOOO MB, nevozna, 1968 1.000 78. VAUXALL VIVA, nevozen, 1964 1.000 79. OPEL REKORD, nevozen, 1964 1.000 80. OXFORD MORIS CARAVAN, zaleten, 1964 1.000 81. FORD TAUNUS 17 M, zaleten. 1962 1.000 82. OPEL REKORD, nevozen. 1960 1.000 83. FORD TAUNUS 17 M. zaleten, 1961 1.000 84. PLVMOUTH VALIANT AUTOMATIC, nevozen, 1967 1.000 85. VW 1200, zaleten, 195 9 500 86. Motor VW 1200, št. 0447695,1965 1.000 87. Motor VW 1200, št. 1867532,1965 1 000 88. Motor VW 1200, št. H 030627 X, 1966 1.000 89. Motor VW 1200, št. 0012938,1964 1.000 90. Motor VW 1200, št. fl 0005301,1965 1.000 91. Motor za tov. a. HANOMAG, št. 164 8832,1965 1 000 92.-Motor BMW 2002. nekomplcten, 1969 1.000 93. Motor FORD 1500, št. MK 12237, 1966 'Blok*motorja neznane znamke št. 4138800,1962 700 94. Motor FORD TAUNUS 17 M št. HB 32928, 1966 ' 500 95. Motor OPEL KADET št. 10-0392880,1965 500 96. Motor SUNBEAM št. 752000247/LSO, 1969 100 PONOVNO NA JAVNI DRAŽBI 97. OPEL COMMODORE, zaleten, 1972 35-000 98. FORD 17 M Caravan, zaleten, 1970 20.000 99. MGB 1800, poškodovan. 1966 20.000 100. FORD MERCURV, poškodovan, 1970 101. AUDI 12, nevozen, 1966 102. Deli pralnih strojee CTC Cc 103. OPEL KADET Čoupe, zaleten, 1967 104. Plinski bojler JUNKERS 15.000 kkal 105. OPEL KAPITAN, nevozen, 1964 106- FORD TAUNUS 17 M, zaleten, 1965 107. FORD GORTINA 1600 XL, reg. mot., 1974' 108. VW Cćmbi, nevozen, 1958 109. PEUGEOT 404, nevozen, 1966 110. CHEVROLET, zaleten, 1962 111. NSU PRI NZ, zaleten, 1963 112. VW 1200, nevozen, 1955 113. Kabina za tovorni avto MERCEDES 114. SIMCA 1300, zaleten, 1965 115. VW 1 200, nevozen, 1962 116. PEUGEOT 404, zaleten, 1964 117. OPEL REKORD, zaleten, 1965 118. FIAT 1500, nevozen, 1966 119. FIAT 1500, nevozen, 1963 120. Motor OPEL REKORD, št. 15-0149578, 1969 121. 142 parov delno poškodovanih drsalk IN OSTALO BLAGO (mopedi, cigarete in drugod 10.000 10.000 10.000 9.000 8.000 6.000 6.000 5.000 5.000 4.000 3.500 3.500 3.500 3.000 2.500 2.500 2.500 2.000 2.000 1.400 500 500 Seznam ostalega blaga, ki ni objavljen v tem oglasu, bomo objavili na oglasni deski Carinarnice Ljubljana. Vse blago objavljeno v tem oglasu in ostalo blago, bomo prodajali v nedeljo, 15. 6. 1975. 'Pravico udeležbe na javni dražbi imajo vse pravne in flzične osebe. Udeleženci javne dražbe morajo v soboto, dne 14. 6. 1975, ki je odločena za ogled blaga, plačati še 10% kavcijo začetne cene pri blagajni carinarnice Ljubljana v hali D, predstavniki OZD pa morajo poleg tega predk>žiti še pooblastilo svoje detovne organizacije. Najmanjša kavcija za ostalo blago in avtomobile je din 500 - najmanjši dvig je din 50. Dogovarjanje kupcev med potekom dražbe ni dovoljeno in lahico komisija, ki vodi dražbo, takega kupca odstrani iz dvorane. Oznaka reg. motorja in reg. karoserije pomeni, da bomo za kupljeno vozilo izdali potrdilo sanx) za registracijo motoijev in karoserije. Vsak kupec avtonKtbila oz. mo-toija mora ob prevzemu - isti dan na svoje stroške izvršiti eventuelno vtisnjenje šiferskih št. motorja ali karoserije pri podjetju Viator, odsek za tehnične preglede v Ljubljani. Ftodano blago bomo izdajali iz carinskega skladišča po naslednjem razporedu: v jK) nedelj ek,' 17. 6. 1975, ne bo izdaja blaga, v torek 18. 6. 1975 izdaja od zaporedne številke 1 do 50, v sredo, 19. 6. 1975, izdaja od zaporedne številke od 50 do zap. št. 1 21, v četrtek ih petek pa bo izdaja blaga za zamudnike in ostalih številk. Zadnji rok za plačilo in dvig kupljenega blaga je petek, 20. 6. 1975. Carinarnica Ljubljana prodaja blago na dražbi po klav-2uli ,,Ogledano - kupljeno” in po prevzemu blaga ne upoštevamo reklamacij v pogledu kvalitete in kvantitete blaga. Vse informacije o javni dražbi lahko dobite po telefonu št. 44-578 interna 52 od 10. 6. 1975. IZ CARINARNICE LJUBLJANA št. 11672/1 ŠTIPENDIJE razpisuje za šolsko leto 1975/76 naslednje štipendije: 4 štipendije za I. letnik srednje tehniške čevljarske šole v Kranju. Pogoj; osemletka; 10 štipendij za I. letnik poklicne čevljarske šole v Kranju ali v Žireh. Pogoj: najmanj 6 razredov osnovne šole. Prošnje za vpis pošljite do 10. julija 1975 na naslov: Industrija obutve Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 38, Novo mesto. PROSTA DELOVNA MESTA! ^ ONPZ 68290 SEVNICA objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. KOMERCIALISTA 2. REFERENTA ZA KOOPERACIJE IN MATERIALNO EVIDENCO Pogoji: pod 1. srednja izobrazba ekonomske, strojne ali gradbene smeri in 5 let prakse v komerciali, pod 2. a) srednja izobrazba ekonomske smeri in 3 leta prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu, b) poklicna šola trgovske stroke in najmanj 5 let prakse v knjigovodstvu. Ponudbe sprejema uprava „Bohor", Sevnica, Kvedrova 28, do zasedbe delovnih mest. Zaželen nastop službe s 1. 7. 1975. — Stanovanja ni! POSEBNA IZDAJA ANTENA TURISTIČNI KAŽIPOTI Kako kombinirati počivanje in aktivni dopust? Kakšen kozarec je pravi? Kako serviramo slovenska vina? Kaj veste o naturistih? Samo to, da se kopajo in sončijo nagi. To je odločno premalo! Spoznajte se z načeli natu-rizma. Življenje piše ljubezenske zgodbe tudi med počitnicami. Navtična priloga turističnih kažipotov prinaša obilo zanimivega in koristnega branja za vse, ki so po srcu pomorščaki. 132 strani zanimivega branja in slik za 10 dinarjev že v prodaji. PROSTA DELOVNA MESTA! STROJNA TOVARNA TRBOVLJE, TOVARNA KONSTRUKCIJ SEVNICA, vabi k sodelovanju sodelavce(ke) za naslednja prosta delovna mesta: 1) KNJIGOVODJA Pogoj: dokončana srednja ekonomska šola in najmanj triletna praksa. 2) KNJIGOVODJA OSEBNIH DOHODKOV. Pogoj: ekonomska srednja šola ali administrativna šola in najmanj tri leta prakse. 3) ADMINISTRATOR. Pogoj: dveletna administrativna šola z znanjem strojepisja. 4) VRATAR. štiri prosta delovna mesta. 5) VEČJE ŠTEVILO VAJENCEV za poklic konstrukcijski ključavničar. Za vsa delovna mesta pod 1. do 4. traja poskusna doba 3 mesece. OD po tarifnem pravilniku. Prijave pošljite na naslov: Tovarna kon‘;trukcij Sevnica, odbor za kadrovske kzadeve. Rok prijave jt; 15. 6. 1975. Razpisna komisija DOLENJSKEGA MUZEJA v Novem mestu razpisuje prosti delovni mesti: a) VODJA GALERIJSKE DEJAVNOSTI b) KUSTOSA PRIPRAVNI KA ZA ARHEOLOGIJO. Poleg splošnih pogojev mora kandidat pod a) imeti visoko izobrazbo (zaželen arhitekt), pod b) diplomo filozofske fakultete, oddelek za arheologijo. Razpisni rok je 15 dni po objavi. Pismene ponudbe z dokazili naslovite na Razpisno komisijo Dolenjskega muzeja. Novo mesto. VPIS V ŠOLO! ŠOLSKI CENTER BREŽICE Trg dr. Ivana Ribarja 14 BREŽICE RAZPISUJE za šolsko leto 1975/76 vpis učencev v \ I. RAZRED GIMNAZIJE I. RAZRED USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA PEDAGOŠKE SMERI I. RAZRED ŠOLE ZA PRODAJALCE I. RAZRED POSLOVODSKE ŠOLE DOM UČENCEV - ŠOLSKEGA CENTRA GIMNAZIJA V prvi razred gimnazije bo sprejetih 90 učencev. Sprejeti bodo učenci, ki so končali osnovno šolo najmanj z dobrim . uspehom in so pozitivno ocenjeni iz tujega jezika ter niso starejši od 18 let. Učenci se bodo učili naslednjih tujih jezikov: prvi tuji jezik — angleščina drugi tuji jezik — francoščina ali nemščina Vpisovanje učencev bo do 26. 6. 1975, od 8. — 12. ure. Prijavi za vpis (obrazec DZS 1,20), kolkovani z 2 din, priložite originalno spričevalo o končani osnovni šoli. Vse informacije dobite vsak dan od 8. do 14. ure na šoli ali po telefonu 72-234. ODDELEK USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA PEDAGOŠKE SMERI V prvi razred usmerjenega izobraževanja pedagoške smeri se lahko vpišejo vsi učenci, ki bi si radi pridobili izobrazbo za: — učitelja razrednega pouka, ' — učitelja predmetnega pouka, — vzgojitelja. V oddelek usmerjenega izobraževanja bo sprejetih 60 učencev. Sprejeti bodo učenci, ki so končali osnovno šolo najmanj z dobrim uspehom in so pozitivno ocenjeni iz tujega jezika ter niso starejši od 18 let. Vpisovanje bo do 26. 6. 1976 vsak dan od 8. do 14. ure. Pri vpisu morate oddati: 1. prijavo (obrazec DZS 1,20), kolkovano z 2 din 2. originalno spričevalo o dokončani osnovni šoli 3. zdravniško spričevalo (učenci, ki se odločijo za smer vzgojitelja) 4. izpisek iz rojstne matične knjige. Učenci, ki se bodo odločili za smer vzgojitelja, bodo naknadno opravili preizkus posluha in petja. ŠOLA ZA PRODAJALCE V prvi razred šole za prodajalce bo sprejetih 190 učencev. Šolanje traja tri leta. Učenci obiskujejo,med šolanjem polovico šolskega leta teoretični pouk v šoli in polovico šolskega leta praktični pouk v trgovski delovni organizaciji. Vpisni pogoji so naslednji: — končana osnovna šola (najmanj dober uspeh) z oceno iz tujega jezika, — starost do 18 let, — sklenjena učna pogodba. Kandidati si zagotovijo učno mesto za praktični pouk s tem, da sklenejo učno pogodbo. Pri vpisu morajo predložiti pogodbo ih izjavo (obrazec DZS 1,95), ki jo izpolni trgovska delovna organizacija. Pri vpisu morajo učenci do 15. julija 1975 vložiti: 1. prijavo za vpis (obrazec DZS 1,20), kolkovano z 2 din, 2. originalno spričevalo o dokončani osnovni šoli, 3. zdravniško spričevalo, 4. Izjavo (obrazec DZS 1,95). Vse dokumente oddajte v trgovinski delovni organizaciji, kjer boste sklenili učno pogodbo. POSLOVODSKA ŠOLA (oddelek za odrasle) V prvi razred poslovodske šole — oddelek za odrasle bo sprejetih 30 kandidatov. Pogoji za vpis so: — uspešno končana šola za prodajalce, — najmanj tri leta dela v trgovini, — priporočilo trgovinske delovne organizacije. Pri vpisu, ki bo od 20. 6. do 30. 6. 1975, morajo kandidati predložiti: 1. prijavo za vpis, kolkovano z 2 din, 2. priporočilo trgovske delovne organizacije, 3. spričevalo o zaključnem izpitu, 4. potrdilo o plačevanju šolnine, 5. dopisnico s točnim naslovom. DOM UČENCEV: Dom učencev šolskega centra Brežice bo v šolskem letu 1975/76 sprejel 120 učencev (40 fantov in 80 deklet). Za sprejem v dom učencev morate oddati do 15. 8. 1975 naslednje dokumente: 1. vprašalno polo za sprejem gojenca (obrazec DZS 1,74) 2. prošnjo, kolkovano z 2 din, ' 3. potrdilo o premoženjskem stanju, 4. potrdilo o osebnih dohodkih zaposlenih staršev, 5. dopisnico s točnim naslovom. RAVNATELJSTVO /O ljubljanska banka LJUBLJANSKA BANKA podružnica Celje vabi k sodelovanju delavca z nepopolno srednješolsko izobrazbo in nekaj leti prakse za ekspozituro Brežice Vloge z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah sprejema Ljubljanska banka, podružnica Celje, Vodnikova ul. 2, Služba poslovne koordinacije, 15 dni po objavi PROSTO DELOVNO MESTO!! ISKRA MOKRONOG^^ TOZD TOVARNA ELEKTROLITOV, MOKRONOG Razpisujemo prosto delovno mesto - PREDDELAVCA V MONTAŽI Pogoj za zasedbo delovnega mesta je končana poklicna šolal ključavničarja, tri leta prakse na ustreznem področju inj uspešno končana 3-mesečna poskusna doba. Oglas velja 14 dni po objavi. PROSTA DELOVNA MESTA! „NOVOTEHNA';, trg. podjetje na debelo in drobno. Novo mesto. Glavni trg 11, N razpisuje na podlagi 51. člena statuta in 19. členq samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcevj v združenem delu naslednja vodilna delovna mesta: 1. DIREKTORJA (reelekcija) 2. VODJA FINANČNO-RAČUNSKEGA SEKTORJAJ (reelekcija) 3. POMOČNIKA DIREKTORJA 4. VODJA KOMERCIALNEGA SEKTORJA Poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, so za zasedbo^ posameznih delovnih mest določeni še naslednji pogoji: pod 1) — visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri in 10 letde^ lovnih izkušenj v trgovski stroki, — srednja izobrazba ekonomske smeri in 15 let uspešnega^' dela na vodilnih delovnih mestih, od tega 10 let v fgo'^ ski stroki, ki je predmet poslovanja podjetja, — moralno-politična neoporečnost; i. pod 2) ? — višja izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri in let delovnih izkušenj na področju finančnega poslo,^ vanja, — srednja izobrazba ekonomske smeri in 10 let delovnilt; izkušenj na področju finančnega poslovanja; pod 3) — višja ekonomska izobrazba z 10 leti delovnih izkušenj'^-* trgovski stroki, — višji komercialist z 10 leti delovnih izkušenj v komerd^j alni ali trgovski stroki; pod 4) • ‘l' — višja ekonomska izobrazba in-5 let delovnih izkušenj komercialni stroki, — srednja izobrazba ekonomske smeri ali trgovski po^ojjj vodja z' 10 leti delovnih izkušenj v komercialni strokf)'^ t, Kandidati naj pošljejo prijave v 10 dneh po objavi razpisat komisiji. ^ PROSTA DELOVNA MESTA! I j' KRKA KRKA — farmacevtika, kemija, zdravilišča i Novo mesto RAZPISUJE PROSTA DELOVNA MESTA v naslednjih TOZD oz. skupnih službah i I TOZD ZDRAVILIŠČA — Zdravlišče Dolenjske Toplice ' I FIZIOTERAPEVTA z zahtevano končano višjo ali srednjo fizioterapevtsko, šolo (zaželena samostojna delovna praksa) MEDICINSKE SESTRE - Zdravilišče Šmarješke Toplice MASERJA Za to delovno mesto se lahko prijavijo tudi kandidati, imajo smisel za to delo in bi se zanj usposobili. Moški kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok <*^ 7 najmanj končano osemletko. ^ DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH DEJAVNOSTI " MARKETING SEKTOR REFERENTA V RAZVOJNEM MARKETINGU Delovno mesto lahko zasede kandidat, ki ima končanj srednjo ekonomsko ali 4-letno administrativno šolo, \ leto prakse ter dobro obvlada strojepisje. ‘ ZA TOZD ZDRAVILA ’ iščemo VEČ MOŠKIH DELAVCEV ZA DELO V PROIZVODNJI ZDRAVIL- Pri izbiri bodo imeli prednost kandidati, ki so konča*' ' osemletko in imajo odslužen vojaški rok. Vse, ki so zainteresirani za delo na navedenih mestih in polnjujejo zahtevane pogoje, prosimo, da pismene ponudbe življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljejo kadrovsK' službi podjetja v Novem mestu. Cesta komandanta Stanet^J 19, v 8 dneh po dnevu objave. ČETRTKOV INTERVUa Narava ni smetišče Izjemen dosežek biološkega krožka osnovne šole »Katja Rupena« - Nagrada Krkinega sklada j ,,Biološki krožek osnovne sole Katja Rupena iz Novega mesta je dobil nagrado iz sklada tovarne Krka za nalogo Varstvo narave in človekovega okolja v Novem mestu," je povedala Irena Gostiša, mentorica te prizadev-ne skupine mladih raziskovalcev, ki so se s to nagrado postavili ob bok veliko starejšim kolegom: sedmošolci ln osmošolci so namreč dobili eno od prvih študentskih Zagrad Krkinega sklada, kar Ie resnično iziemen dosežek. Irena Gostiša: ,J^Ialoga ocenjena s čisto petico • pohvalno se je o raziskavi izrazilo tudi Prirodoslovno društvo Slovenije, ^fožku, ki šteje zdaj 20 čla-^odo podarili priročen kemijski laboratorij, razen pa je društvo naročilo raziskavo o Težki vodi in ofšlinskem potoku, s čimer se bo krožek vključil v akcijo raziskovanja celinskih vo-a. O novomeških biologih ^ P^'^^^žnikih pisala fned drugimi tudi ugledna beograjska revija NIN, revija ^ okviru radovednih omogoči-iti v Velenje, nalogo so namreč ocenili s čisto petico. ^aj vse so naredili mladi raziskovalci? Sto Novome- ščanov in okoličanov so povprašali, kaj menijo o odnosu do narave in okolja. Anketo so seveda nato obdelali. Vse činitelje, ki kakorkoli vplivajo, na človekovo okolje in naravo v Novem mestu, so temeljito izprašali, kaj je dobro ali slabo narejeno na tem področju. Tako so „zaslišali" Komunalno podjetje. Industrijo motornih vozil, Novoteks, Krko, Ribiško družino. Lovsko družino. Turistično društvo, urbanistični inšpektorat pri občinski skupš(^ini. Zavod za zdravstveno varstvo, ogh-sili pa so se tudi pri odgovornih pri medobčinski inšpekciji. Na tako majhnem prostoru je težko našteti vse ugotovitve prizadevnih raziskovalcev, tu so namreč številke, tabele, izjave, podatki o merjenjih itd. Lahko trdimo, da je to doslej najbolj celovita raziskava o varstvu narave in človekovega okolja v Novem mestu, v ponos bi bila prav vsakemu študentu biologije ali kemije. Zato torej ni čudno, da se je žirija za podelitev nagrad Krkinega sklada odločila, da zasluži naloga, to smo že omenili, prvo študentsko nagrado. In še nekaj je v nagrajeni nalogi, česar pri tovrstnih znanstvenih raziskavah nismo vajeni. Vsako vrstico, pa naj našteva suhoparne številke ali pa opisuje kpoto reke Krke, preveva resnična ljubezen do narave, resnična skrb, da človekovo okolje ne bo postalo smetišče. Ta ugotovitev je kamenček v mozaiku upanja, da morda mladi rod na področju varstva narave ne bo stopal po nikogar navdušujočih stopinjah očetov. MARJAN BAUER N N ^ ■ N N N S 5 N N I 5 5 I N N S 5 ■ Minuli teden je na novomeacem Glavnem trgu spet odmevala pesem „Gaudeamus igitur“. Abiturienti. srednjih šol so predali ključe naslednikom, z zvonci, ropotuljami in podobnim priborom so se sprehodili po mestu; čaka jih samo še matura. Srečno! (Foto: M. B.) Vodilni na sindikalno rešeto O vsakem kandidatu za voljena ali imenovane funkcije ter vodilna delovna mesta mora dati mnenje osnovna sindikalna organizacija Komisija za organizacijsko in kadrovsko politiko pri občinskem svetu Zveze sindikatov Novo mesto, ki je bila imenovana z namenom, da zbira podatke o evidentiranih možnih kandidatih za posamezne voljene ali imenovane funkcije, mora pri svojem delu nujno nenehoma sodelovati z osnovnimi organizacijami sindikata. svetu Zveze sindikatov Novo mesto laliivo opravila tako zastavljeno nalo- Ker je dek), to je dajanje miienj o moralnih in političnih kvalitetaii kandidata za posamezno vodilno de-fovno mesto ali funkcijo neposredno vezano na politično aktivnost in moralne kvalitete tega kandidata v delovnem okolju in osnovni organizaciji sindikata, v katero je kandidat včlanjen, jc nujno, da komisija pred odtočanjem o primernosti ali neprimernosti kandidata za vodilno delovno mesto dobi mnenje izvršnega odbora osnovne organizacije. Da bi komisija za organizacijsko in kadrovsko politiko pri občinskem 20 MILIJONOV ZA SOLIDARNOSTNA STANOVANJA Solidarnostni stanovanjski sklad občine Novo mesto jc porabil največji del lastnih sredstev (okoli .20 milijonov dinarjev) za dokončanje 155 solidarnostnih stanovanj za družine z nižjimi dohodki, upokojence in mlade družine, za graditev kotlarne in začetek graditve 52 novih solidarnostnih stanovanj na Drski. Natančnega obračuna porabe sredstev še ni, čeprav so stanovanja že naseljena, ker še ni rešeno plačilo razlike v coni zaradi podražitev, ki jih zahteva izvajalec del, SCIP Pionir. go, je dolžnost vsake osnovne organizacije sindikata in konference osnovnih organizacij sindikata, da ob vsakem razpisu za vodilno delovno mesto v delovni organizaciji ali 4cupnosti razpravlja s članstvoni o možnih kandidatih. Po poteku razpisnega roka sc mora poleg tega iz^vršni oilbor osnovne organizacije sindikata povezati z razpisno komisijo in z njo razpravljati o prijavljenih kandidatih. O vsakem prijavljenem kandidatu mora sindikat podati pismeno oceno o njegovi družbeni in politični aktivnosti in moralnih kvalitetah v temeljni organizaciji združenega dela in krajevni skupnosti. Ce je potrebno, mora izvršni odbor dobiti mnenje krajevne organiziicije SZDL, ZK in drugih družbenopolitičnih organizacij. Novomeški šolarčki odgovarjajo na vprašanje, kaj bi naredili za mesto in someščane, če bi imeli v rokah občinsko krmilo glasilo pionirskega odreda osnovne šole „Katja Rupe-Novega mesta, so objavili zanimivo anketo, v kateri učenci jj. Sega, tretjega in četrtega razreda odgovaijajo na vprašanje, kaj naredili, če bi bili predsednik občine. Čeprav je bilo vprašanje predvsem na področje zaščite narave in človekovega so vmes tudi odgovori, ki bi jih, če dovolite za kanček šale, Aca slišali delegati novomeške skupščine, ko je na vrsti točka ^gatskega vprašanja. ni^C^°v£)re šolarjev objavljamo v klinA Vsa* stavek je ena misel in za-*lJucena celota. T ne ^c.bi bil predsednik obči-Vciiko j^edil; Da bi bilo v mestu yelikr> \a.zenov in parkov ter zgradil Asfalt; ,°H0V za redoljubne ljudi, ti sem r bi vse ceste. Dal bi narcdi-se ?a a °re in most v Ragov log. Da ukaz a^°m°bili ne bi kadilo. Dal bi P°čut‘r SC moraj° vs’ otroci 1CP° U otr J' bi odrasli dobro vzgaja naj n,? Povedal bi vsem ljudem, ti veii?)rav^0 mcst0- Dala bi zgradi-Žgrad f? ^govino, ne pa štacune. se ne bi o v'Odrasli bi se morali pogovoriti dern **!» kar bi koristilo vsem lju-^kro **i narediti živalski vrt. fcdovf ?esta bi posadila velike go-liudi n ne bi bilo zadušljivo za b0ije' i.°skrbt^l bi, da bi vsi občani ki 0nZlVe*i- Kaznoval bi vse tovarne, čje ^S|}ažujejo reko Krko in ozra-yeč jp a?a občina bi morala urediti s M za občane, ki se ukvarjajo taij u 0lT!’ v našem parku pa bi mo-otro, rcditi več igrišč za maihne Vrasli bi morali med te-se i„ °.praviti vse delo, v nedeljo pa ® ati z otroki. Odrasli bi sc mora- li dogovoriti, da bi bolj sodelovali z otroki. Uredila bi, da bi imel vsak človek v mestu košček svojega vrta, in na njem bi bilo polno cvetic. Dogovoril bi se z ljudmi, da bi niliče ne metal papirčkov po tleh, ampak v smetnjake. To vse bi se zgodilo, če bi bili predsednik občine otroci. Priznati je treba, da so kratkohlačniki zadeli velikq žebljic na glavico. Mar nč, tovariš predsednik in tovariši dele-eati? ■■■■■■■H GRADNJA BENCINSKE Črpalke na dvoru, za katero smo že večkrat ugibati, kdaj bo zgrajena, je sedaj le prišla v zaključno fazo. Na vrsti so finalna dela, zato lahko upamo, da bo le kmalu nared. V Šmihelu pri Žužemberku se zavzemajo za trgovino z večjo izbiro blaga, predvsem pa pogrešajo gradbeni materiil in reprodukcijski material za kmetijstvo. Sedanji trgovinski prostori so utesnjeni, zato bi radi zgradili nove prostore, kijih naj bi prizidali h gasilskemu domu, do tega časa pa bi imeli trgovinske prostore šc. pri zasebniku. O uresničitvi njihove želje tečejo sedaj šele razgovori, kajti sredstev za gradnjo šp nimajo, niti nimajo lokacue, tako da je pot do gradnje še daleč. V žužemberSki krajevni SKUPNOSTI so iz prejšnjih 4 kra- jevnih organbacij SZDL pred nedavnim ustanovili krajevno konferencx) SZDL, v kateri so delegati zastopani po teritorialnem, delovnem in interesnem načelu in tvorijo 49-člansko skupščino, ki jo vodi izvršni odbor, kateremu predseduje Ciril Kosmina. Na terenu imajo sedaj 7 organizacij SZDL. ' Drugi kreg pomoči Kozjancem v drugem krogu zbiranja pomoči za Kozjansko se jc do petega junija zbralo na račun SDK Novo mesto 2,268.347 dinarjev. Solidarnostni stanovanjski sklad, kmetje, obrtniki in posamezni občani so prispevali 343.923 dinarjev, ostalo pa organizacijo združcniega dela novomeške občine. Do petega junija ni poravnalo svojih obveznosti 17 organizacij združenega deb. Nekatere so drugi solidiunostni dan za Kozjance že opravile, vendar niso nakazale denaija, nekaj jih jc, ki imajo blokiran žiro račun, so pa tudi take, ki še niso sprejele sklepa, da za Kozjansko prispevajo 3,5 odstotka od neto osebnega dohodka. v prvi dve skupini spadajo Kremen (blokiran žiro račun). Kovinar (blokiran žiro račun). Iskra Novo mesto, l-.la Novo mesto, Novoteks, Krajevna skup-jiost Žužemberk in Zdravstveni dom Novo mesto; niso pa delali za Kozjansko in sprejeli sklepa o drugem krogu pomoči: Kolodvorska restavracija Novo mesto, Iskra Šentjernej, Krka, Dolenjski muzej. Studijska knjižnica. Konfekcija Rog, Strokovna služba regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto. Zavod z.a požarno varnost Novo irtesto in Dolenj-y^a turistična ____________________ I l!n izvod pismene ocene o aktivnosti in primernosti kandidata mora izvršni odbor poslati komisiji za organizacijo in kadrovsko politiko pri občinskem svetu Zveze sindikatov Novo mesto, en izvod pa v vednost koordinacijskemu odboru za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL Novo mesto. Ce bodo osnovne organizacije sindikata v novomeški občini ravnale po omenjenih navodilih, bo s tem prešel s papirja v življenje še en del sklepov VII. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. Bojazni, da .se to ne bo zgodilo, ni - delavci, kijih združuje sindikat, so namreč že toliko osveščeni, da bodo laliko ocenili, kdo od vodilnih jim bo, če lahko temu tako rečemo, najbolje rezal kruh. USPEL POHOD Po skrbnih strokovnih pripravah vodstva osnovne organizacije ZRVS Majde Šilc Novo mesto je bil dne 8. junija izveden orientacijski pohod, ki se ga je udeležilo nad 140 rezervnih vojaških starešin, članov te organizacije. Izhodno mesto je bilo pri .šoli na Malem Slatniku, kjer so patrole reševale pismene naloge, nato pa krenile čez travnike do Potovega vrha in Velikega Slatnika, nato pa po gozdovih nazaj do Cikave, kjer je bil cilj. Spotoma so morale reševati vojnotaktične naloge, potem ko so se pravilno orientirale in si dotočile pot. 1 udi na cilju je bilo potrebno opraviti .še nekatere vaje iz fizične vzdržljivosti. Kljub napornemu pohodu so bili udelcženci zadovoljni. 04ganizacija pohoda je bila brezhibna. MARJAN PUREBER Slavje pri Gospodični Novomeško Planinsko društvo bo priredilo v soboto, 21. junija,, proslavo ob otvpritvi prenovljenega planinskega Doma Vinka Paderšiča pri (rospodični na (lorjancih. Začetek bo ob 11. uri pred domom. Predvideno je, da bosta v kulturnem programu sodelovala moški pev§ki zbor ,,Dušan Jereb" in h:amonikarski zbor glasbene šole „Marjan Kozina". Tega dne bo v prodaji novi „Vodnik po’Trdinovi poti“ (gre za drugo, razširjeno in dopolnjeno izdajo s tribarvnim zemljevidom v merilu 1:100,000), na voljo pa bo tudi značka planinskega doma in jubilejni žig. Za motorizirane udeležence bo možen samo dostop po gozdni cesti z Vahte. Na 10,5 km dolgi makadamski cesti bo v času proslave najbrž enosmerni promet (od 9. do 12. ure v eno in od 12. do 15. ure v drugo smer). Planinci bodo kajpak tega dne popešačili po tradicionalni planinski poti iz Novega mesta prek Janšč, Hriišice jn Gabrja (tri ure in pol) ali vsaj od Gabrja do Gospodične (ura in četrt). Na dan proslave bosta namreč do (Jabrja odpeljala dva avtobusa (odhod ob 7.30 z avtobusne postaje v Novem mestu), ki bosta potnike odpeljala nazaj ob 16. uri. NAVAL NA AVTOMOBILSKO KRMILO Avto moto društvo Novo mesto, ki ima v okviru svojih dejavnosti tudi avto šolo, predvideva, da bo tečaje za voznike amaterje letos obiskovalo okoli 500 kandidatov. Za pouk praktične vožnje ima društvo na voljo 1 3 avtomobilov zastava 750 in prav toliko inštruktorjev. Zaradi vse večjega števila kandidatov za voznike amaterje bo treba vozni park povečati ter iz.šolati še nekaj inštruktorjev. • ZA SPOMENIKE NOB BODO SKRBELE KRAJEVNE SKUPNOSTI V novomeški občini je }35 spomenikov, plošč in obeležij NOB, ki naj bi jih v bodoče, tak je predlog, vzdrževale in varovale krajevne skupnosti, na katerih območjih stojijo. Za Bazo 20 in spomenik na Rogu ter spomenik na Cviblju pri Žužemberku, ki zaradi širšega pomena niso všteti v ta seznam, bo skrbel Republiški odbor ZZB NOV Slovenije. NAJVEČ GREHOV v PROMETU Po podatkih sodnika za prekr3ce občine Novo mesio so se občani lani največkrat prekršili zoper prometno varnost, v ta resor imada kar 61 odstotkov obravnavanih /jdev. Med prometnimi grehi je prednjačila vožnja brez vozniškega dovoljenja, precx;j denarja pa je bilo treba odšteti tudi za vožnjo pod vplivom alkohola. Novomeška kroruka Žužemberški mladinci so popestrili dnevni red krajevne konference SZDL s kulturnim programom. OB PRAVI URI? - O začrtoval-cih prehodov za pešce, ki opravljajo svoje delo ob najbolj neprimernih urah, v času velikih prometnih gneč, smo v listu že brah. Tokrat naj omenimo, da nimajo nič lepše navade vozniki dostavnih avtomobilov. Tovornjak, ki pripelje raznovrstno blago za samopostrežno trgovino pri mostu, vsakokrat domala zamaši že tako ozko prometno grlo mostu; enako velja tudi za dostavljanje čevljev Borovu in Alpini na Cesti komandanta Staneta. Ali ne bi bila za dostavljanje bolj primerna zgodnja jutranja ali pozna večerna ura? LOKALI SAMEVAJO - Zaradi tega ali onega vzroka ta ali oni pbrt-nik zapre svoj lokal. To nam je jasno, toda ne vemo. zakaj potlej mesece in mesece stoji lokal - prazen. Se posebej, če je zelo primeren za kakšno drugo dejavnost. .Vprašujemo, kaj in kdaj bo v nekdanjem frizerskem salonu na Glavnem trgu, ali v zapuščeni umetelni uokvirjeval-nici slik na začetku Brega. Upamo, da ne kaj podobnega kot v pred leti priljubljeni dchkatesnici pri Knjigo-tisku, kjer zdaj stra.šijo - nekakšni stroji! TRŽNICA Nič posebnega, lahko rečemo, ni bilo na ponedeljkovi tržnici. Veliko branjevk, precej kramarjev in nekoliko manj gospodinj, sploh pa različne cene. To je vse. Krompirja ni bilo, kilogram solate je stal 10 din, fižola 12 din, graha 12 din, jajca so bila po 1,50 din, za merico smetane pa jc bilo treba odšteti 12 din. Ob rožah, sadikah in seme- nih je bilo tudi precej sadja. Kilogram češenj je stal 18 do 20 din, vrtnih jagod 14 do 16 din in breskev 20 din. Gozdne jagode za sladokusce so bile po 20 din. S TRANStUZIJSKE POSTAJE - Zadnji teden jc darovalo kri 50 občanov, med njimi 23 delavcev iz Novoteksa, 11 iz Krke, 6 iz Novo-lesa in 4 iz IMV. ROJSTVA - Rodila je l-ani Abram iz ulice K Roku 15 — KaUiri-no. SMRTI - 1'mrlaje Marija Intihar, upokojenka iz Ulicc Milke Sobarjeve 3, v 8». letu starosti/ Ena gospa je rekla, da je od dobro obveščenih gospa zvedela, kako da bodo v ponedeljek končno le začeli graditi novi novomeški most. NOVOMEŠKA TRIBUNA Obeti za cenejšo menjavo zemljišč Zemljiška skupnost načrtuje v nižinskih vaseh zaokroževanje parcel se je kot nosilka kmetijske zem-ji^e politike v brežiški občini resno lotila dela. Zaradi omejenih posvetila predvsem tekočim nalo-kmetijskih zemljiščih in zakon o Kmetijska zemljica skupnost ii^e politike v brežiški občini (inančnih možnosti se je doslej >am, ki jih ji narekuje zakon o ledovanju tovrstnih zemljišč. Med nalogami, ki si jih je ta samoupravna skupnost zastavila ža prihodnje obdobje, so naj- POMOČ ZA BRKINE Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije v Brežicah je začel akcijo za pomoč Brkinom. Do 4. junija so nakazali po pet dinaijev na zaposlenega tile kolektivi: Kovinoplast Jesenice na Dolenjskem, Otroški vrtec Brežice, Glasbena šola. Jutranjka—TOZD Orlica. Osnovna šola Cerklje ir^ Zavod za kulturo sta namenila la pomoč po deset dinaijev na člana kolektiva. Sindikat opozarja tudi druge dplovne organizacije, naj čimprej obravnavajo namen solidarnostne akcije in sporočijo, kako so se odločili. Seveda pričakuje večji odziv. NEPOZABNO DOŽIVETJE V slavnostni dvorani breži-kega gradu je bil v soboto zve-:er jubilejni koncert pevskega bora DPD Svoboda bratov Mi-ivcev. V drugem delu progra-tia je zapel še slovenski oktet. Občinstvo je pevce toplo po-'dravilo, zlasti še goste, ki so okrat prvič zapeli pod grajsko treho. Koncert je poslušalo lad 450 obiskovalcev. pomembnejše tele: odkupo- vanje in oddajanje kmetijskih zemljišč v zakup kooperantom ter organizacijam združenega dela; ustanavljanje sklada kmetijskih zemljišč, odkup oziroma prevzem zemljišč ostarelih kmetov v zameno za preživnino ter začetek agrarnih operacij v nižinskem predelu občine. Z izrazom agrarne operacije je mišljena ihedsebojna menjava zemljišč, ki naj bi se vprihod-nje ne obremenjevah z dajatvami. Občinska skupščina bo morala to omogočiti z odlokom, kajti če zdaj menjata zemljo kmet in lastnik, ki se ne preživlja s kmetijstvom, je za to predpisan prometni davek. Menjavo zemljišč v korist kmetov bo torej treba čimprej poceniti. Kmetije v brežiški občini so zelo zelo razdrobljene. Številne parcele in parceUce otežujejo obdelavo, zato je zemljiška skupnost sklenila poseči vmes zlasti v nižinskih vaseh. Menjavo zemljišč predvideva v Ločah, Mihalovcu, na Mostcu, v Krški vasi in v Skopicah, Letos se bo kmetijska zemljiška skupnost tesneje povezala s temeljnimi organizacijami združenega dela za kooperacijo pri Agrarii in Slovenija vinu ter sodelovala pri organiziranju usmerjene proizvodnje. V letu 1975 računa tudi na večji dotok denarja in planira 300 tisoč din realizacije. Lani je dosegla 122 tisoč dinaijev, od J sušenjem sena kmetje letos nimajo sreče. Le redki ga utegnejo še jred dežjem spraviti pod streho. (Foto: J. Teppey) NOVO V BREŽICAH VEDNO VEC jih 2ELI V DOM - Vedno več ostarelih išče oskrbo v iomovih, zato ti ne morejo sprejeti /seh, ki želflo pod njihovo streho. Iz Dtežiške občine iih prebiva v domo-/ih nekaj manj kot petdeset. V do- mu na Impoljci jih je največ (32), icer je občinska skupščina njegova »ustanovite^ica in ker daje tudi delež za širjenje ustanove. Se STARSI niso PRISU - Vsi :isti, ki so pripravljali otroke breži-kc osnovne šole na proslavo tridese-e obletnice osvoboditve, so se na ihem najbrž vprašali, čemu ves nji-'lov trud. Se bolj pa so bili razoča-ani nastopajoči, saj so peli in reciti-ali nekaj več kot 30 obiskovalcem v Ivorani. Do zdaj se še ni zgodilo, da )i imela šolska prireditev tako malo )bčinstva. Toda tokrat ne gre za ne-)bvcščenost, saj so otroci raznesli ti-oč vabil na svoje domove. breZiSke VEsn tega 101 tisoč iz prispevka za spremembo namembnosti zemljišč. Skupnost ima v načrtu povečan odkup kmetijskih zemljišč, vendar je ta odvisen od finančnih možnosti. j ^ Enkrat ni nobenkrat Poziv k čistoči Kdo ve, če bo imel poziv brežiškega Hortikulturnega društva in občinske skupščine za pometanje smeti po mestu in vaseh kaj prida odziva? Po zanemarjenosti, kakršna je zadnje čase značilna za Brežice, lahko sodimo, da niti pri delovnih organizacijah niti pri posameznikih ni čutiti posebne vneme in želje po vzorno urejenem okolju. Dovolj je, da človek stopi na vrbinski rob in že se mu odpre pogled na bogato izbiro odpadkov, ki jih celo podjetja brez zadrege odlagajo tja, do koder ne seže pogled s ceste. Morda bo pa .opozorilo zaleglo, morda le niso še vsi otopeli za čistočo? Toda taka akcija je enkrat np leto veliko premalo. Vsak mesec bi jo morali organizirati, da bi vedno znova opominjali na potrebo po urejenem okolju. Će bo mesto še naprej tako zanemarjeno, so sprevodi cvetja zelo tvegana zadeva. Smeti in cvetje si vendarle ne smeta podajati rok. Vse kaže na to, da bo treba več vzgajati. Tudi horti-kuHurno društvo lahko veliko napravi, zlasti še.če sodeluje z delovnimi organizacijami in če se odloči za široko sprejemanje mladih Iji^di. Torej ne bi bilo napačno povezovanje z drugimi organizacijami, med kaierimi je tudi Zveza mladine. Počasi in z združenimi močmi bi se najbrž le dalo kaj napraviti in uvrstiti mesto med urejene kraje. J. T. ŠTIRINAJST ODLIČIJ ZA PRIZADEVNOST Svet za preventivo in prometno vzgojo SR Slovenije sc s priznanji in žmCkami vsako leto oddolži dolgo- OSEM TON PAPIRJA - Akcija za zbiranje papirja v brežiški občini je odlično uspela. Na obhodu po mestu in šolah v okolici so nabrali osem ton in pol starega papirja. Uspešno je potekalo tudi zbiranje rabljenih oblek. Oboje je organiziral občinski odbor Rdečega križa. ZAMUDNIKI POVEČUJEJO STROSKE - 9.'in 10. junija je bil v Brežicah že drugi seminar za člane izvršnih odborov osnovnih organi* zacg sindikata, ki niso prišli na redne seminarje. Toda ali se zamudniki zavedajo, da s tem povečujejo izdatke za izobraževanje in povzročajo organizatorjem kopico dodatnih skrbi? Tudi delovne organizacije imajo zaradi tega večje stroške, zato takt) vedenje ne gre skupaj z dobrimi sklepi o varčevanju na vsakem koraku. letnim prizadevnim mentorjem prometne vzgoje v osnovnih šolah ter drugim delavcem, ki se ukvarjajo s preventivo in vzgojo v cestnem prometu. O teh ljudeh redkokdaj kaj slišimo, čeprav bi zaslužili več pozornosti, saj s svojo vzgojno dejavnostjo veliko pomagajo posameznikom in družbi. Trudijo sc, da bi bil davek, ki ga od nas zahtevajo ceste, čim manjši. Značko z zlatim venccm so prejeli; Martin Kolar, Jože Teropšič, Vlado Godler, Maijan Arnšek, Karel Pinterič. Značko s srebrnim vencem pa so si prislužili; Frančiška Pepelnik, Ivanka Klemenčič, Danica Urck, /vonimir Kežman, Martin Zupančič in Ivanka Gramc. Bronasto odličje so dobili; Terezija Antolovič, Štefka Žrlič, in Ivan Gašperin. NOV HOTEL ČEZ LETo'' DNI 20. junij 1976 je rok za dograditev novega hotela B-kategorije v Krškem. Začetek gradnje napovedujejo še ta mesec. Gradbena dela je prevzelo podjetje Pionir. Novi hotel bo imel 150 postelj in 70 pomožnih ležišč. Predvideni so tudi štiije apartmaji. Restavracija bo imela 450 sedežev, na terasi pa bodo lahko postregli 200 gostom. V hotelu bodo razen tega še tri konferenčne sobe, savna, frizerski salon in salon za masažo. V načrtu imajo tudi avtomatsko kegljišče. Celoten objekt bo veljal okoli 35 milijonov dinarjev. h V nedeljo, 8. junija v Brestanici. (Foto: J dojene Kmalu vrtec tudi za il(3 Varstvo je najbolj pereče v Krškem in Leskovcu ■ Ponekod ma rov za malo šolo • Se bodo potrebni dodatni viri denarja^^^^ s prispev4ci iz sklada za otroško varstvo so v kr^ občini zadnja štiri leta zgradili tri vzgojno varstvene ustanove za 180 otrok. Letos je na vrsti otro3d vrtec v Kr^em, predviden pa je bil tudi v Leskovcu, vendar zaradi ogromnih podražitev ni mogoče istočasno graditi v obeh krajih. V Leskovcu bi zadostovala enaka zgradba, kot jo imajo v Brestanici in v Kostanjevici, v Kr^em pa potrebujejo večji zavod, da bi vključeval tudi varstvo dojenčkov. prizadevala ,5^ omenjenih j tcp, ^je lodnevno , "“‘“k Z dograditvijo obeh vrtcev bo imela krška občina v varstvu 540 malčkov ali nekaj nad 16 odstotkov vseh predšolskih otrok. To število vključuje tudi vse tiste otroke, ki so predvideni za malo šolo. Na celoletno malo šolo bodo lahko prešli v Brestanici, Kostanjevici, Krškem in na Senovem. Še vedno pa bodo v stiski v Podbočju in na Raki. Ta dva kraja imata vse prostore zase- TUDI STAflEJŠI . USPEŠNI! Na repubhškeni tekmovanju srednjih in poklicnih šol „Kaj veš o prometu” (bilo je v Velenju) so med 14 ekipami uspešno nastopili tekmovalci iz krškega „Šolskega centra". Osvojili so naslov letošnjega republiškega prvaka v ekipni konkurenci, med posamezniki pa je bil prav tako prviKrčan Čebular. Franc Bukovinsky, načelnik oddelka za notranje zadeve občinske skupščine v Brežicah, je na slovesnosti 3. junija .izročil priznanja in odličja mentorjem prometne vzgoje za dolgoletno delo. (Foto: J. T.) Domovina -svetilnik V brestaniškem gradu je predsednik občinske skupščine Krško inž. Niko Kurent v nedeljo, 8. junija, odprl razstavo o zadnjem poglavju izgnanstva, o vrnitvi pod rodni krov. Vsebinsko jo je uredil dr. Tone Ferenc, oblikovno inž. arh. Franc Filipčič. Dokumenti v tej sobi prikazujejo vključevanje izgnancev v Srbiji v osvobajanje domovine, priprave izgnancev na' povratek in potek vrnitve. Pot domov ni bila lahka. Trajala je nekaj tednov, celo dva meseca in več. Toda ljudje so nosili domovino v srcu in misel na vrnitev v rodne kraje jim je vlivala upanje na skorajšnji konec trnove poti.^ „Mnogi se niso več vrnili,“ je razlagal obiskovalcem dr. Tone Ferenc. „Njihovi grobovi so raztreseni daleč po Evropi, daleč ob železniških progah v tujih pokrajinah. S tem muzejem skušamo opozoriti, kaj pomenijo nacizem, narodnostna in rasna nestrpnost, želimo se oddolžiti trpljenju izgnancev in povedati, kaj pomenijo besede svoboda, domovina, bratstvo“. Grad Brestanica bo sprejel pod svojo streho tudi dela kiparja Vladimirja Štovička, avtorja znanega reliefa o izgnancih, ki so ga lani podarili predsedniku Titu. J.T. dene dopoldne in popoldne, saj pouka ni mogoče organizirati v eni izmeni. V Koprivnici pa imajo sicer novo šolsko poslopje, toda malo šolo bodo težko vpeljali za ves dan, saj se učilnice zanjo lahko izpraznijo šele ASFALT DO ŠUTNE V soboto, 7. junija, so slavili prebivalci Šutne. Prometu so izročili dva in pol kilometra asfaltirane ceste, ki jih povezuje s Podbočjem, Občani so sodelovali pri zemeljskih delih in prispevali tudi precej denarja. Nekateri so dali celo po štiri tisočake, drugi po tri in ppl, po dva, najmanjši prispevek pa je bil tisoč dinarjev. Te dni bodo asfaltirali še dva kilometra ceste od Šutne do Dola. Nadejajo se, da bodo tudi Brežičani povezali z asfaltom podgoijanske vasi in da bo čez čas vozil kak avtobus po desni strani Krke. JESENI NADVOZ Graditev nadvoza nad železniško progo v Krškem napreduje. Dokončan bo jeseni. Upanje nanj tolaži pešce in voznike, da z večjo strpnostjo čakajo pred zaprtimi zapornicami ničkoli-kokrat na dan. Dolge kače vozil se vijejo pogosto prav do semaforja na desnem bregu Save in obeh strani križišča ob novi blagovni hiši na Vidmu predšolskih „ti?! fih večjih kra,.h f P otrokom letos «*'( varstva m naj bližno 200 \ ^ ^ otroškega tov došli predlog, varstv*2'nar enot n jevnih skupnos^ , pomočjo laže nem 'Navezali ^ s starši m j^bili ^ i. ^al^g otroke, ter H ganizacHe za ^ vanje sprejetih niie] sla^ostn^^cij. skupš^i*'® gp,^ ^ . 8. junija Bajina Bas . .... ip vic je KRŠKE novice ZA CF.LODNl-VNO SOLO -Pred dnevi so v okviru občinske konference SZDL ustanovili koordinacijski odbor za priprave na celodnevno šolo, ki mu predseduje Ivan Srj>čič. Njegova naloga bo tudi ta, da zagotovi, da bodo to novost ^ot prvi v občini uvedli že to jesen na podružnični šoli v Velikem Podlogu. Za to bi bilo treba izprazniti le dve učiteljski stanovanji. KMALU 10 - Mešani pevski zbor „Viktor Parma“ žanje v zadnjem času veliko priznanj s koncertnim programom borbenih, revolucionarnih in partizanskih pesmi, posvečenim 30-letnici osvoboditve. Z njim so doslej nastopili že sedemkrat, do poletja pa načrtujejo še tri nastope. V veliko priznanje jim je tudi povabilo slovenske televizije, da bi i njimi posnela polurni program. DOBRO V DKNAR - Kmetovalci z območja občine so lani posadili kumarice na okoli 5 hektaijih in so bili z zaslužkom zelo zadovoljni. Najboljši dokaz za to je že 13 hektarjev, ki sojih namenili tej vrtnini v tem letu. Po ocenah strokovnjakov bo pridelka za okoli 270 ton, proda- t,odo „ odkrit' sp ^ da „jo^J 'o °P0fnoin^/ red voj1® naprfstit^ j ic^LvpS f SA >Sg^H pina k##* vili tu^ol rckre “•aci icjuj)^7^ - ---------------------------------------------------- L*V*pehe. U alkoholikov v Posavju je lep dokaz, da se da tudi pri tem vprašanju doseči I kl 0 abstinenn°V^en ^ v Krškem, v kratkem bodo ustanovili še klub v Radečah. Nageljne za Cirilu to^rat podelili trem Tonetom: Bobku, predsedniku sevniškega kluba, Štihu in m Beznik) ° (na sliki desni, nagelj prejema iz rok predsednika) in Jožetu Baumkirhnerju. ^ar je belo, ni vedno mleko!« A ^^'iskTh T —------------------------------------------------------------- °speševalec Franc Starič odgovarja na nekatere očitke Šent-^t^^^jonzanov . Mleko je izredno občutljivo hranivo v ^fanc Starič iz Brezovega je tudi pospeše- #' ;%j ^rljiv dehve^S^em ^om^natu’ TOZD za kooperacijo. - ! "Xtida T*** 4 »^V e;T 0 Sentjan- presen ča>za » * ? * hlktaievni sUJeVOlia «it' j-^S tudi rPn°Sti- Z^°r oh* rezervni 'a njevalkman°v od !■ hif°sP^valo jUnšPfisot- Popravil C >v<»a50.!ie bil° 1 !ata?0,eka ki\nj'm v P*’ T«S‘ "'ustre, rau M« \^l4vKa Prf1’3 zbrali n^reč n- trez' c n’ oškodo- slab l JUSn\°d ■s^Vj^jboii n >>tran. več- Le DOBRI' VOLJE JE BILO TREBA - Krave, ki so jih priganjali kmetovalci k Jancu na Studencu, so . o nedavnega doživljale očitno diskriminacijo. Gospodar jim je za ljubezen namenil tako neprimeren prostor, da so sc nekateri kmetje bali, da si bodo krave polomile noge, tako slaba so bila tla. Končno je Janc le zmogel boljši tlak, saj tudi za prostor dobi nekaj denaija. PRILOŽNOST ZA AKCIJO -Narava Je poskrbela, da je Mirna za obnovljenim jezom, za katerim naj oi bilo edino sevniško kopališče, pulite nekaj naplavljenih dreves, pa tudi dovolj peska, tako da je kopali-primernejše za ritje kot za pladnje. Dokler so bile še zapornice, n°i,Za čiščenje preprosto poskrbeli Heteri, fantje, tako da so jih ob ve-pi vodi enostavno odprli. Sedai sc nmaJ° priložnost izkazati tisti, ki so Ppskrbeli za „dognan44 načrt seda-nJega jezu. ^ i s*”.;? 1^1 VESTKIi: Na naše uredništvo v gosteh na Blanci je prišel tudi šofer delavskega avtobusa pri celjskem IzletnScu Jože Ašič, doma iz Selc. Iz Pokleka m okoliških vasi zapelje vsak dan v sevniške tovarne in zatem spet domov na desetine delavcev. Opravičeval se je, da sc ni utegnil posebej pripraviti na razgovor. Vseeno je zbrano govoril o težavah ljudi, s katerimi živi. Seveda ni le človek, ki bi samo govoril. Sovaščani ga poznajo, kako je poprijel pri gradnji gasilskega doma na Pokleku in tudi pri drugih akcijah. ,,Nekateri imajo pripombe zoper moj stari avtobus, vendar je treba priznati, da novih velikih avtobusov ne moremo spraviti skozi blanški podvoz! V kratkem bom dobil novega, a ne vem, kako bo. Tudi moj ne bi šel skozi, čc na strehi ne bi zamenjal zračnikov, tako da sem pridobil tistih usodnih pet centimetrov. Na srečo ni bilo hude zime. Ko t)i bila, bi se cestišče zaradi zvoženega snega prav lahko dvignilo, in vprašanje je, kako bi lahko vozil skozi. Kakšen drug šofer preklinja številne neregistrirane traktorje, ki jili je mogoče Videti na cestah povsod na območju občine. Jože pravi, da raje srečuje na desetine takih traktorjev kot pa en vprežni voz s Elašno živino. „Ves čas z- avto-usom nisem dobil nobene praske, vendar sodim, da bi bilo tre,-ba kmetom vseeno pomagati pri usposabljanju za traktorji vozniški izpit. Tisti, ki si siccr prido bijo ustrezno kategorijo, še ve dno niso vešči vožnje s prikolico in drugimi prik^ucki po težavnem terenu. Ljudje bi imeli več od teoretičnih in praktičnih predavanj, bolje bi znali ravnati stroji, kar bi bilo tudi v splošno korist!" A.Ž. Iv J9že Ašič: šofer, ki živi s svojim krajem. Trebanjski stanovanjski »miš-maš<( Ali je bilo pri pristojnih dovolj zavzetosti, da bi prej prišlo do družbene stanovanjske gradnje? Delovne organizacije hočejo stanovanja, ko pa gre za denar se vse neha • Pozornost novemu pravilniku Sredi življenja V drugih občinah svečano podeljujejo ključe novih stanovanj, v .trebanjski občini pa se bolj ali manj uspešno pogovaijajo na sestankih, zakaj se ne premakne tudi pri njih. Na zadnji ločeni seji zbora združenega dela je stanovanjska skupnost — poudariti je treba, da niti še ni organizirana povsem po delegatskem načelu (!) — podala poročilo. stiku s kmeti, bodisi da so le-ti prišU vprašat v Sevnico ali so stvar pojasnili na terenu. Mleko je dragoceno hranivo. Na njegovo kakovost vpliva vrsta dejavnikov, ne nazadnje tudi vreme. „VeUke težave smo imeli, da smo dpsegli, da prinašajo mleko dvakrat. Čeprav kmetje oddajajo mleko že lep čas, to še ni dovolj za ustvarjanje mlekarskih tradicij!“ A. ŽELEZNIK Delegat Ivan Starič iz Trima je preprosto zastavil vprašanje, ali so občinska skupščina in družbenopolitične organizacije pokazale dovolj zavzetosti, da bi kje gradbinci dejansko zasadili lopato. Čeprav je bilo napovedano, da bodo zaceli graditi na Mirni nov blok 2. junija, je na seji' zbora združenega dela delegat iz mirenskega gradbeno opekarskega podjetja inž. Mandelj presenetil navzoče z izjavo, da do tega dne, tudi če bi še tako hoteli, ne bi mogli začeti delati, ker vse do tega roka ni bilo rešeno niti vprašanje lokacije, kaj šele gradbenega dovoljenja! Predsednik občinske skupščine Slavko Kržan je v odgovoru navedel, da samo na področju stanovanjske gradnje in urbanizma manjka v občinski upravi pet ljudi, kar se nanaša tudi na samoupravno stanovanjsko skupnost. „Vse delovne organizacije se pulijo za stanovanja. Ko zbiraš sredstva, slišiš: nimamo! Ob sedanjih naložbah ni bi- Hočete vedeti, kaj se pri nas godi? Naročite Dolenjski list! KNJIGE SE NI Vsi, ki si pri občinskem Združenju zveze borcev Trebnje prizadevajo, da bi kronologija Občina Trebnje v NOB slednjič le zagledala luč sveta, ne morejo uspeti, da bi tiskarna opravila svoje delo. Knjiga bi že morala iziti, vendar tiskarji kar naprej zavlačujejo izid. MIRNA: GLAVNA PROSLAVA ŠELE PRIDE V soboto so na Mirni skromno počastili krajevni praznik, saj pripravljajo osrednjo občinsko slovesnost za dan borca 4. julija. Očividci pravijo, da sobotni proslavi vseeno ni manjkalo izvirnosti. Med nastop mirenskega moškega zbora so namreč na svojstven način vpletli razne vložke, s katerimi so ponazorili razvoj samoupravljanja in delovnih uspehov mirenskih kolektivov. LETOS DEVET PLAKET * OBČINE TREBNJE V letošnjem jubilejnem letu ob 30-letnici osvoboditve bodo v Trebnjem podelili namesto običajnih pet občinskih plaket izjemno večje število. Predvidevajo, da bo plaketo prejelo pet posameznikov in štiri delovne organizacije, društva oz. organizacije. Pripravljajo tudi predlog za podelitev priznanja častnega občana. lo mogoče predvideti še denarja za nova stanovanja, to pa bo treba vnaprej storiti. Dobrodošla naložba Ljubljanskih opekarn v Račjem selu velja npr. 130 milijonov dinarjev, za stanovanjsko izgradnjo ni bil pred- ZASLUŽNI MIRENČANI Na sobotni proslavi mirenskega krajevnega praznika so podeliH priznanja najboljem športnikom za dosežene uspehe v tekmovanjih v čast temu prazniku. Ob tej priložnosti so podelili tudi ^iri priznanja najzaslužnejšim občanom za razvoj samoupravljanja in gospodarjenje v krajevni skupnosti. Priznanje je prejel tudi družbenopolitični delavec Marjan Jenko, mirenski doniačin, ki sicer živi v Ljubljani. Ostala priznanja so prejeli delavci — neposredni pro^vajalci: Frančiška Ivanc, Jože Gracar in Darko Krištof. Med delovnimi organizacijami si je letošnje priznanje pridobila IM V, TOZD To vama opreme z Mirne. viden niti dinar. Podobno je bilo z drugimi naložbami. Z gradnjo jedrske elektrarne v Krškem so se v republiki prvič lotili tudi tega vprašanja,“ je dejal predsednik Kržan. Tudi Jože Kastelic je menil, da si je treba napake za to, da se v trebanjski občini še niso lotili gradnje, razdeliti tako, kot so nastajale. Kot primer, nad katerim bi se morali delavci in politične organizacije v združenem delu zamisliti, je razprava o novem pravilniku bank o stanovanjski gradnji. Po besedah Jožeta Kastelca v treh tednih do 5. junija ni bilo na ta pravilnik iz nobenega kolektiva niti ene pripombe! V stanovanjski skupnosti imajo s tem že izkušnje: v razpravi ponavadi ni pripomb, na samem zboru, ko je že kasno, pa jih je ,4cot to-če“. Poleg ostalih urbanističnih in drugih zagat je za trebanjski sta novanjski zastoj krivo tudi po manjkanje denarja, ki ga v te namene zberejo, po drugi stran: pa je že^a po gradnji ne le ^ treh, temveč kar štirih krajih Delavci v tistih TOZD, ki imajc sedeže zunaj občine, bi se mo rali v svojih delovnih skup nostih slednjič zavzeti za to, ds v bogatejših občinah ne bi pri hajali do strehe na račun njiho vih žuljev. ALFRED ŽELEZNIK Minevajo zadnji šolski dnevi pred počitnicami. Za četrte razredi osnovnih šol v trebanjski občini se bodo ure šolskega pouka izteki prej kot pri vrstnikih v dru^ občinah, ker bodo medtem že krenil v šolo v naravi v bližini Pulja. Na sUki: mirenske učenke žrebajo pomočjo tovariace za žogo v boju med dvema ognjema. (Foto Železnik) IZ KRAJA V KRAJ PEKEL, VICE, NEBESA ... Kot so nam povedali v Gradbenoopekar-skem podjetju na Mirni (skupno s SGP Grosuplje so izvajalec gradnje), so minuli četrtek zabili v zemljo vogalne količke za novi stanovanjski blok na Mirni. Vseeno si ne moremo kaj, da bi gradbincem popolnoma verjeli, zakaj predsednik sveta mirenske KS nam je v ponedeljek zjutraj dejal, da so to imeli namen storiti šele ta dan. Ker na Medardovo ni bilo nič kaj lepo vreme, si torej tudi naslednjih 40 dni ni obetati lepšega za ta že tolikokrat napovedani začetek gradnje! Pri GOP so namreč priznali, da gradbenega dovoljenja še nimajo v žepu. Vse skupaj drži torej toliko kot otroška igra z marjetico! ,JEZNI“ ABSTINENTI - Kljub velikim uspehom so na zadnji skupščini trebanjskega kluba zdravljenih alkoholikov samokritično govorili tudi o pomanjkljivostih, čeprav z£ nje člani kluba pravzaprav niso ni krivi. 16 zdravljencev in šest njihc vih svojcev je namreč med takoimc novanimi , jeznimi" abstinenti, ki & klub samovoljno zapustili. Med nj: mi jih je šest pričelo celo spet pit Kot je pokazala razprava, so se člar kluba m terapevti nadvse prizade vali, da bi jih spravili nazaj v klub saj lahko edino na ta način dobij' ustrezno pomoč. DOVOLJ BO DELA - Na usti novni skupščini društva samostojni] obrtnikov občine Trebnje minul« nedelo so izvolili tudi disciplinska sodišče. Razsodniki so: dva avtopr« voznika Jože Golob in Marko Koze lec ter frizer Milan Uhan. Trojica n bo imela lahkega dela, saj je treb odločno razčistiti s tistimi, ki nc vestno poslujejo in jemljejo ugle večini članov. Znameniti mirenski most je brez lastnika, kadar je treba na njem kaj popraviti. Nekateri se I bojijo, da se bo podrl. Takile znaki ne godijo ne voznikom ne pešcem, v prid niso pa niti zgodovinskemu videzu tega mostu. TEEBINJSEE NOtlCE Ne govori na pamet Razgovor s kmetom Alfonzom Jakijem se pravzaprav v ničemer ne razlikuje od razgovora s kakšnim gospodarstvenikom iz delovne organizacije. ,3troški. .. reprodukcijski material ... se izplača ali ne .... se bom preusmeril, če ne bo bolje .. .“ je te nekaj besed, ki jim daje veljavo še s kako odločno kretnjo mišičastih rok, vajenih dela. Na letošnjem srečanju kmetov-kooperantov v Kolinski, TOZD tovarna za predelavo krompirja na Mirni, je bil Jaki edini govornik iz vrst kmetov. Preudarno je čakal skoraj do konca srečanja v pričakovanju, da bo tisto, kar teži njega, izrazil morda kdo drug. Ker tega drugega ni in ni hotelo biti, je odločno vstal, se opravičil, da ni dober govomik, vseeno pa je na kratko povedal tisto, kar je imel v mislih vsak kmet. „Ali je ta cena krompirju res plačilo za naš trud? “ se je vprašal. „Ne bi smeli govoriti tako omiljeno o tej ceni,“ nam je to po Srečanju še obrazložil. „Če cena ne bo šla navzgor, pridelovanje ne bo več rentabilno. Izračunal sem, daje lani znašala moja delovna ura 16 dinarjev. Medtem so se občutno dvignili življenjski stroški, podražil se je reprodukcijski material, predvsem gnojila in škropiva. Prej sem dobil 200-litrski sod nafte za 260 dinarjev, sedaj je treba zanj odšteti že skoraj 700 dinarjev. Nekaj umetnih gnojil se sicer da nadomestiti s hlevskim gnojem, vendar je treba tudi k njegovi ceni primakniti kakšen dinar. Takole 1,50 bi bila v sedanjih razmerah spodbudna cena krompirju za pridelovalca," dokazuje Jaki. Njegovo utemeljevanje zveni dosti bolj prepričljivo kot tisto, ki ga lahko zasledimo v dnevnem časopisju, ko tovarne in trgovina skačejo s svojimi cenami. Tudi Jaki vodi knjigovodstvo, in to v sodelovanju s slovenskim Kmetijskim inštitutom. Jaki ni nergač, kakršnih ob takih pogovorih dostikrat ne manjka. Doma so že leta 1971 preuredili hlev. Danes bi za to vnemo prej rekel, da je bila prezgodaj. V naslednjih letih so namreč v načrtovanje hlevov vnesli dosti novosti, ki olajšujejo delo. Krmilni hodnik ni urejen, je največja pomanjkljivost, ki jo Jaki zameri temu načrtu. Navsezadnje bi rad ostal le pridelovalec krompirja. „Zaradi tega sem tudi opustil pitanje telet,“ navede za podkrepitev pripravljenost prilagajati . se trgu. Da je dober tržni pridelo-vdec krompirja, najbolj zgovorno govore številke: lani ga je pridelal 90 ton na površini 2,5 hektara. „Letos sem površine pod krompirjem zmanjšal, vendar višine pogodbe z zadru go nisem spreminjal: 60 ton kot lani. Za tisto, kar sem zmanjšal površine, sem bolj pognojil.“ Za nadaljnje sodelovanje s Kolinsko si želi le še podobnega razumevanja kot lani. „Tolikšne količine krompirja je že težko uskladiščiti. P^ streho sem ga imel kjerkoli, še kozolec ga je bil poln. Tovarna mi je šla na roke, naenkrat ga je vzela 47 ton.“ Da prehod od krompirja na kašno drugo kulturo ne bi bil lahek, je očitno tudi zaradi strojev, ki jih ima. Jaki je vključen v strojno skupnost Škrlje-vo, vendar si je izkopavalnik, vreden 20 tisočakov, moral sam kupiti, ker so se vaščani pre'mis-lili. ALFRED ŽELEZNIK Alfonz Jaki,kmet-kooperant iz Brinja pri Šentrupertu ČEŠKI ZBOR V TREBNJEM Po nastopu na celjskem festivalu mladinskih zborov je mladinski zbor Kantilena iz Brna 3. in 4. junija obiskal Trebnje. Mladi pevci so bili dva dni gostje trebanjskih šolarjev. Na osnovni soli v Trebnjem so jih ^ejeli v ponede^ek ob 12. uri, zvečer pa so priredib koncert v trebanjskem prosvetnem domu. Češki zbor je v Ce^u dosegel drugo mesto. TREBANJSKE NOVICE • TREBANJSKI VRH: BRIZGALNA NA UP Prostovoljno gasilsko društvo v tem kraju je 1. junija slavilo dvajsetletnico obstoja. Ob tej priložnosti so izročili namenu novo brizgalno Rosenbauer. Lani so kupili avto, prej kot v letu dni pa še brizgalno. Vrsta govornikov je na slovesnosti hvalila prizadevnost članov društva. Kar trije so'^ prejeli republiška gasilska priznanja, 21 članov pa je dobilo starostne značke in diplome za zvestobo društvu. Gasilci so se trenutno znašli v zagati, ker jim manjka še nekaj denarja, da bi lahko v celoti poravnali račun za brizgalno. Nadejajo se, da jim bo svet krajevne skupnosti Čatež priskočil na pomoč, saj dolga sami v bližnji prihodnosti niso sposobni poravnati. Naložbe: prekoračene, vendar pokrit*' Trebanjsko gospodarstvo je ujelo zadnji vlak v dirki za naložbe Nova zakonodaja o gradnji investicijskih objektov ne pozna več milosti. Kdor do začetka junija v mošnjičku za nov objekt ni imel dovolj cvenka, bodisi dar se je zaradi večjih stroScov gradnje vse podražilo ali pa so enostavno gradili drugače, kot so načrtovali, bo v težavah. Prekoračitev znaša 8,49 milijona dinarjev, tovarna, če bi jo gradfli v Po pregledu ob začetku mescca je v trebanjski občini precej prekoračenih natožb, pravzaprav na vseh tovarniških gradbiščih. Po besedah predsednika občinske ^ skupščine Slavka Kjžana pa seveda ni nobenega razloga za preplah, saj- ne bo treba ustaviti nobenega gradbišča. Vsi odgovorni so se namreč pravočasno zavedeli nastalega položaja in si zagotovili nemajhen denar, da so prekoračitve pokrili. Pri novi tovarni sendvič plošč v Trimu gre za prekoračitev v višini 12,12 milijona dinarjev, največ seveda na račun gradbenih del (kar za 6,53 milflona dinarjev). Tovarno bodo svečano izročili namenu za občinski praznik 6. septembra. Pri gradnji tovarne talnih in obložnih keramičnih ploščic Ljub^anskih opekarn na Račjem selu znaša prekoračitev 47,52 ‘milijona dinaijev (predračunska vrednost je znašala 131,99 milijona dinaijev.t Ob koncu minulega meseca so nastali položaj obravnavale strokovne službe Ljubljanske banke. Čeprav gre tu za velike denarje, kot pravijo v Trebnjem, ne bi smelo biti težav, saj bo nova proizvodnja prenesla to obremenitev. Prve-ploščic? naj bi namreč prišle iz poizkusne proizvodnje že 1. julija prihodnje leto, kar je kar pol leta pred rokom. Dvomov o rentabilnosti tovarne sploh ni. Tudi na Donitovem gradbišču v Veliki Loki bo treba dodatnih virov. Slavko Kržan, predsednik ObS: Ujeli smo zadnji vagon zadnjega vlaka.“ ' prvotnem tovarn® 5 rentabilna. 29. povedana za : 50 iinelj Tudi v mirenski Da« Stroške pri nibiice. iz lastnih ' „je, so TOZD Tovarna oprem^ jc predvideno vsoto, končna mesec naj bi bila ^ ^ prekoračitev je Iskri, razlfto Manjše prekora^ v drugih 1, V občim je lazJ^ Kč objektov v velika'^ po so sploh pnšli jnje-lL potrebnih za vse ^ ^ jo poleg jdvsen>i občina zahvaUti P .pj(^ zadevnosti P“ ,ešite^- vztrajnemu iskanju ALFRED Plošče nič več »maček v Žaklju« Trimo je vzbudil pozornost za svoje strešne in fasadne plošče na beograjskem sejmu - Poslej stalen razstavljavec? - Obvestilo delavcem Trebanjski Trimo bo septembra za občinski praznik odprl novo tovarno strešnih in fasadnih „sendvič“ plošč. Gre za nov izdelek, ki je na našem trgu sicer že znan, vendar le iz uvoza. Priprava trga za domač izdelek se seveda ne more pričeti šele z dnem, ko se na slavnosti prereže trak ob vhodu v novo tovarno. Delavci v tej trebanjski novi predstavništvu Trima so se zgla- tovarni so zato v aprilu vložiH sili nekateri ugledni gostje: mnogo truda, da so v poskusni proizvodnji lahko naredili nekaj plošč, s katerimi so se predstavili tržišču na beograjskem sejmu tehnike v skupini grad- bincev. Sdem je torej pri kraju, kaj sedaj: Inž. Rudi Žibert, vodja prodaje, nam ob obisku sicer ni mogel postreči s podatki o kakšnih sklenjenih bajnih kupčijah, ker to za investicijske objekte tudi ni mogoče. Pogodbe za take gradnje se sklepajo le po temeljitih pripravah. Za Trimo, predvsem pa novo tovarno, je bistveno, kakšno zanimanje je bilo na tako uglednem sejmu za ta izdelek. Tu uspehi niso majhni. Beograjski sejem je bil po udeležbi razstav-Ijalcev in tudi strokovnosti številnih udeležencev med največjimi doslej. V sejemskih dneh so predstavniki Trima (razen nedelj) med rednimi obiskovalci pripravili posebne organizirane obiske. Ves čas so imeli najmanj trije predstavniki podjetja na sejmu veliko dela. V NAČRTOVANJE V ZAMUDI Priprave za izdelavo srednjeročnega programa razvoja občine za prihodnje obdobje so v zamudi. Za to so največ krivi tisti, ki zamujajo z odgovori na ankete, katere so dolžne posredovati vse organizacije združenega dela. Predvsem ni podatkov iz tistih temeljnih organizacij združenega dela, ki imajo sedež skupnih služb zunaj občine. Zaskrbljuje tudi to, da tudi tisti podatki, ki jih je komisija prejela, dajejo slutiti, da niso izvlečki iz pravih načrtov gospodarskih organizacij, ampak so bolj predvidevanja, če ne cejo le kar želje strokovnih služb posameznih organizacij. O načrtih samoupravnih skupnosti in krajevnih skupnosti sploh še ni nobenih pismenih podatkov. Nič kaj lepa ni niti sama okolica blokov, kjer stanujejo večinoma uslužbenci KPD Dob v Slovenski vasi. Nekaj posebnega je pravcato barakarsko naselje malih živali v jami zai)loki, kjer imajo v bližini celo kopališče. ^,Za nekaj moraš imeti veselje,“ pravijo nekateri rejci, ki na ta način usklajujejo svoje želje z bivanjem v blokih. Na sliki: že pravcati hlevi in hlevčki... Ne garjave ovce Obrtniki imajo svoje društvo Po Sloveniji so obrtniki bolj ali manj uspešno organizirani v svojih združenjih. V trebanjski ^čini so bili do minule nedelje med izjemami. Iniciativni odbor za ustanovitev združenja pod vodstvom Jožeta Freliha, ptede-k>valca plastike iz Šentruperta, je tako uspešno končal večmesečna prizadevanja. „Zakaj še mi ne bi imeli svojega društva? “ je rekel pred ustanovnim občnim zborom, ob tem pa je takoj pristavil, da seje treba tudi v obrtništvu povezovati, saj še v starih časih mojstri niso delali povsem ločeno drug od drugega. ,,Skratka, čas je, da končno vidimo, kaj je z nami, kaj predstavljamo za občino, kaj ta družbena skupnost od nas tudi pričakuje. Sosedje v Grosupljem so se uspešno organizirali, da ne govorimo o Domžalčanih, ki so pojem za obrtništvo v republiki. Tam sc je že teme^itc spremenil odnos do obrtništva, ko nanje ne gledajo več kot na garjave ovce. Moram poudariti, da se je že tudi v naši občini dosti popravilo." Seveda se tudi v obrti ne cedita le med in mleko, kot marsikdo misli. Frelih navaja pojav nelikvidnosti z enako resnostjo, kot to govorijo računovodje in komercialisti v podjetjih. Tega eno tako društvo ne more rešiti. Povezujejo se na pobudo občinskega sindikalnega sveta, ki namerava v nadaljevanju te akcije na podoben način povezati tudi delavce pri zasebnih obrtnikih. Podobno kot vsaka nova organizacija se tudi društvo obrtnikov na začetku bori za člane. Vseh obrtnikov v občini je menda 116. „Za nerazvito občino pomeni to že Kudi za lepo tovarno,“ pravi Frelih. Zal je pokaza-'lo zanimanje za društvo le tretjina. „Ne bi radi že na začetku imeli cepitve sil, vendar bi le radi prispevali k selekcgi obrtnikov. Več ali manj je jasno, kdo je obrtnik in kdo ni.‘ A. 2. Jože Frelih: „Akcija zbiranja prispevkov za po potresu prizadete Kozjance je dala tudi pobudo za povezovanje v društvo in skupne nastope" trgovinski predstavnik Sovjetske zveze, delegacija Poljske, Gradbeniškega centra Jugoslavije, generalni direktor sejma, ki je predstavnikom Trima predlagal stalno sodelovanje na sejmu, in drugi. Na kraju so ugotovili, da je predstavništvo Trima obiskalo v času sejma nad 500 predstavnikov raznih podjetij in kupcev. Vsem tem so skušali posredovati kar najyeč obvestil o novem izdelku, za kar so se zanimali zlasti predstavniki gradbeništva in projektanti. Po sejmu so v tovarniškem glasilu objavili dokaj obsežno poročilo o uspehu sodelovanja na sejmu. Delavci so na ta način dobili obvestilo iz prve roke. Bodočnost nove tovarne ni v negotovosti, plošče bodo očitno šle v denar. To v današnjem tržnem položaju ni majhna stvar. A. ŽELEZNIK Buldožerji dela.dasonahj®^jJ. sko osno^io nico, na je 5ge. Spoinla*J*^il#! slabo vreme 1» la. Se vedno zemlje, ki J® mladinska^ Pri obnovitvi^ AJŽ-SSgTto skupnosti ^ jg marljivost hrano je nost. Za to, da gre z novo Trimovo inž- skrbita direktor te tovarne v desni) tti tehnolog dipl. inž. kemije 1 Iz obrata Mokronoška ISKRA Vodja komerciale v mokronoški Iskri, TOZD K lektroliti, LudviK Lovše je med drugim tudi sek^cta osnovne organizacije ZK v kolektivu. Zagnanost, značilna za nilaoe strokovnjake, je tudi njegova Delo svoje osnovne organizacije sicer označuje kot ukvarianjc s s;^ mini seboj v tem smislu, daje šlo z vprašanja obrata in kasn^scp TOZD, ne pa za pravo družben politično delo in idejno usposabij ' nje čLinov. „Gre za preraščanj obrata v tovarno. Postaviti jc p' treba pravo sestavo TOZD, o<'P^' so sc novi oddelki, rcSivala sc kadrovska zasedba vodilnih ’ pravi sekretar. Skratka: ni bilo yp sanja, ki ga poprej ne bi obravnava Zveza komunistov v podjetju. lahko /avida UN ^^0 IW> ' ^ edvse;!!, fcnikj: P'Trsprs;^. ffozP 2 imel 'fJpr'jVfcfl v kraji'- Takšno dejavnost niatsikatera organizacija Z K 7 vc- Za napredek okoli 7,500. Med bolniki so tudi - zdravi V Črnomlju ugotavljajo, da je odstotek bolniških prevelik Skoraj v vseh TOZD se borimo proti velikemu odstotku bolnikih dni. V boj proti bolni^im, seveda samo neupravičenim, je sklenil iti tudi Rudnik rjavega premoga v Kanižarici pri Črnomlju. Delo v rudniku je težko, de- lavci v jami so v nenehni nevarnosti. V preteklem letu se je v jami ponesrečilo 74 delavcev, 26 delavcev pa se je ponesrečilo zunaj jame. Samo zaradi nezgod Priznanja za delo Počastitev obletnice osvoboditve v Črnomlju v počastitev tridesete obletnice jsvoboditve in dneva mladosti je 25. naja TTKS Crnome^ organizirala la igrišču pri gimnazgi veliko pro-ilavo. Na svečanosti so sodelovali iolarji in dijaki, člani Partizana, pri-jadniki JLA, celotna ekipa trbovelj-icega Cementa in člani domačega logometnega kluba ,,Bela krajina ‘. Prisotne je pozdravil Janko Gla-lek, predsednik NK Bela krajina, o jomenu razvoju in povojnih.uspehih iporta pa je govoril Slavko Grahek, jredsednik izvršnega odbora TTKS. Tovariš Grahek je podelil tudi več vokalov; zft do4:oletno delo pred 'ojno in po njej je prejel priznanje a delo na področju nogometnega in iahovskega športa, Anton Malerič, fanez Vidkovič je bil odlikovan za lelo na področju nogometa in Dare Cramarič prav tako za delo na pod-bčju nogometa. Pokal pa so na svečanosti prejeli člani NK Bela krajina n oba trenerja te ekipe, Tone Engla-o in Vinko Weiss. Na slavnostni prireditvi je sodelo-/ala tudi mestna godba na pihala, po oroslavi pa so čbni nogometnega icluba „Bela krajina** odigrali s ‘rboveljskim Cementom prvenstve-10 tekmo. ' NA MORJE! Društvo upokojencev iz Črnomlja bo za svoje člane ponovno organiziralo izlet..Tokrat bodo šli vse do Reke in Crikvenice, vračali pa se bodo preko Ravne gore, kjer si bodo ogledali spomenik zmrznjenim partizanom. Izlet je predviden za 19. junij, prijave pa sprejema vsak torek in četrtek Društvo upoko-^encev. so v rudniku izgubili 2464 delovnih dni. Dosti nesreč se je pripetilo zato, ker delavci niso upoštevali varnostnih predpisov. Delavci v rudniku lahko uporabljajo vsa zaščitna sredstva, pred nastopom dela so o uporabi zaščitnih sredstev poučeni na posebnih tečajih za novosprejejte delavce. Mar veliko število nesreč ni zadostno opozorilo, daje varnostne predpise vendarle nujno upoštevati? Prav tako je v rudniku izredno velik odstotek bolniškili zaradi bolezni, za katere menijo, da niso vedno upravičene. Poleg pridnih delavcev je tudi nekaj lenuhov, ki se na vse načine izogibajo delu. Marsikomu je uspelo prelisičiti zdravnike in so dobili bolniški dopust. Simulanti so obiskovali različne zdravnike, saj je kolektiv rudnika premajhen, da bi imel svojega zdravnika. Da bi odstotek neupravičenih bolniških zmanj- šali, so se predstavniki rudnika in zdravstvenega doma iz Črnomlja dogovorili, da bodo delavci, ki so zaposleni v tej organizaciji, obiskovali samo enega zdravnika. Do kdaj bo zavest delavcev tako majhna, da bodo naše TOZD izgubljale toliko časa s preverjanjem bolniških stale-žev? Mar ni takšen odnos do dela nepošten do pridnih delavcev in do tistih, ki so bolniške pomoči zares potrebni? L.T. REČENO-STORJENO? O prizadevanjih za stabilizacijo gospodarstva v domačem okolju je bilo pred časom precej slišati na raznih sestankih, potem pa je vse skupaj utihnilo. Po drugi strani ugotavljajo, da so proizvodni stroški še zmeraj preveliki, da so še ozka grla, da se kopičijo zaloge itd. Po sklepu nedavne seje sindikalnega predsedstva na občinski ravni morajo v enem mesecu vsi izvršni odbori sindikalnih organizacij na območju črnomaljske občine ugotoviti, kaj je s sprejetimi nalogami in sklepi v zvezi s stabilizacijo. Sposobnosti na preizkušnji Uspel obrambni dan v centru srednjih šol Prejšnji teden so imeli dijaki Centra srednjih šol v Črnomlju praktično preizkušnjo iz obrambne vzgoje — obrambni dan. Udeležili so se ga vsi dijaki centra srednjih šol, pa tudi veliko vojakov in vojaških starešin. Obrambni dan so opazovali tudi predstavniki iz vojnega odseka v 'irnomlju. Dan je potekal po programu. Zjutraj, po napadu in alarmu, so se dijaki in učitelji umaknili z ogroženega področja. Zbrali so se v gozdu pri Dolenji vasi, kjer so si postavili šotore. Sanitetne ekipe so imele veliko dela z ,,ranjenci", vendar so svojo vlogo odlično odigrale. V ‘ obrambnem dnevu so se dobro izJcazale vse ekipe. Nerazporejenim učencem so vojaki in starešine razkazaU strelno orožje, ob koncu delovnega programa pa so se dijaki, učitelji in predstavniki garnizije zbrali na mitingu. '^Kako po svetu V obrambnem dnevu so se dobro izkazale vse ekipe ČRNOMALJSKI DROBIR NEUREJENO POSTAJALIŠČE - V Črnomlju še vedno ni urejeno avtobusno postajališče. Zlasti pred gradom v Črnomlju je vožnja zelo nevarna, saj ob vsaki strarji ceste včasih stojijo po štiije avtobusi. Prav tako nobeno avtobusno postajališče nima urejenih čakalnic. PRVENSTVO V RIBOLOVU -V nedeljo dopokine je bilo ob bregovih Lahinje prvo republiško prvenstvo pionirjev v ribolovu. Prvenstva se je udeležilo veliko občanov in gostov od drugod, ki so si prišli ogledat tudi tramcionalno jurjevanje v Črnomlju. veCer narodnih pesmi - Dom JLA je 10. junija organiziral v Domu kulture večer narodnih pesmi. Na prireditvi so sodelovali Duška in Nedeljko Bilkić ter Nikola Karović. Poleg vojakov in vojnih starešin je prireditev obiskalo mnogo drugih občanov. OB KOLPI - 2e pred tedhi so se ob Kolpi sončiU vročekrvni občani. Kolpa je v zadnjem deževju spet narasla in ne kaže, da bo kmalu primerna za kopanje. Zato pa bomo ob sončnih dnevih ob njej lahko poležavali, pekli čevapčiče, ražnjiče.-Kmetje, ki so lastniki zemljišč ob reki, se smeti, ki jih največkrat seveda puščamo za seboj, že sedaj bojijo. GOBARJI V GOZDOVE - Deževje in toplo vreme v zadnjih dnevih sta vzrok, da prvi nabiralci že nekaj dni pridno iščejo po gozdovih. Gob sicer še ni veliko, vendar jih ob cestah že prodajajo. Nabiranje gob je lepo razvedrilo, čeprav je za nepoznavalce dostikrat tudi nevarno. VRNILI SO SE Z LETOVANJA - Prvi otroci, ki so letovali na Debelem rtiču, so se 7. junija vrniU. Letovanje jim je omogočil občinski odbor Rdečega križa Črnomelj. Otroci, ki so se tako' veselili letovanja, so se vrnili kar malo razočarani, saj so imeli ob moiju veliko dežja, preveč, da bi se lahko kopali. m Sonja Pišec: »Turistično bolj izkoristimo Belo krajino!« Turistični biro Črnomelj je edina ustanova v občini, ki se profesionalno ukvarja z razvojem turistične dejavnosti v Beli krajini. Viatorjevo poslovalnico žc več let uspešno vodi Sonja Pišec. V razgovoru nam je povedala: „Namen našega biroja je v usmerjanju turistov in v organiziranju izletov. Tiuiste seznanjamo s krajevnimi zanimivostmi, domačim kin tujim gostom prodajamo ribiške karte, menjavamo denar in prodajamo raznovrstne spominke. Med spominki so za turiste posebno dragocene originalne belokranjske pisanice in narodne noše. Včasih smo prodali tudi veliko domačega platna, ki so ga tkale belokranjske ženske. Platno danes- težko nabavljamo, saj ga tke le redko katera "Belokranjica. Prava škoda je, da zamira ta stara dejavnost naših žensk.“ Osnovna dejavnost turističnega biroja pa je organiziranje izletov. „Izlete prirejamo na lastno pobudo, zbiramo pa tudi prijave, ki jih razpiše turistična agencija Viator. Med občani je izredno zanimanje za organizirane oddihe ob morju, za katere je v zadnjem času največ prijav. Veliko izletov organiziramo po domovini, za izlete v tujino pa se občani prijavljajo manj pogosto." Po mnogih slovenskih domačijah se kmetje resno ukvarjajo s kmečkim turizmom. Kakšne so možnosti za razvoj kmečkega turizma v Beli krajini? „Nekaj ljudi iz obkolpskih vasi je dobilo posojila za ureditev turističnih sob, ki pa še vedno niso primerne za prenočevanje. Občanom, ki se bodo ukvarjali s kmečkim turizmom, je potrebno nuditi še kaj več kot samo denarno pomoč za ureditev sob. S tovrstno dejavnostjo jih je potrebno seznaniti, jim razkazati kmečki turizem po drugih krajih. Sicer pa je Bela, krajina turistično zelo zanimiva, polna je krajevnih znamenitosti in ima vse možnosti za razvoj kmečkega turizma.** Do 1980. leta bodo s samoprispevkom popravili ceste, zgradili nekaj vo-dovodov, šolskih objektov in napeljali elektriko v nedeljo, 1. junija, so se občani v metliSci občini §e enkrat izkazali in izglasovali samoprispevek. Od 5156 vpisanih volivcev jih je glasovalo za samoprispevek kar 4413 ali 79 odstotkov, volivci pa so skoraj po vseh glasovalnih mestih opravili svojo dolžnost že v dopoldanskih urah. Tudi tokrat so se najbolj izkazali v manjših krajih in dokazali, da so pripravljeni pomagati sami sebi in svojim krajevnim skupnostim. Tako se je na Bo-žakovem odločilo za nov samoprispevek 89,7 odst. volilnih upravičencev, v Krivoglavicah 100, Drašičih 89,8, Gabrovcu 98, Jugoiju 95, Lokvici 93, Radoviči 94,7, v Bojanji vasi 97,4, v Rosalnicah 89,8, Bcreči vasi 90,5 in Bušinji vasi 89,6 odst. volilnih upravičencev. Tudi po drugih glasovalnih mestih bi bil odstotek lahko večji, toda marsikje so bili volilni listki neveljavni. Z novim petletnim samoprispevkom naj bi zbrali okrog 7,500.000 dinarjev, dvajset odstotkov denarja od zbrane vsote pa bo ostalo za delovanje krajevnih skupnosti. Ostali denar bodo porabili za gradnjo vodovodov, modernizacijo cest, elektrifikacijo in za šolske objekte. Občinska skupščina in vse druž-' benopolitične organizacije se zavedajo, da je program del) k* naj bi jih opravili s samoprispe^* kom, zelo obsežen in da bodC' naija premalo, zato upajo, jim bodo na pomoč priskočila občinske in republiške sani^ upravne interesne skupnosti ’ kratkem bodo podpisali z neka; terimi delovnimi organizacijan|i družbeni dogovor za financi' ranje programa. Kaj je z mladimi Metličani? Prizadevni predvsem mladi v krajevnih skupnostih - Lani 7 aktivov, letos že 1500 članov ZSMS Prejšnji torek sta komite občinske konference ZKS Metlika in predsedstvo občinske konference ZSMS Metlika pripravila skupno sejo, na kateri so podali oceno in sprejeli nekaj sklepov in stališč o uresničevanju resolucije 3. seje ZKJ. Tako so ugotovih, da so biU doseženi nekateri uspehi, predvsem pri organizacijskem utrjevanju enotne organizacije mladih, in poudarili, da kljub temu nekatere osnovne organizacije ZSMS še niso zaživele. Problem je delo z zaposleno mladino, ki je v večini primerov vezana na prevoz. Zato bo poslej potrebno boljše sodelovanje mladih delavcev s sindikati in 00 ZK. Drugače je z mladimi v krajevnih skupnostih. Lani so imeli v občini 7 organiziranih aktivov, danes pa se z dobrim delom lahko pohvali kar petnajst 00 ZSMS. Zelo slabo delajo mladi v Metliki, zato bodo po vsej verjetnosti organizirali v mestu šest osnovnih organizacij in ustanovih koordinacijsko konferenco, v kateri bi bile V 104. členu ustave SRS piše: „Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, z namenom, da zagotovijo pogoje za delo, stanovanje, počitek, kulturo in rekreacijo, kakor tudi da preprečujejo zdravju škodljive posledice, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in prometu . . . “ Prav gotovo ta ustavni člen poznajo prebivalci na Bregu, Trdinovi poti in na Pungartu, toda..,. Kolikokrat so o smetišču v njihovem okolišu spregovorili na najrazličnejših sestankih. Smetišče je namreč vse večje in neprijetno, zlasti kadar na njem zakurijo. Ce takrat potegne veter, je skoraj vsa Metlika v dimu. Nič kolikokrat so občani predlagali, da bi smetišče prestavili na primernejši prostor, zlasti zato, ker v njihovem delu mesta raste vedno več hiš. Toda vse besede in prošnje so bile do sedaj zaman, sklicevanje na 104. člen ustave, ki jasno ščiti prebivalce, pa zaenkrat ne potnaga. * In ob koncu: kaj delajo člani komisijt za varstvo okolja? Ali so pri svojem delu pozabili na občane, ki jim nekateri (beri: komunalna služba) odrekajo ustanovno pravico? V času, ko vsepovsod v svetu bolj pazljivo na okolje in kršilce zakonov kaznujejo, v Metliki pozabljajo na najosnovnejšo človekovo pravico. J. PEZEIJ zastopane mestne organizacije pjeko delegatskega sistema. Na skupni seji so poudarih, da bi morali mladi komunisti odločneje nastopati proti protiustavnim akci-■jam in nastopom posameznikov v verskih skupnostDi, starejši in iz-kušnejši komunisti pa naj bi mladim pri njihovem delu pomagali. Tako naj bi vsaka 00 Zveze komunistov določila najmanj enega člana ZK,ki bo odgovoren za delo in stike z osnovnimi organizacijami ZSMS, pri komiteju OK ZKS pa bodo na novo organizirah aktiv mladih komunistov in ustanovili komisijo za delo ZK med mladino. Ob koncu sestanka so spregovorili o delu mladih komunistov in o sprejemanju mladih v to organizacgo. ZSMS in ZK naj bi poslej načrtno pripravljala mlade ljudi za sprejem v ŽK, jih politično usposabljala in vključevala v delo družbenopolitičnih organizacij. Marjana Bele: Upamo, da bodo metliški mladinci prebudili' In koliko bodo plačevali ob' čani? Zaposleni bodo dajali^ 1,5 odstotka od čistega dolili ka, enak odstotek bodo dajal* upokojenci, kmetje bodopl^^^ vaH po dva odstotka od ka®' strskega dohodka, obrtniki f dva odstotka od davčne osnoF J. P' TURISTIČNA METLIKA - Ali si slišal, da je osti^ neki tujec v našem mest^ več kot štirinajst dni? - Le kaj so mu nudili ristični delavci, da je vzdržiš' tako dolgo? - Nič. Izgubil je pot^! list, pa ni mogel odpotovati'^ Suhorski gasilci so se v nekaterih zadnjih akcijah izkazali kot -čni čuvaiji ljudskega premoženja. Znani so tudi po tem, ker skrb|f za podmladek, na sliki pa je suhorska vrsta gasilk, za katere pra>'*J‘’ da bodo kmalu tako dobre kot so njihovi učitelji. SPREHOD PO METUKI RAZPISANE NAGRADE -Hortikulturno društvo je razpisalo za svoje člane, a tudi nečlane ter za prebivalce nasploh tekmovanje za najlepše urejenb hišo oziroma okolico, vrt, balkon, okno. Tekmovanje poteka od 1. maja do 15. oktobra. Z njim naj bi pripomogli k lepšemu videzu mesta ter k čistoči nasploh. Pohvale vredna akcija. SESTANEK ZA BELOKRANJSKI MUZEJ - Sestali so se predstavniki družbenopolitičnih organizacij, občinske dcupščine in Belokranjskega muzeja ter kulturne skupnosti. Pogovorili so se o težavah Belokranjskega muzeja zaradi pomanjkanja sredstev in o nadaljnjem delu te edine profesionalne kulturne ustanove v občini. Belokranjskemu muzeju so v bodoče obljubih več pomoči. PROBLEMI Z UMAZANO VODO - Umazana voda povzroča velikokrat glavobol gospodarstvenikom, kajti v barvarni ne morejo delati z nečisto vodo. O problemu so se že Večkrat pogovarjaU, do rešitve pa, žal, še ni prišlo. Zadevo bo treba skupaj z občinsko skupščino rešiti v najkrajšem času. BOLEZANSKI IZOSTANKI - V zadnjem času se je ponovno povečalo število bolezenskih izostankov z metliški tedniK dela. V podjetjih razmišljajo, ■(, nagrajevah tiste, ki v mesecu dni enkrat ne izostanejo z dela, da bi se z zdravstveno službo vorili o točni uri pregledov, da slonim ne bi bilo treba izgub!) časa s čakanjem na vrstni red. LASTNE AMBULANTE NI' - Kot kaže. Beti ne bo gradila ne ambulante, ker ni bilo dobiti soinvestitorja. Denar, čen za gradnjo obratne ambulajj j, bodo porabih za stanovanjsko njo, kajti na stanovanja čaka vc* ^ število prosilcev, ki bivajo sedsj neprimernih prostorih. METLIŠKI PATENT . .. Metličani bodo zdaj dobili avtobus posf^^ vrste. Namesto običajnih ^ dežev bodo v njem vgraj^^ posebne pisalne mize. bus bo prevažal le uslužbence iz metli^^^ podjetij, ki delajo v Skup^^ službah in vsak dan zatn^r jo delo. Tako bodo pričeli tipkati že med zom in bo izguba zaradi ^ mujanja veliko manjša. J h 1 DOLENJSKI LIST Stran uredil: JANEZ PEZELJ Gospodarno izkoriščati zemljo Izvršni odbor Kmetijske zemljiške skupnosti občine Kočevje je sprejel predlog za izdelavo prostorskega načrta občine y kočevski občini pogrešajo občinski prostorski načrt, ker pred ‘ sprejeti urbanistični program ni usklajen s sedaj veljavnimi "•odpisi in je zato delna ovira za nadaljnji razvoj občine. Qty.Prizadevanju, da bi na območju ra biti končano v drugi polovici leta, , ClnC v nrihnHniA vor' ^ ,\ prihodnje posvetili več štor* izkoriščanju pro- J® izvršni odbor Kmetijske SDrp-I skupnosti na minuli seji ra o izdelavi prostorske- jrt „ L? potrebe kmetijstva. Na-^ p namenjen le kmetijstvu jgl|°™^stvu, temveč tudi ostalim q vnikom, predvsem dolgoročne-j?*^°^orskemu načrtovanju. Za DO tega obsežnega dela^ ki rro- 30 LET V SVOBODI L^^it^lji zgodovine in spoznavanja uzDe na osnovni šoli Kočevje širi-mladino in učenci šole knji-■ ”30 let v svobodi**, kije izšla v zmage nad fašizmom. V “ajo sojih prejeh nad 700. V.I. so predlagali izvršnemu svetu občinske skupščine Kočevje, naj imenuje veččlansko komisijo iz vrst strokovnjakov. Komisija ne bo imela lahke naloge, ker bo morala uskladiti vse dosedanje načrte in upoštevati številne predloge organizacg združenega de- la, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih. Vzporedno s svojim delom bo morala posvetiti skrb kategorizaciji in zaščiti zemljišč, zlasti v Kočevju in okolici. Določiti bo potrebno zemljišča za gradnje in ostale namene. Pri pripravi oziroma izdelavi osnutka načrta bi se morali vsi prizadevati, da bi dosegU hitrejšo gospodarsko rast in hitrejše pose^e-vanje odročnih krajev v občini. -v Občani za obrat v Osilnici svet občinske skupščine ske bartli6«?^ Podružnici Ljubljan-oje j . Kočevje soglasje za zbira-°bratan,frf ?a gradnjo proizvodnega zbirala sdnici. Denar naj bi banka •fiočiu ^ed občani na svojem ob-vJopi ■ .° bi bile vezane hranilne vale „fin ^ *et *n bi se obresto-lec tj i~. °dstotkov. Vsak varčeva-v1op0 P1. ^ odločil za tako vezano knjiji’iv. dobil posebno hranilno denar na katero bi hhko vlagal Podrni^n \seh poslovnih enotah čevje ^1Ce Ljubljanske banke Ko-KočeviPr;i)DŠtlah na obm°čju občin Na t i * Svojim; na9in. bi občani sami, s kaditi Vezanimi vlogami pomagali s tem n ^5?l2V0dni obrat v Osilnici, zaostal tudi prispevali k razvoju tla nnrt J^a .podeželja, ki izumira, ker 3bčani?Zu,JU ni obratov, kjer bi se can> lahko zaposlili. J NOVI POKLICNI VOZNIKI Šoferjev in avtome-je 31. maja uspehe voznike wk|jučni izpit za pokli-an£, A6(mladih fantov.Trije •^"inŠta^e Krže1^’ Tirooslav lisj j p i^1 ^Pita. Člani izpitne ko-a i? v Predstavniki šolskega cen-je , ^°vega mesta so pohvalili zna-pitih so 8a kandidati pokazali na V. I. Bodočnost ITAS naj bo glavna skrb kolektiva Delavci v ITAS še ne izvršujejo oblasti, kot predvideva ustava - Pogoji so za več TOZD o razmerah v delovni organizaciji ITAS Kočevje in nalogah Zveze komunistov so razpravljali na skupni seji občinskega komiteja ZK Kočevje in sekretariata osnovne organizacije ZK v ITAS, ki je bila 4, junija. v razpravi je bilo povedano, da so trenutni pokazovalci gospodaijenja v ITAS sicer ugodni, a se bodo verjetno že v prihodnjem letu občutno poslabšali, ker so porabili že denar, ki so ga dobili kot akontacijo za izdelke, ker jim primanjkuje obratnih sredstev irj bodo uveljavljeni novi, ostrejši predpisi. Povprečni osebni dohodki pa so kljub temu nad povprečjem kovinskopredelovalne industrije, saj zna--šajo v ITAS kar 4.340 din. Kljub temu pa so imeli pred kratkim prav zaradi osebnih dohodkov kar štiri prekinitve dela: dve v ITAS, dve v Rudniku. Kaže, da merila za osebne dohodke niso prav izdelana, če omogočajo ob enakem delu velika nesorazmerja. Razumljivo je, da nastajajo nekatere težave zaradi združitve ITAS in Rudnika, razumljive so težave, ki nastajajo zaradi pomanjkanja materiala, vendar bi marsikaj lahko rešili v sami delovni organizaciji. Osnovna organizacija ZK, ki šteje 90 članov, je že večkrat sprejela dobre sklepe oziroma priporočila, kako bi bilo treba urejati posamezne zadeve. Žal jih delavski svet, v katerem ni nobenega komunista, ni vedno sprejel. Tudi sami kkomunisti, celo na vodilnih delovnih mestih, niso izpolnjevali sklepov 00 ZK, se zavzemali za njihovo izpolnjevanje, ampak so pogosto zavzemali celo nasprotna stališča. 0 poklicni vozniki s člani izpitne komisije. (Foto: Z. Vardijan) drobne iz KOČEVJA Moški pevski zbor Slemena pridno vadi in nastopa. Delo mu bi bilo zelo olajšano, če bi imel zborovodjo kje bližje. Sedanji se vozi iz Ribnice. (Foto: J. Primc) Kljub težavam dobro delajo Predstavljamo vam pevske zbore OLIMPIJCEM !*PoraK*-*, znamka, ki bo v obvezni iUriKa v . doplačilna, je izšla 2. nod ^očko 9.: Kv , ^g$^*i*^čavničar, dve leti delovnih izkušenj, poskusno delo 1 hod ■dki elektrikar, dve leti delovnih izkušenj, poskusno 1 mesec. C^°čko1i.: '6ti delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec. i°^o^kol2.: ji ^ j® delovnih mestih v kovinski.predelovalni industri-Pjj^**^^sno delo 1 mesec. fia ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite ,,IGO", Ljubljana, Trnovski pristan 8. ''6lja 15 dni po objavi. Do bodo o izidu objave pismeno obveščeni v 15 dneh točko 10.: VPIS V ŠOLO! Zavod za kulturno-prosvetno dejavnost ČRNOMELJ razpisuje v okviru strokovnega in splošnega izobraževanja za sezono 1975/76 naslednje večerne šole in druge izobraževalne oblike za odrasle: 1 PRVI LETNIK POKLICNE DVELETNE ADMINISTRATIVNE ŠOLE 2 DRUGI LETNIK POKLICNE DVELETNE ADMINISTRATIVNE ŠOLE 3 PRVI LETNIK TEHNIČNE SREDNJE SOLE ' (STROJNA SMER) 4 PRVI LETNIK DELOVODSKE ŠOLE STROJNE STROKE 5 PRVI LETNIK DVELETNE POSLOVODSKE ŠOLE 6 PRVI LETNIK VEČERNE EKONOMSKE SREDNJE ŠOLE 7 ŠOLO ZA PRIDOBITEV KVALIFIKACIJE POKLICNIH ŠOFERJEV 8 ZAČETNE IN NADALJEVALNE TEČAJE NEMŠKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA PO METODI „2000 S'^ 9 ZAČETNE IN NADALJEVALNE TEČAJE KROJENJA IN ŠIVANJA V ČRNOMLJU IN PO OSTALIH KRAJEVNIH SREDIŠČIH BELE KRAJINE 10 ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJ STANDARDNIH PLESOV ZA MLADINO IN ODRASLE 11 ZAČETNI IN NADALJEVALNI STROJEPISNI TEČAJ 12 RAZNE IZOBRAŽEVALNE OBLIKE V DOGOVORU Z DELOVNIMI ORGANIZACIJAMI, KRAJEVNIMI SKUPNOSTMI IN NA ŽELJO OBČANOV 13 ZAČETNI KUHARSKI TEČAJ Pogoji za vpis: pod 1 uspešno končana osnovna šola, zdrav vid in prsti ter po možnosti 17 let starosti, pod 2 končan prvi letnik poklicne administrativne šole, pod 3 uspešno končana osnovna šola in po možnosti 17 let starosti, pod 4 uspešno končana triletna šola kovinarske stroke (izpit za KV delavca) in najmanj tri leta delovne prakse, pod 5 končana triletna trgovska šola in najmanj tri leta delovne prakse, pod 6 uspešno končana osnovna šola in najmanj 17 let starosti, pod 7 uspešno končanih najmanj 6 razredov osnovne šole ali opravljen vozniški izpit „C" kategorije neglede na šolsko izobrazbo. Kandidati morajo biti stari najmanj 18 let. Omenjene izobraževalne oblike bomo organizirali le v primeru, če bo dovolj prijav. Pod (1., 2., 3., 4., 5., 6., 7. 25 kandidatov; pod 8., 9., 11., in 13. 15 kandidatov pod JO. pa 40 parov.) Rok za pogojni vpis je 20. avgust 1975, rok za pismene prijave in predložitev ustrezne dokumentacije pa 5. september 1975. Podrobne informacije v zvezi z izobraževalnimi oblikami dobite neposredno v pisarni zavoda ali po telefonu 76-130 vsak dan, razen sobote in nedelje, od 6. do 14. ure, ob ponedeljkih do 16. ure. Uprava Zavoda za kulturno-prosvetno dejavnost Črnomelj ^ PROSTA DELOVNA MESTA! ^ lU' PROSTO DELOVNO MESTO! GORENJE, VELENJE ^ i a v I ja prosto delovno mesto SKLADIŠČNIKA za nedoločen čas v servisu Novo mesto ^ogojl: ^ ^rokovna šola elektrostroke ^ Odslužen vojaški rok ^''ozniško dovoljenje B kategorije ^ •najmanj 3 leta prakse v stroki ^ Poskusno delo 45 dni ^tanovanja ni. Kandidati naj pošljejo prošnje s kratkim živ-^Ifinjepisom in podatke o dosedanji zaposlitvi Kadrovski ope-^^^^G^Gorenje^el^nje^^^dnel^^dnev^obja^ ČEVLJARSKO PODJETJE >BOR< DOLENJSKE TOPLICE Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu razpisuje prosta delovna mesta v novograjeni tovarni v Dol. Toplicah za: 1. DIREKTORJA PODJETJA Pogoji: da ima ekonomsko srednjo ali tehnično čevljarsko šolo ali kvalifikacijo čevljarskega mojstra z dokončano šoio za vodilne kadre in 10 let dela na vodilnem delovnem mestu v delovni organizaciji usnjarsko-čevljar-ske stroke in da ne obstoji kateri od zadržkov po 134. členu zakona o konstituiranju. 2. STROJNEGA MEHANIKA - vzdrževalca strojev Pogoji: kvalificiran strojni mehanik s 5 leti'delovnih izkušenj pri vzdrževanju strojev. . 3. ELEKTRIČARJA — vzdrževalca elektroinstalacij Pogoji: kvalificiran električar s 5 leti delovnih izkušenj iz tega področja. 4. PRIREZOVALCA GORNJEGA USNJA> več prostih delovnih mest Pogoji: kvalificiran ali priučen čevljar z več leti delovnih izkušenj 5. ČEVLJARSKE PREŠIVALKE več prostih dčlovnih mest Pogoji; kvalificirane ali priučene prešivalke ali industrijske šivilje — krojačice. 6. POMOŽNA DELA V ŠIVALNICI IN OSTALI PROIZVODNJI, več prostih delovnih mestt Pogoji; nekvalificirane delavke, ki im jO željo do pri-učitve v čevljarski stroki 7. 10 VAJENK ZA POKLIC „ČEVLJARSKE PREŠIVALKE" Pogoji: dovršenih 7 razredov osemletke in želja po iz-učitvi v tem poklicu. 8. VAJENCA ZA POKLIC „STROJNI MEHANI K" Podjetje bo poskrbelo za izučitev v specializirani delovni organizaciji. Pogoji: uspešno dovršena osemletka in želja do izučitve v tem poklicu. 9. NOČNEGA ČUVAJA Kandidati naj pismene vloge pošljejo ali osebno dostavijo upravi podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. PROSTA DELOVNA MESTA! RUDARSKO-ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT-VELENJE Kadrovsko-socialni sektor Komisija za medsebojna razmerja pri TOZD RLV (Rudnik lignita Velenje) in pri TOZD ESO (Elektrostrojni obrati) RAZPISUJE PROSTA DELOVNA MESTA NEKVALIFICIRANIH, POL-KVALIFICIRANIH IN KVALIFICIRANIH RUDARJEV, ZIDARJEV, TESARJEV, POGONSKIH ELEKTRIČARJEV TER STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV ZA DELO V JAMI IN ZUNAJ. Pogoji: — da si zdrav — da nisi mlajši od 18 in ne starejši od 30 let (starostna omejitev do 30 let velja samo za nekvalificirane rudarje) Poprečen zaslužek za 23 delovnih dni je: Za delo v jami: — NK delavec 3.500,00 din — PK delavec 3.800,00 din — KV delavec 4.000,00 din Za delo zunaj: NK delavec 2.700,00 din PK delavec 3.000,00 din KV delavec 3.200,00 din Po 6 mesecih neprekinjenega dela dobiš brezplačno 5,4 tone premoga. NK delavci imajo možnost pridobiti si interno kvalifikacijo na tečajih, ki jih vsako leto organizira DO REK Velenje. Samsko stanovanje zagotovljeno takoj, družinsko po dveh letih. Vsem na novo zaposlenim delavcem da rudnik brezplačno stanovanje v samskem domu za prva dva meseca. Pismene prijave na razpis sprejema kadrovsko-socialni sektor REK, Prešernova 6, soba št. 25, Velenje. Prijave lahko od-daste tudi osebno, ker dobite še podrobnejše informacije o delu v naši delovni organizaciji. ' ODLOČITE SE IN PRIDITE MED NAS RUDARJE! STIPENDIJE! OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST SEVNICA Izvršni odbor razpisuje v šolskem letu 1975/76 47 ŠTIPENDIJ za šolanje na vzgojiteljski šoli, srednji medicinski — pediatrične smeri, pedagoški gimnaziji in študij na PA in FF naslednjih smeri: angleški jezik, nemški jezik, matematika, fizika, tehnični pouk, biologija, kemija, zemljepis, zgodovina, telesna vzgoja, glasbeni pouk, likovna vzgoja, ortopedagogika, razredni pouk, pedagogika ter študij na višji šoli za socialne delavce. Štipendije bodo podeljene po kriterijih družbenega dogovora o štipendiranju. Štipendije za učence' srednjih šol se podelijo s 1. septembrom 1975, za študente pa s 1. oktobrom 1975 in so zagotovljene do konca študija v rednem roku (vključno absolventski staž). Štipendije se nakazujejo mesečno vnaprej na naslov šole. Prosilec predloži pravilno izpolnjen obrazec „Prošnja za štipendije" (DZS 1,65), kolkovan z 2 din, ter priloge: — potrdilo^o šolanju oziroma vpisu — overjen prepis zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo o opravljenih izpitih — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov — lastnoročno izjavo, da ne prejema drugje štipendije — mnenje šole (za srednješolce) .Prednost pri podelitvi štipendije imajo prosilci, ki imajo stalno bivališče na območju sevniške občine, pri izenačenih pogojih pa prosilci iz delavskih in kmečkih družin. Prošnje naj prosilci vložijo najkasneje do 30. junija 1975 na naslov: Občinska izobraževalna skupnost Sevnica, izvršni odbor, Heroja Maroka 17. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni do 20. julija 1975. Prepozno vloženih in nepopol- PROSTA UČNA MESTA SLOVENIJALES - STILLES Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme SEVNICA OBJAVLJA v letu 1975/76 učna mesta za izučitev poklica: POHIŠTVENEGA MIZARJA pogoj: kandidati morajo imeti končano osnovno šolo in biti telesno in duševno zdravi. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom in kandidati iz okolice Sevnice. ŠTIPENDIJE Nadalje se objavljajo štipendije za leto 1975/76, in sicer za študij na: 1. LESNI FAKULTETI 2. EKONOMSKI FAKULTETI 3. ARHITEKTURI - NOTRANJA OPREMA 4. SREDNJI ŠOLI ZA OBLIKOVANJE - NOTRANJA OPREMA 5. SREDNJI TEHNIŠKI ŠOLI LESNE STROKE 6. SREDNJI EKONOMSKI ŠOLI Kandidati za izučitev poklica pohištvenega mizarja in kandidati za štipendije naj v roku 10 dni po objavi naslovijo svoje vloge na naslov delovne organizacije. Četrtek, 12. junija - l-'tora Petek, 13. j unija - Anton Sobota, I4.junga - Metod Nedelja, 15. junija - Vid Ponedeljek, 16. junija - Beno Torek, 17» junija - Lavra Sreda, 18. junija - Marko Četrtek, 19. junija - Julijana LUNINE MENE 16. junija ob 15.58 - prvi krajec BRESTANICA: 14. in 15. 6. ameriški barvni film Igra na vasi. BREŽICE: 13. in 14. 6. ameriški barvni film Pižama za dva. 15. in 16. 6. ameriški barvni film Pripovedka z zahodne strani. 17. in 18. 6. ameriški barvni film Poletne želje -zimski sni. CRNOMEU: 13. 6. jugoslovanski barvni film Srečno Kekec. 15. 6. francoski barvni film SLUŽBO DOBI SOBOSLIKAR in pleskar sprejme vajenca. Brane Simončič, Građenje 7, p. Šmarješke Toplice, telefon (068)84-902. V SLUŽBO sprejmemo mlado dekle za pomoč v kuhinji. Stanovanje in hrana v hiši. Ivan Rekar, gostilna, Kranj, Zasavska 13. SPREJMEM kvalificiranega ali nekvalificiranega avtokleparja. Milan Žnidar, Novi trg 9, Novo mesto. SPREJMEM v uk več vajencev za soboslikarsko-pleskarsko stroko. Ivan Bobič, Maijana Kozine 51, tel.21-115. STANOVANJA UCENKA išče v Novem mestu opremljeno sobo. Naslov v upravi Usta (1458/75). KUPIM enosobno stanovanje v Sevnici ali okolici Naslov v upravi lista (1445/75). PRODAM ali zamenjam garsonjero (28,42 m2) v Ljubljani — Šiška (pritličje) za enako v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1448/75). Motorna vozila PRODAM motor za opel rekord 1700. Ivo Kotar, Brod 55, Novo mesto ali taksi telefon 21-148. PRODAM zastavo 750, letnik 1965, Adamičeva 33, Novo mesto. PRODAM 1300 po delih, motor generalen. Ogled vsak dan od 15. do 20. ure. Jeremija Novakovič, Cankarjeva 6, Kočevje. PRODAM zastavo PZ 1500, letnik 1970, prevoženih 60.000 km. Cveto Bevk, CKŽ 135, Krško. PRODAM fiat 750, letnik 1969, z radiom, dobro ohranjen. Marko Reba, Ljubljanska 20, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjen avto Zastava 750, letnik 1970, po ugodni ceni. Telefon 21-446. PRODAM prikolico 15 m3 Poutigen (pirat), malo rab^eno. Ivan Kežman, Mali Obrež, Dobova. PRODAM amj 8, letnik 1971, dobro ohranjen. Dol. Kamence 27. PRODAM za nizko ceno motor Maks NSU Pretiš z rezervnim mo-toijem in drugimi deli. Darko Žagar, Mirna peč 1. PRODAM zastavo 750 - luxe, 29.000 km, Franc Kirm, Brezovica 23, Mirna. OSNOVNA Sola Tone Seliškar Cerklje ob Krki proda kombi IMV 1600 B, letnik 1969. Licitacija bo 18- junija ob 16. uri pri šoli. UGODNO PRODAM dobro ohranjeno zastavo 750, letnik 1971, prevoženih 50.000 km. Franc Seničar, Dol. Kamencc 61, Novo mesto. PRODAM PRODAM košnjo sena. Ana Ogrinc, Smolenja vas 7, Novo mesto. PRODAM nov puhalnik ,JZOLO“ z novim motorjem 10 KM. Dol. Kamence 27. PRODAM enofazni cirkular jn posteljo (komplet). Kresal, Stari trg, Trebnje. Poslednji tango v Parizu. 18.6. ameriški barvni film Modri angeli. KOSTANJEVICA; 14. 6. italijanski barvni film Skrij se. 15. 6. ameriški barvni film Tarzan iij sirene. KRSKO; 14. in 15. 6. ameriški film Poletje 42. 18. 6. ameriški film Tunco Maclovio. MIRNA: 14. in 15. 6. film Ljube- icrrp NOVO MESTO, KINO JNA: Od 12. do 15. 6. ameriški film Detektiv Mekkju. Od 16. do 18. 6. francoski film Atentat. 19. 6. italijanski film VI. emigrant. NOVO MESTO, KINO KRKA: Od 13. do 15. 6. ameriški barvni film Zadnji junak. 15. 6. ameriški barvni filrn - matineja Junaki risanega filma. 16. 6. ameriški barvni film Mali veliki človek. Od 17. do 19. 6. ameriški barvni film Privatni detektiv. RIBNICA: 14. in 15. 6. italijanski barvni film Sončnice. SEMlC: 15. 6. hongkoški barvni film Karate jekleni fant. SEVNICA: 14. in 15. 6. francoski film Kje je 7. četa. TREBNJE: 14. in 15. 6. ameriški barvni kriminalni film Dolarji. 18. 6. angleški barvni kriminalni film Rebus. 08. PRODAM dobro ohranjen gtobok voziček. Dušanka Nikolič, Ragov-ska 10, Novo mesto. PRODAM skoraj nov betonski mešalnik. France Smerdel, Sent-lenart 144, Brežice. PRODAM žetveno napravo (snopo-vezalko) za BCS kosilnico. Anton Malenšek, Maline 17, Semič. PRODAM popolnoma novo športno sedlo. Naslov v upravi lista (1465/75). PRODAM kombiniran otroški voziček. Naslov v upravi lista (1468/75). PRODAM težjo prikolico za osebni avto. Jože Kic, Škocjan 6 a. UGODNO je naprodaj traktorska kosilnica ,,FERARRI“. Vprašajte pri Stanku Grudnu, Gabrijele 7, . 68296 Krmelj. PRODAM skoraj nov italijanski otroški kombiniran voziček. Goleš, C. kom. Staneta 1, Novo mesto, telefon 22-286. PRODAM košnjo na Dol. Podbor-štu. Zglasite se pri Gričar, mlin, Dol. Podboršt. ^ PRODAM kosilnico Alpina. Jože Gal, Orehovec 48, Kostanjevica na Krki. KUPIM KUPIM globok otroški voziček. Naslov v upravi lista (1462/75). KUPIM rabljen gradbeni les (punte in ptohe). Ponudbe pošljite pod „GRADBENI LES“. UGODNO PRODAM stanovanjsko hišo, vinograd in njivo nad Krškim (Cesta 10), primerna tudi za vikend. Vselitev možna takoj. Informacije pri Dragu Berku, (Jabrijele, 68296 Krmelj. STANOVANJSKO hišico z vrtom v bližini Krmelja, primerno za upokojenca, oddam za dalj časa v najem, ker se lastnik nahaja v Belgiji. Oglasite se pri Ignacu Goletu, Kamenca, 68296 Krmelj. PRODAM hišo s kmečkim poslopjem in vrtom - Hrvaški Brod na Dolenjskem. Ponudbe pošljite na naslov Franc Janževec, Podnart 63, 64244 Podnart. PRODAM stanovanjsko hišo ob asfaltni cesti, 300 m od reke Krke (vodovod in etektrika v hiši), kozolec in 1600 m2 zemlje. Ponudbe: „KRKA“ 20. PRODAM nedograjeno novo hišo v Trebnjem, zgrajeno do druge faze. Zglasite se v Dolenjskih Toplicah 66. PRODAM ali zamenjam hišo v Ribnici (po dogovoru). Stoji na lepem kraju, primerna za manjšo obrt. Interesenti se lahko zglasijo tudi pozneje na naslov. Matija Fink, čev^ar. Grajska pot 6, Ribnica na Dolenjskem. PRODAM stanovanjsko hišo z loka-k)m v Novem mestu. Naslov v upravi Hsta (1464/75) ali dopoldne po telefonu 068-21-339. PRODAM del mešanega gozda med Velikim in Malim Slatnikom. Naslov v upravi lista (1478 /75). RAZNO POROČNI,PRSTANI! Vsa zlatarska dela vam po želji najbolje opravi zlatar Otmar Zidarič v Gosposki 5, Ljubljana, kjer dobite tudi po- ročne prstane vseh oblik! - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! MAFIJA JAKOBCiC i/. Dolenjcev št. 12, Adlešiči, prepovedujem prehod in prevoz preko moje parcele v Veliki Plešivici, k. o. Bedenj. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. JOZEl'A CANŽELJ, Mirna peč 78, prepovedujem pašo kokoši po moji zemlji. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. MARIJA DEŽELAN, Gabrje 80, Brusnice, prepovedujem hojo po vinogradu in pašo ter žoganje po njivi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. FRANC HROVAT, Dol. Sulice 3, Drganja sela — Luben,prepovedujem pašo kokoši po vrtu in vinogradu in delanje kakršnekoH škode po moji parceli. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal, še prav posebno naj velja to za tovarišici, ki sta bili že večkrat opozorjeni. P^OB\/ESTIlj\ I VALILNICA NA SENOVEM prodaja vsak dan rjave kokoši nesnice po ugodni ceni. Ves juhij bomo prodajah tudi enodnevne piščance. Priporoča se Mijo Gunjilac, 68281 Senovo, telefon 75-375. PROSIM poštenega najditelja zlate zapestnice, izgubljene 6. 6. 1975 od ESS do železniške postaje v Kandiji, da jo proti nagradi vrne Nadi Črnič, dijakinji ESS, Novo mesto, ker mije drag spomin. DRAGIMA in skrbnima teti ANI in stricu JAKOBU BUKOVČEVIMA iz Chicaga 10036 za njuno dvojno praznovanje kličemo še na mnoga zdrava in srečna leta, KATICI pa lep pozdrav! Družina Ko- 7f*li 17 Mptiikp DRAGI mami BARBARI SEGINA iz Tribuč 52 pri Črnomlju iskreno čestitamo za njen 65. rojstni dan in ji žeUmo vw najbopše, posebno zdravja. Otroci z d^ružina-mi. DRAGEMU možu in očku MARJAt NU ŠINKOVCU iz Potoka 5 pri Straži za praznik vse najboljše ter da bi bil še mnogo let zdrav in vesel, mu iz srca želijo žena Štefka, hčerka Štefka in sinček Marjanček. DRAGIMA možu in sinu MESTNI-KOVIMA iz Novega mesta za god iskreno čestitajo in jima želijo vse ■ lepo žena oz. mamica, Klavdija in Deželanovi. Ob nenadni smrti nas je 27. maja 1975 v 52. letu starosti za vedno zapustila naša mama, stara mama in svakinja TONČKA KOPRIVEC iz Kamnja 27 pri Šentrupertu Zahvaljujemo sc sosedom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki so jo v tako velikem .številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala tistim, ki so darovali cvetje in vencc. Zlasti se zahvaljujemo sosedi, kije v najtežjih trenutkih nudila v.sestran-sko pomoč ob nenadni snuti pokojnice. Žalujoči: hčerki Ana poročena Gregorčič in Majda poročena Strajnar ter sin Božo z družino. Šentrupert, Mirna, Ljubljana, Velenje, Krmelj, Malkovec, Avstralija, Cleveland ZDA in Zb ure. Ob smrti moža, očeta, starega očeta, brata in strica JOŽETA VARDJANA iz Črnomlja, Kolodvorska 5/a se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem ostalim za pomoč in sočustvovanje ob moževi smrti. Zahvaljujemo sc pevskemu zboru, godbi na pihala. Društvu upokojencev, -sindikalnim organizacijam BETI iz Metlike, ISKRI iz Semiča, NOVOTEKSU iz Vinice in podjetju za PTT iz Ljubljane za podarjene vence ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena in otroci V 86. letu starosti nas je 30. maja 1975 za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in babica NEŽA ROŽIČ roj. Puhek, iz Dol. Pake pri Črnomlju Iskreno se zahvaljujemo sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste nam ob smrti naše drage matne izrekli sožalje in darovali vence in cvetje. Enako se zahvaljujemo zdravnikom in zdravstvenemu osebju nezgodnega oddelka v Novem mestu ter kaplanu za cerkveni obred. Žalujoči: sinova Jože in Polde z družinama, hčerke Marija, Zalka, Tončka, Anica z družinami, Fanči, brat Lovro z družino in drugo sorodstvo. Dolnja Paka, 3. junija 1975. Ob boleči izgubi našega moža, očeta, starega očeta in brata FRANCAPENCA iz Gumbeika se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, vsem, ki so ga spremili na Eadnji poti, vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, zlasti sosedom za vso pomoč, kolektivom VRTNARIJE, CESTNECJA PODJETJA in konfekcije ROG iz Novega mesta z.a podarjene vence in cvetje, dr. Vodniku za vso skrb in nego in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Marija, hčerke Mimi z družino, Ema z Marjanco, Ivanka, Martina s sinom, Vida z družino, Joži in sinova Franc in Peter ter drugo sorodstvo. Po dolgi in težki boleznijo ugasnilo življenje naše drage mame in stare mame JOŽEFE CUGELJ roj. Zupan iz Vrha pri Šentrupertu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnico spremili k večnemu počitku, sestri Deodati in dr. Jakliču, ki sta mami v težkih dneh bolezni lajšala bolečine, še posebej pa cerkvenemu pevskemu zboru ter vsemu dohovniškemu osebju za lepo opravljeni pogrebni obred. Žalujoči: sinova Jože in Tone z družinama, hčerka Pepca, Mici, Malči, Geli, Fani z družinami, Rezi in Anka ter drugo sorodstvo. V SPOMIN 14. junija bo minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš nepozabni mož, oče in brat ALOJZ KUŽNIK iz Sadinje vasi pri Dvoru Vsem, ki ste ga spoštovali in cenili in ki se ga še spominjate, obiskujete njegov grob, naša iskrena hvala. Njegovi: žena, otroci in sestri. ZAHVALA Ob prezgodnji smrti in boleči izgubi našega ljubega sina,brata in strica JOŽETA ROŠTANA iz Praprotnice pri Mimi sc zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje in nam izrekli sožalje. Hvala župniku za opravljeni obred. j Žalujoči: mama Antonija, sestra Tončka z možem, brata Franci in Vinko z ženama, nečaki Robi, Tanja, Danijela in bratranec Franc Zupan z družino. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete ROZALIJE LAVRIČ roj. Šali iz Jurke vasi Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vaščanom, ki so nam v teh težkih dneh izrekli sožalje, poklonili cvetje in vence in v tako velikem številu spremili pokojnico na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Medetovim za vso pomoč, in dr. Vodniku za trud in lajšanje bolečin. Najlepša hvala za darovano cvetje in vence kolektivu Labod, Novoteksu - TOZD konfekciji, kolektivu Kolodvorske restavracije iz Ljubljane in kolektivu prometne milice iz Celja. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerke Justi, Ema in Mimi z družinama, sin Franc z družino, sestra Mici in brat Viktor in drugo sorodstvo. ZAHVALA . Ob prerani in boleči izgubi našega nepozabnega moža in očeta FRANCA KOCJANA iz Dobličke gore Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga v tako velikem številu spremili k zadnjfemu počitku, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Zahvaljujemo se organizacijam ZB, LD Črnomelj in Loka DU in rudaijem iz Kanižarice za lepo spremstvo in poslovitev. Iskrena hvala tudi vsem govornikom. Posebej se zahvaljujemo bolniškemu osebju ^lošnc bolnice v Novem mestu, zdravnikom pljučnega oddelka j? .strežnemu osebju za vso skrb in nego ter tolažbo v hudih bolečinah. Najlepša hvala tudi postaji LM Črnomelj za pozornost in izkazano čast. Vsem še enkrat lepa hvala. ^ Žalujoči: žena Katarina, sin Lojze, hčerka Marija s Tinetom, brat Janez in sestra Marija iz Amerike. ZAHVALA Ob prerani in nenadomestljivi izgubi mojega dragega moža AVGUSTA MEŽNARČIČA iz Dolnjih Ponikev se iskreno zahvaljujem najbližjim sosedom Strajnarjevim in Gradi-šaijevim, medicindci sestri Milki Leničevi, lov^i družini Trebnje in Dobrnič, tov. Prijatelju in Seveiju za poslovilne besede, tov. Zakrajšku za organizacijo pogreba, godbi iz Trebnjega za žalostin-ke ter vsem lovcem za spremstvo in zadnji pozdrav. Hvala vsem drugim za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje in za spremstvo na zadnji poti. Žalujoči: žena Milka in sorodstvo. Dol. Ponikve, 2.junija 1975. ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta in starega očeta FRANCA ŠERCERJA iz Mirtovičev se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem* soscflom in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovan vence in cvetje ter nam izrekli sožalje; Posebno zahvalo izrekamo organizaciji ZB Osilnica, podjetju Snežnik, ZB in Društvu upokojencev Kočevje ter sosedoma Goršetu in Stimcu. Žalujoči: žena Veronika, Branka, Emil z družino i** drugo sorodstvo. DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, No mesto USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Br žice, .Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnik' Sevnica in Trebnje. a. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni nik), Ria Bačcr, Marjan Bauer, Milan Markelj, Janez Pczelj, J Primc, Jože Splichal (urednik priloge P), Jožica Tcppey, Ivan Zo in Alfred Železnik. Oblikovalec priloge Peter Simič. j. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predse1* nik: I-rane Bukovinsky. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 3 din - Letna • ročnina 119 dinarjev, polletna naročnina 59.50 din, plačljiva vnaF0?. Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriških dolarjev oz. 45 DM ( ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni ra^ 5 2100-620-107-32002-009-8-9 ,0j OGLASI: 1 cm xišine\ enem stolpcu 60 din, 1 cm na strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 120 din. v ^ mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din. Za j druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 7 od ■'•-j 1975 Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421 -1/^ od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem ntt ,0 52100-601-10558 Naslov uredništva in uprave: 68001 N* mesto. Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-2*. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni sta filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni fi"11 tisk: Ljudska pravica Ljubljana. RADIO LJUBLJANA DAN: Poročila ob 5.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, ® 14.00, 15.00, 17.00, , 19.00 in ob 22.00. Pisan glas- beni spored od 4.30 do 8.00. petek, 13. JUNIJA: 8.10 •asbena matineja. 9.05 Radijska lic stopnjo: S Tončkom se infc naroana giasoa. poteh. 11.00 načo ~ Turistični napotki za na^ ^ tujine. 12.30 Kmetijski Tom ~ Jože Mic: m p er a tur no-foto periodična p isnost debelenja repe. 13.30 fiporočajo vam ... 14.30 Naši čestitajo'in pozdravljajo. Zdri 16.50 Človek in Minuf^ Zvočni signali. 19.40 Vro« 5 ^ ansamblom Jožeta 20nn c’ Lahko noč, otroci! mnri ^top-pops 20. 21.15 Oddaja o BeS pomorščakih. 22.20 ‘‘S in zvoki iz logov domačih. jADIO BREŽICE Poročih 4 ~ Napoved programa Nov» IS’^o si ogledah, -16.15-16.30-16 3n^ TJ-DNA nie ~ Obvestila in rekla- -00-18.00 - Glasbena od- sobotV‘^ ,4 MALo'^ZAviT^: Sešetlr?^ ySE - 16.15-16.^0 -goton^ - 16.30-17.00 Ju- Unive-,!®"’ predstavlja - Radijska r TRAKTOR Ka ^ok ^•POtI’^-SO - KRONl-5ica 70 „ , e^tila in reklame - Pravične *^ajmlajšc - Iz naše glasbe zabavi' 17-30-18.00 - Doma-' na valu 192 m 10.30-p 0^ 15- junij: ~ Uvodnik ~ programa " Za na? 1 ~ Komace zanimivosti Jankr. v—‘^'P*- veterin-«ih - R^lečica pri praši- UBIJA - ^sklame ° - Obvestila in Pafov n Ra kinemato- CEstVa - OBČANI Torek pozdravljajo 16.00-16 H ~x, jiinij: Srečanip c ..^^Povcd programa, 1615 pevci - nniižniH J ~ poročila, Novo t^oleniskpM nova številka %ve«Ua i„ reklame -^'^.0^ 1R nn ^“’^n^tografa (mlade “ mladi za 23.05 Literarni nokturno. SOBOTA, 14. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Naš Plesni orkeuer ima besedo. 10.15 Sedem dni na radiu. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Mihaela Černe: Pridelovale nekaterih sort radiča. 13.30 Priporočajo vam... 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.45 „Vrtiljak“. 17.20 Gremo v kino. 18.05 ListF iz albuma lahke glasbe. 19.40 Minute z ansamblom Boruta Lesjaka. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Radijski radar. 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. NEDELJA, 15. JUNIJA: 8.07 Radijska igra za otroke - M. Manfred: Timpetil, mesto brez staršev. 8.40 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite, tovariši . . . 10.05 Koncert iz naših krajev. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.20 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 16.00 Rad'iska igra: Videz vara. 19.40 Glasbene razglednice. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 V lučeh semaforjev. PONEDELJEK, 16. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje. 10.15 Nekaj za ljubitelje solistične in ansambelske glasbe. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Jože Korošec: Preskušcne domače in tuje sorte trav so donosnej.še od samoraslih. 13.30 Priporočajo vam... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak". 17.20 Koncert po željah poslušalcev. 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Burnika. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Cc bi globus zaigral. 20.30 Operni koncert. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK. 17. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Martin Krpan. 10.15 Promenadni koncert. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti ing. Nada Puppis: Napredek mlečnosti krav v posameznih okoliših. 13.30 v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra. 21.32 Zvočne kaskade. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 18. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 9.25 Glasbena pravljica. 9.40 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe. 10.15 Urednikov dnevnik. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Dušan Terčelj: Stekleničenje vina. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Loto-vrtiljak“. 17.20 V spomin na slavne dni. 18.25 Predstavljamo vam . . . 19.40 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Koncert iz našega studia. 21.30 Lepe melodije. 22.20 S festivalov jazza. 2 3.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. Četrtek, i9. junija: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 9.30 Iz glasbenih šoL 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po želji. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Janez Koželj: Gozdni obrati za kooperacijo na koroškem območju. 13.30 Priporočajo vam... 14.40 Med šolo, družino in delom. 15.45 „Vrtiljak". 18.05 Revija orkestrov in solistbv. 18.35 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana. 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer. 21.40 Lepe melodije. 22.20 Naši umetniki muzicirajo - organist Hubert Bergant. 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah (Radio Hamburg). TELEVIZIJSKI SPORED Četrtek, 12. junija: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska* šola za višjo stopnjo. 9.30 Iz glasbenih šol. 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po želji. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. lože Osterc: Sposobnost telet križancev z mlečnimi pasmami za prirejo žive teže. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.40 „Mehurčki 15.45 „Vrtiljak“. 17.20 Iz domačega opernega arhiva. 18.35 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana. 19.40 Minute z Ljubljanskim ja/.z ansamblom. 19.50 Lahko noč,- otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer. 21.40 Lepe melodije. 23.05 1 iterarni nokturno. 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. PETEK. 13. VI. - 17.20 Morda vas /aniina (Lj) 17.50 Obzornik (Lj) -• 18.05 Ansambel Jožeta Krežeta(l.j) 18.30 Mozaik (Lj) 18.35 Spoznavajmo otrokov svet: Moralno presojanje (Lj) 19.10 Koncert vojaških orkestrov, barvni posnetek (Lj) - 21.10 Evropsko prvenstvo v košarki - barvni prenos (Bg-Lj) - 22.45 TV dnevnik (Lj) 23.00 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 23.05 Kojak - serijski barvni film (Lj). h. h. Priporočajo vam . .. 14.40 Na poti s kitaro. 15.45 „Vrtiljak**. 18.05 V torek nasvidenje! 19.40 Minute z ansamblom Weekend. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja Barvna risanka (Lj) - 19.20 ( ikcak (l.j) - 19.30 TV dnevnik (Lj) 19 50 l epenski notranjepolitični komentar (Lj) 19.55 3-2-1 (Lj) 20.05 VVinchester 73 celovečerni film (Lj) - 21.35 625 (Lj) 22.10 I V dnevnik (I j) 22.25 I vropsko prvenstv(> v košarki barvni posnetek I(alija:Španija SOBO I A, 14. VI. - 9.55 Troje juhilejev - prenos iz Celja (Lj) -17.25 625 - ponovitev (Lj) - 18.00 Oh/ornik (Lj) 18.15 Mozaik (Lj) 18.20 Janošik barvna TV nadaljevanka (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) ~ 19.20 Cikcak (Lj) -19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 NEDELJA. 15. VI. 8.50 Poročila (Lj) - 8.55 J. Semjonov: 17 trenutkov pomladi - 'IV nadaljevanka (Lj) - 10.05 Otroška matineja: Pravljica o severnem vetru, Vrančeve dogodiv.ščine. Egipt za časa Tutankamona (Lj) - 11.10 Mozaik (Lj) - 11.15 Kmetijska oddaja TV Novi sad (Bg) - 12.00 Poročila (do 12.05)(Lj) Nedeljsko popoldne: Morda vas zanima Za koncc tedna - 17.35 Poročila (Lj) - 17.40 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 17.50 Pika, pika, vejica -celovečerni film (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski uospodarski komentar (Lj) - 19.55 5-2-1 (Lj)-20.05 Odborniki 5. del nadaljevanke TV Sarajevo (Lj) 20.50 Spomini na Iva Lola Rib;u-ja (Lj) - 21.10 Evropsko prvenstvo v košarki — barvni prenos v odmoru propagandna oddaja (Bg. Lj) 22.45 Športni pregled (Bg) 23.30 TV dnevnik (Lj) ponedi:ljek, i6. vi. Lovec na race barvna Japonske lutke (Bg) Obzornik (Lj) - 18.05 Jazz na ekranu: Kvartet Aladar Pege, iiarvna oddaja (Lj) 18.35 Mozaik (Lj) 18.40 Teritorialna obramba in civilna zaščita (5 del. (Lj) 19.00 Odločamo (Lj) - 19. j O Barvna risanka (Lj) 19.20 Cikaik (Ij) -19.30 TV dnevnik (Lj) 19.55 Sodobna oprema - barvna oddaja (Lj) - 20.05 3-2-1 (Lj) 20.10 R. Qucneau: Stihstične vaje drama TV Zagreb (Lj) - 21.10 - Kulturne diagonale (Lj) - 21.40 Mozaik kratkega filma (Lj) - ... TV dnevnŽk (Lj) TOREK, 17. VI. 17.35 B. Čopič: Noge v zlatu, glava v blatu - III. del (Lj) — 17.50 Barvna risanka (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Egipt za časa tutankamona - barvna serija (lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Ne prezrite (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 Diagonale (Lj) -20.55 Propagandna oddaja (Lj) - 21.00 R. M. du Gard: Thibaultovi -barvna TV nadaljevanka (Lj) -21.45 TV dnevnik (Lj) SREDA, 18. VI. 17.25 Vrančeve dogodivščine barvni film_(Lj) -17.50 Obzornik (Lj) - 18.05 Mladi za mlade - oddaja TV Beograd (Lj) - 18.35 Mozaik (Lj) - 48.40 Po sledeh napredka (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.30 'TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 Film tedna: Kralj podgan - čelov, film (Lj) - 22.15 Gorenje novosti - propagandna oddaja (Lj) - 22.20 TV dnevnik (Lj) Četrtek, i9. vi. n.3o Na črko, na črko, barvna oddaja (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Mozaik (Lj) - 18.20 Vzpon človeka - barvna serija (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19i5 3-2-1 (Lj) - 20.05 E. Panitz. Sedem ljubezni Done Juanite - III. del (Lj) - 21.15 Četrtkovi razgledi: 25 let samoupravljanja (Lj) - 21.55 Glasbeni jnagazin (Lj) - 22.25 TV dnevnik (Lj) RADIO SEVNICA Nedelja, 15. junija 1975 - 10.30 reklame, oglasi in obvestila - 11.05 aktualni nedeljski zapis (človek in okolje) - 11.25 po domače - 11.40 naš razgovor (klub za zdravljenje alkoholikov) — 12.00 za vsakogar poročila - 12.45 pozdravi naših 14.30 zaključek 17.35 serija 17.50 nekaj - 12.30 čestitka in poslušalcev -programa Sreda, 18. junija 1975 - 16.00 poročila - 16.10 reklame, oglasi in obvestila - 16.40 po domače -16.55 segh smo na knjižno poUco -17.10 disko klub brez imena -17.40 poznamo mojstre resne glasbe - 18.00 zaključek programa Sobota, 21. junija 1975 - 16.00 SOBOTNI VRTILJAK - 16.15 pet minut za ... - 16.20 EPP I. del -16.30 poročila - 16.35 EPP II. del - 16.45 mini anketa - 17.00 zaključek SV in napoved sporeda za nedeljo. mOUSTRUR mOTORniH VOZIL novo niESTO mOUSTRURmOTORniH VOZIL nOVOIDESTO inDUSTRIJRmOTORntH VOZIL novorriESTO inDUSTRURdlOTORniH VOZIL novomESTO Impirtaniii: .1 Bsvobodnl republiki pod gorjanci HI njenom idrovsiani junaliu Hpoiiu lialfietu 47 OPOMBA UREDNIŠTVA ■> si podlistek izrezujejo in ga hranijo, PrečrT"^’ ^ koloni po li h odstavke (Neko jutro ^st v v drugem stolpcu pa druga dva VfstQ mračni palači. .., da pridejo na • • •)• Ti odstavki so v tiskarni zašli na lPri$r^n° *Tiesto in jih bomo objavili, ko bodo ‘ vrsto. po)^3 .. . Toda komur so ga zmajal z glavo: nikoli ga še ni videl. ?atia 7 da so se vsi, ki bi morali parli- i?dglj ^®nancev poznati, zarotili, da ga ne bodo italijansko /anore in izenanska tabo- italijanske zapore in izgnanska tabo- *'iiŠlj(» • s ponarejenimi imeni in iz zgodbami, kot je okupator slutil. No, lil Uv resnico o novem jetniku pa nam je ohra-.“akše s Kire. V ^udi Pirkovič ni bil nikoli v Gorjancih. llrv j® pobegnil Nemcem s prisilnega dela Pajjj in se poskušal prebiti v Bosno. Zašel paH partizanske bitke z ustaši in četniki Hrvgtjt roke ustašem. Sumljivega človeka so % jg ‘/-S'iuli nazaj čez mejo. V Dobovi pri Breži-' 'lekim drugim jetnikom Rudi Pirkovič ^je sta begunca ponoči videla ^orjancili in se napotila v tisto smer. Po % ob ''aseh Krškega polja in Raškega gričevja sadje, druge hrane nista imela. V Škoc-se po nesreči znašla prav pred belogar-? postojanko, ko sta vpraševala po parti-padla znova v ječo. Tiste ognje po Gor-kurili italijanski polki v ofenzivi. Neko jutro so brezoviške in kostanjeviške jetnike s kamioni odpeljali na železniško postajo v Bršlinu in jih, zaplombirane v dveh živinskih vagonih, poslali v Ljubljano. Tam so jih čakali zopet Italijani s perjem za sivimi klobuki in jih po Miklošičevi cesti gnali v sodne zapore. „Od kod ste? “ so jim ljudje s pločnikov pridušeno klicali in zaustavljali korake. „Z Gorjancev“, so jim odgovarjali zvez.ani borci. Meščanom so se rosile oči in komu tudi zdrknila po licih solza. V mračni palači z zamreženimi okni sojetnike pognali v kopalnice. Prihajali so ječarji s ključi in pazniki. Hodili so okoli vseh, strmeli nekam drugam in polglasno brundali; „Pazite sc ovaduhov, pazite se ovaduhov, pazite se ovaduhov . . ,!“ Kirovca so s partizanom Francem Novakom iz Družinske vasi, ki je pozneje padel na Primorskem, z mladim Tonetom Kosom s Kire, partizanskim pastirjem, ki so ga ujeli, ko si je v (Gorjancih sestradan kuhal v vojaški čeladi krompir, in s partizanskim obveščevalcem Francem Pavličem iz OrehQ)/ice, vrgli v samico z eno samo, zanikrno slamnjačo. Prostora bi bilo tudi za enega človeka malo. Tako sta dva čepela vsak v svojem kotu, dva pa se prestopala sem in tja, da sta si oživila odrevenela noge. Nato so se zamenjali. Na ozki slamnjači je lahko spal samo eden, ostali so čakali, da pridejo na vrsto. •Ljubljanske sodne zapore so stražili najprej karabinjerji. Ko sc je razvedelo, da nadlegujejo jet-nice, so jih zamenjali z vojaki iz divizije alpskih lovcev, tako imenovanih „rdeče kravate“. Zgodilo pa se je nekaj nezaslišanega; alpinci, ki so še pravkar po Rogu, Beli krajini in gorjanskih gozdovih lovili in streljali partizane, so jim sedaj v ječi na vse načine pomagali. Tihotapili so jim co- lo prepovedano pošto. Poslali so jih nazaj v vojašnice. na stražo v zapore pa fašiste. .letnike bi lahko razdelili v pet razJičnih vrst; V lake. /a katere niso vedeli, kdo jih je aretiral niti /akaj liOe /a /apahi: sem štejenio Jožeta Bakšeta s Kire. Druga visia so bili jetniki, ki so imeli dokaze, da je ovadba la/.na. pa jih ni nihče poslušal. Omenim naj starejšo debelušno žensko, ki so jo ujeli in zaprli, češ da jemati pobeglega jetnika Mihe Grudna iz Jurke vasi. /enska je trdila, da ni Grudnova, in prosila, naj jo pregleda zdravnik, da je šc devica in torej ne more biti mali. Nič ni pomagalo. Morala je kol talka za pobeglega Grudna v internacijo. Da bi bila zmešnjava še večja, naj povem, da (isti begunec iz /aporov sploh ni bil Miha (Gruden iz Jurke vasi. ampak /vone Runko, član VOSa iz Ljubljane. Oesai niso Italijani nikoli odkrjli. V tretjo kategorijo bi šteli za[)ormke s cmlnimi grehi, kakor so ga očitali na primer tlobremn Bakšetovemu prijatelju iz Horjula. Moz se jehia-hil, da bi pustil na njivi plug in šel /a pogrebom padlega belogardista. „Kaj imam / njim?“ seje izgovarjal belim. ,.saj ga nisem ja/ ubil.“ K(. pa so /a padlim legistom v krčmi [lili seilmino. je Hor-julec, ki je bil cerkveni pevec. |iri iliugi nn/i i/ polnih pljuč zapel ,.\ olgn. Noliia. riisk;t reka . in pobral štiri leta ('etrta skupina st) hili taki. ki so jih lovili brez vsakega očitka in krivile in so.za zapahi čakali, kdaj Jih bodo /a tuje grehe ustrelili. . Šele peta skupina so bili obsojenci, ki so jih sodila redna sodišča in po zakonitih posto[)kili. Smemo triliti. da je bila italijanska okupacija pravna anarhija brez zakonite zaščite človekovih pravic.^ki jih je v ženevskih jn haaških konvencijah podpisala tudi Italija. Če pobegli klerikalni voditelji pozneje opravičujejo svoja bela krdela, češ da niso bila sestavni del italijanske vojske, ampak samo policijski oddelki za vzdrževanje notranjega reda. kai mednarodno pravo okupatorju dovoljuje,, jih moramo opozoriti, da bi morali z bojem zoper notranjo pravno anarhijo začeti pri okupatorju. Na drugi strani pa tudi ni res. da bi bilo sodelovanje bele garde v italijanskih ofenzivah in drugih operacijah policijsko delo. ampak v resnici vojaško sodelovanje; saj tudi italijanske policijske sile niso šle z redno vojsko nikoli na bojišče. Bela garda je po mednarodnem pravu nezakonita. To so prav dobro vedeli tudi Italijani sami, ko so proti koncu svoje osvajalne vojne za- čeli ustanavljati mešane italijansko belogardistične „arditske“ oddelke in so belogardistom v njih začeli dajati italijansko državljanstvo, da bi nekako mednarodnopravno opravičili izkoriščanje belogardistov za vojaške namene. Pa sc vrnimo zopet v Ljubljanske sodne zapore! Kaznjenci in ncobsojeni zaporniki so se porazgubili po italijanskih ječah in izgnanskih taboriščih. Kirovskcga jetnika pa so premestili v veliko skupno sobo. ,.Ali si bil že kaj zaslišan? “ gaje vprašal šestinpetdesetletni mladinski pisatelj Josip Ribičič, ki je prestiljal štiriletno ječo. ..Še nič,“ pravi Bakše. ..To je slabo. Take, za katere se nič ne zmenijo, raili streljajo kot talcc,“ razlaga literat svoje izkušnje. „Si kaj študiran? “ ,.Nič.“ odgovori pipar. „To je dobro. Streljajo rajši študirane, kot ne-izobrazcne,-‘ potolaži Ribičič novega gosta, ki ga je bil s prvim vprašanjem vznemiril. V Ribičičevem stanovanju v Prepeluhovi hiši v Gradišču je bil plenum Osvobodilne fronte, ko sta na vraia potrkala dva karabinjerja. Pol plenuma je pobegnilo skozi okno in vrtove, stari pisatelj pa je z Josipom Vidmarjem in še nekaterimi naglo vrgel karte. Karabinjerja sta vprašala, ali imajo morda kako sobo zii oddati, in se vljudno poslovila. Najbrž pa sta bila ogleduha. Ves teden je nato prihajala četa vojakov v čeladah in Prepe-luhovim prekopavala vrt. Najbrž so slabo razume- li poročilo ovaduhov, da je v hiši zidano skrivališče ilegalcev, ki ga niso nikoli odkrili. Ribičiča, ki jo imel sina. jurista Mitjo že v gozdovih, in domačega fanta, jurista Marka Prepeluha, pa so 2. avgusta U)42. aretirali. Neki dan so sc hrupno odprla vrata in v jetni-ško sobo so surovo pahnili razmršenega in močno zdelanega človeka. Študent Marko Prepeluh, sin znanega slovenskega socialističnega politika in ministra deželne vlade po prvi svetovni vojni, je svareče dvignil roko; ,,Pozor, strogi molk; ovaduh!“ Bilo je prav smešno, kako je'poslani tepec tekal od jetnika do jetnika, vpraševal in sc trudil, da bi koga zapletel v pogovor, in sc praznih rok nejevoljen zopet pobral iz sobe. Stražar alpinec z rdečo kravato je poklical Bakšeta in ga vprašal, ali ima v Ljubljani kako sestro. ■ »Denar pokvari ljudi« Jutri bodo v Krškem slavili sedemdesetletnico Lojzeta Colariča, borca NOV, nosilca partizanske spomenice 1941, dolgoletnega družbenopolitičnega delavca in zvestega člana Zveze komunistov. Zibelka mu je tekla v vasi Slinovce pod Gorjanci. Pozneje je imel svoj dom v Šutni. Že prvo leto okupacije se je pridružil tistim, ki so stopali za plamenico upora. Maja 1942 je vstopil v vrste partizanskih borcev, kjer je opravljal odgovorne dolžnosti, od komisarja čete do politkomisarja divizije. Borci so ga spoštovali. Cenili so zlasti njegovo požrtvovalnost, s katero jih je vedno znova navduševal. Bil je med tistimi, ki so 11. julija 1943 organizirali napad na cerkljansko letališče. Sam ne bi bil omenil tega dogodka, pa sem ga spomnila nanj. Potem je prišel na dan z besedo: ,J^ačrt so izpeljale tri brigade. Nekaj bataljonov Šer-cerjeve je šlo v zasedo proti Bušeči vasi, en bataljon pa se je podal čez Krko na območje Pristave, Malega Mraševega in Velikega Podloga. Proti Kostanjevici je krenil v zasedo bataljon Tomšičeve brigade. Cankarjeva brigada je napadla letališče v Cerkljah. Njen drugi bataljon se je spravil nad avione. Uničili smo sedem štuk. Nekaj jih je zgorelo, nekaj pa smo jih drugače poškodovali. Ostali Cankarjevci so napadli Cerklje. Tam so spraznili skladišče živeža, obleke in obutve, kar nam je prišlo še kako prav. Ko smo se pri Dobravi z otovorjenimi vozovi vračali čez Krko, smo imeli precej težav, saj je voda meč? tem močno narasla. Pa smo se kljub temu srečno vrnili na Gorjance. Bili smo že daleč in zasede so se umaknile, ko so pridrveli za nami nemški poUcisti. V vasi Brlog so se ustavili in zažgali Barbičevo hišo. V spopadu so izgubili mitraljezca, naši pa so jim zaplenili mitraljez in municijo " Med vojno se je Lojzetu Colariču enkrat samkrht ponudila priložnost, da se je oglasil doma v Šutni. Pet ur je tedaj prebil skupaj z ženo in otrokom. To je bilo takrat, ko je artilerijska brigada napadla Stojdrago in Ple-ševico. Po vojni se je Lojze Colarič za stalno naselil v Krškem. Osem let je bil predsednik okraja. To so bila huda leta, ža katera je napol v šali, napol zares takole dejal: „Bilo je v času, ko pes ni poznal gospodarja in gospodar ne denarja “. Obnove se je Lojze Colarič lotil z veliko zagnanostjo in svoja prizadevanja usmeril v odpravo posledic vojne. Prav posebej se je zavzel za izgnance, ki so se vračali iz nemških taborišč v izpraznjene in porušene domove. Svoje deb je Lojze Colarič vsa povojna leta opravljal vestno in^ prizadevno, s posluhom za vsakogar, ki se je obrnil nanj za nasvet. Cenil je težnjo po solidarnosti, po enakomernem razvoju vseh krajev in območij. Lojze Colarič je še zdaj navdušen lovec, ribič, ima rad nogomet in druge športe, le speedweya ne mara. Bil je prvi predsednik konjskega športa in na stadionu, kjer tekmujejo zdaj vratolomni motoristi, so včasih dirkali konji. Tega se zelo rad spominja. Za današnje čase pravi, da so ljudje premalo disciplinirani, da imajo preveč denarja in vsega drugega v izobilju. ,J)enar jih je pokvaril, saj brez honorarja nihče noče ničesar narediti. To se najbo^' vidi pri športu, ki se v Krškem nikamor ne premakne". JOŽICA TEPPEV Ob novi hiši Julija MuSča je izkopana betonska greznica, v katero sta v ponedeljek dopoldne zdrsnila 8-letni Toni Kambič in 44etni Tonček Veselič. Sestrica umrlega Tonija, Silvica, kaže prizorišče tragičnega dogodka. (Foto: R. Bačer) Mesec dni je stara fotografija, na kateri je Veseličev Toni, še ne štiri leta star fantiček, ki je utonil v novi greznici. Tonija je pogoltnila greznica Podzemelj: nabiranje rož se je končalo s smrtjo Veseličevega Tončka Ni je posode, ki bi izmerila starševdco bolečino, če gre za smrt otroka. Pri Veseličevih v Podzemlju, kjer je sicer gostilna in večkrat veselo, vlada te dni žalost. Vsa vas sočustvuje z nesrečno družino. Še otroci, navadno kričavi in razigrani,-so bili v torek, lO. junija dopoldne, poklapani. Tiho so ždeli ob robu ceste, kot so njihovi domači po vsej vasi tiho in •vsi solzni razpravljali o tragediji. Kar se je primerilo Veseličevim, bi se lahko tudi drugim, kajti cela skupina vaških otrok se je dan prej veselo podila po vasi in koje po celodnevnem degu posijato sonce, so šH na travnik nabirat rože. Bilo je dopoldne okrog 11. ure, ko je 8-letna Silvica Veseličeva pritekla v gostilno po mamo: „Hitro, Tonije v vodi!“ V trenutku je Marija Veselič stekla za otrokom na sosedovo dvorišče, kjer je v gradnji nova hiša, ob njej pa je nova greznica. Videti je kot bazenček. V njej je ležal Tonček, ki bi avgusta dopolnil štiri leta. Naglo so ga izvlekli in čeprav ni kazal več znakov življenja, so mu več kot uro dajali umetno dihanje, toda zaman. Med nabiranjem rož na travniku sta se 8-letni Toni Kambič in Vese- USPEH KOČEVSKIH FILATELISTOV Za proslavo na Poljanah pri Prevaljah na Koroškem je bila v spomin na zaključne boje poleg drugih prireditev tudi filatelistična razstava. Kočevski filatelisti smo poslali dve članski in eno pionirsko zbirko. Razstava je bila na ravnah in ni bila ocenjevalna. Za dan mladosti je 11 naših pionirjev in pionirk razstavljalo na III. zvezni pionirski filatelistični razstavi v Slovenskih Konjicah. Razstava je bila ocenjevalna in zelo kakovostna, zato je bila ostra borba za priznanja. Kočevski pionirji so prejeli zlato kolajno in 11 diplom. To je velik uspeh. Pionirji so bili na izletu v Slovenskih Konjicah in so priznanja osebno prevzeli. Vodil jih je član France Lovšin. Uspešni so bili tudi ostali pionirji dolenjskih filatelističnih društev. A. A. TRČENJE V KRŠKEM 8. junija popoklne je Ivan Čolnar iz Krškega vozil tovornjak po Cesti IV. julija in zavijal proti Brestanici, tedaj pa je naproti pripeljal z osebnim avtom Krsto Glamočak iz Šmartnega. Ker ta ni upošteval desnega pravila, sta trčila. V nesreči ranjenih ni bilo, na obeh avtomobilih paj£ za 10.000 din škode. ličev mali približala greznici, pa jima je spodrsnilo in oba sta padla v vodo. Sestra Kambičevega Tonija je bila zraven tn je bratca komaj še potegnila iz vode, mali Tonček pa je ležal bolj na dnu in zanj je bila rešitev prepozna. RIA BAČER Dolgega časa nihče ne kupi 85-letna Frančiška Kerin še vedno kvačka Marsikaj je že prestala Frančiška v svojem življenju. Ko obuja spomine meni, da je bilo najhuje ob gospodarski krizi med obema vojnama. Mož je bil izučen krojač, dela je imel dosti, pri ^udeh pa ni bilo denarja, da bi lahko plačali, zato je moral svojo obrt obesiti na klin in iti med senovške rudarje. Med njimi živi Frančiška tudi po moževi smrti. Razne bolezni so ji zapustile hude posledice: po preboleli gripi ji je ugasnil vid na enem očesu, zaradi tromboze soji kasneje v brežiški bolnišnici odrezali nogo. Na Senovem skrbi zanjo hčerka, minuli teden pa je bila za spremembo na obisku pri drugi hčerki v Sevnici. Natančno dek), kot je kvačkanje, ji ni bik) nikoli tuje, z veliko vnemo pa sc ga je totib, odkar je več ali manj privezana na posteljo. „Samo brati ne morem, dolgega časa pa tudi noče nihče kupiti,“ pojasni svojo navezanost na tega konjička. Njena sevniška hči Frančiška je zaradi materine skromnosti brž dodala, da ima mati za veliko odlagalno košaro raznih prtičkov, ki jih je naredila. Dosti tega hranijo prijateyice in številne tete. Na pobudo senovških žena je s svojimi izdelki sodelovala tudi na razstavi ob letošnjem 8. marcu. Frančiška svojega konjička kljub visoki starosti nima za nič posebnega. ,,Samo volja je potrebna in zavzeti seje treba,“ pravi. ,J)anašnji mladi svet se za to seveda ne zavzame, čeprav bi marsikatera takšen prtiček rada pogrnila,“ ocenjuje mladino. A. Ž. Bodo Se plesati] Ob letošnjem (bolj skromnem) jurjeva* nju ' Več tisoč ljubiteljev sta rih ljudskih šeg si je v soboW in nedeljo ogledalo tradiciO' nalno folklorno priredite' juijevanje. Prireditev se je tudi letos začela v soboto zvečer s kif' sovanjem. Program ob kres« se je mnogim gledalcem zo®* prekratek, saj je trajal nekaj več kot pol ure. Zat®i pa je bilo živahnejše rajanji, gledalcev po kresovanju, ^ so si mnogi do jutra gaj žejo in se podpirali z mlao® pečenko. V nedeljo dopoldan paj* bela povorka narodnih no> po obhodu skozi mesto z*' vila na prireditveni prosto^ pred hotelom Lahinja. ne korake več kot dvestc^ narodnih noš so spremlp godci in tamburaši. Plesali in pele so samo naše folklor i ne skupine. Vendar pa žajj nismo imeli sreče, da bi si; ogledali vse belokranjski; skupine. Tako smo pogrešali ,,semiško ohcet‘ folklorni skupini iz Drag**’ tuša in Bojancev. y Prireditev je resda usp^^ tudi v zmanjšanem ob^S^j vendar pa njed ljubit®?' domače folklore obstaja jazen, da bo naših skupil ^ j Ulj e vanju iz leta v . manj. Belokranjci si že n^, stoletij ohranjamo stare pD čaie in prav bi bilo, da bif ohranili rodovom. tudi poznej L. TOMI^ Četrt Stoletja v Kočevju ___________________________________________________Z.! t Nam je pustil veliko sadov svojega dela-^ Inž. Tone Knafelce je že pr^ minulo vojno vzljubil Kočev^o, jo kot študent spoznaval, o njenih lepotah pisal članke in vabil Slovence v našo kočevsko Švico, v očarljivo Cabran-sko in Kolpsko dolino. Kot praktikant je v letih 1935 in 1936 vodil gradnjo ceste Borovec-Briga-Ajbelj in jo s svojo delovno skupino, sestavljeno iz Slovencev in Kočevarjev, dogradil do Inlaufa. Ohranil nam je tudi lepo zbirko slik, zlasti o lepotah levega brega Cabran-ke in Kolpe. V članku, ki ga je objavil 23. maja 1937 v časopisu Slovenec, je vabil Slovence v to lepo deželico, ki je ostala od Slovencev čisto pozabpena svoje čare. in čaka, da bi jim odprla svoje medtem, ko so ' celo vojvodinski Nemci vedeli zanjo in pogosto prihajali sem. Želel je, da Slovenci v svojih načrtih za izlete ne bi pozabili Kočevske in da bi pokazali rojakom, ki tonejo v nemštvu, da niso sami. V to deželico je Tone Knafeljc odšel z družino spet leta 1951, v njej delal četrt stoletja, dokler iz nje kot upokojenec 30. izselil S seboj j^ odnesel vel^ -pih, nepozabnih, a tudi minov. Kar je zanjo storil pa bo s predvojnimi in deU, slikami in opisi ostak) ^ "l-ni-o- toNEOŽB"^ SMRT NA CESTI Neprevidnost pri prečkanjM je 9. junija dopoUne okrog drago plačal 44-letni Janez Breške vasi. Pri Dobravi je prečkal avtocesto, potem še čez cesto II. reda otem Vf A , ki pel®5 Kronovemu. Bil je na sredi ce^ ko je z Dobrave pripeljal fiat ' ga je vozil Franc Pucelj z je pešca zadel Hudo poškodo* ^ so odpeljali v bolnišnico, kje^ g še isti dan hudim poškodbam P gel. Kljub visoki starosti Frančič Kerin iz Senovega kvačka med prsti prav nič ne zastaja. S tistim, kar naredi v enem popoldnevu, se lahko meri z marsikatero mlado! (Foto: Železnik) \Kozerija' POMETANJE PRED SVOJIM l>RAGOM — Tovariš Jožič Repič, vi ste neposredni proizvajalec? — Da, delavec sem. — Mi lahko poveste, s kakšnimi problemi se srečuje vaša delovna organizacija? — Kako, da ne? Poglejte: velikokrat se zgodi, da nimamo kaj delati, četudi imamo skladišča zabasana z materialom. Mislim, da je temu kriva slaba organizacija dela. Potem pa pride dan, ko garamo kot črna živina. Naša kvaliteta ni najboljša. Enkrat je kriv slab uvoženi material, drugič pomanjkanje električnega toka^ tretjič ni nikjer mogoče dobiti vezalk v predvideni barvi. — Vas tarejo še kakšni problemi? — Da. Tržišče se je za naše proizvode nekako zaprlo. Treovci nočejo tvegati prevelikih zalog. Življenjski strogi so veliki, zato‘je kupna moč slaba. Veste, laže se je odpovedati novemu paru čevljev kot kosilu, večeiji ali malici. Ljudje varčujejo pri obutvi in oblekah. To je vrag.' — Kdo je po vašem kriv za nastalo stanje? — Kdo? Vodilni so krivi. Več se bi morali naprezati, da bi tisto, kar naredimo, tudi prodali. Po pisarnah se preveč sreba kavica, preveč se prevažajo med delovnim časom po lastnih opravkih, preveč se filozoflra in premalo misli na konkretne probleme, težave. Vsi vidijo samo nas, delavce. Enkrat bi lahko pogledali v ogledalo tudi sebe. — Se vam ne zdi, tovariš Jožič Repič, da bi bilo potrebno odgovornost razdeliti na vse zaposlene v vašem podjetju? Imam podatke, ki govore o velikem številu bolnicah, o površnem delu, o neodgovornosti, o spanju med šihtom, o popivanju, kartanju med delovnim časom. Vsega tega pa, kolikor mi je znano, ne počenjajo po pisarnah. Mislim, da bi bilo dobro pričeti pometati pred svojim pragom. — Prav imate. Pometati bi morali pričeti pred lastnim pragom. Toda pri prvi razdelitvi družbenih stanovanj so le-ta dobili oni iz pisarn. Tako, veste, še lastnega praga nimam. Kako naj potem pometam pred njim? TONI GAŠPERIC OSMRTNICA V cvetu otroštva je tiho odšla od nas naša priljubljen^ sošolka in učenka 1. razreda SANDA KOKOTEC iz osnovne šole Loka pri Zidanem mostu Učenci in učitelji osnovne šole Loka ZAHVALA Ob smrti dragega očeta, starega očeta in strica IVANA ŠTRUCLA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in ostalim, ki so težkih trenutkih pomagali. Posebno se zahvaljujemo dr. Slav^^: Sušini, tov. Ivanu Cizlju za poslovilne besede ter gasilske^ j društvu Pišece, kolektivom Surovine iz Maribora, Cestneg podjetja iz Brežic, Kovinarske iz Krškega, PM Črnomelj, metnemu klubu iz Črnomlja, kolektivom Belta iz ^rnoinlJ ’ Kovine iz Bizeljskega, Klavnice iz Brežic za darovane vencc. vsem, ki ste nam izrekli sožalje in pospremili pokojnika na zadnj poti. Žalujoči: žena Ana, otroci Mira, Slavko, Naci, Dark®' Anica, Ivan, Vlado, Pepca in Rezika z družinami drugo sorodstvo. Pišece, 8. junija 1975. A. mii 12. VI.'75 I PRILOGA mmiiH USODE mm m Jugoslavija se ponaša s številnimi naravnimi posebnostmi, ki jim v Evropi ni para. Kadar govorimo ali pišemo o njih, največkrat omenja-1^0 Postojnsko jamo, velikokrat tudi Modro otoku Biševu, prekrasni naravni park s '•tvičkimi jezeri in še številne druge lepote. Le malokdo pa ve, da je Jugoslavija tudi edina evropska država na celini, ki ima gejzirje, eveda se po številu ne more primerjati z Islan-'Jo, kjer izbruhi tople vode predstavljajo velik turistični zaslužek, prav tako gejzirjev v Jugoslaviji ne moremo postaviti ob bok ameriškim v narodnem parku Yeloloewstone. DANES Toda, na evropski celini jih imamo edino pri nas! To sta dva gejzirja v Sijarinski banji, približno 50 kilometrov zahodno od Leskovca, mesta, ki je pobrateno z Novim mestom. O tem pišemo na drugi strani P pod naslovom GEJZIR TUDI PRI NAS. m -v ifiuntiaiiuiit*-. k L i ^^'^aše deveto uredništvo je bilo v gosteh v Struški dolini, med Malo goro in obrobjem suho-I^^^Jinske planote. V Strugah so se naši novinarji pogovarjali z ljudmi desetih vasi tamkajšnje skupnosti in zapisali, kar leži prebivalcem na srcu. ži ^'’6t]i strani P lahko pod naslovom POT VODI — DRUGAM! preberete, kaj so izvedeli o jenju 670 ljudi te krajevne skupnosti. '^‘^ogokje tudi tu ostaja vse več polj v pušči in z okni opuščenih hiš se igra samo še veter. lii..j*^^^ morali dobiti, da bi zajezili izseljevanje in prinesli napredek v naše kraje," modrujejo str ° drugih težavah pa tudi o uspehih struške krajevne skupnosti pišemo na tretji današnje Priloge. GtlZU Med naravne pojave, ki vedno znova presenečajo popotnike, sodijo tudi izbruhi vroče vode — gejzirji. Po njih slovita predvsem Islandija in ameriški narodni park Yellowstone. Islandci so celo znali svoje številne gejzirje koristno izrabiti in tako jim ne le ogrevajo hiše, privabljajo turiste, ampak jih uporabljajo tudi za ogrevanja toplih gred. Za Jugoslavijo radi pravimo, da je svet v malem. Res je tako, saj med drugim le v naši državi najdemo gejzir, medtem ko ga vsa celinska Evropa ne premore. Dva edina gejzirja se nahajata v Sijarinski banji v Srbiji, kakih 50 kilometrov zahodno od Leskovca. Sijarinske toplice, kot bi dejali mi, imajo za seboj že dolgo zgodovino. Njihovih 17 zdravilnih vrelcev so izkoriščali že v antičnih časih, v srednjem veku in po nekaj stoletjih zapuščenosti spet v 19. stoletju, ko so Turki zgra- dili nekaj bazenov. Razcvet so dosegle v novejšem času, ko so postale ene najbolj znanih srbskih toplic. Raziskave kažejo, da so termalne vode sijarin-skih toplic dobrodejne za revmatična, žolčna, želodčna, ledvična, astmatična in bronhialna obolenja. Največja znamenitost bijarinskih toplic pa sta gejzirja, ki bruhata vročo vodo iz podzemlja po več metrov visoko v zrak. Prvi je termalno mineralni; toplota njegove vode dosega 70 stopinj, curek pa je visok 5 metrov. Drugi gejzir je precej manjši in skromnejši. Vsakih 8 do 9 minut brizgne vročo vodo v višino 30 centimetrov, po dveh minutah uplahne. To edinstveno zanimivost na naših tleh obišče vsako leto veliko turistov, mnogi med njimi pa zberejo celo dovolj poguma, da se v kopalkah postavijo pod pršenje večjega gejzirja. Le opazujte kdaj pred poročnim uradom, kadar prihajajo na ohcet ženini in neveste, pa se lahko prepričate, da so neveste v kratki obleki že v manjšini. Ne gre zameriti dekletom, da bi bile rade vsaj enkrat, za svoj najbolj slovesen in najlepši dan, kar najbolj lepe. Pri izbiri dolge poročne obleke pa neveste in njihove mame z žlahto vred nimajo vselej srečne roke. Poročna tančica in razni venčki v laseh ne spadajo več k sodobnemu dekletu. Obleka je lahko bela, sploh pa to ni nujno, ker so tudi druge pastelne barve zelo lepe za take priložnosti. Izberemo lahko tak odtenek, da bo ustrezal barvi oči, lasem in da se bo skladal z ženinovo obleko. Tkanina naj le bo taka, da se ne bo prehudo mečkala, kupovati zelo drago blago za obleko, ki jo imamo le enkrat na sebi, pa je nesmiselno. Tudi poročne obleke imajo pečat sodobne mode. Trenutno ima obleka s kratkimi rokavi namesto običajnega rokava volano, prav tak naborek pa krasi spodnji rob obleke. Poročna obleka je lahko tudi dvodelna, okrašena z vezenimi šopki. V vsakem primeru pa se izogibajte umetnih rož v rokah, torbic in čevljev, ki bi z drugo bacvo bili v oči. V običajni ali pa malo slovesnejši pričeski je lahko en sam cvet iz šopka, prav ljubko pa je nevesto videti tudi, ki ima cvet pripet na traku okrog vratu. R. BAČER NASPROTJA Ni najboljši rock kitarist na svetu, imajo pa ga za enega najboljših improvizatorjev rocka, kar jih dandanašnji stopa na odrske deske. Njegovo ime je tesno povezano s skupino iz San Francisca Ouicksilver Messenger Service, vendar ni več njen član. Po dolgoletnem igranju z Gregom Elmorejem, Garyjem Duncanom, Jimom Murrayem je krenil na svoja pota, igral v manj znanih skupinah, se pridružil nekaterim samo za posamezne turneje, skratka, živel glasbeno življenje glasbenika, ki ni mogel do konca pognati korenine nikjer, razen v svojem igranju. To je rock kitarist John Cipollina. Tudi njegova osebnost je nekakšno druženje nasprotij. Sam pravi o sebi, da je precej vase zazrt; svoj čas se je družil z okultnimi skupinami in se poglabljal v mistične modrosti starega Ori''" .a, toda kljub temu je ohranil zanesljiv čut za , osvetne stvari. Nikoli ne gre v tvegana početja in za denarne zadeve ima prav dober no.s. Poleg tega pa ima dober nastop, kar dokazuje. da zna združiti introvertiranost s poudarjanje^ zunanjosti. V svojem stanovanju ima med zbir- \ kami starih kovancev, kitar, telefonov tudi zbir-ko orožja, ki mu z zagrizenim veseljem spr^ minja kopita, a vendar pravi, da nasilje sovraži-In ne na koncu: John Cipollina je velik jedec: na dan pospravi po pet dobrih obrokov, toda kljub temu je neverjetno mršave postave. Del vzroka za mršavost je v tem, da pri posameznih nastopih zaradi temperamentnega igranja in nastopanja izgubi po nekaj kilogramov telesne teže. Letos je John Cipollina prvikrat nastopil tudi v Evropi', kjer ga ljubitelji rocka že dolgo poznajo in cenijo, čeprav ga živo še niso slišali. Poznali so ga le po ploščah in kot Ouicksilverja, člana skupine, ki je spremljala po aineriških turnejah druge znane skupine. V Evropi je nastopil s skupino Man, vendar bi verjetno zaman pričakovali, da bo ostal z njo. DOMAČA LEKARNA SMREČJE, BOROUSnOliA Vse bolezni pljuč, prs, kašlja in tudi tuberkulozo, če ni preveč zastarela, zdravi ržen kruh, namazan z mlado borovo tekočo smolo (lahko je tudi smrekova smola). Če pa mlade smrekove vršičke skuhamo v mleku, čistem vinu, starem pivu ali v sirotki in precejeni čaj pijemo po eno kupico štirikrat ali petkrat na dan, pomaga zoper vrsto bolezni. Tudi za rane, zlome kosti in revmatizem. Pred- vsem pa zdravi skorbut, vodeni-ko, kožne bolezni in izpuščaje, tesnobo v prsih, kašelj ter pljučne bolezni. Lahko tudi v vodi skuhamo več smrekovih vršičkov in se v njih kopamo 25 minut. To pomaga zoper srbež kože, kraste vseh vrst, zlome, razne krče, bledikavost, zbadanje v plečih, bolečine v kolkih, zoper nespečnost in tudi zoper telesno nemoč. Proti raznim boleznim vratih pomaga z borovo smolo nama' zana lanena krpa, ki jo ovijem® okrog vratu. Tak obkladek na), traja več ur. Ako zmečkaš stolčene sveže smrekovine f-medom in ješ trikrat na dan eno skodelico, zdraviš TBC« posebno če hkrati bivalni pi'°' stor kadimo še s smrekovine i^ to vdihavamo. IVAN MASTINŠEI^ TERMALNE PALAČINKE če so termalne, potem vsekakor sodijo v restavracijo toplic. Res je tako, ta posladek je specialiteta Zdravilišča Dolenjske Toplice, kako pa jo v kuhinji pripravljajo, nam je po vedala Marija Gimpelj, šefinja kuhinje: ,,Spečpmo dve rahli običajrti palačinki in ju namažemo z orehovim nadevom. Pripravimo ga iz naslednjih sestavin: 2 žlici zmletih orehov, malo sladke, smetane, nekaj kapljic ruma, 1 vaniljev sladkor, 1 žličko^sladkorja. To zmešamo in z nadevom premažemo palačinki, nakar ju prepognemo na tri vogale in položimo v posodo. Posebej stepemo jajček ift malo sladke smetane, dodamo kanček vanilje in s tem prelijemo palačinki v posodi. Šele potem damo jed v pečico, kjer naj ostane nekaj minut. Ko -palačinke pečene, jih na . pokapljamo še z čokolado. Še tople postr® || main® Za domačo rabo so palačinke lahko odličen sitljiv poobedek, v družini, I so otroci in imajo radi jedi, pa jih spečemo lahko za večerjo. „ p Ujeta med Malo goro in obrobje suhokrajin-e planote, s tihimi gozdovi obdana Struška druži v naročju polj in holmov Četež, p? enčo vas, Lipo, Pako, Podtabor, Potiskavec, ri Cerkvi — Struge, Rapljevo, Tisovec in Tržič; ®set vasi struške krajevne skupnosti, ki so fTiala vse dobile ime po tem ali onem narav-cela dolina pa po nenavadni igri P e, ki krajem tod ni nič prizanesljiva. Vasi iniajo vodovoda, zato ob suši vode pogosto ■T^anjka, kajti kapnica in redki studenci niso i vsa žejna grla. Toda ob večjem dežev- j P'''nrumi voda kar iz tal, iz kraških vfelcev, in ® v obliki rečne „struge" razlije po dolini; nima rn odteči, zato se polja in senožeti spremenijo v jezero. _ popoldne v zadnjih majskih dneh se je dolina kopala v soncu; pritajeno so se g asale ptice in le kdaj pa kdaj so jih prevpili 9 SOVI s polj in travnikov, kjer so žuljave roke 'tele okopavati krompir In sušiti seno. Andrej artelj, Jože Primc in Drago Rustja, novinarji hkratnega uredništva v gosteh, smo že kar nf ® dvomili, da se za to spokojno, celo neko-•^0 idilično naravo in pod slemeni hiš skriva ^dt kaj vprašanj ali neizpolnjenih želja. In? ! V hiši (v vasi Pri cerkvi — Struge jo je 1^. '53, v letu najhujših poplav, ?gradil gospodar, nnu je domačijo v Podtaboru uničila voda), J, irna struška krajevna skupnost začasne pro-Ijl?*^®' nas Stružani s tem, da so docela razga- sku „dušo in telo" svoje krajevne Prosti, prepričali o nasprotnem! jeuoinja ^ delo u gozdu Ji y desetih vaseh struške krajevne skupnosti krn - gospodinjstvih 670 ljudi. Pravih ie malo, kajti polja so kraška in majhna. ®^oy3nje ni donosno tudi zate^deJj, ker že y ? P'^li pridelek pogosto uniči suša ali pa ^®l'ka nadloga Struške doline so poplave; ]i^^^''3l^rat na leto voda zalije te kraje. Predlani Hai T devetkrat in jeseni, ko je bila voda Setih if' fTiorali ljudje izseliti iz štiriindvaj- jjj. ki so bile v vodi. Sanno na pridelkih je kot 600.000 din škode, prizadetim pa je občina namenila zgolj simboličnih nje • odškodnirte. V zaprti, med hribe stiski ''i Struški dolini dolgo obleži tudi sneg, zara-Or megla pa ne uspevajo vinska trta, tist Našteti in še kakšen vzrok več je ljudi odtujuje zemlji in jih sili, da si ia ri zaslužek drugod. P.ri tem pa priha- ° Večjih težavi kot dvesto Stružanov je zaposlenih, *toda kaj malo v domačem kraju, kajti v Strugah ni nobenega obrata. Mladi', ki končajo osemletko, se v glavnem zaposlijo v Ljubljani. Tjakaj odhajajo za zmeraj ali pa se dan za dnem vozijo. Doma ostajajo le stari ljudje. Tisti> ki se vozijo, so zdoma tudi po dvariajst ur in več, zato delo njihovih rok doma ne pomeni domala nič. Bili bi lahko nosilci napredka v rodni dolini, toda oni gredo, morajo iti — drugam! Tudi v tujino. „Zdaj je že kakšnih deset hiš zapuščenih; stari so pomrli, mladi odšli!" je povedal Anton Fabjan, učitelj po poklicu, ki pa ni dolgo zdržal v prosveti. Veselila ga je tehnika in po izrednem študiju el^trotehnike na višji tehnični šoli v Mariboru se je zaposlil pri Iskri v Ljubljani, kjer defa v razvojnem oddelku. Vsak dan mora vstati pred četrto uro zjutraj in pride domov ob štirih popoldne. „Vidim le eno rešitev," je nadaljeval, „gospodarsko preobrazbo kraja. Za to potrebujemo industrijo, kakšen obrat. Po zadnjih po* datkih bi se v Strugah lahko takoj zaposlilo okoli 200 ljudi, iz okoliških krajev pa še več. Pred časom smo imeli pogovore z Iskro, ki se je zanimah za obrat v Strugah, pa je vse skupaj padlo v vodo, ker nismo imeli primernega prostora. Tudi z občino ostaja le pri besedah, zato je zadnji čas, da kaj storimo, kajti razpravljati in ugotavljati ni več kaj. Krajevna skupnost brez podpore družbe ne more veliko narediti. Zaenkrat bi prišla v poštev samo lesna industrija, kajti drugih surovin tukaj ni. Imamo le veliko rok, ki potrebujejo delo." Dan na dan se vozi v Ljubljano tudi Anton Ferkulj, miličnik in tajnik struške krajevne skupnosti. Poudaril je: „Tod so bili nekdaj v glavnem kmetje, zdaj pa jih zelo malo živi le od zemlje. Skoraj pri vsaki hiši je kdo zaposlen, drugače ni mogoče shajati. Toda kaj, ko se morajo ljudje voziti na delo daleč od doma, največ v Ljubljano! Veliko je tudi gozdnih delavcev pri GG Kočevje, obratu Velike Lašče, nekaj deklet pa je zaposlenih v Iskri v Vidmu — Dobrepoljah. Ta dekleta so tako rekoč doma, tu si bod(2 ustvarila tudi družino. Toda tisti, ki končajo srednje šole ali še izučijo ppklica, gredo za zaslužkom po svetu, ne vračajo se nazaj, za nas so izgubljeni, čeprav bi jih še kakd potrebovali." tudi cest do delo ni Pričakovali bi, da imajo Stružani vsaj dobre ceste .do dela, kamor se nenehno vozijo. Pa ni tako! Povedali so nam, da je tridesetletna pridobitev Strug le okoli kilometer in pol dolga asfaltirana cesta skozi vas Pri cerkvi-Struge. L Cesto so asfaltirali z občinskim samoprispevkom. Kako bo z drugimi cestami, pa še nihče nič ne ve. Stane Pečnik, voznik, ki že enajst let vozi Stružane na delo v Ljubljano in nazaj, ne more razumeti, zakaj so cesto 3. reda do Dobre-polj spremenili v cesto 4. reda. „Morda zato, da ni v breme republiki in občini, ampak je na grbi krajevne skupnosti. Na tej cesti je velik promet, to je naša edina povezava s svetom, zato bi jo morali bolje vzdrževati ali celo asfaltirati." Kdo jo bo vzdrževal ali asfaltiral, se ne ve, kajti s tem da so jo porinili v nižjo skupino, je prišla iz razvojnega programa občine. Stružani so si prizadevali, da bi jo spravili nazaj, pa jim ni uspelo. Za vzdrževanje okoli 12 kilometrov dolgih vaških poti dobijo od občine na leto okoli 70.000 din, toda pogosto gre precej tega denarja za ureditev česa drugega, morebiti bolj pomembnega, čeprav so tudi pota še kako potrebna stalnih popravil. uodouod:do oli ne? o elektriki, ne kaže izgubljati besed, to vprašanje je v vseh vaseh kolikor toliko dobro rešeno.'Lani so naredili še en transformator, morda bo treba še katerega, to pa je tudi vse. Stružane bolj skrbi vodovod. Ob sušah in poplavah so se že dovolj naježili, zato bi enkrat dokončno radi zvedeli, kaj bo z gradnjo vodovoda od Kompolj oz. Dobrepolj do Strug. Enkrat je slišati, da je za vodovod do njih zmanjkalo denarja, drugič spet, da se bodo dela začela še letos itd. Sami so pripravljeni prispevati tako denar kot tudi pomagati pri zemeljskih delih; vse to zato, da bi končno že prišli do dobre pitne vode, ki jo zdaj čestokrat primanjkuje. Stane Ferkulj, upokojenec iz Podtabora, kjer ima na dvorišču že 23 let meteorološko postajo (vsak dan zbira podatke in opisuje vremenske pojave ter pošilja enkrat na mesec v Ljubljano skupno poročilo o vremenu v Struški dolini), je podpredsednik Socialistične zveze v krajevni skupnosti. Po njegovem mnenju Stružani nimajo težav s pošto, trgovino in gostišči, ampak z ambulanto in slabimi telefonskimi zvezami. Ambulanta je zdaj v najemniški hiši, kjer ni niti vode niti stranišča, s stropa pa odpada omet. Zdravnik prihaja dvakrat na teden, kar je trenutno dovolj, toda nujno bi bil potreben tudi zobozdravnik. „Na občini so obljubili, da bomo dobili montažno ambulanto, pa nič ne verjamemo. Širijo se namreč že govorice, da se mi sami ne brigamo dovolj. To pa gotovo ni res! Tudi s telefonom je križ, zelo slabo zvezo imamo s svetom. Zdaj zbiramo prijave ža telefonske naročnike; okoli deset se jih že zanima za telefon, ki pri nas ni nikakršen luksuz; bo pa treba zanj veliko prispevati." osem razredou-pet utiteljeu v vasi Pri cerkvi-Struge je popolna osemletka. In to kakšna! V treh učilnicah se vsak dan gnete sto otrok. V kleti, kjer so nekdaj -telovadili, je zdaj kuhinja in jedilnica, na dvorišču pa je majhno asfaltirano igrišče. Skupaj z ravnateljico je pet učiteljev, ki imajo t. i. združeni pouk, kajti otrok za posamezne razrede, razen četrtega, ni dovolj, zato imata pouk naenkrat po dva razreda. Očitno je, da se v takih razmerah ne da naučiti veliko in temeljito, zato si Stružani prizadevajo, da bi tudi šolsko vprašanje spravili kar se da kmalu „pod streho". Ignac Kaplan, gostilničar s končno srednjo gostinsko šolo in velik pobudnik za kulturno življenje v kraju, je dejal: „Naša krajevna skupnost ne posveča dovolj pozornosti kulturi. Le-ta si bo opomogla, če bomo zgradili kulturni dom, ki naj bi bil hkrati tudi telovadnica in dvorana za sestanke in proslave. Za gradnjo bi prispevali občani pa morda še kulturna, izobraževalna in krajevna skupnost in še kdo. Sploh ne vem, koliko bi stala gradnja, kajti na sestanke sem bil vabljen le enkrat. Oklic pred cerkvijo (kot za odkup živine) ali skrit plakat ni dovolj. Ljudje ne pridejo na sestanke tudi zato, ker vidijo, da se malo naredi, čeprav je besed in obljub precej." Kaplan vodi tudi igralsko skupino, ki se je lani predstavila s „Pastirjem Petrom", zdaj pa vadijo Borove „Raztrgance" in še ne vedo, ali naj nastopijo v svojem ,,kulturnem domu" pod kozolcem ali pa naj samo gostujejo. gosiki gosijo, drugi po... Najbolj prizadevna organizacija v struški kra-‘ jevni skupnosti je gasilska. Gasilci imajo svoj dom, avto, novo brizgalno; prirejajo tekmovanja in so zmeraj pripravljeni za gašenje. Tudi lovska družina in Zveza borcev ne stojita križemrok. Upokojenec Franc Kaplan, starešina lovcej/ in predsednik ZB, je dejal: „33 starih in nekaj mladih lovcev nas je in tukaj imamo pravi lovski raj. Veliko je srnjadi, pa tudi nekaj medvedov so že položili pri nas, tako da smo si nabrali celo nekaj deviz, ki jih bomo porabili za odkup tele hiše. V naši krajevni skupnosti je okoli petdeset borcev. Mnogo jih živi v nemogočih razmerah, družba premalo skrbi zanje." Ne samo borci, tudi precej drugih ljudi živi bedno. To so ostareli, za delo nezmožni ljudje, ki končujejo življenjsko pot s socialno podporo. Lansko pomlad je bila tukaj ustanovljena tudi osnovna organizacija ZSMS, ki je na začetku pridno delala, zdaj pa tega ne bi mogli več trditi. Mladi imajo premalo pomoči od krajevnih organizacij in občinskega vodstva ZSM. kokSno prihodnost Domala idilična Struška dolina se hitro prazni. Ni dovolj delovnih mest, zato ljudi privlači širni svet. Otožno zrejo okna hiš za mladimi, ki odhajajo in se ne vračajo. V to lepo dolino tudi turisti ne prihajajo, čeprav bi imeli marsikaj videti. Samo čebelarji, gobarji in polharji se zatekajo sem, kar je najbrž premalo za razvoj kmečkega turizma, za katerega tudi ni prevelikega zanimanja. Saj ni . vodovoda, cest, avtobusnih zvez. Tako Stružanec prej pride v Ljubljano kot v Kočevje, kamor mora pogosto po opravkih. Še se bo Struška dolina kopala v soncu in ptice bodo najbrž glasneje pele; če pa ne bo obrata, ambulante, cest, vodovoda, potlej bo vse manj ljudi na poljih, travnikih in pod slemeni hiš. Več kot sedem stoletij stojijo že tukaj vasi, žuljave roke obdelujejo zemljo, negujejo gozdove. Toda če se ne bo nekaj korenito spremenilo, naredilo, razvilo, potlej bo pot, ki si jo utirajo ljudje iz teh krajev, čedalje širša, daljša. Toda ta pot vodi - drugam! . J;- 'gfli ženska lepota, prelita v kamen: delo znanega jugoslovanskega kiparja Ivana Meštrovića nosi naslov Spomin; kip je v beograjskem Narodnem muzeju. tBmkUSPVOL sever K »s Frakljevi niso bili nikdar toliko pomembni, da bi prišli v zgodovino našega malega mesta. Vojna jih je rešila pozabe, vendar so zapisani na temni strani kronike. Pred vojno so živeli bolj zase. Družina je štela sedem članov, ki so se preživljali na majhni kmetiji. Niso bili bogati, vendar jim tudi stradati in krasti ni bilo treba. Otroci so rasli in najstarejši, Matiček, je bil ob pričetku vojne goden za vojaka. Uniforma mu je bila všeč, zato se je skrival, pozneje pa stopil med domobrance. Kljub temu da ni bil tako slaven kot njegov soimenjak, ki je moril na Barju okrog Ljubljane, so se za Frak-Ijeve začeli zlati časi. Matiček je „služil" v postojanki ob dolenjski progi, od koder so pridno hodili branit narod pred partizani. S takih obrambnih pohodov so se vračali z bogatim plenom, zato je Matiček pogosto prihajal domov praznit kovčke in nahrbtnike polne hrane, oblek, perila in obutve. Tudi svete podobe, ki so krasile kdove katero hišo na Dolenjskem, so se selile k Frakljevim. Ljudje so brž uganili: „To je od tistih, ki so bili pobiti, ker so delali za partizane." „Če ne bi Matiček pobral, bi kdo drug ali bi pa zgorelo," so brez sramu odgovarjali Frakljevi. Vojna sreča je obrnila hrbet in Matiček se ni več vrnil. Od takrat je Frakljeva družina spet nesrečna. Čeprav celo desetletje po vojni niso kupovali blaga in obutve, si od tega udarca niso opomogli. Spet so morali prijeti za delo in se osamljeni z žalostjo v srcu spominjali zlatih časov blaginje in Matička-dobrotnika. Celo takrat, ko je stari Frakelj umiral, je tožil: „Ubogi Matiček, sama dobrota ga je bila. V najtežjih časih nam je toliko pomagal, koliko bi šele zdaj!" ’SCIHSEHUS1I2AUL? — Halo! Tovariš Gašperič? — Pri telefonu sem. Kdo ste, človek, in kaj želite? — Ni važno, kdo sem, samo da sem vas dobil. Najraje bi vam rekel, da ste svinja, a ne bom, ker sem kulturen. Nisem takšen kot vi. O ne, nisem. — Ne vem, o čem teče beseda. — Ne duhovičite. Ne pretvarjajte se, še predobro veste, še predobro. Povem pa vam, da takšnih žalitev ne bom več prenašal. Ne bom, da veste. Vaše pisanje ni vredno dva deci kisle vode. Da boste vedeli! — Mi lahko poveste, za kaj gre? Res ne vem. Verjemite... — Ne delajte se naivnega! Kako ste mogli napisati kaj takšnega? Kako? ^ Lahko vas je sram, v dušo vas je lahko sram. Čutim se užaljenega. Vaše pisanje razodeva, da nimate pojma, kaj se dogaja. Da, niti sanja se vam ne. Dela se lotite, ne pa pisanja! Dela. In še enkrat dela. — Tovariš ... — Midva nisva tovariša. Oprostite, toda z ljudmi, kakršen ste vi, ne morem biti tovariš. Ne, to pa ne. Udrihate vsevprek, mlatite prazno slamo. Pišite o čem drugem, mene pustite pri miru, da veste! — Vem, toda ne vem . . . — Spomnite se nazaj teden dni. No? Ste se spomnili? Ne, a? — Bi se, če bi vedel .. . — Pretvarjati’se pa znate, o, to pa to. A vam ne bo uspelo, ne, ne bo. — Le s čim sem vas užalil? Sem zapisal, da kradete? — Se tega bi bilo treba, da. — Sem morda zapisal, da ste lenuh? — Če so v vaši občini lenuhi, tu jih ni. Ne. — No, sem morda napisal, da ste pijanec, da ste družbi nevarni? — Ne izzivajte, prosim vas. Pometajte pred svojim pragom. — Sem zabeležil kakšno laž o vas? — Tega vam ne morem očitati, res ne. — S čim sem vas torej tako užalil, da bentite name? — S čim? Sem vam že povedal: pišite o če^ drugem, mene pustite pri miru! Ali ni dovolj ze to, da sem se v vašem pisanju našel? Vam to še hi dovolj? Vam ni dovolj, da ste me zmotili mojem plačanem miru? Vse je bilo v redu prav, dokler niso prebrali vaše oslarije. Nato so se spomnili name in zdaj imam vraga nad seboj-Še zadnjič: pustite me pri miru. Sicer. .. UB06I HiinCEK DOLENJEC VLJUBUANl evgen iurifi o tem, da so Dolenjci bistri in pronicljivi ljudje, ki jim idej zlepa ne zmanjka, nisem nikoli dvomil. V zadnjem času pa sem izvedel neke podrobnosti, ki so me — milo rečeno — osupnile. Izvedel sem namreč o mnogovrstnih poskusih, ki jih goje na Dolenjskem, nekatere bolj, druge manj uspešno. Neki moj prijatelj, doma iz Sevnice, a bralec Dolenjskega lista in potemtakem v neki meri tudi Dolenjec, dela poskuse z avtomobilom. Rad bi ga naučil, da bi vozil brez šoferja. Prvi poskus, ki ga je izvedel kar po javni cesti, je uspel. Njegova rdeča škoda je brez škode prevozila — brez voznika — kakih dvesto metrov. Kot mi je zaupno izjavil, bo poskuse nadaljeval. V Novem mestu delajo z avtomobili tudi drugačne poskuse. Tovarna avtomobilov d^la poskuse s potrpežljivostjo kupcev, kajtt za „domače" katre je mogočfe dobiti rezervne dele večidel na tujem. V istem mestu delajo tudi zelo uspešne poskuse s steklarstvom, le da so ti poskusi precej prozorni. . V neki drugi veliki novomeški tovarni delajo poskuse s krediti. Imajo uspehe in mislijo zadevo nadaljevati. Poskuse delajo tudi gostinci in turistični delavci. Poskusnih kuncev (zanje jemljejo kar goste) jim zaradi lepote dolenjske deželice noče in noče zmanjkati. Tudi s slavnim cvičkom delajo poskuse-Eden precej neuspelih se imenuje Marvin. . Poskuse delajo tudi nekateri novinarji Dolenjskega lista s sila zanimivo zasnovanim' akcijami, ki pa se, žal, ne posrečijo vedno. O neprestanih poskusih z dolenjskim' Romi na tem mestu ne bi pisal, saj je tema žalostna in ne vesela. Pač pa so precej bolj veseli, morda celo malo smešni, poskusi, ki jih delajo na Dv ■^EKAHEIHKN ^ederi«^ U vem' jros‘™ te za dari-No D ' da ti je nadvse skrain« P° Prav*ci, zakaj [■U n . nernila usoda ti ni l drugega >ene H druge 1,0 j« tvo?8 t0lažbe’ ln t0 10j s'n huHS°ko1.' v katere9a K če 0 zaljubljen in se 6 niQU ne Prinesem, ab5g|a 9ova bolezen tako ž9u’hi J* -?a zaradi te9a ?ri tvoii I: ?at0.te Prosim, ^tekr. *1 n’ do mene, 1l^v6Č n emur ne obvezu-J'seje . tv°ji plemenito-P' Pok,,'z. azovar|ju udvor-Soij a.2ala večja kot pri Kuj drugem, da mi ga f fW dariti< tako da h sirm da s^m s tem K0 lla življenje in ti ° ie PftHbve2a'a-" NoSj er'9° slišal, kaj ga r?Stre6i'nLSp?znal' da i' ne ,fyil *a * b6d'S0 se mu pred ^licft e' Preden je mogel S tnitSre9°Voriti- Gospa » da izvirajo te , °d d * ker se bo moral u.rdrhft re9a sokola, in iz S da e^a; zato je že hoteli16 ne mara. Vendar {,f=ert?.a9a|a in počakala, |Atir'9° odgovori ko JJ OdUa n. J' Je rekel: % je bilo bogu ’ ^ vas ljubil, se mi je 1 Je usoda v marši- ve-zabave. 1. čem nasprotna, in sem se nad njo pritoževal; toda vse to je bilo brezpomembno v primeri s tem, kar mi je sedaj storila .. . ... Spričo izbornosti sokola, za katerega me prosite, sem sodil, da bi to bila vas vredna jed: danes ste ga imeli pečenega na krožniku .. Tako je pisal mojster Bocca-ccio v deveti noveli petega dne: Federigo je v ljubezni do plemenite gospe Giovanne, ki je veljala za najlepšo in najljubkejšo žensko v Florenci, zapravil premoženje in na koncu postavil Giovanni za kosilo še pečenega sokola, ki mu je bil v zadnje veselje in ki mu je edini še prinašal zaslužek ... Take zgodbe Boccaccio — če bi živel šest stoletij pozneje — nikakor ne bi mogel več napisati. •Ne verjamete? Zapisal bom le nekaj primerov, s katerimi želim podkrepiti svoje mnenje. Prvič: sokolov danes prav; zaprav nikjer več ni. Drugič: tudi take plemenite ljubezni ni več. Verjetno ni več mogoče najti človeka, ki bi bil pr'iprav-Ijen za žensko potratiti vse svoje bogastvo in se le zaradi krila preseliti iz udobnega gradu v trdo življenje skromnega posest-veca in v bedno življenje. Danes so taki časi. da si moški ne pridobiva ženske ljubezni z udeležbami na viteških igrah, troše- njem darov in razsipavanjem imetja. O ne. danes je v večini primerov bolje, če moški žvenketa z denarjem, hišo in avtomobilom (kakopak najboljšim, edinstvenim, na moč športnim . ..) — pa se običajno ženske lepijo nanj kot muhe na med! In tudi ženske niso več tako dovzetne za plemenitost, kot so bile okrog leta 1350: skoraj bi si upal trditi, da je mogoče z lučjo ob belem dnevu iskati tako, ki bi bila zadovoljna zgolj s sokolom kot dokazom plemenitosti (menda ni potrebno posebej poudarjati, da se je ovdovela Giovanna po tistem, kar se je bilo zgodilo na pristavi. omožila s Federigom). Sicer pa, kaj bi še našteval.. Naj sežem po Prešernu in njegovih besedah ..... da človek toliko velja, kar plača . . .": in to se čedalje močneje čuti tudi v ljubezni. Razen tega pa je tudi vprašanje, če • bi ženske, razvajene kakor so, danes sploh še hotele jesti sokola! Iz vsega zapisanega je jpno, da je imel Boccaccio, veliko srečo, da je živel že v 14. stoletju in ne danes, ker bi'sicer ne mogel napisati novele o sokolu in profesorji bi morali v šolah iskati drug primer za zgledno novelo I ZAMUl POZIBEK 3ilo je sončno jesensko jutro, ki je kazalo, da bo napočil lep dan. Toda jutro se je spremenilo v nevihtni dan. Že ob prvih sončnih žarkih se je v daljavi oglasilo pokanje pušk. Pokanju se je pridružil še rezgetajoči spev strojnic. Vaščani smo takoj vedeli, da se naši vasi približuje spopad. PreplašenF smo iskali zaklonišča, nekateri v kleteh, drugi po hišnih prostorih. Boj je bil vse ostrejši. Pričele so se oglašati tudi detonacije bomb, drobci so zadevali hišne zidove. Dobro uro je trajal boj, potem pa je polagoma utihnil. Le tu in tam je bilo slišati Še zakasnel pok puške. Oprezno smo se začeli dvigati iz zaklonišč in se ozirati skoz okna. Videla sem, da so se partizani umaknili pred preveliko močjo okupatorja. Ko je boj popolnoma prenehal, smo se najbolj pogumni odpravili iz hiš. Opazili smo, da v vas z vseh strani prihajajo italijanski fašisti. Z naperjenimi puškami so hodili od hiše do hiše in spraševali, če je kje skrit še kakšen bandit. Vaščani so molčali. S seboj so fašisti peljali ranjenega partizana. Bil je bled v obraz in za seboj je puščal krvavo sled. Ranjeni partizan je sedel na zaboj pod našim oknom. Izmučeni bledi obraz je brez besed prosil za vodo. Govoriti se ni upal. Toda njegove oči so bile bolj zgovorne, kot bi bile lahko besede. Nič hudega sluteč, sem stekla v kuhinjo in prinesla partizanu vode. Komaj je naredil nekaj požirkov, že je nad njim zakričal fašist. Ranjeni partizan je mirno odložil posodo z vodo na tla. Fašist je z jezo brcnil glineni vrček, da se je razletel na več kosov. Vsa prestrašena sem zbežala v hišo. Skoz okno sem opazovala odhajajoče fašiste. Ranjeni partizan se je oziral proti vasi, kot bi nekoga iskal. Živo sem čutila njegov trpeči pogled, ki je žalostno pošiljal zadnji pozdrav vasi in se tiho zahvaljeval za požirek vode. Z zadnjimi močmi se je počasi pomikal med sovražnikovimi vojaki. Kmalu po tem, ko so izginili za bližnjim gričem, smo zaslišali strel. Vsi smo vedeli, da je ta strel zavrtal še eno rano v telo izmučenega borca, da je strel dokončal trpljenje partizana, da je strel oznanil smrt človeka, ki se je boril za vse nas. Čez čas smo vaščani nedaleč od vasi našli v mlaki krvi mrtvega mladega partizana. M. Š. UBOflAOTROKA ,,Oče, vsaj tisočaka mi dajte, da bom imel za avtobus." je zaprosil Milan. „Tu ga imaš. sitnež!" je zagodrnjal oče in vrgel bankovec na mizo. Odkolovratil je ven in s treskom zaprl vrata. Milan ga je opazoval skoz okno in videl, da je spet zavil proti gostilni. ..Spet bo pijan," je z žalostjo v srcu dejal in se lotil urejanja razmetane sobe. N v „Vse zazre, tebi pa komaj da kakšen dinar. Če ne bi pil, bi tudi matere ne bil pretepel tako hudo, da je morala v bolnišnico," je jezno zagodrnjal Milanov brat Ivan, desetletni fantiček. ' ..Za božjo voljo. Ivan, kako pa govoriš? Očeta moraš vikati!" je Milan posvaril mlajšega brata. „Saj me ne sliši," je pogumno odvrnil Ivan. „Zakaj pa bi ga vikal, ko pa mamo tepe? !" Milan je premišljal, da ima brat kar prav. Oče preveč pije, potem se znaša nad materjo. Zadnjič jo je tako tepel, da ji je zlomil rebra. Mati leži v bolnišnici, rad bi jo šel obiskat, a mu oče ne da dovolj denarja. „Mati imajo jutri rojstni dan. Rad bi, da bi ji kaj podarila, pa ni denarja. Imaš ti mogoče kje shranjen kakšen dinar? " je Milan vprašal Ivana, čeprav je vedel, da sta zadnje dinarje dala včeraj za kruh. Brat je samo odkimal. ..Nič ne bo z jopico," je premišljal. Ivan je nekaj časa molčal, potem pa je dejal: ..Dal bom denar, ki sem ga dobil od tete. Mati bodo tako veseli jopice!" Milan je nerad vzel denar od mlajšega brata. Počutil se je kot glava družine, čeprav je imel samo. petnajst let in ni mu bilo prav, da bo za jopico dal denar mlajši član. Na očeta tako ni računal. Ko je oče prišel z dela, je takoj zavil v gostilno, gospodinjstvo pa sta morala voditi otroka. Ko se je oče pozno ponoči vračal domov, je v pijanem stanju budil otroka in morala sta mu pripravljati večerjo, poslušati njegovo pijansko besedičenje in kletvice. ^ Naslednje jutro je Milan zgodaj vstal. Opravil je dela pri živini, pripravil zajtrk in skuhal kosilo. Potem je spravil v torbo kos kruha, nekaj jabolčnih krhljev ter se odpravil v mesto. Ivanu je na- ročil, naj ves ta čas budno pazi na dom, da se kaj ne dogodi. Bila je še tema. ko je stopal po vaškem kolovozu. Zdanilo se je šele. ko je prispel do glavne ceste..kjer je počakal na avtobus. Na postaji seje dolgo odločal, ali naj se odpelje z avtobusom ali naj gre peš še preostale tri ure do mesta in tako prihrani tisočak, ki mu bo prav prišel pri nakupu jopice. V mestu je dolgo izbiral jopico. Hodil je od izložbe do izložbe, jedel kruh z jabolčnimi krhlji ter iskal najlepšo in najc&nejšo jopico. Ko jo je našel, je ugotovil, da ima ravno prav denarja. Ves vesel se je z zvitkom odpravil proti bolnišnici. Pri vhodu v stavbo je čakajo že veliko ljudi. Marsikateri je imel v rokah šopke cvetja za svoje najdj-ažje. Ko je vratar odprl vrata, se je vsa množica razsula po belih, tihih hodnikih. Milan je komaj našel sobo, v kateri je ležala njegova mati. Zagledal fe mater, kako hrepeneče gleda v vrata, čakajoč na obiske. Ihte se ji je vrgel v objem. „Kaj ti je, sine? " ga je ljubeče vprašala ter ga gladila po laseh. „Mati, nisem vam mogel prinesti rož," je tiho dejal, ko se je domislil drugih obiskovalcev z rožami. „Sem vam pa zato jopico prinesel, da vas ne bo zeblo." je dodal z iskrami v očeh. Mati je s tresočo se roko razvila zavitek. Jopice je bila zelo vesela in kar solze so jijprišle v oči. „Res ne bi bilo treba, otrok moj zlati." je tiho dejala. ..Tako vesela sem, da si prišel. To je najlepše darilo. Najsrečnejša pa sem. da sta oba z Ivanom pridna in ubogljiva otroka. Ne bosta več dolgo sama. Kmalu pridem domov, da vam bom kuhala in prala . . ." Pogovor med materjo in sinom je bil tih, malo besed sta si povedala, govorile so oči in stiski rok. „Kako srečni ste. ko imate take otroke." seje oglasila bolnica s sosednje postelje. ..K meni ne bo nihče pritekel, nihče me ne bo objel!" Potem je nekaj časa molče opazovala in bolj sebi kot materi z Milanom dejala: ..Četudi je oče pijanec, so srečni. Mati je lahko ponosna na svoja otroka!" ' IVAN LAZANSKI Zgodbe se projicirajo skozi čas. Stare stavbe, podi-, kozolci, kašče itd . .. so nekakšni fosili — okamenela lepota in največkrat žalostna realnost. To je bil čas velikih nasprotij in tisti, ki so bili lastniki določenih gospodarskih poslopij, so bili običajno premožnejši. Bili so kmetje v pravem pomenu besede in nekakšni gospodarji revežev, kajžarjev, ljudi brez vsega, s kakšno leseno bajto, kozo in v najboljšem primeru zanikrno kravo. Zemlja tu pod Gorjanci je revna. Vsak krajček te dragocene snovi je prepreden s kamni. Kamni so večni, neuničljivi spomeniki teh krajev, kamni so nepremagani vojaki, čeprav jih izkopavajo in odnašajo vse generacije. Gorenkova teta iz Koroške vasi je stara skoro osemdeset let. Njen obraz je spremenjen v tisoč gubic in gub, njene oči pa so temne od vsega hudega, temne in obrobljene s sivimi obrvmi. Skedenj zaradi svoje izredne starosti spominja na turške čase in na čase, ko so bili kmetje še tlačani pod mehovskim gospostvom. O tem pri- SKEDENJ OBRACANSKI POTI čajo tudi bruna, iz katerih je skedenj narejen, saj je sestavljen in napol otesanih hlodov, tako da so drug na drugega nataknjeni z lesenimi klini, vrata pa so narejena na zapah. ■Mihče se ne spominja niti približno, kdaj je pod nastal. Ves je nekam pohabljen, zvit sam vase kot stara žival, že večkrat podložen, zakrpan s slamo, ki je lisasta kot kameleon, kar pomeni, da ni bilo pri hiši nikoli dovolj škope, da bi ga naenkrat prekrili. Skedenj je skromen po velikosti, saj je šlo na njegove podnice največ šestnajst burfov; burf so trije snopje, torej: šestnajstkrat po trije snopje. Ljudje se spominjajo, da so vrata zaradi primitivne, starinske nasaditve, ki jih ni videti nikjer drugje, ubila brata sedanjega gospodarja. To se je zgodilo leta 1910. Sedanji gospodar FRANC JENIČ pa bo vsak čas star osemdeset let.^Tu se je rodil. Na že takrat starem skednju se je skrival s sovrstniki, spominja pa se, kdaj so podrli rezljani leseni strop v hiši, ki je bil prinesen z mehovskega gradu — tako so vsaj pripovedovali njegovi sodobniki. ,,Med vojno so na našem podu spali partizani. Največkrat je bila tukaj Gubčeva brigada. Spominjamo se enega od tavajočih, ki je bil bolj majhne rasti in so mu rekli Edi. Enkrat je prinesel od nekod škaf mesa in ga razdal po hišah. Včasih je bil tudi miting. Naše punce so se malo bale vojakov — potem pa, ko so zaigrali na harmoniko in zapeli in recitirali, je bilo naenkrat kot na svatbi. Celo življenje smo se mučili na tem kamenju, zdaj, jia stara leta, pa dobivam po petnajst tisoč starih dinarjev za nekakšno starost. S tem denarjem ne smem niti v mesto, kaj šele, da bi si človek še kaj privoščil kot v starih časih, ko smo šli na golaž ali kranjsko klobaso in na liter vina, voli pa so čakali v senci pod kostanji pri VVindischerju v Kandiji ali pri Malenšku v Črmošnjicah. Zdaj imamo junca, kravo in dvajset let staro kobilo bosanko Muro, ki smo jo po vojni ujeli na njivah. Gospodari sin, ki ima družino in zasj')' komaj zase» in za davke. Takrat, po vojni, je polno podivjanih konj. Lovili smo jih kot janci. Enkrat jih je bilo v neki doMni prek dvar ujeli pa smo samo tri. To so bili konji, k' začutili svobodo kakor ljudje in so se bili Ijeni boriti na življenje in smrt. Črede podiv)^^ konj so pustošile po njivah in nemalokrat je*' edina rešitev strel. Najhuje pa je, da ne smemo sekati v svol' hostah in pasti živine. Takšna je odredba. Skedenj je že tako star, da se bojinriD, o", kar počepnil. Saj bi ga podrli, pa nimamo deo za novega. Ampak enkrat ga bo gotovo P® sapa. Pod skednjem na tistem brežuljku ob^. tlačanski poti pod mehovskim gradom stojij^ sene sani. Že dolgo jih ni nihče uporabljal- ''l zaradi snega, ki ga ni in ni, malo zaradi ko>’i volov, ki jih ni več. I m karakteristike, ki jo je nesel s sabo, marsikaj |g stati, si je s svojimi prijatelji in somišljeniki & r' stanovanje za ljubljanskim gradom. „Bili srn° kriti levičarji in smo bili znani kot ,zagri lektiv'; delovali in agitirali smo po vsej Vsi razen dveh so kasneje padli v partizanih« njimi tudi narodni heroj Jože Kerenčič.'* vojno so njegovo ženo najprej zaprli Nemci. ^ pa so Italijani oba odgnali v taborišče v G0**. Oziroma Treviso; po razpadu Italije pa sta ključila partizanom. Še skoraj hujše stvari kot med vojno Pjf« Košmrlj doživel po njej, ko je bil najprej eno ^ profesor srbohrvaščine v Albaniji, nato pa.ra JIV v času Informbiroja, odpravnik poslov. ,,Tr*.]a|| sece smo bili popolnoma odrezani od dorfl0^ ga Albanci so z nami strašno ravnali. Ko so ott J Ai resolucijo Informbiroja, nisem spal šest nP^.jOt sem obiskoval naše ljudi, ki jih je bilo tak^fo Albaniji okrog 1000. V trgovinah nam nis° ^ ze dali, nismo mogli dobiti zdravnika, povsod ^ oh zasledovali, naše ljudi so zapirali, kljub te^ltu se ni niti eden izrekel za resolucijo," P°n Ule pove. jc;Pc Ker ga je novinarstvo od nekdaj veselita/ L, M diplomatske službe odšel k protiinformbi^ pc skemu Radiu Jugoslavija za komentator)3'^ pc Beograda pa 1958 k Radiu Ljubljana. „Od t? j sem pri tej hiši, pri televiziji pa sem dve Is*1' leta sem bil tudi dopisnik za radio in D* j Trsta." Čeprav je že v pokoju, saj ima več ko. let službe, Košmrlj ne dela prav nič manj-mu je postalo potreba, strast. Na televizij*) cele dneve, tudi ob sobotah in nedeljah, že ni bil na dopustu. Iz Alžira, kjer je SP konferenco šefov neuvrščenih držav, je Prl.| sedmih zjutraj, ob enajstih je bil že v služb'1* z veseljem delaš, ni nič težko," pravi prepr s „Vedno pa moraš biti o tistem, kar pove*' prepričan, sicer te bodo ljudje hitro spregled ti ne bodo verjeli." .j Njemu'pa verjamejo.in ga poslušajo. V N ščini je bil takrat, ko je on predaval, kino PJ. saj ga je prišlo poslušat več kot 400 ljudi- ^ kdo mu je že rekel: ,,Za politiko se ne zani*1' vas pa z veseljem poslušam, ker vse, kar p° razumem." „Od malega sem rad bral literaturo: že ^ ščanski šoli sem prebral vsega Cankarja, vSM šernove pesmi sem znal na pamet; vedno sernorj z zanimanjem prisluhnil preprosti in lepi 9° svojih rojakov. V Loškem potoku je še dape* ^ ko ljudskih pesnikov. Ločani so res rU° ljudje • Se danes pa je moj najljubši pesnik Kej * sem ga prebiral že v mladosti; ta me najbolj minja na mojo mladost in ob prebiranju nje9 pesmi mi je toplo pri srcu. Pri njem le mehkoba Dolenjske, otožnost, pa tudi ^pt krepkost in neposrednost. Tako čuteč jej izumetničen, tak, kot dobro domače vino Prejšnji mesec je dobil najvišje slovensko novinarsko priznanje, TomSičevo nagrado za življenjsko delo, znani televizijski komentator in urednik zunanjepolitične redakcije na ljubljanski televiziji Drago Košmrlj. Prva čestitka, ki jo je dobil, je prišla iz Loškega potoka. „To mi res veliko pomeni," pravi nagrajenec, rojen Ločan. Ljudje iz tega konca Kočevskega, prijatelji iz mladosti, vrstniki, pa tudi mladina ga cenijo in spoštujejo, imajo ga za svojega; Košmrlj pa se danes, po toliko letih, ko*je odšel iz teh krajev, z nežnostjo in s toplimi besedami spominja ljudi in skope, a tako lepe domače pokrajine, v kateri je preživel otroška leta. „Vedno močneje me vleče tja, kjer sem kot fantič pasel za druge, kamor sem kot mladenič hodil na počitnice in smo se fantje vsak večer zbrali pod vaško lipo, da smo peli domače pesmi; pa tudi kegljali smo in polumpali," pove. Menda ga ni človeka, ki t3i videl, da bi Drago Košmrlj svoj komentar na televiziji ali katero od več kot 1000 predavanj po vsej Sloveniji b^al. Vedno govori prosto, brez vsakega lističa; beseda se mu ne zatika in vse pove jasno, s preprostimi besedami, tako da ga lahko.vsak razume. „Ravno ^ predavanja so bila moja velika šola. Tam spoznaš ljudi, zveš, kaj jih zanima, kaj dojemajo, naučiš $6, kako jim moraš povedati, da te bodo razume- Vendar je sposobnost prostega govora tudi dar, ki ni dan vsakemu; to mora biti človeku prirojeno. In Dragu Košmrlju prav gotovo je. Nekoč ga je učitelj v ljudski šoli poklical, ko se fant ni učil. Seveda tega ni priznal in je kar govoril. Na koncu mu je učitelj dejal: „Ti si pravi Ločan. Vsi znate dobro govoriti pa slabo računati. Zato tudi nihče ni obogatel." Seveda pa to ne pomeni, da dela tako tudi v svojem poklicu, da le izkorišča svoj dar. Za vsak komentar, predavanje ali oddajo se temeljito pripravi. Za 5-minutni zunanjepolitični komentar se pravzaprav pripravlja cel teden: prebira razne časopise, zbira informacije, si izpisuje podatke. Tako se počasi oblikuje tema, nato določi glavno tezo in poanto. Zapiše si glavne točke, izlušči vse nebistveno. Tik pred snemanjem si še enkrat obnovi misli. Zanimivo Je, da se skoraj nikoli ne zgodi, da bi morali dvakrat snemati. Zato tudi televizijski tehniki najraje delajo z njim. Kako tudi ne: niti ene oddaje, ki jo je pripravil in vodil, ni bilo treba ponavljati. „Ko smo snemali oddajo o fašizmu, smo vsi pozabili, da smo pred kamerami. Vendar sem ravno za to oddajo preštudiral kakih pet knjig v francoščini, italijanščini in nemščini," pove Košmrlj, ki poleg teh jezikov govori še ruščino In albanščino, ki se je je naučil, ko je bil odpravnik poslov na jugoslovanskem poslaništvu v Tirani. Očeta Košmrlj ni poznal: padel je v prvi sve- tovni vojni in mati je sama ostala s tremi otroki. Bili so brez zemlje, tako je morala mati hoditi na dnino, da so se skromno preživeli. V Loškem potoku je Drago končal 6 razredov ljudske šole. Župnik je tudi spoznal, da je fant bister in nadarjen, pa ga je hotel spraviti v lemenat, vendar se je Košmrlj uprl. Dobil je'100 din podpore na mesec in šel v meščansko šolo v Tržič, od tam pa na učiteljišče v Ljubljano. Že prvo leto na učiteljišču je sodelovat pri demonstracijah, ko je v Ljubljano prišel takratni predsednik vlade Živković, in takrat so ga policaji tako pretepli, da tega še danes ne more pozabiti. Preživljal se je z inštrukci-jami, med počitnicami pa je delal pri zidarjih ali doma za 10 din na dan kosil od štirih zjutraj do devetih zvečer. „Dober kpsec sem bil in so me vabili tudi iz drugih vasi, tako da sem imel ves čas košnje delo," se pohvali. Po končanem učiteljišču je študiral na filozofski fakulteti pedagogiko, filozofijo in narodno zgodovino. Zgodaj je začel sodelovati v levičarskih organizacijah, bil urednik mesečnika „Gruda", lista Društva kmečkih fantov in deklet. Študij je končal tik pred vojno, vmes pa je bil še 8 mesecev zaprt, ker so ga na Jesenicah dobili, ko je imel pri sebi letake, ki so pozivali na štrajk. ,,Sedem mesecev Sem bil v samici. Vsi so me zmerjali s komunistom in to je bila takrat najhujša psovka. Tudi sošolci so se me izogibali," se spominja. Po prihodu od vojakov, kjer je moral z&radi i; 1LM r i «ii , ki jih je distribu- 0 podjetje Vesna film pri-avi 0 za naše gledalce, je tudi r'janski film „Mali greh" ''eniale) režiserja Sal-film"^^ S^mperija. Pripoved dr 9'blje v malomeščanski ši P3 se, ko starej- ^ P'‘‘Pelje V družino mlado tek° časa na preli m'^ preganjanju dolgčasa brat°IP mlajši možev • Pri tem se prijateljska na- počasi prevesi v za- J-eijevanje in hudo skušnja- nih • j® dovolj erotič- cii komičnih situa- ticL pritegnilo predvsem vedril je f'lm raz- vlnnok sprostitev. V glavnih Del?: ^^stopajo: Laura Anto- Orav ^ ®^sandro Momo in '^^a?io Orlando. PLOSCE in plošč ■d ®lbum ie izdala dvojni 'Ansarlu.'’"®^^ ansambla Lado. V »Ca'’" '' 25 letih svojega % ^Qlklorn jugoslovansko ’ rf ^®lo ro svetu in postal ’p Ohranian ®’’: ^ie9ov pomen za ^ ture^^J® 'zvirne narodne kul-° 4'edi .^Mšen. Temu smotru i Posnetki prinaša Medii_ . ljudskih pesmi »kii ^Savino • Bilogore, ,Turopolja. Izbor i 1 e j (til el' i al^ -I '•1 i |0<^ iti te. ^ vJ»' 5U0 OJ i; ■ glasbe in vodstvo pevskega zbora, orkestra ter solistov je opra^vil Božo Potočnik. zgodovina bluesa Na našem tržišču je moč dobiti dvojni album ,,The History of The Blues". Posnetki na obeh ploščah so svojevrsten dokument, saj zasledimo posnetke, ki segajo v čas prvih gra-mofonov, obenem pa tudi v čas, ko je blues nastajal in se o5likoval v glasbeno siVier, za katero lahko trdimo, da je ena najbolj razšfrjenih in plodnih v vsej zgodovini jazza. Album je nastal kot zvočni zapis h knjigi enakega naslova. Pri ureditvi albuma je sodeloval avtor knjige Paul Oliver, kratek izvleček iz zgodovine bluesa pa najdemo tudi natisnjen na notranji strani albuma. Ker gre za uvoženo stvar, je cena visoka, vendar za ljubitelja bluesa ne bo prevelika ovira. Za mlade je Jugoton poslal na tržišče dve veliki plošči nekdaj slavnih pevcev: Elvisa Presleya in bivšega člana slovitih‘beatlov Georgeja Harrisona. Na prvi plošči so posnetki 14 zlatih popevk Presleya, ki zadnje čase spet prihaja do veljave, na drugi pa so posnetki skladb Harrisona s skupnim naslovom „Dark Horse" tersko dejavnost, toda pravega uspeha ni bilo. Iz sušnega obdobja se je rodilo gledališče z obetavnim_ naslovom „Oder mladih". Zal pa tudi tu niso stvari krenile po poti, ki bi oživila nekdanjo tradicijo. Ne bomo iskali vzrokov tega zamiranja, morda pa bodo besede Jožeta Bračike osvetlile delček našega gledališkega vsakdanjika. Pogovor z Bračikom je prijetno opravilo. Besed mu nikoli ne zmanjka. Človek dobi vtis, kot da je Bračika rojen za to. Tekoče in prijetno govori, v pogovoru z njim se skoraj ne moreš ubraniti občutka, da je precejšen del svojih življenjskih sil položil v dobro izražanje. In smo že tam, kamor „pes taco moli", kot bi dejali. Bračika je dolgoletni gledališki amater. Znašel se je v obdobju, ki ima značilnosti našega gledališča. Starejša generacija je doživela svoj vzpon in se umaknila. ,,Ta generacija je bila zaprta vase," pove Jože Bračika. „Gledali so samo na svoj lastni razvoj, za podmladek pa se niso zanimali. Niso znali posvetiti dovolj pozornosti mlajšim navdušencem, ki jih je gledališče pritegovalo. Spominjam se, da smo ob umiku starejše generacije ostali v praznem prostoru. Učili smo se ob gledanju gostujočih gledališč, zbirali izkušnje in poskušali. Ne govorim kot tipičen predstavnik, ampak kot amater, ki mu gledališče veliko pomeni. Po letih svojega udejstvovanja sodim v srednjo generacijo. Se pravi v tisto, ki je prešla iz sušnega obdobja v seda- nje, za katero lahko rečem, da je oživljajoče." Zanimivo je, da je Bračika moral prebroditi mladoletniško krizo sramu, ki mu v začetku ni dovoljeval, da bi se vključil v skupine, ki so javno nastopale. Vse se je spremenilo, ko je prvič doživel čar odrskih desk: trema in sram pred javnim nastopanjem sta izginila. ,,Morda sem nekdaj podcenjeval svoje sposobnosti. Zdaj niti treme nimam več, razen tiste obvezne skrbi, kako bo vse skupaj'šlo. Predvsem me skrbi, ali bo predstava v celoti uspela. Posameznik je namreč odvisen od celotnega igralskega ansambla. To je edini vir treme, bi dejal." Sogovorniki hitro spoznajo, da je Bračika hudomušnež. Rad se pošali in besedo zavije v šaljiv ,ton. To početje ni naključno. Jože pravi, da je šala od sile resna stvar. V šali se dajo povedati stvari, ki bi drugače zabolele. Če je resnica zavita v šalo, ni več tako ostra, a vseeno ostane resnica. Prav zato ga privlačijo predvsem tiste vloge, ki imajo v sebi nekaj satiričnosti. Satira kot karikirana resnica življenja je področje, kjer Bračika čuti, da ima največ možnosti lastnega izražanja. Zato tudi ni naključje, da se najraje spominja satiričnih vlog. V dvanajstletnem delovanju v gledališki amaterski dejavnosti je Bračika podal nekaj satiričnih likov, ki so mu bili pisani „na kožo". Tudi inšpektor Guzica v najnovejši igri Vladimirja Bajca, ki jo bomo imeli kmalu priliko videti, je vloga, za katero bi lahko dejali, da Bračiki dobro leži. V nji združuje hudomušnost in satiričnost v tisti meri, ki daje igralcu veliko možnosti izražanja. „Gledališče je kot strup^ Človek se z njim zastrupi. Če ne nastopa več, mu nekaj manjka. Zahteva veliko truda in samo-žrtvovanja, a se splača!" Upajmo, da takih „zastrupljenih" ljudi ne bo zmanjkalo. M. MARKELJ „Weltschmerz in dolg-čas tare ne le mestne ljudi, ampak že tudi mlade kmečke zl. ženske. Ce so brez društva jim ni prebiti. Iz samega dolgočasova-nja hrepene vroče dobiti ljubčka, če ga še nimajo, n. pr. lepa Mara. Marička toži da jej ni prebiti, ker nima pravih tovarišic, v družbi je rada celi dan, ne zeha se jej nikoli, tudi druge so tako društvene in zgovorne. Narava, pravi Mara, ne zanima je nič. razun cvetlic, bere rada vse ali vendar n. pr. mnogo raje novele v „Glasniku" k^or življenje svetnikov, če prav jo uči skušnja o kvaru te lektire. Dala mi je brati pismo svoje sestre (v Ribnici) polno obupovanja in naj strašneje nezadovoljnosti, ker jej je tako strašno dolg čas, in nima druščine po svoji volji, kteri bi mogla razkladati svoje ognjene domišljije. Mara pravila mi o nji, da se je mnogokrat glasno izjokala, ne vedoč povedati pravega vzroka. Tudi Mari in drugi je včas neskončno težko, tesno in žalobno pri srcu in vendar ne morejo poprašujo-čim prijateljicam naznaniti, kako in zakaj. Vse mišljenje, govorjenje, djanje in nehanje le količkaj omikanih naših dpklic, posebno tistih, ki bero kaj posvetnega — novele, pesmi - prepleteno je z bolno žilo melanholije. Sanjarije gibljejo se jim okoli sjajne bodočnosti, idealno blaženih ljubezni in zakonov, bogatih, imenitnih ženinov, ki si v svojem veledušji izbirajo neveste raje v blatu in prahu uboštva kakor v bliščečih palačah. Vedno pričakujejo od ene ali druge strani prihod neznane- ga v vsakem obziru pohvalnega in pomičnega tujca.“ To bolečino, ki jo je tako dobro izpovedala Flaubertova gospa Bovaryjeva, so čutile tudi gospodične v Trdinovih časih, in to dolgočasje prevzema tudi današnji svet Le redkim ljudem v teh časih duševne otopelosti in skomercializiranega potrošništva kljub usodnemu tempu, s katerim priganjamo svoje lastno življenje, ni dolgčas. Velika večina je žal tistih, ki potem, ko si oddahnejo od vrveža vsakdana, od utrujajočega ropota strojev in avtomobilov — enostavno nimajo več kaj početi. Ti sužnji civilizacije iščejo nov ropot in nov vrvež, v katerem izgorevajo — da bi ušli dolgočasju. In takih sanjarjenj, kot ga je doživljala lepa Mara, je danes še tudi dovolj... & Si ’ v juniju raste dan do sončnega obrata 21. junija, potem pa se do konca meseca spet skrči za tri minute. Sonce bo 21. junija stopilo v znamenje raka. Tega dne bomo imeli najdaljši dan (15 ur in 47 minut) in najkrajšo noč (8 ur in 13 minut). Sonce se ta dan obrne, čemur rečemo sončni obrat ali solsticij; koledarsko se začne poletje. V ponedeljek, 16. junija, ob 15,58 bo prvi krajec, 23. Junija ob 17.54 pa bo ščip. Kaj obljublja Herschlov ključ? Za prvo lunino meno napoveduje spremenljivo vreme, za drugo pa lepo. 15. junija bo dan dolg 15 ur in 46 minut: sonce bo vzšlo ob 4.09, medtem ko bo 25. junija vzšlo ob 4.11 *in zašlo ob 19.58 — tri minute pozneje kot deset dni prej. Astronomsko doseže sonce na svoji poti vrh 21. junija, v običajih pa velja za najdaljši dan v letu kresni dan — 24. junij. Ljudje pravijo; „O kresi se dan obesi." Glavne obredne rastline za kresni večer in kresni dan so orlova praprot (Pteridium aguilinum), kresnice ali marjetice (Chrysantemum leucan-theum), zdravilne rumene šent-janževe rože (Hypericum per-foratum) in košata- bela stelja ali kresničevje, tudi lisičji rep (Aruncus dioicus). Vsekakor velja prvo mesto pripisati • praproti, ki po vsej Evropi slovi za čarovno zelišče in jo omenja že Valvasor. Moč praproti je pravzaprav le ob kresu, kajti po verovanju lahko dobiš njeno seme le, ko „cveti" in ,,zori" — to pa naj bi se zgodilo za kres ob polnoči ali le nekaj trenutkov pozneje. Splošno razširjene so tudi pripovedi o coprnicah v kresni noči (o čemer je pisal v eni svojih bajk tudi Trdina). Močno je razširjena tudi vera v zaklade, češ da „cveto" v kresni noči — najraje z modrim plamenom. Prevladuje mnenje, da zaklad lahko vidi le tisti, ki ima pri sebi praprotno seme. In kaj pravijo za ta čas vremenski pregovori? Za kres je priporočljivo lepo vreme! Če kres deži, orehov ni. Šentjurijska luža pa kresna suša dobro letino stori. Dež na sv. Janža slabo leto nareja, sonce naj se rajši pratiki smej«. Kukavica dolgo po kresu če kuka, dragota in glad v deželo pokuka. Kadar je o kresu slana in sneg na planinah, je 'ugodno leto za ajdo. Do kresa suknjo oblači, po kresu jo pa s seboj vlači. Junija je toliko dežja, da 12.VI.-25.VI. primoči zadnji korenini. Dež o svetem Vidu (15.), ni ječmenu k pridu. Če trs pred sv. Vidom ocvete, dobrega vina nadejati se smete. Če vinska trta ne cvete kresnika (junija), ostane le lesnika ... Kakršno je vreme kresnic, takšno je tudi žanjic. Kolikor dni kukavica po kresu kuka, toliko tednov po sv. Mihaelu ne bo mraza. Med svetniki, ki nastopajo v tem obdobju, velja omeniti Antona Padovanskega. Na ta dan so včasih Belokranjci sejali proso, saj se je ohranila pesem: „Sveti Anton žito seje, sveti Vid ga pa gre gledat tretji dan, da li gre žito van." Zaradi napake v starem julijskem koledarju so god sv. Vida že okrog leta 1400 obhajali na dan poletnega kresa in šele po Gregorjevi reformi koledarja je sv. Vid dobil drug datum — 15. junij. Primož Trubar'pa je še pisal: „Šent Vid ima dan ner-dalši, Lucija pak ner ta kratši, spet Vid ima nuč nermanšo, šent Lucija pak nerdalšo .. To prepričanje se je ohranilo v pregovorih do današnjih dni. Stari rek pravi: „O svetem Vid se noč in dan vid. Če se skrčiš, vanj trčiš, če se stegneš, vanj dregneš." VELKA WS Grad Velika vas stoji v kraju Velika vas, oddaljenem približno tri kilometre jugozahodno od Leskovca pri Krškem. O gradu poroča Valvasor: ,,Grossdorf je majhen gradič (Kranjec ga imenuje Velika vas), od Ljubljane oddaljen enajst milj, od Krškega pa pol milje. Gradič stoji na lepem, popolnoma ravnem polju in ima tudi nadvse lepe njive, ki jih imajo rade jerebice; zato se tu za ptičji lov najde prav obilo priložnosti. Svoje nemško ime kakor tudi kranjsko ime je gradič dobil po bližnji vasi, ki tudi nosi ime Grossdorf ter se po kranjsko imenuje Velika vas. Nekateri so.mnenja, daje na tem mestu stal rimski Noviodunum, drugi pa, da je Krško kraj, na katerem je bilo nekdanje mesto. Gospod Schoenleben trdi, da je Noviodunum ' stal nedaleč od Krškega, namreč pri Bregu ali pa obenem pri Bregu in Krškem. Lahko pa je bil en del Noviodunuma pri Veliki vasi, drugi pri Bregu, tretji del pa pri Krškem, ker pač ti kraji niso daleč drug od drugega, Noviodunum pa je bilo nedvomno izredno veliko mesto, so br^one vsi trije kraji, Velika vas, Breg in Krško, bili del njega. To potijujejo med drugim tudi tiste stvari, ki jih na tem kraju pogosto prebudijo iz dolgoletnega spanja pod zemljo, namreč raznovrstni bakreni in srebrni novci, v poganskih časih zakopani aU drugače skriti, in ki v današnjih krščanskih časih prihajajo na-dan; prav t^o pa tudi obilica klesanih kamnov, ki nezmotno kažejo, da je na tem kraju stalo pomembno mesto. Ker pa takih novcev in kamnov niso našli sjuno pri Krškem in okoli Krškega, ki leži pol milje od Velike vasi, kakor smo to že povedali, ampak tudi na tem kraju (v Veliki vasi), lahko sklepamo, da je bil stari Noviodunum dokaj veliko mesto, ki je segalo od Velike vasi pa do Krškega. Misel, da je pri Krškem ali na krških tleh stalo eno in prav tako pri veliki vasi uspevalo drugo mesto, se bije s pametjo, ker pač dveh trdnih trgovskih mest ne bi mogli najti tako blizu skupaj, namreč na pol milje, ker bi eno uničilo drugo. Sedanja lastnica gradu, gospa Marija Rosina Buset, vdova, rojena Rasp, je grad pred nekaj leti od temeljev na novo pozidala in tedaj je našla velik kamenit steber, ves z znaki in črkami popisan, ki ga je dala tu na polju postaviti. Tu stoji steber še danes kakor mnogo drugih podobnih stebrov na tem polju, ki so bili prav tako izkopani iz zemlje, ter so neovrgljive priče uničenega mesta, ki je pač moralo nekoč biti obljudeno.“ Franc Anton Breckerfeld, ki je nadaljeval Valvasorjevo delo, je o Veliki vasi stoletje po Valvasorju napisal naslednje: „Grad Grossdorf ali po kranjsko Velika vas je zgradila Rosina, vdova von Buset zuni Feistenberg, rojena Rasp, na prelepi planjavi, oddaljeni od Krškega pol milje. Grad je bil zgrajen popolnoma na novo, pri gradnji, to se pravi približno v drugi polovici 17. stoletja, so izkopali iz zemlje velik okrogel steber z rimskimi napisi.-Glede na njegovo starost gre lahko za rimski'miljni kamen, ki so jih na Krškem polju našli še več (o enem izmed njih sva pisala tudi, ko sva obravnavala zgodovino gradu Mokrice, op. p.) ter so bili verjetno postavljeni ob rimski trgovski poti. Najbrž tudi ta miljni kamen izvira iz te rimske ceste. Kamen je stal pri Veliki vasi do leta 1798. V tem letu pa je bilo veliko najlepšili kamnov pobranih in odpeljanih na posestvo Šrajbarski turn, ki so ga tedaj na novo obnavljali. Veliko ljudi je prepričanih, da je rimski Noviodunum stal med Veliko vasjo in Krškim. V tej okolici so bili najdeni tudi drugi predmeti, denar, kamniti napisi, žare in drugi stari predmeti, sledovi bivanja Rimljanov. Velika vas je slovela po mnogih zbranih in dokupljenih nepremičninah, v katastru pa je zapisana z 58 5/12 hube. Po delitvi posestva med oba brata, starejšega Franca Rajmunda von Biiseta, ki je bil sin Wolfa Andreasa von Buseta in Katarine, rojene baronice Gali, ter mlajšega polbrata Josepha Antona von Buseta, je posestvo razpadlo na dva dela. Starejši sin je dobil dedni del posestva, mlajši pa tisti del, ki je sedaj poznan pod imenom Nemška vas in je tedaj meril 7 5/12 hube. Grajsko poslopje v Nemški vasi je bilo zgrajeno 1680. Letnica je zapisana na stari zgradbi, nova zgradba ima novejši datum. Grad v Nemški vasi je prišel na hčerko Josepha Antona Marijo Regino, vdovo von Silly iz Jurovega, in preko nje na njenega drugega soproga gospoda Johanna Karla von und zu Kalffenau kot dota leta 1756. Po njeni smrti 1787 je grad postal dokončno njegova lastnina. Družinska linija po starejšem bratu, kJjf ostala v Veliki vasi, pa ni ostala brez naslf« nikov in se je nadaljevala z Aleksandrom Busetom, cesarsko-krajevnim stotnikom r infanteriji regimenta Reiski. Aleksande^ imel številno nasledstvo, vendar je bil Velika vas že v času stotnikove mladoletn^j v letu 177? za enajst tisoč fr. zaradi den^l stiske prodan lastniku Šrajbarskega turna F fu Richardu Auerspergu.‘‘ Ivan Lapajne je v „Opisu Krškega okraF*' ij glavarstva v zemljepisnem in zgodovin^ li obziru“ napisal o gradu Velika vas en sar stavek „Velikavas s cerkvijo sv. Martina; W grad Velika-vaški, zdaj v likvidaciji, a p°Pr-posestvo Turjaških grofov; v njem je bil v 1829. od 13 bosniških roparjev grof napa(1 in ranjen.“ O Leskovcu in njegovi okolici ter pre^ cih teh krajev je Lapajne zapisal: „Razen5 dencev se nahaja po močvirnatih krajih, \ Jelšah, Velikivasi še nekaj stoječih katere bi ugajale ribnikom, pa se v njih napaja in perutnina redi. Zaradi pomanjk^r travnikov je živinoreja prav na nizki stop j tedaj tudi poljedeljstvo slabo. Vinogradi v precej dobrem stanu ter prinašajo revi^ hribovcem v dobrih letinah toliko novcev, si zbog pomanjkanja njiv lehko v bližnjih žicah nakupijo potrebnega žita. Razen vega lesovja, spadajoče večjidel Koštanje^ in Auerspergovej graščini, nij gozdov sK nič in še ti so v prav slabem stanji. Dovaz** les za kurjavo po visokej ceni z Goqan Kjer pa poljedeljstvo hira, tam o blagost f govorjenja nij. Tedaj je ljudstvo, p°se. hribovsko, zelo revno in njih posestva P po oderuških rokah dan za dnevom mn0* ki; brojno na boben. s Ker je bilo ljudstvo toliko časa s tlak0 ^ desetino od grajščakov tlačeno, ker so j ^ dobljenej kmetskej prostosti še nij mi#* / Nc pravo varičnost v ljudstvu utrdila, ampajv ^ vedno stari rek živi: ,Kar z gobcem zgr3^ ^ to je moje,‘ in ker toliko mladeži zbogr manjkanja šol brez uka raste; zato j® , doma še surovost in o pravi omiki in 1q stanji ni govora še. Da se bode ljudstvo treba mu bode dati prilike, to je stvariti ^ po obširni župnini.“ a Ker sta tako Valvasor kot tudi Breckej. -v zvezi z gradom Velika vas jjr Neviodunum, velja zapisati še misel, ki J v ob opisu vasi Drnovo zapisal Lapajne: vo, zdaj vas, a v starodavnih časih mog°, rimsko mesto Noviodunum- Tu seje izk membnejših točkah. Velika vas je bolj no in tiho šla skozi zgodovino. ■k®