8p54 80100200 OSREDNJA KNJIŽNICA P.P. 126 86001 KOPER IŠKI DNEVNIK Poitnina plačana v gotovini Abb. postale I grupo* Cena 200 lir Lelo XXXIII. Št. 290 (9898) TRST, sreda, 14. decembra 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiska) v taskarru «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. tn aja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. m aja 1P45 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi SESTANEK S PREDSTA V NIKI SESTIH_ STRANK SELE V PETEK ZA NADALJNJO DEJAVNOST ANDREOTTIJEVE VLADE ODLOČILNO JUTRIŠNJE SREČANJE S SINDIKALISTI Gospodarski ministri še niso pripravili končnega predloga nujnih ukrepov za prihodnje leto - Malo verjetnosti za sporazum RIM — Usoda Andreotiijeve vla-visi na niti pogovorov, ki se bodo začeli jutri opoldne v Palači Chi-® s predstavniki sindikalne federa-nadaljevali v petek ob desetih ? Predstavniki »šesterice*, zadnjo ^sedo pa bo v petek in soboto iz ^klo vodstvo federacije CGIL - CI *b - UIL, ko bo ocenilo zadržanje vade in strank ter sklepalo o tem, a“ naj januarja proglas1 splošno s‘Svko ter s tem avtomatično pri-*“i vlado k odstopu. % zadnjega trenutka ni bilo jas-ali se bo Andreotti najprej po jUvarja s strankami ali pa s silikati. Tako je ob 12.20 iz predsed vlade bilo zdano sporočilo, da srečanje s strankami v četrtek s sindikati dan pozneje. Vsem je Ostalo očitno, da ne gre zgolj za 'Proceduralno;' zadevo, niti za da 'Pnie in urnike, pač pa za vprašaji ki ima globok politični pomen. ^ b-' se namreč Andreotti najprej jj^čal s strankami bi naslednjega ■ a govoril s sindikalist tudi v nji-'vc.n imenu, skratka kot glasnik jRfakšne koalicije, čeprav samo «ad Lahko hi sindikalistom pove-kakšno je zadržanje strank in . lem imel v rokah več novih adu-,°v- Toda stranke (predvsem levi-a>'ske) si tega niso želele. Vedele kako važno je srečanje med vla-?° in sindikati za usodo vlade in ^o važna so vprašanja na dnev ®nr redu. Zato pa se niso hotele “hpromibrati z vnaprejšnjimi jam-|"v' Andreattijevi vladi. Pridržale 7 &i zato pravico, da se srečajo z adreottijem in ocenijo vladni doku ?er>t o nujnih posegih na gospodar-?*m področju v prihodnjih mesec‘h ..bi v luči pripomb in reakcij s “likalne strani. Ij,^*0 je, skratka, za delikaten po ueni manever, ki je v določeni me c Wjel tudi sindikate same. CISL J* bfIL sla namreč vztrajali, da bi arala vlada govoriti «tudi v imenu njjjS-bk* in sta zato predlagali »obr-.Jene datume»; CCrIL pa je poudar-.1|a. da bi bila ta' zahteva nesmisel-1 saj ni tajnost, kolikšne pumis-v*e vzbuja sedanji politični položaj nekaterih strankah, koncu je prevladalo mnenje in vlada jc morala, četrt ure j? Prvem urddnem sporočilu, spremiti vrstni red srečanj. Najprej . bo pogajala s sindikalisti, nato 6 s strankami. bncialistični sindikalist Mario Di- Konec tedna izidi volitev v šolske organe RIM — Okrajne in pokrajin-volilne komisije bodo v tern današnjega dne poslale no-•'anjemu ministrstvu zalepke z miilnleami za volitve v šolske #rgam>. To pomeni, da bo eiek-r<*iiski računalnik pri notra-Nem ministrstvu začel šele ju-fri analizirati podatke, tako da ®do dokončni izidi znani konee J*Sa ali v začetku prihodnjega ^diia. Poleg glasov za posa-^zne liste in preferenčnih gla-s°v bodo sporočili dokončni od-Jtotek upravičencev, ki se je *deležil šolskih volitev. Ro podatkih, ki jih je objavilo ”>inistrstvo za javno šolstvo, ka-da je bila udeležba v glav-zadovoljiva, se pravi nekaj ®&d 50 odst. za starše, 80 odst. ** učno in neučno osebje ter 50 T^t. za dijake. Gre za odstot-*V ki so seveda zelo različni ®J* pokrajine do pokrajine, še a*ti velike so razlike med se-?eriio Italijo, kjer jc bila ude-J**ba praviloma visoka in jiiž-I Italijo, kjer pa je bila ude-?e*ba pičla. Podatki ministrstva .* javno šolstvo tudi kažejo na jNstvo, da je bila udeležba v 6?*ebnih šolah višja kot v jav-, b. V prvih je ponekod doseg-* celo 100 odstotkov. * zvezi z volitvami v šolske ®r8aiie je Achillc Ocebetto. ki ,°di unid za šolstvo pri KP1, da je udeležba na volit-ab razmeroma zadovoljit a. Še ob krizi, ko jo italijanska j0*8 doživlja že vrsto let, je u-*ježba na volitvah jasen dnkaz Mi Po nel,ttsl'eodpira odločno ne Sa-datovih pobud ne nasprotovanja radikalnejšega dela arabskega sveta, temveč se z vso težo svojega petroleja poteguje za enotno nastopanje vseh Arabcev, po možnosti pa brez ,«odvečne prenapetosti*, (bp) le po novih volitvah, drugi pa so prepričani, da je Moro hotel le postaviti časovni rok in sicer strankinega kongresa in pomladanskih u-pravnih volitev. To je tudi mnenje, ki prevladuje. La Malfa je, na primer, mnenja da je Moro odstrani) s pogaja lns mize skoraj vse ovire in da gre sedaj, po njegovem mnenju, le «za vprašanje časa*.. Drugačnega m ne* nja so socialisti in komunisti, ki so predvsem prepričani, da gleda Moro predvsem na korist lastne stranke, ne zaveda pa se. kako resna in dramatična je kriza, ki pre tresa Italijo. Ta kriza ima svoj »ritem*, ki pa ie Moru očitno tuj. Njegova počastnost, bojazen pred ostrimi zasuki in • travmatičnimi spremembami pa lahko naoetosl samo poveča,jo. Moro je v svojem govoru omenil možnost katastrofe italijanske demokracije, nravi.jo na levi, vendar se ne zaveda, da ga lahko tak zasuk prehiti, če bo prepočasen. Toliko o vprašanjih strateškega značaja. Toda mnogi se sorašujtjo, kaj ima pravzaprav Moro za bregom. Kakšen je »razvoj*, ki ga daje slutiti (ne do bi se pri tem jasneje obvezal) naprednim silim? Nekateri, kot komunist Macaluso, so Morov poseg razumeli kot pre dlog morebitne «preosnove» ministrskega sveta, morda z vključitvijo »strokovnjakov*, ki bi ne bili demokristjani. Macaluso takoj poudarja, da «ne gre za to». «Nas ne zanimajo preosnove, pač. mr nujnost nove solidarnosti, da bodo politične sile lahko kos krizi*. Napo-litano pa dodaja, da morajo «te politične sile imeti možnost, da v vladi usmerjajo politično življenje I talije*. Pri tem komilnističn-' voditelji ugotavljajo da se sedaj tudi Moro zaveda, da ni mogoče vladati s komunisti v opoziciji. Socialistično glasilo »1'Avanti* iz baja v svojem komentarju, ki gn je napisal Paolo Vittoreili, iz ored postavke, da .je to prvi uspeh «o-len^ive prepričevanja* PSI. Morov govor tolmači glasilo PSI kdt »dokaz previdnosti*, vendar se sora šuje (kot mnogi drugi), ali se morda sedaj ne mudi. »Koliko časa pome lahke še zdržali? Kriza, ki sc je boji Moro, laliko udari in tedaj ne bo nihče, niti KD. ohranil vred noto, -TTa katere je tako navezan*. Po svoje je v to diskusijo posegel tudi Andreotti, saj gre nekje tudi za njegovo kožo. Andreotti poudarja predvsem, da se faza »programskega sporazuma* ni še izčrpala in da bi bilo zgrešeno, če bi že sedaj prodajali »medvedovo kožo*. Delajmo skupaj. vitraja Andreotti, da bomo premostili krizo. To je mogoče doseči že prihodnje leto in «tedaj bo za vse dovolj slave, v nasprotnem primeru pa je ne bo za nikogar*. Na vprašanje o perspektivah nove vlade ’e Andreotti bil zagoneten, čeprav se je r.oslužil pregovora, da je »vsaka vla-^da hčerka prejšnje*, kar naj bi pomenilo. da bi rad botroval lastnemu .nasledstvu. Na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi sindikati proglasili splošno stavko, pa je Andreotti dejal le da «odgovaria parlamentu* in torej ne sindikatom. Kaj pa Fanfani? Očitno je. da ga je Morov poseg nekolikanj prizadel. Tako je okoli poldne prišlo med Mo-roni in Fanfanijem do »razčiščeval-nega srečanja*, ki je trajalo dobro uro. Pozneje se je Moro srečal tudi s Piccolijem. vendar o vsebini pogovorov niso objavili nobenega sporočila. , Hudomušno si je Fanfanija privoščil tudi komunist Gian Carlo Pa-.ietta v razgovoru z uredniki uglednega milanskega tednika. Ko so ga namreč vprašali, kako ocenjuje Fan-fanijevo mežikaje proti levici, je Pa-jetta dejal, da «če je celo Fanfani lazumel, da je potreben vladni sporazum s komunisti, je stvar povsem dozprela*. (st.s.) Eanes v Bonnu BONN — V nadaljevanju svojega štiridnevnega obiska v Zahodni Nemčiji se je portugalski predsednik Eeanes sestal včeraj s kanclerjem Schmidtom in z voditeljem demokr-ščanske opozicije Kohlom, pogovar jal pa se de tudi s predstavniki za-hednonemške industrije o možnosti večjih naležb na Portugalskem. Danes bo na programu Srečanje s predsednikom SPD Brandtom, nakar bo Eanes odšel v Hamburg kjer bo gost obrambnega ministra Leberja. danes v zbornici RIM — Poslanska zbornica ho danes pričela razpravo o zakon- ■ skem osnutku, ki obravnava temeljna načela zdravstvene reforme in torej ustanovitev »državne zdravstvene službe. Prejšnji, četrtek je pristojna komisija z glasovanjem zaključila razpravo o o-snutku. ki je sinteza vladnega in • štirih drugih predlogov. Za osnutek so glasovale vse skupine razen misovcev in demonacionalov ki mu nasprotujejo ter republikancev, ki so se vzdržali. O združenem osnutku bo poročal riemokrisoan Morino ki poudarja, da je zdravstvena reforma pozitiven ploj sistema sporazumevanja in programskega dogovora med šestimi strankami. S tem se strinja tudi komunist Natta. ki poziva zbornico, naj sedaj osnutek čint-prej .odobri, vsekakor pred novoletnimi počitnicami. ' Šrst loek dravinjske doklade v februarju? RIM — Novembra so cene v Italiji spet'poskočile za poldrugi odstotek. Ritem draginje postaja torej hitrejši in vse kaže, da bo februarja diaginjska doklada zvišana za pet ali celo šest točk. Vendar podatek. ni povsem gotov, ker bo mnogo odvisno od prihodnjih vladnih sklepov. če bi namreč vlada sklenila izvesti zaporedje podražitev na področju tarif b nujno vplivala tudi na »košaro* dobrin, ki vplivajo na naraščanje draginjske doklade. Ulili IIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIMIHIIIIIIIIMIIIVIIIIIIIIIIIIIMtlllllllllllllllllllll lili IIIIMpillllllllIlllIliiiillllllNIIIIMI lili tlltlllllll|lllllllllllllllllllllll|||||||||l||1l 1111111111111111111111111111111111111111III tllllllUMIIIIVIIIIIliaiailllllllllllllll NOVA VOHUNSKA AFERA V ZAHODNI NEMČIJI Dobro obveščena tajnica razprodala Bundeswehr m lit il it li 11 mi i im ih lin m iiiiii mi it m im n ur Mihih uiiiiiiiiitiiiMii 11111111111111111 timi m iii m m 111411111111110 V DELOVNEM TELESU ZA VPRAŠANJA SREDOZEMLJA Na KEVS skupen predlog Italije in Jugoslavije za varnost v Sredozemlju Dobrososedski odnosi med vsemi sredozemskimi državami pogoj za odpravo kriz v tem delu sveta, ki so nenehna nevarnost za mir (Od dopisnika Tanjuga posebej za Priniutski dnevnik) BONN — Po znanem načelu, da je napad najboljša obramba, je vče-.jj zaiodnonemški obrambni minister Georg Leber že pred današnjo razpravo v odboru Bundestaga za obrambne zadeve, ki mu predseduje demokristjan VVoerner, razgrnil predstavnikom tiska razsežnosti naj-nevejše afere, ki od ponedeljka naprej pretresa prestolnico ob Renu. Kritikom, ki so namenili svoje puščice proti njegovemu ministrstvu in osebi je robato (ne) duhoviti Leber odhrusii, da je legijo tajnic -vohunov, ki se je razlezla po vseli bonskih ministrstvih in pomembnih državnih ustanovah, pravzaprav sprejela v službo že prejšnja državna administracija, torej v času de mokrščanakih kanclerjev in »velike koalicije*. Sedaj, ko so nekaj teh vohunov končno polovili in napravili za neškodljive, se je treba tega samo veseliti, je menil Leber. O svojem »veselju* je kislo pripovedoval tudi poznim gledalcem televizije. Dejstva, ki počasi pronicajo na dan. kažejo, da imajo ta čas v Le-berjevem ministrstvu, prav tako pa tudi v sedežu NATO pakta v Bruslju, kaj malo razlovov za praznovanje protiobveščevalne zmage in veliko več razlova za resno zaskrbljenost. Vohunska trojka, v kateri je glavno besedo vodila nekdanja tajnica načelnika oddelka za socialna vprašanja Bundesvvehra Renate Lutze, pomagala pa sta ji njen mož Lothar Ervvin Lutze, strokovnjak za oboroževalno industrijo in pa u-radnik v štabu vojne mornarice Juergen Wiegei, je obveščevalni službi Nemške demokratične republike predala kakih tisoč tajnih spisov. Med ukradenimi papirji, ki so jih izmaknili iz železnih omar o brambnega ministrstva, preslikali in poslali v vzhodni Berlin, so bili tudi načrti mobilizacije, predlogi za strukturne spremembe Bundesvve-lira, za vsako državo najpomembnejši tajni dokumenti o ravnanju, u krepili in premikih enot v primeru vojne nevarnosti — skratka, vse kar je o neki vojski le mogoče izvedeti in napisati. Pri najnovejši aferi, ki je potisnila v ozadje vse ostale predbožične teme v Bonnu, je zanimivo to, da sedijo vsi trije vohuni že od 1. junija 1976 v za-ooru, vendar pa so si odgovorni vse doslej prizadevali, da bi prikrili pomembne podrobnosti, ki bi dale sklepati o obsegu afere. Plaz se je sprožil v ponedeljek, ko je »Frankfurter allgemeine Zeitung* objavil izvlečke iz tajnega poročila, ki ga je za potrebe državnega pravdništva v Karlsruheu pripravilo Leberjevo obrambno ministrstvo. Ker pravdništvo vodi preiskavo predvsem s stališča obstoječih zakonov in predpisov o čuvanju službenih in državnih skrivnosti, ne more pa se kvalificirano spuščati v oceno obveščevalne vtednostj izdanih informacij, obsega tajno poročilo obrambnega ministrstva predvsem vojaško - politično vrednotenje dejavnosti in pa škode, ki jo je povzročila vohunska trojka, škoda jc naravnost porazna in /.ajiodni Nemci bodo zaradi nje imeli še dolgo časa slabo vest nred svojimi zavezniki v NATO paktu, pa četudi je Georg Leber včeraj zatrjeval, da je NATO potem, ko so v Bruselj posredovali obvestilo o aretaciji triperesne deteljice, temeljit« spremenil in prilagodil izdane načrte. Georg Leber jc včeraj posebno občutljivo in nekoliko posmehljivo reagiral na izjavo državnega tožilca Rebmanna. češ da jc najnovejša vohunska afera «hujša od afere Guillaume*. zaradi katere je svoj čas moral odstopiti tedanji zahodno-nemški kancler Willy Brandt. Ni dvoma, da bodo vohunsko zgodbo tudi to pot poskušali uporabiti zato, da bi ošibili opložaj sedanjega kanclerja Helmuta' Schmidta. Nekateri listi so že zapisali, da je bil tudi Schmidt že gospodar v hiši. v kateri se sprehajajo cele trume vzhodnonemških vohunov — v bonskem obrambnem ministrstvu. Malo je verjetno, da bi lahko neposredni napadi na Schmidta imeli kaj uspeha, vendar pa se njegovemu obrambnemu ministru, če nič drugega, obe- ta nekaj izredno neprijetnih razgovorov v parlamentu. Pri lem mu najbrž ne bo posebno« pomagalo dejstvo, da se je pravkar vrnil s sestanka obrambni!) ministrov in strategov NATO pakta, ki je bil v Bruslju, kjer je — tako trdijo ob Renu — uspešno zastopal zahodno-nemške interese med ostalimi partnerji in prispeval h krepitvi zavesti o tem, da je Bundesvvehr jedro obrambe zahodne svobode in demokracije. Kar zadeva dejstvo, da je frankfurtski list objavil strogo zaupno poročilo, je Georg Leber menil, da je to predvsem stvar «novinarske e-tike* in političnega posluha ljudi pri tem časopisu. Ker pa se je list do poročila lahko dokopal le na nedovoljen način, so v ministrstvu sprožil; preiskavo proti «neznani o-sebi*. ki je enega izmed maloštevilnih izvodov poročila predala novinarjem. Ravnanje «neznanca» v svojem ministrstvu, je Leber označil za »izdajo*, saj ima tajno poročilo za nasprotno stran vsaj tolikšno vrednost kol podatki, zaradi katerih je bilo sestavljeno. Novih presenečenj o vohunski dejavnosti «dobro obveščene tajnice* iz bonskega obrambnega ministrstva si je mogoče obetati na procesu, ki bo stekel za zaprtimi vrati konec januarja ali v začetku februarja prihodnjega leta. IVO VAJGL BEOGRAD — Šesterica sredozemskih držav, ki sodelujejo na beograjskem sestanku evropske konference o varnosti in sodelovanju. •j?*Včeraj o delovnem telesu za Sredozemlje predložila dvoje novih srečanj, na katerih bi obravna vali konkretne ukrepe za krepitev varnosti in sodelovanja vseli držav tega obnioča. Predlog Španije, Francije. Italije. Turčije, Portugalske in Jugoslavije praktične pomeni besedilo, ki naj bi postalo sestavni del sklepnega dokumenta beograjskega sestanka v zvezi s sredozemsko dimenzijo evropske kon fcrence. Predlog šestih sredozemskih držav ie pojasnil španski predstavnik Soraluce in pri tem podčrtal nujnost in potrebo po krepitvi vseh oblik medsebojnega sodelovanja med državami udeleženkami KEVS in drugimi državami. Predlog predvideva dva sestanita, in sicer srečanje skupine izvedencev iz vseh 35 držav, ki sodelujejo na beograjskem sestanku, in širšo sredozem Sko konferenco. Na srečanju izvedencev, ki naj bi bilo v glavnem mestu Malte La Valletti. bodo razpravljali o pobudah za akcije vseh 35 držav pri reševanju sredozemskih vprašanj. Na sredozemski konferenci. ki naj bi se je udeležile tudi neevropske sredozemske države, pa bodo, kakor je predvideno v predlogu, širše razpravljali o problemih varnosti in sodelovanja v Mediteranu. Besedilo, ki ga je predložila šesterica sredozemskih držav, vsebuje tudi oceno razprave, ki so jo na beograjskem sestanku namenili sredozemskim vprašanjem m v katero so posegli tudi predstavniki neevropskih sredozemskih držav. To je v bistvu tudi pregled uresničevanja tistih določil helsinške listine, ki se nanašajo na krepitev varnosti in sodelovanja na območju Sredozemlja. Izhodiščna ocena v besedilu pravd. da je bilo v minulih dveh letih doseženih nekaj pozitivnih rezultatov. vendar so potrebna nova prizadevanja. da bi postavili temelje dobrih sosedskih odnosov med vsemi sredozemskimi državami in s tem opravili hude krize v tem delu sveta, ki so nenehna nevarnost za mir. Na tej ugotovitvi sta zasnovana tudi oba predloga za sklicanje dveh novih srečanj v sredozemskih vprašanjih. V razpravi, ki je že stekla o de lovnem papirju šestih sredozemskih držav, so predloge med drugim iiodprli zastopniki Romunije. Velike Britanije, ZDA, švedske in Avstrije, (vb) Seja IK ZKJ BEOGRAD — Izvršni komite Zveze komunistov Jugoslavije je na včerajšnji seji. ki jo je vodil tajnik Stane Dolanc, razpravljal in sklepal o naslednjih sejah predsedstva in centralnega komiteja ZKJ. Sklenili so. da bo konec decembra seja predsedstva, na kateri bo tekla beseda o idejnopolitičnih vidikih gospodarjenja v prihodnjem letu ter o organizaciisko-političnih pripravah na 11. kongres ZKJ. .Predsedstvo CK ZKJ se bo spet sešlu v prvi polovici januarja. ko bo obravnavalo teze za pripravo kongresnih dokumentov » stališč. Formalizirana preiskava o delovanju družbe «SIK» RIM — Sodno preiskavo o delovanju iietrokemijske družbe SIK sardinskega industrijca Nina Rovellija bovlo clanes formalizirali. To pomoru, da bo moral namestnik državnega pru vlivka Luciano Infelisi predati akie enemu od preiskovalnih sodnikov rimskega sodišča, ki pa ga doslej še niso izbrali. Govori se o dr. Fran-cescu Amatu. Po pričakovanjih Rove) lijevih odvetnikov bi morali ob formalizaciji preiskave vrniti sardinskemu industrijca potni list. ki naj bi mu ga Iniviisi odvzel z neobičajno in bije nepravilno proceduro. Srd-nik — teko trdijo odvebliki — lahko samo 'a l.osi kvestorja, na.i odvza. ie nekomu potni list .ne more pa direktno ukrepati, kot je storil Infelisi, Id je kratkomaio ukazal straži, naj n-vede zaplembo dokumenta. Včeraj je dr. Infelisi še enkrat zaslišal pooblaščenega upravitelja drui be »Euteco* Zampirolija. ki je še vedno v ‘zaporu: zaslišanje je trajalo tri četrt ure ter baje ni prineslo posebno novih elementov. Zampiroli vsekakor ostane v zaporu, dokler ga ne bo zaslišal preiskovalni sodnik, Id ga bodo izbrali v prihodnjih dneh. IIIttHIHIHIItllHHIIHtlllltMIUItllllflMHlIMIIIIIttf lim Na tekmovanju za svetovni pokal Izreden uspeh slovenskega smučarja Mladi slovenski smučar Bojan Križaj je dosegel včeraj v Madonni di Cainpiglio enega iiirjvečiih uspehov jugoslovanskega športa doslej sploh: v okviru tekmovanja za svetovni pokal se je v slalomu uvrstil na šija]-no 3. mesto, za Stenmarkom in Heideggerjem, s čimer je presenetil vsa pričakovanja. Podrobnejše poročilo o tem tekmovanju priobčujemo ua športni strani V OKVIRU DEŽELNEGA ZDRUŽENJA TRGOVINSKIH ZBORNIC Izdelan prvi spisek «prepovedanih» industrijskih dejavnosti na Krasu Katere proizvodne panoge je treba zaščititi * Avtorji študije so zaenkrat upoštevali le gospodarske dejavnike Deželno združenje trgovinskih zbornic je po nalogu deželne uprave izdelalo študijo o »Industrijski strukturi Furlanije-Julijske krajine v zvezi z novo italijansko-jugoslovansko prosto cono na Krasu». Kakor pravi v predgovoru predsednik združenja Delio Lupieri, naj bi študija pomenila prvi prispevek v tej smeri, namenjen vsem organom deželne uprave in članom italijansko-jugoslovanskih mešanih komisii, ki bodo sklepali o vključevanju posameznih obratov v industrijsko cono. Kriteriji, ki se bodo morali pri tem upoštevati, so seveda različni: v študiji pa je deželno združenje trgovinskih zbornic upoštevalo le gospodarske aspekte tega vprašanja. Za konkretno izvedbo študije je združenje trgovinskih zbornic imenovalo tričlansko delovno skupino, ki so jo sestavljali podravnatelj tržaške zbornice dr. S. Maurel ter funkcionarja dr. A. Colombo in dr. F. Rota. Avtorji so vzeli kot osnovo za oris industrijske strukture naše dežele podatke V. splošnega popisa industrije in trgovine (IS TAT 1971) ter jih izpopolhili s podatki pokrajinskih statističnih uradov po dejanskem stanju na dan 31. decembra 1976. Študija obsega okrog 139 strani m se deli v šest poglavij. Prvo poglavje prinaša oris industrijskih dejavnosti v štirih pokrajinah naše dežele s posebnim poudarkom na obsegu zaposlenosti; v drugem poglavju so nanizani finančni inštrumenti za razvoj industrije; tretje poglavje obsega pregled blagovne menjave med našo deželo in tujino; četrto poglavje govori o novih industrijskih pobudah v okviru bodoče skupne cone na Krasu v luči o-mejitčv, ki veljajo za uvoz blaga tujega izvora v Italijo; v petem poglavju so zbrani primerjalni podatki o zaposlenosti, javnih posegih in blagovni menjavi s tujino; šesto poglavje pa navaja industrijske dejavnosti v deželi, ki jih je treba zaščititi s tem, da se prepove nastajanje konkurenčnih obratov v skupni industrijski coni. Industrijske dejavnosti, katerim Izreka deželno združenje trgovinskih zbornic iz zgolj gospodarskih razlogov svoj veto, so naslednje: proizvodnja papirja in lepenke, proizvodnja slaščic in bonbonov, proizvodnja alkoholnih pijač, piva. a- romatičnin vin ipd, proizvodnja bombažnih in volnenih tkanin, prediva in pletenin, proizvodnja oblačil in opreme, proizvodnja obutve, kožarska in usnjarska industrija, lesna industrija, proizvodnja pohištva in opreme, keramična industrija, proizvodnja telekomunikacijskega materiala, proizvodnja avtomobilskih delov, gumarska industrija, predelovanje stekla, proizvodnja cementa, železarstvo. Za" štiri industrijske panoge je veto pogojen: tako naj bi v coni dovolili proizvodnjo kisa, pridobivanje sokov in eteričnih olj iz a-grumov ter derivatov naravne svile, vendar le pod pogojem, da bi obrati predelovali surovine italijanskega izvora. Nadalje bi bila možna proizvodnja plastičnih mas, vendar pod pogojem, da bi bili končni izdelki namenjeni le tretjim tržiščem. lllllllllllllllllllllflllllllllllllllltllllllllllllllllllHIMIIMIIIIIIIIIIIIHIIIIIIinMIIIIIIIIIMIIIIIHHIMIMHlIllltllMHHIIIIIIMIIIIIIIimilllllllllllllllMIIIIIimmilllllllllllllllllll S SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Z glasovi KD, PSDI in PRI odobren predlog o tarifah za urbanizacijo Zavrnjen umesten predlog arh. Coste (KPI) - Potrebni so večletni razvojni načrti Študija navaja v tem poglavju tudi vrsto dejavnosti, glede katerih ne zavzema nobenega stališča in za katere torej meni, da bi bil nastanek podobnih dejavnosti v coni indiferenten. V to kategorijo spadajo: predelava kovin, proizvodnja nožev, gospodinjski aparati, tekstilni stroji, dieslovi motorja, stroji za obdelovanje lesa, orodni stroji za obdelovanje kovin, proizvodnja drobne kmetijske mehanizacije. Kakor omenjeno, pa je študijska skupina deželnega združenja trgovinskih zbornic pri svojem delu vzela v poštev samo gospodarske aspekte vprašanja. Za dokončno sestavo spiskov dovoljenih oziroma prepovedanih industrijskih dejavnosti v coni pa bodo morali pristojni organi poleg gospodarskih upoštevati tudi druge dejavnike, tako zljftti dejavnike ekološkega, geološkega in tehničnega značaja. Razširjeno tajništvo pokrajinskega vodstva PSI Pokrajinsko vodstvo PSI je po daljši razpravi soglasno sprejelo poročilo pokrajinskega tajnika stranke Gianfranc„ Carbaneja ter izvolilo tretjega člana vodstva, obenem pa razširilo izvršni odbor. Pokrajinsko tajništvo sestavljajo sedaj poleg tajnika Carboneju še podtajnika Pahor in D’Amore. Za delavce avtobusnih podjetij Sindikati zahtevajo polno izvajanje pogodbe Vprašanje polnega izvajanja delovne pogodbe za delavce,; zaposlene pri avtobusnih podjetjih dežele Furlanije • Julijske krajine, je bilo včeraj v središču pozornosti na sestanku med predstavniki sindikalnih organizacij in svetovalskih skupin v deželni skupščini. Predstavniki prizadetega delavstva so poudarili nujnost takojšnje raztegnitve vseh določb vsedržavne delovne pogodbe, ki se' skoraj po vsej Italiji izvaja že od 1. januarja lanskega leta, tudi na deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Potreben je tudi finančni poseg deželne uprave, za kar naj bi poskrbel deželni odbor, v pričakovanju ustreznih nakazil iz državne blagajne. Mimo tega naj bi v državnem merilu ustanovi! poseben finančni sklad za potrebe sektorja. SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU Živa in zanimiva razprava o naši šoli in mladini Pred razgovorom so odprli tudi razstavo perorisb slikarja Avrelija Lukcžiča Požarnik PZE za psihologijo filozofske fakultete v Ljubljani. Današnje predavanje, ki zaključuje ciklus predavanj o vrednotenju in o novih oblikah dela na obvezni šoli, ima namen prikazati različne kriterije vrednotenja, vrsto problemov povezanih s faktorji učenčeve osebnosti in partikularne zgodovine, ki jih je treba pri vrednotenju upoštevati in vključitev vrednotenja v dinamiko vzgojno - izobraževalnega procesa. Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta se je precej zavlekla, ker je bila na dnevnem redu razprava o tarifah za urbanizacijo. Po uvodnem poročilu odbornika De Luče in diskusiji, v katero so posegli predstavniki vseh svetovalskih skupin, je bil z večino glasov (KD, PSDI in PRI) odobren predlog odbora o porazdelitvi občine v tri homogene cone in o novih tarifah za urbanizacijo. Odbornik De Luca je med drugim poudaril, da se z omenjenimi tarifami hoče pospešiti gradbena dejavnost v mestnem središču in preprečiti nadaljnje širjenje mesta na periferijo. V diskusijo je prvi posegel arh. Costa (KPI), ki je pripomnil, da bo na ta način občina dobla 3 - 4 milijarde lir letno na tisoč novih stanovanj. Potrebno je prispevati k stroškom za urbanizacijo, pospeše- SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ Po uspešni izvedbi bojkota nadaljevati boj za avtonomijo slovenskega šolstva v Italiji Izvršni odbor Slovenske kultumo-gospodarske z’7eze je na svoji redni, seji v ponedeljek, 12. t.m. — kot smo že poročali — z zadovoljstvom ugotovil, da je bojkot volitev v šolske okraje in pokrajinske šolske svete na slovenskih šolah na Tržaškem in Goriškem stoodstotno uspel in da ie po drugi strani bila nadvse zadovoljna udeležba vseh komponent na volitvah v zavodne in o-kolišne svete. Ob ugotovitvi, da so slovenski »tarši, dijaki, šolniki in neučno o-sebje s tem zgovorno dokazali, da so pripravljeni z vso odločnostjo voditi boj za avtonomijo slovenske šole, je izvršni odbor razpravljal o nadaljnjih pobudah v okviru škupnih naporov vseh Slovencev in ob podpori italijanskih demokratičnih sil, da bo ta avtonomija res taka, da bo slovenski šol; lahko zagotovila nemoten razvoj, slovenski narodnostni skupnosti pa neposredno in u-činkovito odločanje o smereh njene ga razvoja. Glede tega je izvršni odbor menil, da je treba sedaj nemudoma pristopiti k izdelavi skupnih stalšč in predlogov tudi glede na napoved ministra za šolstvo Malfat-tija o ustanoviti nekega posebnega organa za slovenske šole, ki naj bi imel značaj okraja. Izvršni odbor je nato pozitivno o-cenil ponedeljkovo enotno antifašistično manfestacijo v gledališču Verdi kot odraz enotne volje vseh demokratičnih sil, da se naredi konec fašističnim provokacijam v na šem mestu , skrunitvi spomenikov NOB, napadom na sedeže demokratični'! strank in organizacij ter na posamezne demokratične ih antifašistične predstavnike, kakor tudi terorizmu. V tej zvezi se ie seznanil tudi z napovedano antifašistično manifestacijo v Gorici. V preostalih točkah dnevnega re da je izvršni odbor poslušal poročilo predsednika odbora za gradnjo Kul turnega in športnega središča v Go rici Gorazda Vesela in o pripravah za položitev temeljnega kamna in vzidavo spominske listine, ki bo v nedel jo ob 10.30; poročilo Boga Sam se; Filiberta Benedetiča in drugih o sedanji faz1 uresničevanja tretje televizijke mreže v Italiji s posebnim poudarkom na uvedbo deželnih oddaj v slovenščini; poročilo Igorja Komela o srečanju med mladinskim odborom SKGZ in Zvezo socialistične mladine Italije ter o občnem zboru Zveze slovenskih športnih društev v Italiji; poročilo predsednika goriškega teritorialnega od bora SKGZ Mirka Primožiča o sre Čanju z doberdobskimi občinskimi upravitelji, predsednik Race pa je člane izvršnega odbora seznanil z nekaterimi vprašanji tiska v Beneški Sloveniji. OBVESTILO SSŠ Sindikat slovenske šole sporoča, da .bo prva skupna seja novoizvoljenega glavnega odbora, nadzornega odbora in razsodišča jutri, -5. decembra 1977. ob 17. i ri i sedežu sindikata, Ul. Fabio Filzi 8. Dnevni red: 1. porazdelitev funkcij; 2. programiranje delovanja; 3. razno. Člani vabljeni. • Poštna oprava sporoča, da je na podlagi predsedniškega dekreta obvezno kuvertiranje neperiodičnih tiskovin s težo. ki ne presega 10 gramov. Vse nekuvertirane tiskovine s težo Pod omenjeno težo bodo vmib pošiljateljem. vati ljudske gradnje, toda vse to ne bo rodilo zaželenih uspehov, če ne bomo imeli zadevnih večletnih razvojnih načrtov. Arh. Costa je o-pozoril na krivično določbo glede tarif v mestnem središču in v predmestju ter je predlagal popravek, da ne bi bili toliko prizadeti lastniki zemljišč in prebivalci v mestni okolici. Ta predlog je večina zavrnila in zato je svetovalska skupina KPI glasovala proti predlogu občinske uprave o tarifah za urbanizacijo. Prof. Pesantc pa je obširno utemeljil stališče svoje svetovalske skupine (PSi), ki je tudi; glasovala proti omenjenemu predlogu, ter je med drugim ooozoril občinsko upravo na sprejeto obveznost, da bo namreč oočinski svet čimprej razpravljal o ugovorih proti področnim regulacijskim načrtom. Vodja svetovalske skupine KD Ri-i chetti .-j«' v«v«da gago var jal predloge občinske uprave in pripomnil, da se ne .preveč pritiskati na gradbena .podjetja..«! da določbe o tarifah niso nekaj statičnega in nespremenljivega. To je potem potrdil tudi De Luca, ki je dejal, da bo zadevni sklep spet na dnevnem redu septembra prihodnjega leta. O zadevi, ki zelo zanima tudi slovenske občane, zlasti v predmestju in v okoliških občinah, bomo še podrobneje poročali. V začetku seje je svetovalec Stojan Snetič (KPI) zaprosil župana, naj čimprej odgovori na vprašanje o upepeljevalniku in odlaganju smeti v zapuščenem kamnolomu nad Lonierjem. Župan je odgovoril, da_ se bo prej odbor sestal in pogovoril z rajonsko konzulto. Nato je žu-nan povabil občinske svetovalce, da se v ponedeljek ob 12.30 udeležijo svečanosti cb podelitvi zlatega sv. Justa prof. Lojzetu Spacalu. na pomagati, da razrešimo to dra-matčno vprašanje na omikan in človeški način z zaščito pravice do življenja, našega zdravja in našega ponosa.* S temi besedami se pričenja, letak pokrajinskega odbora Zveze žensk Italije ob dnevu boja za uveljavitev pravice do splava, ki vabi vse tržaške ženske na srečanje, ki bo danes ob 18. uri na sedežu zveze v Ul. del Toro 12 in na katerem bo tekla razprava o problemu splava. Vljudnostni obiski tržaškega škofa Novi tržaški škof msgr. Lorenzo Bellomi je pričel svoje bivanje v naših krajih' z vrsto obiskov pri predstavnikih krajevnih oblasti. Včeraj je obiskal predsednika deželnega odbora odv. Antonia Comelli ja, s katerim se je zadržal v dol gem :n prisrčnem razgovoru, kot za trjuje tiskovno poročilo dežele. Novi škof se je sestal med vljud nostnim obiskom tudi s predsednikom tržaške pokrajine Ghersijem, podpredsednikom Martonejem in nekaterimi drugimi pokrajinskimi predstavniki. Preplah v bazenu Bianchi zaradi domnevne bombe Neokusna šala je včeraj sprožila precej preplaha v občinskem bazenu na Nabrežju. Neznanec je nekaj minut pred 17. uro telefoniral, da je v poslopju peklenski stroj, ki naj bi eksplodiral ob 18.30. Tedaj je bilo v poslopju nad 100 gojencev plavalne šole in drugih športnih društev, ki so na ukaz policije zapustili poslopje. Natančni pregled vseh prostorov je trajal skoraj dve uri. «Slovenska mladina med šolo in družbo» je bila tema sinočnjega torkovega večera v Slovenskem klubu, na katerem so spregovorili mladinci sami, in sicer Lidija Rupel, Branko Jazbec, Pavel Stranj in Alenka Rebula. Govornike je predstavil odbornik Slovenskega kluba Duško Udovič, ki je obrazložil številnim prisotnim pomembnost sinočnjega razgovora, glede na krizo v šoli in iskanja novih poti slehernega mladinca. Srednješolka Lidija Rupel je v svojem posegu obravnavala pasivnost dijakov, ki se ne brigajo za nobeno stvar. Temu je kriva predvsem struktura šole, ki ljudi pasivizira in jim ne dovoljuje sproščenega razgovora, niti odprte konfrontacije s profesorji. Branko Jazbec se je o-mejil na pregled stanja med univerzitetnimi študenti, na njihovo delovanje in združevanje v raznih skupinah, medtem ko je Pavel Stranj razmišljal o posledicah, ki jih je ustvarilo študentovsko gibanje, oziroma nemiri po letu 1968. To vrenje po šolah je bilo pozitivno, saj'je od takrat mladina politično angažirana in ima svojo politično zavest. Alenka Rebula je analitično predstavila stan ie na šolah, ki je vsekakor zaskrbljujoče. Šola je o-draz naše kulturne stvarnosti, zato ne more biti dobra, ker je le-ta zastarela. Vsekakor pa bi bilo treba na šoli obravnavati probleme, ki izhajam iz konkretne problematike naših ljudi, vasi, itd. V diskusiji, ki je sledila, so prišli na dan še mnogi problemi, s katerimi se spopadata naša šola in mladina. Pred razgovorom o šoli in vključevanju mladinca v družbo je bila krajša slovesnost: odortie razstave perorisb Avrelija Lukežiča. Umetnika je predstavil Franko Vecchiet, ki je napovedal v okviru delovanja kluba še vrsto takih likovnih predstavitev. -------- I Danes zadnje predavanje pedagoškega odseka SSŠ V sklopu seminarja, ki ga pedagoški odsek Sindikata slovenske šole prireja za slovenske šolnike v zvezi z Malfattijevo minirefoirmo, bo danes, 14. decembra, ob 16. uri v mali dvorani Kulturnega dama zadnje predavanje ciklusa -na temo «Formativni moment vrednotenja, motivacija in faktorji ocenjevanja*. Predavala bo dr. Bariča Marintič - —^ _^rjjjk.bt rn rroni ^ ir,^, __ __ ^ ‘ M Ganljivo slovo od Albina Kolca STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Sezona 1977-78 BRANISLAV NUŠIČ OBLAST komedija v dveh delih Prevod MILAN JESIH Scena arh. SVETA JOVANOVIČ Kostumi in maska SLAVICA LA LIČKI Koreografija JANEZ MEJAČ Priredba in režija MIROSLAV BELOVIČ Premiera: v petek, 16. decembra, ob 20.30, abonma red A - premierski. Ponovitve: glej pod rubriko «Gledališča». Koncerti Včeraj-danes | Gledališča Danes, SREDA, 14. decembra VOJMIR ' Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.21 — Dolžina dneva 8.43 — Luna vzide ob 10.26 in zatone ob 21.09. Jutri, ČETRTEK, 15. decembra KRISTINA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 6,8 stopinje, najnižja 1,4, ob 13. uri 6,7 stopinje, zračni tlak 1030,9 mb pada, vlaga 41-odstotna, nebo 9 desetink pooblačeno, veter vzhodnik severovzhodnik 15 km na uro, morje skoraj mimo, temperatura morja 10,4 stopinje. ROJfTVA IN SMRTI Dne 12. in 13. decembra 1977 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 38 oseb. UMRLI SO: 81-letni Emilio Mou-ton, 62-letni Luigi Pizzuto, 73-letni Angelo Puri«:, 72-letna Carla Sel-lan vd. Pippan, 76-letni Mario Del-conte, 78-letni Giovanmi Cerviatti, 74-letni Giuseppe Cellich, 90-letna Anna Stibil vd. Gazzeri, 50-letni Just Štoka, 58-letna Evelina Cernec-ca vd. Manca, 66-letna Paulina Ve-snaver vd. Gregori, 65-letni Giovan-ni Malena, 72-letna Rosa Gigante vd. Pugliese, 67-letna Maria Kutin vd. Koren, 76-letni Valentino Comar, 88-letna Angela Margarita vd. Na-poli, 34-letna Giuliana Degrassd por. Bassi, 71-letna Erminia Furlani vd. Meli, 88-letni Ernesto Puccherini, 62-letna Marcella Schiavon por. Gar-bari, 19-letni Albin Kalc, 74-letni Pietro Barbali, 92-letni Romano Tava sani, 74-letna Irma Martingano vd. Doriguzzi, 57-letni Giuseppe Mi-cheli, 74-letna Maria Anitonini vd. Fabro, 89-letna Genoma Vergna, 77-letni Dante Giurgola, 77-letna Amalija Kuret por. Fabris, 77-letni Luigi Ghezzo, 59-letni Renato Bauduc-co, 64-letni Omero Segnani, 82-letni Felice Gersi, 80-letna Natalia Ru-schich por. Opecca, 78-letna Cateri na Druskovich vd. Calogera, 71-let-ni Giovanni Ianesich, 89-letna Angela Basile vd. Pellizzari, 89-letna An na Vucetic vd. Bradi^ich. STALNO SLOVhNahO GLEDALIŠČE V TRSTU - Kulturni dom V petek, 16. t.m., ob 20.30 za •* bonma red A - premierski, koitiedija Branislava Nuška «OBLAST». Ponovitve: soboto, 17. t.m., ob 20.30, abonma red B - prva sobota po premieri: v nedeljo, 18. t.m., ob 16. uri, abonma red C - prva nedelja Po premieri; sredo, 21. t.m., ob 20.30, abonma red D - mladinski v sredo; četrtek, 22. trn., ob 16. uri, abon-ma red H — ob 20.30 abonma re E - mladinski v četrtek; petek, 23. t.m., ob 16. uri abonma red I — ob 20.15 abonma red J. VERD1 Drevi ob 20. uri četrta ponovitev (za red C) Mascagnijeve opere «Iris>' KOSSETTI , Danes, 14.' decembra, ob^ 20.30, re« I. sreda, «Volpone» Bena Jonsona izvedbi rimskega gledališča. Luigi Squarzina, v glavni vlogi M*" Scaccia. Rezervacije pri osredflJ blagajni v Pasaži Protti 2. 4. abon majski odrezek. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 du 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 312, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 d0 13. in od 16. do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg. Venezia 2. NOČNA SLUŽB/ LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Oriani 2, Trg. Venezia 2. Jutri, 15. decembra 1977, bo v baziliki sv. Silvestra zadnji letošnji koncert. Nastopila bo sopranistka Rita Susovskp ob spremljavi priznanega klavičembalista in organista Roberta Marzija. Izvedla bo arie B. Tromboncina, M. Caraja, C. Moiteverdija, G. Caccinija, G. Sartija, C. W. Glucka, J. B. Lulli-ja, G. F. Handela, J. S. Bacha ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za z; arovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225 114; Božje polje Zgonik: tel 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Se sl jan: tel. 209-197: Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 27M24. Danes srečanje ob dnevu boja za pravico do splava »Prve smo, ki priznavamo, da bi se bilo bolje izogniti splavu, toda če ni druge poti. nam je družba dolž- • Pod vodstvom pristojnega odbornika Dal Masa se je včeraj v Trstu seztal deželni odbor za obrtništvo. Razpravljali so o številnih vprašanjih, ki zadevajo kategorijo, še zlasti pa o novih kreditnih oljšavah, ki naj bi jih bila deležna obrtniška podjetja Odložen proces zaradi streljanja pred zapori Na tržaškem kazenskem sodišču se je včeraj začela razprava proti štirim mladim Tržačanom, ki so obtoženi, da so v noči od 7. na 8. december sprožil: nekaj strelov pred koronejskimi zapori. Vendar so razpravo takoj na začetku prekinili, ker zagovornik obtožencev ni bil povabljen na zaslišanje. Proces so odložili za nedoločen čas. Izvoljeni predstavniki v zavodne in okolišne šolske svete Včeraj smo objavili podatke o u-deležbi na nedeljskih in ponedeljkovih volitvah na'višjih in osnovnih šolah ter otroških vrtcih« Manjkali so nam le podatki o nekaterih nižjih srednjih šolah. Kot na didakt č-nih .ravnateljstvih, so se najbolj izkazali v dolinski občini. Tako je bila na nižji srednji šoli »Simon Gregorčič* stoodstotna udeležba učnega in neučnega osebja, od 225 staršev psa jih je šlo na volišče 197 (87,55 od sto). Na šentjakobski nižji srednji šoli »Ivan Cankar* je bila stoodstotna udeležba med neučnim o-sebjem, od 198 staršev jih je volilo 157 (79,29 od sto). Stoodstotna u-deležba je bila tudi med neučnim osebjem rojanske nižje srednje šole »Frarl Erjavec*, učno osebje so i-menovali v zavodni svet z žrebanjem, od 102 staršev pa jih je volilo 81 (79,41 od sto). Na nižji srednji šoli »Ciril in Metod* pri Sv. I-vanu je bila prav tako stoodstotna udeležba neučnega osebja, od šolnikov se je udeležilo volitev 78,57 od sto, od staršev pa jih je volilo 138 od 197 (70,05 od sto). Na openski nižji srednji šoli »Srečko Kosovel- pa so zabeležili naslednje rezultate: učno osebje 83 od sto (10 od 12), neučno osebje 75 od sto (3 od 4), za starše p>a je volilo 224 od 279 volilnih upravičencev (80,28 od sto). V Nabrežini so na nižji srednji šoli »Igo Gruden* volili samo starš: (162 od 222 ali 73 od sto), ker je imena šolnikov in neučnega osebja določil žreb, medtem ko se je na nižji srednji šoli »Fran Levstik* na Proseku udeležilo volitev 72,22 od sto (13 od 18) učnega osebja, 70 od sto (7 od 10), neučnega osebja in 22C od 269 (81,78 od sto) staršev. UČITELJIŠČE »A. M. SLOMŠEK« IN TEČAJ ZA OTROŠKE VRTNARICE Učno osebje: Branko Pegan, Majda Sanzin, Maida Massera-Sirza, Samo Pahor, Svetko Skok in Emma Rupnik. Neučno osebje: Elvira Filippi-Loč-niškar. „ Starši: Olimpia Vreme z. - Susic, Maria Porcpat - Skupek in Edvica Kavčič - Kandut. Dijaki: Veronika Brecelj, Erna Os-bich in Caterina Arcioni. ZNANSTVENI IN KLASIČNI LICEJ »FRANCE PREŠEREN* Učno osebje: Ivan Černič, Nada Pertot, Marta Furlan, Elvina Mikla-veo-Lokar, Guerrino Paulettich, Marina Pertot in Luigi Rebula. Neučno osebje: Alessandro Žerjal. Starši: Giustina Race, Francesco Pisani in Silvano Mesesnel. Dijaki: Rado Race, Marta Vergi-nella in Eleonora Zupancich. TRGOVSKI TEHNIČNI ZAVOD «ŽIGA ZOIS« Učno osebje: Amanda Berce - Košuta, Valeria Glavič - Venuti, Luigi Tul, Raffaele Sežun in Silvana Rčsi-no Valenčič. Neučno osebje: Mario Bachi. Starši: Egone Blasina, Vladimir Vremec in Eulalia Daneu - 'Jblpi. Dijaki: Roberto Pescatori, Marjan Versa in Marta Siega. NIŽJA SREDNJA ŠOLA »IVAN CANKAR« - SV. JAKOB Učno osebje: Teodora Bednarich, Natalia Smotlak, Helena Terčon-Šah, Liana Corsi - Gerdol, Nadia Leghis-sa in Anka Prinčič. Neučno osebje: Vera Lozej. Starši: Jože Slama, Neva Sancin-Pahor, Magdalena Kovač - Furlan, Evgen Dobrila, Marij Vecchiet, Nadja Gravner - Benedetič. NIŽJA SREDNJA ŠOLA «FRAN ERJAVEC* - ROJAN Učno osebje: Volitev ni bilo, ker so upravičence žrebali. Neučno osebje: Ivo Seli. Starši: Adriano Semen, Vida Cos-sutta - Jagodic, Francesco Armani, Giorgio Slama, Marija Trobec - Beltrami in Ottavio Pisani. NIŽJA SREDNJA ŠOLA »CIRIL IN METOD* - SV. IVAN Učno osebje: Xenia Levak - Budal, Xenia Diracca - Zaccaria, Veronika Kunstelj - Pečenko, Bruna Pertot, Borut Kodrič in Primavera Čok -Vessel. Neučno osebje: Vita Lorenzi - Čok. Starši: Nicola Škamperle, Luciano Malalan, Ondina Majcen - Tavčar, Giovanni Fischer, Danilo Sik in A-driano Cacnvich. NIŽJA SREDNJA ŠOLA »SREČKO KOSOVEL* - OPČINE Učno osebje: Nadja Dol jak, Franco Drassich, Zora Rebula, Marta Re-pini, Nadja Stocca in Daša Svetina. Neučno osebje: Stefania Raspor-Foschini. ■ Starši: Vladimir Vremec, Lidija Bernetti - Kralj, Egone Skerk, Eu-genio Covacio, Onorina Prasel - Jeric in Luigi Crismancich. NIŽJA SREDNJA ŠOLA »IGO GRUDEN* - NABREŽINA Učno osebje: Bogomilo Brecelj, Barbara Gruden - Devetta, Franca Michelon - Kojanec, Zvonko Leghis-sa, Miroslav Petelin, Marta Leghis-sa - Terčelj. Neučno osebje: Giovanna Rebula-Bordon. Starši: Eugenio Pahor, Marija Trampuž Cante, Tatjana Bevk-Ter-čon, Marija Gruden - Pangos, Ada Štoka - Caharija in Danica Medved-Petelin. NIŽJA SREDNJA ŠOLA »FRAN LEVSTIK* — PROSEK Učno osebje: Gicrgio Vodopivec, Maja Daneu - Gruden, Deana Fer-lat - Kakis, Milojka Sossi - Operti, Maria Maddalena Pertot in Francesco Žerjal. Neučno osebje: Angela Cossutta-Sedmach. Starši: Miranda Kapun - Blason, Savina Štoka - Verginella, Giovanni Sardo, Ida Tretiach - Purich, Egidio Castellani in Lidia Ferfoglia - Zac- NIŽJA SREDNJA ŠOLA «SIMON GREGORČIČ* - DOLINA Učno osebje: Beniamino Salvi, A-lenčica Salvi, Boris Zulian, Graziel-la Biber, Liliana Cossi in Albino Germek, Neučno osebje: Fulvio Smotlak. Starši: Marino Pečenik, Germano Švara, Luciano Zeriali, Natalia (Boža) Petaros, Silvano Dobrila in Emilio Smotlak. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO SV. JAKOB Učno osebje: Daria Vidmar, Maria Suligoi, Mirella Granduz - Guštini, Ondina Roberti - Paoletti in Marta Werk - Volk. Neučno osebje: Maria Škabar -Skerk. Starši: Eliodoro Gregori, Guerrino Pauletich, Divna Cuk - Sancin, Mat-tia Hmeljak, Silvio Stopar in Pietro Macor. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO SV. IVAN Učno osebje: Vera Pertot - Poljšak, Justina Jurkic - Petkovšek, Stana Žerjal - Luisa, Maria Cesar - Batagelj, Nada Martelanc in Marisa •Santi. Neučno osebje: Iva Stocca - Zu-balic. Starši: Rafaela Petroni - Rustia, Laura Coassini - Lokar, Miranda Pi-scanc - Kermec, Barbara Carli - Gregori, Marta Grmek - Čuk in Maddalena Cok - Madotto. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OPČINE Učno osebje: Giovanna Hrovatin, Božica Sosič - Zuccoli, Felicita Cer-ni - Artač, Sava Pečar - Grgič, Maria Kenda in Branislav Lupine. Za otroške vrtce sta bili izvoljeni Kristina Teresa - Bembi in Magda Stančič. Neučno osebje: Magda Bucavelli-Ciuch in Federico Taussi. Starši: Alenka Možina - Fonda, Alessandra Stopar Ciacchi, dr. Drago Štoka, Mattea Peterlin - Maver, Lidia Bernetti - Kralj, Marija Mahnič - Sedmak, Maria Savrin - Čebu-lec in Renata Carli - Collerig. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NABREŽINA Učno osebje: Bernarda Radetič, Emilija Bagozzi, Vlasta Legiša, Sonja Kosmina, Elvira Samar in Danila Ščuka. Neučno osebje: Guglielmo Gran-duzzi. Starši: Maria Škerk, Sonja Pahor-Budin, Miranda Visentin - Lesizza, Adriano Stanissa, Jožica Kosnedic-Milič in Nadja Leghissa - Antonič. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA Učno osebje: Ljuba Smotlak, Anita Saule, Boža Dobrilla, Vera Zeriali, Majda Furlani in Mariza Dilli. Neučno osebje: Sonja Klabjan vd. Poropat. ' Starši: Peter Glavina, Nadja Ota-Guzzardi, Gianna Sancin - Birsa, Neva Uršič - Kozlovič, Števo Zahar in Celestino Canziani. S P D T prireja v petek, 16. decembra, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, planinsko predavanji znanega slovenskega alpinista in vodje himalajskih odprav TONETA ŠKARJE na temo: «Splošno planinsko In alpinistično — od hoje do ekspe-dicij*. Razna obvestila V nedeljo, 18. t.m., bo ob I^.Uu v Finžgarjevem domu na Opčin®, koncert domače zabavne glasbe, bo ansambel TAIMS. Igral Kino LA CAPPELLA UNDERGROl,P,D Zaprto. Ariston Zaprto. Mignon 15.06 «La grande avventura • Barvni film za vsakogar. Nazionnle 16.00 «Grazie tante arrl,vn derci*. Carmen Villani. PreP°v®.° užaloščenim opravičujemo. PRED VSEDRŽAVNIM KONGRESOM V RIMU Deželna kongresna skupščina kmečke konstituante v Vidmu * Enotnost za novo vlogo kmeta in kmetijstva - Podpora zahtevam slovenskih kmetov, ki jih je izrekel tajnik KZ Bukavec Preteklo soboto se .je v dvorani 'Vlače v Vidmu zbrala deželna kongresna skupščina kmečke konsti-Uante pred vsedržavnim kongre-Son'. ki bo od 19. do 22. tega me £a v ft™11 'n 118 katerem se odo združile kmečke sindikalne “rganizacije Alleanza nazionale dei eptadini (h kateri sta že dolgo raclanjem tržaška in goriška Plečka zveza), sindikat spolovi-Jarjev Federmezzadri in Unione c°kivatori italiani. Okrog tristo prisotnih delegatov J* vse dežele in mnogo gostov, ki *° predstavljali javne uprave in ‘adruge je poslušalo glavno poro-i *° Eligia Simsiga o programih in “stroju ustanavljajoče se enotne #tSanizacije ter o njenih predlo-Ph za izboljšanje kmečkih dohod-°v in dosego enakosti pri social-zavarovanju. Poseben pouda-.je govornik posvetil vlogi, ki 0 mora kmetijstvo prevzeti pri ob-?0vi krajev, ki jih je prizadel >x>-res in pri preporodu deželnega ppodarstva. Pri tem je omenil W pomemben prispevek sloven- kmetov. j je je na skupščini predstavljala r^gacija tržaške Kmečke zveze, :atere tajnika Bukavca in odbor-Križmančiča so tudi izvolili v plovno predsedstvo. Kmetijski iz sdenec Bukavec je na skupščini 1 & izrazil zadovoljstvo naših kme-■Jy ob uspehih prizadevanj za e-“otnost vseh obdelovalcev v -državi ^ navedel pozitivne izkušnje s Trdega. V svojem posegu je opi-l5‘ razmere in probleme tržaških fjjtetov, poudarjajoč nujnost načrpanega razvoja kmetijstva in so-•J"0čanja organizacij obdelovalcev Jri vseh izbirah gospodarskega in /JJ^benega razvoja. Poudaril je wtrcbo po ureditvi razmer v obeh adzorništvih, ‘ kmetijskem in gorskem, v Trstu, po izglasnva-™ zakona o globalni zaščiti slo !?.nske narodnostne skupnosti v It.a-JJ in i>o poseaih, ki naj "jo po posesrih, ki naj omogo-. preporod Beneške Slovenije. . Delegati so lem zahtevam izre-i|’ popolno podporo, ki jo bo 25-a0sko deželno predstavništvo do-eslo v Rim na vsedržavni usta-'°Vtli kongres nove enotne orga-^cije kmetov. J V petek, 16. decembra, ob 19.30 J? na sedežu Adria Club Italia v S. Nicolo 6 nagrajevanje udele-/J*cev fotografskega natečaja »Tutto-?*J ■ Safari fotografico*. ki ga je pri-f*vil Klan fotoprofgsionalcev pod po-'"viteljstvom Tržaške velesejemske Janove. Sledilo bo predvajanje namenih diapozitivov. Svetoivanska konzulta Pfoti odlaganju smeli v lonjcrskem kamnolomu ponedeljek zvečer se je pri j.' Ivanu sestala rajonska konzulih Sv. Ivan, Lonjer, Podlonjer IjI Katinaro in razpravljala o pro JJ^U lonjerskega kamnoloma, ka j"ilr hoče tržaška občina nanesti zaradi popravila upepeljeval-pri Sv. Pantale.imunu. Sveto 4fiska konzulta je soglasno v dpi na predstavnike političnih skupin v občinskem svetu. Medtem je delegacija Ionjerske ga prebivalstva po sobotnih obiskih na prefekturi, občini, higienskem uradu tržaške občine in na ANAS, obiskala še predsednika tržaške pokrajine Ghersija in pokrajinskega zdravnika, katerima je obrazložila problem, ki bi nastal z odlaganjem smeti v opuščenem kamnolomu nad Lon.jer.jem. R. Pečar okrepitev tržaške univerze. Deželno vodstvo KPI je mnenja, da mora vlada dejansko čimprej predložiti svoje predlog1 medparlamentarni komisiji in omogočiti na ta način čim širšo razpravo med političnimi, kulturnim,: in družbenimi silami ter prebivalstvom samim, Komunisti o-benem menijo, da je tudi za reševanje tega pomembnega vprašanja potrebna najširša enotnost demokratičnih političnih sil. Deželno vodstvo KPI o vprašanju univerze ' Pokrajinsko tajništvo KPI je sporazumno s tajništvi zainteresiranih federacij proučilo vprašanje univerzitetne ureditve v naši deželi na osnovi dejstva, da bi morala vlada skladno s posebnim zakonom za obnovo dežele odrediti vse potrebno Vabljeni! za ustanovitev univerze v Vidmu in tl 11111111111 MlllfllllllllllltlM II MIMI IIII IIIINIIIIIIinft lil UKU || || MUH || || || || || Hlinil UH || |||||||l|||||||i||||||||||||| V SMISLU OSIMSKIH SPORAZUMOV SPD IGO GRUDEN in ŠD SOKOL Nabrežina priredita tudi letos tradicionalno ’ SILVESTROVANJE v društvenih prostorih. Rezervacije in informacije pri Stanku Devetaku. ZBOROVANJE OBČINSKIH UPRAVITELJEV V GORICI Z zavarovanjem demokratičnega reda zagotoviti rešitev gospodarske krize Zborovanje je sklica1 gorički župan De Simone - Župan iz Gradišča Tre-visan govoril o koeksistenci, osimskem sporazumu in pravicah Slovencev Presenetljiv razplet sinočnjega zborovanja 14. decembra 1977 NA SEDEŽU «ERSA» V GORICI Pospešeni sestanki za uvedbo službe za obrambo proti toči Sestali so se jugoslovanski in italijanski strokovnjaki Dogovor o izplačevanju pokojnin upravičencem iz bivše cone «B» le rešitev ustreznih vprašanj ustanovljena delovna skupina predstavnikov pristojnih ustanov iz Trsta, Ljubljane in Zagreba V razpravi, potem ko je slišala mnenje lonjerskega prebival ki se je polnoštevilne ude-J1'0 seje, soglasno sprejela re-j,Mi°, v kateri zahteva od tr-v sae občine da zaenkrat prekine vj začeta dela in da čimprej raz ,) av!ia o problerrtu kamnoloma in Vlaganju smeti v občinskem LVetU. Podobno resolucijo ie sve-lv8nska konzulta naslovila tudi Tanjug je včeraj v Beogradu o-bjavil pogovor z generalnim tajnikom zveze pokojninskih skupnosti Jugoslavije dr. Bojanom špicarjem o nekaterih vprašanjih izplačevanja pokojnin jugoslovanskim in italijanskim državljanom, ki so po rodu iz bivše cone «B» in so se na podlagi črke in duha osimskih sporazumov odločili za preselitev. Gre za tiste italijanske državljane, ki se bodo preselili na jugoslovansko ozemlje, in za Jugoslovane, ki se bodo na tej podlagi preselili v Italijo. O teh vprašanjih so bili namreč prejšnji teden v Rimu uradni pogovori, nakar so podpisali tudi ustrezen administrativni sporazum. Doseženi dogovori zagotavljajo, da bodo omenjeni državljani prejemali akontacije starostnih, invalidskih ali družinskih pokojnin, ki so jih do preselitve prejemali tam, kjer so živeli. Kakor je izjavil dr. Bojan Špi-car, morajo iuživalci pokojnin za to, da bi dobili1 a-konfchetje, predložiti potrdilo organa?"'prilcaterem so bili upokojeni, o višini teh dohodkov ter potrdilo pristojnega državnega organa in pridooljenem državljanstvu države, v katero so se preselili o-ziroma se selijo. Izplačevanje akontacij bo v veljavi vse do takrat, ko bo začel veljati sporazum, ki so ga parafirali prejšnji teden in ureja obdobje socialnega zavarovanja v bivši coni «B» pred 5. oktobrom 1956. Ko bo ta sporazum začel veljati, bodo uživalcem določili stalne zneske pokojnine po zakonih države, za katero se bodo odločili. Zaradi širokih priprav in prehoda na nov sistem izplačevanja pokojnin so ustanovili posebno skupino, v kateri so zastopniki Pokojninsko - invalidskega zavarovanja iz Ljubljane in Zagreba ter pokrajinskega sedeža INPS iz Trsta. Ciklus predavanj o jezikovni vzgoji Inštitut za moderno jezikoslovje tržaške univerze prireja ciklus pre- Vsakemu novemu naročniku brezplačno PRIMORSKI DNEVNIK do konca leta 1977 in revijo DAN v letu 1978 Vse, ki bodo ob nakupu knjig do 31. decembra potrošili nad 25.000 lir, čaka PRAZNIČNA NAGRADA TRŽAŠKE KNJIGARNE vredna 8.000 lir Za spodbudni dar je Založništvo tržaškega tiska v sodelovanju z založbo Obzorja namenilo knjigo iz bibliofilske zbirke »Iz slovenske kulturne zakladnice* MIKLOVA ZALA Ob prazničnih dneh pomislite na darilo, ki ne »ovene* TRŽAŠKA KNJIGARNA Ulica sv/ Frančiška 20 Ob navzočnosti 12 županov, števil nih občinskih svetovalce/ iz Posoč ja, politični! tajnikov strank, predstavnikov sindikalnega in družbenega življenja goriške pokrajine so včeraj zvečer obsodili fašistično nasilje ter se obvezali, da bodo zaščitili demokratične ustanove. Zborovanje, ki je bilo v deželnem avditoriju v Ul. Roma, je odprl in vodil goriški župan Pasquale De Simone, ki je bil njegov pobudnik ter predlagatelj osnutka resolucije, v kateri se obsoja nasilje ter zaliteva demokratični red. De Sdmone je izrazil zaskrbljenost za obstoj in razvoj vrednot odporniškega gibanja, zlasti za razvoj demokracije kot temelja našega družbenega reda, če se bo nadaljevala teroristična dejavnost. Ustrahovanje vodi v negotovost, je dejal župan, zato moramo ta pojav zaustaviti z dajanjem podpore vladi v njenem boju proti nasilju. Nasilje v italijanski družbi ni nov pojav, je nadaljeval, poznal in v prakso uvedel ga je že fašizem. V sedanjem razdobju sta si politično in kriminalno nasilje podala roke ter predstavljata resno nevarnost za demokratične ustanove. Nasilje se odeva v razne barve, lahko pa je tudi brezidejno. V vsakem .primeru na silje, ki je izbruhnilo predvsem v velikih mestih koristi fašizmu. Župan je predlagal sprejem resolucije, s katero se poziva na boj proti prevratniškim nakanam, poziva se na budnost pred fašizmom, predvsem pa se poziva na enot nost demokratičnih sil. Župan iz Gradiča Trevisan je o; pozoril na poskuse ustvarjanja napetosti ter dejal, da je bilo odkritih premalo krivcev sedanje napetosti. Od državnega aparata je zahteval, da se aktivneje vključi v preganja nje in kaznovanje tistih, ki strežejo po življenju naši demokraciji. Izrazil je prepričanje, da so krajevne ustanove sposobne odstraniti sedanjo krizo. Potreben je resen napor, je dejal Trevisan, da se zagotovi koeksistenca na našem področju, izvajanje določil osimskega dogovora ter izvajanje pravic Slovencev. Pokrajinski tajnik CGIL Petratli je dejal, da izvirajo sedanje težave iz kritičnega gospodarskega položa ja. Liberalec inž. Fomasir je priznal, da so bile storjene napake v vodenju države, ter zavrnil županovo stališče, da prihaja nasilje kot sinonim fašiajM.-samo z desne. ________r. ... Občiuski,,,š.vetoviiIec Maro', Del priložnost, daSifT^stane z vsemi, ki Ben županov predlog o so ji bili v v£?n teh letih na en ali rSpUejefflff Ws0hlttije ter okrepljeni davanj o vprašanjih jezikovne vzgoje in poučevanja italijanskega jezika. Prvo predavanje bo jutri, 15. decembra, ob 16.30, v avb Ferrero v Ul. delfUniversitš 7. Govoril bo docent za italijansko dialektologijo tržaške univerze prof. Giuseppe Francescato na temo: »Teorefčna izhodišča sodobnega družbenojezikovnega študija*. Sledila bc razprava. Skupnost - družina z Opčin prod svojim občnim zborom Za Skupnost -. družino z Opčin, ki si ob pokrajinski cesti z veliko požrtvovalnostjo gradi svoj dom. bo v nedeljo pomemben praznik. Ime'a bo namreč svoj letni občni zbor. To bo priložnost, da nekako potegne zaključke dosedanjega dela in si zastavi Pove Cilje, predvsem -pa bp drug način ob strani. V svojem vabilu na nedeljski občni zbor Skupnost — družina handikšpiranih z Opčin to tudi izrecno poudarja. Kljub neštetim težavam je bilo za skupnost tudi veliko zadoščenj. Naj večje zadoščene v zadnjem času je bilo to, da so končno lahko vgradili zunanja okna in ometali vse zunanje stene poslopia. Nekateri člani skupnost; namreč že dolgo živijo v novem domu in si zato lahko predstav liamo, kako jim je bilo v mrzlih dneh z okni, ki so bila prevlečena le z najlonsko prevleko. Vse do danes nismo prejeli nikakršne podpore iz javnih sredstev, kot bi bilo najbolj pravilno, pravijo člani skupnosti, vendar ob pomoči ljudi pobuda ni zastala, temveč ra-.ste in se razvija z darovi in samoprispevki. Nedeljski občni zbor mora biti zato tudi priložnost, da Se pristojne oblasti še enkrat opozori, da problemov handikapiranih ni mo-(toče v sodobni družbi več reševati le z dobrohotnimi prispevki posameznikov, temveč da jim je družba sama, preko svojih inštitucij dolžna zagotoviti človeka dostojno življenje, predvsem pa možnost vključevanja handikapiranih v splošen družbeni proces. Občni zbor bo ob 11. uri v še nedokončanem domu v Bazoviški ulici 29. Ob 13. uri bo skupno kosilo, ob 15. uri nadaljevanje razprave in srečanje s prijatelji, predstavniki oblasti in tiska, ob 16. uri pa zabavni spored s pesmimi, šaljivimi točkami in nastopi s sodelovanjem ob činstva. O S M I C A Zvonko Ostrouška — Zagradec 1 toči belo in črno vino. ••■v •mul § I DNE 13. 12. 1977 Ameriški dolar; debeli 872.— drobni «60.— Funt Sterling 1611.— Švicarski frank 411.— Francoski frank 180,— Belgijski frank 25.- Nemška marka 403,— Avstrijski šiling 55,75 Kanadski dolar 770.— Holandski florint 371.- Danska krona 143.— švedska krona 180.— Norveška krona 163.— Drahma; debeli 21,10 drobni 19,50 Dinar: debeli 44.- drnbnl 44.- MENJALNICA vseh tujih valut ije ter okrepljeni protifašistični aktivnosti. Na zborovanju so spregovorili tudi predstav nik' drugih strank in gibanj. Zborovanje se ni zaključilo kot je želel njegov pohodnik, gorički župan De Simone. Tik pred zaključkom zborovanja je prišla nepoklirana na oder občinska svetovalka MSI iz Gradišča dr. Cappussotto, kateri je župan dovolil govoriti, kljub ostrim protestom prisotnih antifašistov. Občinski svetovalci, predstavnik' strank In levičarski ekstrnparlamentarci so zato iz protesta zapustili dvorano in prav tako so se oddaljili od predsedniške mize vsi župani in tudi De Simone. Demokristjani izbirajo predsednika letališča Jutri zvečer se bodo sešli člani [»krajinskega vodstva demokri-stjanske stranke. Preučili bodo kandidature raznih reflektantov za mesto predsednika upravnega sveta letališkega konzorcija v Rpn-kah, Prejšnji predsednik Augelli je namreč dal ostavko, potem ko je tržiški sodnik sprožil proti njemu postopek, češ da sploh nima naslov inženirja, ki ga je omenjeni Au-gelli uporabljal več kot trideset let. Ni še znano koga bodo demokristjani predlagali za to mesto, jasno pa je, da bodo morali sestaviti mozaik razmestitve svojih lju- di na razna mesta. Pred vrati so uamreč deželne volitve in precej je govora o tem, da bodo zamenjali nekatere, če ne vse tri, sedanje deželne svetovalce. Zato ne bi bilo nič čudnega, če bi sedanji deželni svetovalec odv. Ginaldi iz Tržiča postal predsednik letališkega konzorcija. Upravni svet konzorcija se sestane 19. decembra. Sindikalni seminar CGIL v Gradežu Več kot 40 sindikalnih aktivistov se bo udeležilo od danes do sobote seminarja, ki ga v Gradežu prireja goriška delavska zbornica CGIL. Predavali bodo funkcionarji sindikata iz Rima in iz naše dežele. Posebno pozornost bodo sindikalni aktivisti posvetili stališču sindikata v sedanji gospodarski krizi in pogledom teritorialnega razvoja. Na sedežu ERSA v Goric: so se pred dnevi sestali člani mešane jugoslovansko - italijanske komisije o borbi proti toči. Kot je znano, so že več časa v teku pogovori med tukajšnjimi in jugoslovanskim: strokovnjaki in ustanovami, da bi z raketno obrambo zavarovali področje 140.000 hektarjev, od teh 80.000 na italijanskem ozemlju, 60.000 pa na jugoslovanskem. V to področje so na italijanski strani zajeta goriška Brda, vzhodnofurlansk.: griči in del nižinskega Posočja, t.j. področja, kjer je urejeno predvsem vinogradništvo. Začetni program bo stal približno 800 milijonov lir; polovico denarja bo dala italijanska, polovico pa jugoslovanska stran. Letni strošek za vzdrževanje bo 250 milijonov lir na vsaki strani. Predvidevajo, da bo na italijanski strani strošek prevzela deželna uprava. Skupni jugoslovansko - italijanski program obrambe proti toči so vnesli v splošni program znanstvenega sodelovanja med dvema državama, ki so ga podpisali v Beogradu leta 1968. Program so potrdili na seji komisije, ki se je sestala v Beogradu letos oktobra. Na goriškem sestanku mešane ko- ZAKLJUČEN 2 SMAG V GORICI Veliko več obiskovalcev na letošnji goriški razstavi kmetijske mehanizacije Prihodnje leto bodo najbrž razstavo odprli ob priliki jugoslovanskih državnih praznikov - Na sejmu so trgovci prodali za pol milijarde lir kmetijskih strojev V teh dneh odi ašajo trgovci kmetijske stroje z razstavišča Espotne-go, kjer so bili razstavljeni devet dni, od sobote. 3. decembra, do prejšnje nedel;e. Razstavljavci so zadovoljni, nekateri več drugi seveda manj. Iz nekaterih ocen se zdi, da so v tednu dni razstavljavci sklenili, največ z jugoslovanskimi kupci, kun-čij v vrednosti pol milijarde lir. To je seveda precej. Sklenjenim kupčijam pa je treba dodati še zanimanje in tudi namen za druge nakupe. Organizatorji so nam povedali, da so zabeležili na sejmu nad 3.500 obiskovalcev, kar je za več kot trideset odstotkov več kot lani, ko so sejem priredili prvič. V glavnem je šlo za ljudi, ki : so pfedljpf( 'so se poslužili tudi brezplačnih kuponov,'Hi Ko Mi'objavljeni' v Številnih listih. 1,1 ‘! O obračunu-sejma bodo razpravljali na goriški zvezi trgovcev v prihodnjih dneh. Že sedaj ugotavljajo pozitivni odziv te manifestacije, preučujejo pa tudi možnosti za njeno nadaljnjo in boljšo afirmacijo. Okvirno je tretji salon kmetijske mehanizacije v Gorici SMAG napovedan prihodnje leto v dneh od 2. do 10. decembra. Trgovci, k: so imeli levji delež pri prireditvi, menijo, da bi bilo bolje odpreti sejem že 29. novembra, ko imajo v Jugoslaviji državni praznik (prihodnje leto bo ta MMMHIimiHIIHHMHIMMHMUMHMMIIIIHMIMHIIIIMimHmrillimHMMHMMIMHHUmiMMMIHHHIHMMMIHIIII ZBIRANJE SREDSTEV ZA SPOMINSKO OBELEŽJE V ŠTANDREŽU Velik odziv tudi med rojaki ki živijo v matični domovini Pripravljalni odbor za postavitev spomenika med narodnoosvobodilno vojno padlim vaščanom v štandrežu je akcijo za zbiranje sredstev razširil tudi izven domačega kraja, zlasti pa med Štandrežci, ki živijo po svetu. Danes objavljamo prvi seznam prispevkov štandreških rojakov, ki so si ustvarili nov dom v Sloveniji oziroma Jugoslaviji. Priznati je treba, da so tudi tokrat, ka kor že pred kratkim, ko je stekla nabirka za zgraditev kulturnega doma »Andrej Budal* pokazali veliko zanimanje za dogajanje v rojstnem kraju in široko podprli hvalevredno pobudo. Zdaj lahko že tudi zapišemo, da je pobuda za zbiranje sredstev za postavitev trajnega spominskega obeležja domačinom, ki so v vojni žrtvovali najdražje - življenje, popolnoma uspela. Po zadnjih prispevkih je v skladu že nad 10 milijonov lir in z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da bodo Štandrežci z lastnimi sredstvi in lastnim delom uresničili načrt, ki so si ga zastavili že pred leti. Kar s i tiče same izvedbe del ,naj omenimo, da so umetniško plat prepustili arhitektu prof. Negovanu Nemcu, ki bo že prihodnji mesec predložil maketo obeležja, ostala dela, vključno ureditev prostora pa so zaupali tržaškemu arhitektu Mitji Ra-cetu. Prispevki štandreških rojakov, ki živijo v matični domovini: Alojz Marvin, Maribor, 1.000 ND; Milan Brecelj. Maribor, 500 ND; Maks Krpan, Ljubljana, 500 ND; Filomena Černe, Ljubljana, 500 ND; Ema Mu-čič por. Tomič, Reka 500 ND; Renata Marturini por. Jovanovič, Zagreb, 300 ND; Mirko Makuc (Zrkovska), Maribor; 1.000 ND; Mirko Makuc, Maribor. 500 ND; Ključavničarstvo Rajcigoj Drago, Maribor, 1.000 ND; Milan Prešern, Maribor 500 N D; Milan Modemič, Maribor, 1.000 ND; Rudolf Paškulin, Ljubljana, tisoč ND; Franc Debeljak, Koper, 500 ND; Mirko Černič, Nova Gorica, 200 ND; Milan Nanut, Nova Gorica, 200 ND; Jožef Paškulin, Nova Gorica, 200 ND; Alojz Plesničar, Nova Gorica, 300 ND; Danilo Zavadlav, Nova Gorica, 400 ND; Alojz Marušič, Nova Gorica, 500 ND; Veno Brajnik, “Nova Gorica, 200 ND; Franc Krpan, Nova Gorica, 200 ND; Bruna Zavadlav por. Jug, Nova Gorica, 200 ND; Emil Brajnik, Nova Gorica, 100 ND; Anton Berlot, Maribor, 500 ND. Izvoljeni člani sveta v goriškem didaktičnem ravnateljstvu Naše včerajšnje poročanje o volitvah na slovenskih šolah dopolnjujemo z imeni izvoljeni v svet didaktičnega ravnateljstva za goriški o-koliš. Starše bodo v tem svetu v prihodnjih treh letili zastopali Ne-vica Budal - Coceani, Ivan Makuc, Karlo Brešan, Milovan Lutman, A-lojz Bednarik, Ida Primožič - Feri, učitelje pa Ivo Bolčina, Ana Černič, Miroslava Saksida - Brajnik, Nataša Peterin - Paulin, Emilijana Mu-čič - Zavadlav in Milojka Pavletič. Valentin Devetak pa zastopa v tem svetu neučno osebje. Novi sodnik v Gorici Stalež goriškega sodstva se je v zadnjem času nekoliko izboljšal zaradi namestitve dr. Donatelle Grie-co, ki je zasedla izpraznjeno mesto na goriškem okrožnem sodišču. Grieco je bila šest mesecev na prak si v Rimi’ ter je v petek prvič na stopila v vlogi državnega pravdni-ka. V Gorici sodeluje z državnim pravdnikom dr. Brunom Pascoli jem. Zasedla je mesto, ki ga je pred enim letom zapustil dr. Car-mine Laudisio. ter prevzel novo~od-govornost na okrajnem sodišču. Z namestitvijo namestnika je bilo končno vzpostavljeno normalno sta nje. dan sreda), odprt pa naj bi bil manj kot teden dni, do vključno ponedeljka, 4. decembra, ko je v Gorici na višku andrejevanje. Trgovci menijo, da bi tako privabili na sejem več obiskovalcev iz Jugoslavije in v manj dneh imeli še večji uspeh kot je bil letošnji. V času letošnjega sejma pa so nakazali potrebo po stik'h s kmetijskimi zadrugi.mi v Sloveniji in v drugih jugoslovanskih republikah, tako da bi v sejemskih dneh priredili razne impozije, ki bi pritegnili zanimanje kmetovalcev in kmetijskih strokovnjakov Poleg tega pa bo trgovinska zbornica v sejemskih dneh priredila prav v prostorih Espomega (razpoložljiva pokrita površini' bb^tfriltodffje Teto bogatejša še za en paviljon, ki bo najbrž nared že zi' blagovno razstavo Espomegn konecJ aprile)'- razstavo belih vin »Bianco e biaoeo*, ki so jo v okviru spomladanskega sejma prirejali v prejšnjih letih. S tem v zvezi b; prišlo do simpozijev in razprav o vinogradništvu, ki so vzbudili toliko zanimanja v prejšnjih letih. Morda bo za še večji uspeli te kmetijske razstave potrebno tudi, da se tradicionalna pokušnja briških in nižinskili vin, ki je bila do lani v dneh Andrejevega sejma v prostorih kmetijskega konzorcija (letos je od cadlai), priredi v odviru razstavišča Espomego. Tako bi privabili še več ljudi, ki bi pokazali istočasno zanimanje tudi za kmetijske stroje. Ob zaključku naj dodamo še tp, da si na trgovinski zbornici prizadevajo prirediti v teku 1978 poleg osme razstave Espomego od 29. aprila do 7. ijiaja in druge razstave pohištvene opreme Ambiente 2 od 28. oktobra do 5. novembra še, od 25. februarja do 5. marca, prvi salon o-blačil in od 23. septembra do 1. oktobra .prvi salon športne opreme. Seveda sta slednji razstavi šele v povojih. Nadaljevanje del na cestnem viaduktu? V upravnem svetu goriškega sklada so prejšnji dan osvojili predlog svetovalca Daria Drufuce, K je predlagal, da bi s sredstvi tega sklada predhodno finansirali dela na cestni deteljic* na Tržaški ulici. Za ta dela bi potrebovali od 300 do 400 milijonov lir. Denar bi moralo kasneje državno podjetje za ceste ANAS vrniti. Funkcionarji trgovinske zbornice bodo z ANAS preučili tudi možnost takega predhodnega finansiranja in ugotovil: ali je stvar izvedljiva. Državno podjetje za ceste je namreč z deli začasno prenehalo ker nima zadostnih finančnih sredstev. Posl. Falco Accamf (PSI) o nosilki helikopterjev Socialistična stranka je prejšnji večer priredila v Tržiču srečanje poslanca Falca Accama. predsednika obrambne komisije v poslanski zbornici, s sindikalisti m člani tovarniških svetov, ki so pripadniki PSI, na katerem je bil govor o vojni ladji za prevažanje helikopterjev, ki .jo bodo pričeli graditi v tržiški ladjedelnici. Posl. Falco Accame je bivši višji mornariški oficir, poveljnik križarke, ki je pred dvema letoma izstopil iz vojne mornarice v znak protesta, ker niso hoteli politični in vojaški krogi, ki vedrijo v italijanskih oboroženih silah, priznati državljanskih pravic mornarjem in častnikom mornarice in tudi ker so na vrhu vojne mornarice še vedno prežeti z ofenzivno miselnostjo. Ta ofenzivna miselnost se odraža tudi v nedavni odločitvi poveljstva vojne mornarice, da naroči tako vojno ladjo, ki bo zmožna prevažati helikoptei[je in tudi reaktivne lovce. Ta vojna ladja ne bo služila v obrambne namene, ker Italija zaradi svoje lege ne potrebuje takih ladij za obrambo svojega ozemlja. Zato je taka ladja izrazito ofenzivnega značaja. Italija pa ne bi smela imeti napadalnih načrtov. Posl. Falco Accame .je tudi dejal, da bo ladja stala več sto milijard, točnega računa nihče ne more povedati. Ko bo gotova čez osem let pa bo verjetno že zastarela. Gradnja nove ladje ne bo veliko pomagala za izhod iz krize v tržiški ladjedelnici. Zaposlili bodo le šeststo delavcev in strokovnjakov. Po kakšnem kriteriju bodo med več tisoči delavčev v tej ladjedelnici izbrali tisto, -ki bodo to ladjo gradili, je še odprto vprašanje. V soboto v Gorici kongres PSDI Socialdemokrati bodo v soboto in nedeljo imeli v dvorani avditorija v Ulici Roma v Gorici svoj pokrajinski kongres. Delegate so že izvolili v raznih sekcijah PSDI na Goriškem. Stranka je izgubila precej pristašev v zadnjem .času in ima danes, zaradi komisarske u-prave na pokrajini in v Gradežu, občinske svetovalce in odbornike ie v Gorici, Koprivnem in Marianu. V vseh drugih krajih so svetovalci izvoljeni pred dvema letoma na socialdemokratskih listah zapustili to stranko, ki je sedaj v precejšnjih težavah. Sinoči so imeli v Gorici sejo pokrajinskega tajništva. V kro gih socialdemokratske stranke menijo, da sedanji pokrajinski tajnik Ezio Biar.coni ne misli kandidirati spet na to mesto. Pesnik De Gironcoli jutri v avditoriju V avditorija bodo jutri ob 18.30 na pobudo goriške občine imeli srečanje goriške publike s pesnikom Francom De Gironcolijem, 85-let-nim Goričanom, ki živi na Dunaju, in je tam tudi med vodilnimi ljudmi e Furlanskem fogolarju. Ob priliki goriškega srečanja / avtorjem bodo predstavili tudi knjigo *Poe-sie in friulano», ki jih je De Gironcoli napisal v letih življenja na Dunaju. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna »Alla Salute*. Ul. Callisto Cosulich 117, tel. 72480. misije so ustanovili dve podkomisiji, ki bosta preučili razna tehničua vprašanja do konca januarja. Na sestanku so bili za italijansko stran prisotni predsednik ERSA Mario Lucca, član odbora ustanove Ma-rangon, direktor osrednjega urada za kmetijsko ekologijo iz Rima prof. Rosini, funkcionar tega urada dr. Vento in funkcionar ERSA dr. Primožič. V jugoslovanski deiegaciii so bili direktor meteorološkega inštituta SR Slovenije ing. Borko ter funkcionarja tega inštituta ing. Žitnik in dr. Držaj. «Show» pevke Gigliole Negri Drevi ob 18.30 bo v deželnem av-diloriu v Ul. Roma v Gorici drugo glasbeno srečanje, ki ga občinska u-prava pireja v sodelovanju s časnikarskim krožkom iz Trsta. Nastopila bo mlada pevka Gigliola Negri. Ob spremljavi pianista Itala Lo Vetera bo pela pesmi Garcia Lorce in odlomke• iz Bertolta Brechta ter Kurta Weilla. Pesmi španskega pesnika je Negrijeva posnela na ploščo ter prejela zanje nagrado kritike gramofonskih plošč. *Gigliola Negri. je zapisal pesnik Rafaele Alberti, je čudežno poosebljenje žive razumnosti ter glasbene nadarjenosti.» Današnji «show» bodo spremljale na platno prikazane podobe iz Brechtovega in Lorcovega pesniškega sveta. Predavanja Klub «Simon Gregorčič* v Gorici vabi jutri, 15. decembra, ob 20.15 na predavanje o goriškem Kulturnem domu. Predavali bodo predsednik odbora za gradnjo doma Gorazd Vesel, projektant prof. arh. Edi Mihevc in vodja del ter statik ing. Adolf Močnik. Prosveta Slovenska prosvetna zveza vabi vse pevce včlanjenih društev na skupni vaji pred nedeljskim nastopom na gradbišču Kultumo-športnega središča v Gorici. Vaji bosta danes, 14. decembra, v Kulturnem domu v Sovod-njah in v petek, 16. decembra, v Domu Andrej Budal v štandrežu, obakrat ob 20. uri. Prosimo za številno udeležbo! Kino (lori ca VERDI 17.00-22.00 «Maitresse». G. De-parbien in B. Ogier, Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 17.00-22.00 »Don Camillo e I on. Peppone*. Cervi in Femandel. MODERNISSIMO 17.00 - 22.00 »Trio infemale*. M. Piccoli in R. Schnei-der. Prepovedan mladini pod 18. letom. V1TTORIA 17 00-22.00 «SS - il treno del piacere*. M. Gavin in C. Au-rel. Prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.00—22.00 »Tora, Tora. Tora*. Barvni film. Iršič PRINCIPE 17JO—22.00 »Rappresaglia* EXCELS10R *16.30—22.00 »La lupa mannara*. Aoro Gorica in okolica SOČA «Lov za zlatim kipcem*, italijanski film ob 18. in 20. uri. SVOBODA «Viking z juga*, italijanski film ob 18. in 20. uri. DESKLE »Nenavadna trupla*, francoski film ob 19.30. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Edmondo Neglia, Rita Cassan, Roberta Felloni, Mauro Trevisan. SMRTI; upokojenec 73-letni Fabia-no Hvalič, 82-letni Francesco Sar-tori, kmetovalec 58-letni Enrico Franzot, 79 letni Natalino Birolo, 83-lctna Ida D’Osvaldo vd. Grion, 81-letna Caterlna Kofol, 56-letna Lidia Camper vd. Franzoni. •AŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini. Korzo Italia 89. tel. 2443. Informacije SIP uporabnikom SIP - Societči Italiana per 1'Esercizio Telefonico p.a. -sporoča, da bo javna telefonska govorilnica v Ulici Crispi 7 zaprta zaradi popravil od 12. do 18. t.m. Med tem časom bodo na razpolago javne telefonske govorilnice v: — kavami «Teatro» kavarni «Nuovo Tricorno« Korzo Italia 1 Korzo Italia 21 ESIH 5IP Societa Italiana per I’ Esercizlo Telefonico Pretekli petek je — kot smo že poročali — predsednik republike Giovanni Leone sprejel na Kvirinaiu elane osrednjih vodstev italijanskih časnikarskih organizacij ter kroniste, ki so bili letos nagrajeni za svoje delo. Na sliki predsednik republike se rokuje s članom našega uredništva Albinom Bubničem, ki je bil nagrajen za svoje življenjsko delo kronista. Prvi trije koncerti sezone F-Društva prijateljev glasbe Ll (Nadaljevanje z nedeljske 5. strani) Delo se je razvilo v enakovredni, stilno adekvatno naravnani, oblikovalno nazorno snujoči gradnji, katere izredne intenzitete niso mogle zmotita manjše, sicer nebistvene pomanjkljivosti v klavirskem delu. Pri tej sonat; se je pianistova kreativna moč povzpela v svoji sproščenosti oblikovanja na e nakovredno raven violinista plemenitega tona, jasnega fraziranja, reliefnosti in nepopustljive napetostne zdržnosti v gradnji. Prav tega nismo v toliki meri doživeli v Mozartovem delu zaradi manjše kompaktnosti vsled prehitevanj v klavirskem partu, ki ni dopuščal prejšnje enotnosti v igri in kreaciji. Tako je delo nekoliko izgubilo na svoji plastičnosti in slogovni enovitosti kljub dobri zasnovi in igri violine. Lirično zasanjana Lovčeva Romanca je v njuni interpretaciji našla svoj adekvaten topel, 'ntimen trenutek. V kontrastu s to pa so bili razgibani štirje medžarski plesi J. Brahmsa, ki jim je Bravničar utesnil svojstveno občuteno obeležje. Pri Ra-velovi Tzigane smo spremljali iz- KULTURNO PISMO IZ LJUBLJANE Ob novi premieri ljubljanske Drame Nestroyevi burki s petjem Talisman Govekarjevo mnenje iz začetka stoletja, Cankarjev odgovor in Lotschakovo delo danes Dva podatka i dovolj zgovorno pričata o slovenski kulturni .dediščini. ki je pretekli teden botrovala novi premier' ljubljanske Drame, burki s petjem v treh dejanjih dunajskega komediografa Johanna NepomiAa Ncstroya »Talisman* (Dcr Talisman) v prevodu Janka Modra in režijski postavitvi dunajskega režiser, ja Petru Lotschaka. Prvi (Odatek je statističen- od leta 1871 na vse do leta 1965 so Nestrovcve burkaste anekdote doživele im slovenskih poklicnih odrih točno petdeset premier, kar je zelo velik«, če pomislimo, da sta jih v istem časovnem razdobju doživela »modernistični* Henrik Ibsen nekaj nad trideset, naš Ivan Cankar iw blizu sto In zdaj še dni M podatek, ki se vsebinsko navezuje na prvega. Tako je zapisal intendant ljubljanskega gledališča Fran Govekar na pragu gledališke sezone 1905-07 (Slovenski narod, J. sept. 1906): »Repertoar se na našem odru izvršuje ie tisti, ki je nb naših skromnih sredstvih na ‘ razpolago, ki je dostojno iztožljiv. večini občiistva primeren in blagajnici koristen. Vsem tisočerim okusom pa n- more n streči nihče!* In dalje: »Čisto umetniško delovanje našega gledališča je že a prori izključeno; saj ne goji zgolj čiste umetnosti niti Dvorno gledališče na Dunaju. da si' razpolaga z nvlljorv. Potemtakem sme tudi naše pohlevno gledališče uprizarjati taiste hprke in glumc. ki jih igrata Dvorno in Ljudsko gledališče na Dunaju...* Proti »taistim Intimam i.t glu mam* je moral nastopiti šele Ivan Cankar s svojimi dramami, ki so bile v bistvu naperjene zoper Govekarja in govekarstvo. se pravi zoper plitek in banalen dunajski humor ter neokus. ki »o ga raznorazni Nestroy; zasejali v slovenski kulturni prostor. Ta'humor, ki se je razvil iz nekdanje karnevalske norčije in ie zlasti iz italijanske commedie delTarte, se ie utrdil in dokončno izoblikoval še posebej v meščanskem gledališkem prostoru na začetku prejšnjega stoletja (Dunaj, Pariz), s svojo pretežno snovno komiko pa je. kot pravi dr. Vladimir Kralj, »služil izključno zabavi zaradi zabave, brez nazorskega vidika in namena*. Najbrž bi zašli predaleč, če bi hoteli zgodovinsko osvetliti ta čas, ki ga v veliki meri pogojujejo tudi izrazite miljejske o-koliščine (na priliko plehki Ne-stroyev Dunaj na eni in neusmiljena satirično žgoča Gogoljeva Moskva na drugi strani). Za nas .je predvsem pomembna ugotovitev, da .je Nestroveva dramatika bistveno zvezana z razvojem slovenske gledališke kulture, sai je humor dunajskega dramatika krojil ' podobo našega gledališča skoraj, tri četrt stoletja, pa tudi danes — tako se vsaj zdi - slovenski publikum prav radoželi-no jaše »Krpanovo kobilo* ali drugače povedano1 vse, kar" velja za neokusno, plitvo, zastarelo in zaprašeno, smeh zaradi smeha, dovtip zaradi dovtipa. Tako sc na eni strani zdi orav »razumljiva* odločitev vodstva ljubljanske Drame, ki ie uvrstilo v svoj letošnji program to Ne-• stroyevo burko in tako zadovoljilo delu tistih »tisočerih okusov*, o katerih zgovorno piše Gove kar. po drugi strani pa se nam taista odločitev zdi žaljiv «kiks» (da uporabim besedo a Modro-vega ljubljansko žargoniziranee.a prevoda), spodrsljaj za vse tiste znotraj te hiše in zunai nje. ki si v vseli teh povojnih letih prizadevajo za umetniško rast. za evropeizacijo znotraj slovenskega prostora te naše — zgodovinsko gledano — najeminentnejše gledališke ustanove. In vendar Nestroy še zmeraj ■gaja! Pa ne samo našim mami- cam. frl.javim gospodinjam, po-meščanjenim trgovskim pomočnicam in podobni sorti občinstva, ampak (udi mladim ljudem, mladini na pragu zorenja, ki je na predpremierski predsta.vi »Talismana*. kateri sem tudi sam Dri-soštvoval, do kraja napolnila š-kripajoči parter in galerijo Drame in s svojim neučakanim, skoraj nonston smehom na trenutke onemogočala igralcem, da bi prišli do besede. In tako sc je zgodil tisti čudežni siiojek med občinstvom in odrom, ko bi vsak hotel biti protagonist gledališke predstav«. Občinstvo na eni stra-ni. ki zahteva od igralca, da mu da čimveč robatega, neokusnega humorja in ga s svojim smehom tako rekoč ne pusti do sape, ampak ga kar naprej žene v nove klovnovske parade, na drugi sira ni pa igralec, ki - kmalu po začetku brž spozna zahteve švo jega občinstva in si na vse Uri pije prizadeva, da bo čimbolj ugajal. «Ja bo čimbolj simpatičen, duhovit, dovtipen, neokusen, po svoje tudi očarljiv, predvsem pa ves v službi tistega dela občin siva. ki tako kot nekoč v antičnem Rimu skandira geslo »panem ct circenscs*. In vendar Nestrov še zmeraj ugajal! Ugaja dramaturgu Drame Janezu Negru. ki bi. kot sodimo iz gapisa v gledališkem listu. želel videti v Nestroju dunajskega Beaumarchaisa. in nazadnje ugaja režiserju Petru Lo tschaku, ki pa ie pri celotnem spodrsljaju najbrž najmanj kriv. Zakaj? Peter Lotschak je dunajski režiser, ki pa je že vrsto let vsakoletni gost ljubljanske Drame. Ansambel rad dela z njim. njegove predstave so zmeraj čiste, prežete / neko svojstveno humorno svežino (Brecht: človek je človek, Moliere: Scapinove zvijačo), ki ni utrudljiva, ampak sočna, polna' drobnih, skoraj rai-- niaturnih domislic tako v sami situaciji kot v igraltfcvem samostojnem nastopu. Spričo vseh teh kakovosti, ki odlikujejo fega režiserja, pa še ob upoštevanju miljejskega binarna, ki druži režiserja in avtor ja. je sodstvo Drame najbrže brez vsakršnih pomislekov zaupalo režijo Nestrovevega 'Talisma TJčtkdftakli. prepričano, da bo režiser kot dober nožna valeč stcta dunajskega komecFo-grata'Hh+edll kratko in malo dobro, zelo dobro predstavo, vredno vseh drugih, ki jih je do se daj režiral v tej hiši. In tako je tudi bilo! Zakaj predstava, ki smo jo pretekli teden gledali v Drami, je dobra predstava, cio-bra v svojem komedijantskem zanosu, v svoji rahli ironizaoi.il bi dermajelskf'„'a slopa. Predstava, ki ne zamuja, kot temu pravimo, polna (zlasti v prvem de.jamu) gagdvskih domislic, na trenutek celo prav presenetljivo bizarna s svojimi operetnimi kupleti in arijcami. še več, Lotschakova ironizacija Nestroyevega sveta je, čeprav ne (»vsem dosledno, tudi stilno izpeljana v zunanji oka-rakterizaciji oseb, ki nastopajo v teh miniaturnih sličicah, včasih celo predrzno, kot da bi šlo za nekakšne gogoljevske junake. Scenograf Sveta Jovanovič n še zlasti kostumografka Muriju Ko-bijeva sta mu pri tem bistveno pomagala, da je režiser lahko suvereno speljal svoj režijski koti-, cept osnovan na sicer dovolj du ho viti kolikor poenostavljeni situaciji «v okvir dali — iz okvira vreti*. Tudj igralski delež pri predstavi Nesiroyevega »Talismana* .je veliko komedijantsko dejanje. Dare Valič v glavni vlogi polu jočega frizerskega pomočnika Tita Lisjaka. Marija Benkova. Neža Simčičeva, Ivanka Mcžanova, Marijana Brecljeva. Rudi Kosmač, I-ojze Rozman. Mihaela Novakova. Branko Miklavc. France Pre setnik, Matjaž Modic. Barbara Levstikova in Kristijan Muck. ki sta ustvarila dve prav imenitni figur; žlahtnega humorja, so zaigrali tako, kot da bi se no «vseh morijah in sanjskih igrati \ Drami* (kol sc glasi povsem nepotrebna prevajalčeva aluzija v tem več kot sto let starem tekstu) vendarle prileglo malček »ueobre menjujočega humorja*. Skratka S. V. (Nadaljevanje na zadnji strani) ainfllllimilllllllillMIlimnMimldllllHIHlIltMMIIIIItlMlIlIMMIfllHIlflllMIIHimillltllMIlIMlMIIIIIIIIIMtlllllllMIfllHMIfllllMIIIIIIMIIIIHIMMIIIMMIIIIIIMlIllllllllHIMI GOJENCI DIJAŠKEGA DOMA IN ČLANI MLADINSKEGA KROŽKA Na obisku bolnišnice «Franje» ter pri mladincih «Salonita» Domska skupnost in Mladinski krožek Trst sta v četriek. 8. decembra; priredila izlet v partizansko bolnišnico Franjo, v Cerk no in v cementarno Salonit v Anhovem. Izlet spada v vrsto ekskurzij. ki jih Dijaški dom prireja z namenom, da bi najmlalši gojenci spoznali zgodovino NOB in obiskali najrazličnejše spomenike našega odporništva. Tokrat se je pobudi domske skupnosti' pridružil tudi Mladinski krožek Trst, ki se zaveda, da ima naša mla dina .premalo možnosti, da bi spoznavala zgodovino matičnega naroda ter da ji šola ne daje pobude, da bi se seznanila s šolskim sistemom v Sloveniji, navezovala stike in sodelovala z dijaki in študenti z onstran meje. Izleta se je tako udeležilo tudi nekaj dijakov in univerzitetnih študentov, ki jih je pobuda zanimala. Prva točka ekskurzije je bila partizanska vojaška bolnišnica Franja, ki je v tem letnem času še značilne.jša in zanimivejša. Vodič je mladini izletnikom na kratko orisal njeno zgodovino in jim povedal, kako .je bolnišnica delovala in kljubovala nemškim napa dom. Pozneje ie gojence pozdravila tudi dr. Franja Bojc Bidov-čeva, zdravnica, ki je ianuaija 1944 prevzela upravo bolnišnice, ki je pozneje po njej dobila ime. Sledil je ogled osnovne šole — spomenika NOB v Cerknem, ki je bila zgrajena tudi s prispevki zamejskih Slovencev. Značilnost te šole je; da je posvečena narodnoosvobodilni vojni in da imajo dijaki v n.ie.j pribko, da se mimo republiškega učnega programa ukvarjajo tudi z zgodovino NOB v Sloveniji ter prirejajo srečanja z. bivšimi borci, izlete, likovne razstave itd. Po kosilu so se izletniki odpravili v Anhovo, kjer so si ogledali cementarno Salonit. Razširjen o- brat cementarno so odprli sep tembra letos, s pravim obratovanjem pa Im začela februarja 1978. Tovarna Salonit je eden naisodob-nejših in največjih tovrstnih o-bjektov v Evropi in bo s svojo proizvodnjo popolnoma kril republiške potrebe, nekaj cementa pa bo šlo celo v -izvoz. Ogledu cementarne je sledilo srečanje s tovarniško OOK - ZSMS. Tržačani so gostiteljem orisali delovanje domske skupnosti in Mladinskega krožka ter poudarili potrebo. da bi se mladinci iz zamejstva tesneje povezovali z mladinskimi organizacijami k matični domovini in z dobrim in trajno organiziranim sodelovanjem Prispevali k medsebojnemu spoznavanju. Da bi mladi iz Slovenije res- nično spoznali manjšinsko problematiko, bi bilo še posebno ijotrcb-no tesno sodelovanje z Beneško Slovenijo. Izhodišče za naše sodelovanje bi lahko bili pogostnejši seminarji, športna in družabna srečanja, razstave in izleti. Važni so tudi stiki med šolsko mladino z obeli strani meje, saj bo le spoznavanje šolskega sistema v Sloveniji pripomoglo k izboljšanju slovenske šole v zamejstvu in k njenemu -razvoju k popolni avtonomiji. Ko so se izletniki poslovili od Anhovega, so se vrnili v Trst prepričani, da mora ponovno priti do takih izletov, ki bi morali zajeti čim širši krog ljudi, seveda, predvsem mladine. SUZI PERTOT Horosko OVEN (od 21. 3. do 30. 4.) - Nekoliko nei vozni boste, kar vam bo pri delu škodovalo. Tudi v družini bo; marsikaj narobe. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) - Napetost bo kriva za hujšo napako. Obisk boste imeli in to vas bo razvedrilo. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) — Dopoldanske ure bodo zelo intenzivne in veliko bo uspehov. Večer skušajte preživeti v družinskem miru. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) - Če ste praktični, boste danes želi izredne uspehe. V družini pa bo kaj napak. Posebno glede finančnih zadev. LEV (cd 23. 7. do 22. 8.) - Čemu rinete v ospredje, ko vam gre bolje v" podrejenem položaju. Nekoliko nervozni boste. DEVICA («1 23. 8. do 22. 9.) -Preveč ste natančni, kar v danem trenutku ni koristno. Razburili se boste tudi v družbi. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) — Med sodelavci boste odkrili nekoga, ki dela proti vašim interesom. Prijeten večer v družini. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) — Skušajte posredovati med sprtimi, kar bo vsem v korist. Čemu ste ljubosumni, ko to ni na mestu. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) — V službi ali nekje v družbi bo prišlo do diskusije. Neka stara čustvena želja bi se znala uresničiti. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) — Več pozornosti posvetite ljudem iz bljižnje okolice, ker vas imajo radi. Potrebni ste počitka. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) -Zjutraj veliko dela, toda malo dobička. Vznemirjenje boste doživeli v družbi. RIBI (oo 20. 2. do 20. 3.) - Majhna toda prijetna zadoščenja, ker boste izločili tekmece. Neka oseba se močno zanima za vas. vrstno igro violine, ki se ji i>a klavir ni pirbl žal do mere popolne kompaktnosti in enotnega oblikovanja in je zaradi tega kljub svoji zastavljeni ognjevitosti nekoliko izgubila na plastičnosti. V Avditoriju v Portorožu so i-melj v letošnji sezoni prvi abon majski koncert, na katerem sta nastopila instrumentalni kvartet za staro glasbo in mešani zbor iz Subotice. V prvem delu sporeda smo slišali nekaj starih plesov, pri katerih se je kvartet posluževal tudi starih instrumentov. Predstavil se je kot uigran in interpretativno učinkovit ansambel. Skrbno pripravljena dela starih avtorjev so bila tudi v posebnosti svojega sloga in z zdravim muzikalnim občutjem izvedena. Drugi del sporeda je izpolnil zbor tri desetih pevk in pevcev, ki pa ne izkazujejo večjega glasovnega volumna. Dirigentka Gabriella Egetii vešče zadržuje zbor v okvirih glasovnih danosti in teži k zli-tosti ter celotni zvokovni uravnoteženosti, li kultiviranemu petju, ki .je'doseglo znatno stopnjo. Pri nekaterih pesmih pa bi vendarle bila potrebna večja glasovna prodornost, da bi omogočila večjo nazornost in s tem tudi večjo muzikalno vsebinsko izraznost, kakor na primer pri skladbah Sla-venskega in Hrističa. Mislim, da bi zbor' svoje sposobnosti s primernim pevskotehničnim izpopolnjevanjem prav lahko znatno izboljšal. saj razpolaga z dobrimi glasovi. Nekatera med renesančnimi deli so bila interpretirana dovolj nazorno in stilno skladno. Zborovski del V. festivala »Revolucija in glasba* je bil tik pred praznikom republike v Ajdovščini, osvežen s popoldanskim koncertom mladinskih (Jevških zborov. ki so predstavljali tudi precej boljši del letošnjega zborovskega dela festivala ter tako programsko kakor izvajalsko znatno dvignili kvaliteto, s katero so toliko bolj potrdili pomembnost" obletnice ter vzbudili tudi le-tej odgovarjajoče in pristneje občuteno slavnostno vzdušje. Nastopilo je pet mladinskih zborov; osnovne šole iz Celja pod vodstvom Jožice Soko, ki.,jr privedla pevce do dokajšnje ubranosti, osnovne šole I. celjske čete pod vodstvom Dra gice Zvar, ki je najbolj preprič l.iivo zapel La petite fille sage F. Poulenca. mešani zbor slovenske gimnazije iz Kopra pod vodstvom Mirka Slosarja, ki je mimo nekaterih intonančnih pomanjkljivosti oblikoval še dovolj nazorno; najboljša v petju, programih in v izvajanju sta bila zbor RTV Ljubljana pod vodstvom Matevža Fabjana in zlasti še mladinski zbor iz Maribora pod vodstvom Branka Rajšter ja, katerega" Izvajanje tako po lepoti zvoka, zlitosti, e- • »i r | r« r* z’v •» i r • «L*Iiiformalore» /a Italijane obalnega pasu V Kopru je izšla prva številka Informatorja (Ulnjormatore). Izdajatelj je obalna samoupravna interesna skupnost za prosveta in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti, odgovorni urednik pa Eitore Battelli. Namen nove publikacije ie podrobno prikazovati položaj, življenje, delo in probleme pripadnikov italijanske narod nosti v občinah Koper. Izola in Piran in se tako pridružiti poslanstvu. ki ga že opravljajo La vacc del popoln. Panorama ll pioniere. La Battana. koprski radio in televizija s svojimi programi v italijanščini, kakor tudi druga sredstva množičnega obveščanja v slovenskem jeziku. V prvi številki objavlja nova publikacija prispevka Mitje Ribičiča, Dušana Fortiča in Rttnra Battellija, nadalje izvlečke iz zvezne in republiških ustav ter iz občinskih statutov, ki zadevajo položaj, pravice in dolžno*ri pripadnikov italijanske narodnosti v Jugoslaviji, obširno razlaga delo raznih organizacij in ustanov italijanske • narodnostne skupnosti ter prinaša še vrsto drugih člankov in razprav. Publikacija je dvojezična, tako da se bo lahko tudi slovensko prebivalstvo podrobno seznanjalo s problematiko narodnostne skupnosti. Ameriška vojska in nepismenost NEW YORK — Vrhovno poveljstvo ameriške vojne mornarice ni moglo v lanskem letu v celoti izpeljati svojih načrtov zaradi — analfabetizma. To sicer zveni neverjetno, toda tako trdi jo v najbolj kompetentnih krogih, v samem Pentagonu. Ameriška vojna mornarica namreč ni mogla v lanskem letu najti toliko mornarjev, kolikor bi .jih bila morala, da bi bila vsa mesta zasedena. Letos pa ne kaže ‘nič boljše. Zato so sklenili, da bodo pogoje nekoliko omilili. V ZDA nimajo več obvezne vojaške službe, pač pa sprejema vojska le prostovoljce. Vojna mor nariea .ie bila doslej bolj stroga glede izobrazbe in umske razvitosti «kandidatov». Komisija za novačenje novih mornarjev na področju Detroita pa je morala odkloniti kar devetdeset odstotkov mladeničev, ki so se -prijavili. Saj se zdi skoraj neverjetno, toda »mladeniči s spričevalom o uspešno dokončanj višji srednji šoli so na izpitu pokazali znanje tretjega, kvečjem četrtega razreda osnovne šole*. Nekateri so na primer »še znali brati, niso pa razumeli tega, kar so brali*. notnosti n po pristni izrazni za-nositosli sodi gotovo med njegove najboljše poustvarjalne trenutke. Pri odraslih zborih pa smo pogrešali bolj skrbne priprave, večje kompaktnosti, homogenosti, čistejše intonacije, enotnosti v izgovarjavi, v fraziranju in podobno -— skoro pri vsakem zboru smo se srečevali z eno izmed naštetili slabosti. Pozitivno pa-je vsekakor dejstvo, da so nekateri zbori vključili v sporede nova ali vsaj manj znana dela. Nastopili so tile zbori: učiteljski pevski zbor »Emil Adamič* pod vodstvom Branka Rajšterja, moš kf zbor ((Partizan* iz Maribora pod vodstvom Milka Homerja, aka demski zbor «Tone Tomšič* pod vodstvom Jožeta Fiirsta,' moški zbor «Vres* iz Prevalj pod vodstvom Jožka Kerta, ženski mladinski zbor' Dom na mladite iz Skopja pod vodstvom Zapro Zapreva in mošk: zbor «Srečko Kosovel* iz Ajdovščine pod vodstvom Klavdija Koloinija, ki je med tistimi, ki so vnesli v spored kar dve novi pesmi: Ježevo Verzi in Simonitijevo Kličem vas, ki je doživela prvo izvedbo. Iz umetnostnih galerij SREDA, 14. DECEMBRA 1977 TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 11.30, 13.00. 14.00, 15.30, 17.00, 18.00. UMKI Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05 in 9.05 Tjavdan, glasba in kramljanje; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Slovenska ljudska gla sba; 13.05 Od melodije do melodi je; 14'.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Kličite Trst 31065; 16.30 Otro ci pojo; 17.05 in 18.10 «Iz take smo snovi kot sanje*, radijska igra; 19.30 Jutrišnji spored. KOPER 7.30, 10.30. 12.30, 14.30. 1G.30. 19.30 in 20.00 Poročila; 7.00 Glu sba za dobro jutro; 8.32 Glasbena galerija; 9.20 Nastopajo Old Merry Tale Jazz Band; 9.32 Plošče; 10.00 Z nami je. . .; 10.10 Otroški koti ček; 10.32 Pesem dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kini, svet mladih; 11.32 Free-shovv; 12.10 Glasba po željah; 14.00 L’au-togestore; 14.10 Italijanski zbori; 14.33 Poslušajmo jih skupaj; 15.00 Conlro piano; 15.15 Folk ansambli; 15.45 Par besed; 16.00 Pismo iz...; 16.05 La Vera Romagna; 16.40 Glasbeni notes; 16.45 Med zamejskimi rojaki; 17.00 Ob petili popoldne; 17.30 Primorski dnev nik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Oddaja progresivne glasbe; 18.35 iz opusa velikih mojstrov; 19.33 Crash: 20.00 Zbori v večeru; 20.32 Rock part.v; 21.00 Trenutki današnje kulture: 21.10 Orimsfer Glenn Miller; 21.30 Glasbeni program; 22.45 Glasba za iatuo nočj RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00. 12.00. 13.00. 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 8.50 Program resne glasbe; 9.00 in 10.35 Vi in jaz; Strnjena opereta; 11.30 Radijski variete; 12.05 Par besed; 12.30 Ena dežela na enkrat:■ Abruci: 13130 Glasbeni program z Donatello Moretti; 14.20 Mojstri jazza; 14.30 O prostem času; 15.05 Zgodovina u- stave; 10.45 Prvi Nip; 18.00 Rim v 17 stoletju: 18.35 Glasbeno razvedrilo; 19.35 Večerni programi; 20.35 O kmetijskih problemih; 22.00 Ena dežela na enkrat; Sardinija; 22.30 Naj govorimo?; 23.15 Lahko noč. SLOVENIJA 6.(K), 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 18.00. 19.00 Potočila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Beseda na današnji dan; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.25 Zapojmo pesem; 9.40-““ Aktualni problemi marksizma: 10.45 Turistični napotki; 11.03 Po Talijinih poteh; 12.10 -Veliki -orkestri:-- 1-2.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam. . .; ,14.05 Ljudska glasbena umetnost; 14.30 Glasba po željah: 15.30 Gla sbeni intermezzo; 15.45 Spomini in pisma; 16.00 «Loto vrtiljak*; 18.05 Odskočna deska; 18.30 Svetovna zborovska glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Ansambel Milan Ferlež; 20.00 Koncert; 22.20 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 00.05 Orkestrska' dela; 00.30 Za pozne plesalce. dnev- silva 11 odpRTI S.‘Becič Radimini pri Endas V galeriji krožka cEridas» se je nedavno od lega predstavila slikarka Stanislava Becič - Radimini, ki živi in deluje v Orni.'d ju na otoku Krku, kjer je izvedla že več zahtevnejših del, med drugim tudi spomenik padlim v narodnoosvobodilnem boju. Uveljavila se je tudi drugod, v nekaterih dalmatinskih mestih in krajih,, kjer je izdelala dobre zidne dekoracije, v nekaterih hotelskih objektih tudi freske.' Tej zvrsti ustvarjanja se približuje tudi v v Trstu prikazanih podobah ikonske vsebine in izvedbe z bogatini bleskom zlalih vložkov ter z izrazitim pridihom bizantinske lepotnosti, ki učinkujejo v smislu sorodne zvrsti carigrajskih mozaikov. Verjetno so prav talce slike tiste, ki razstavo dvigajo na višjo raven, kajti sicer se je Beci-čeva predstavila kot spretna pokra iinarka. ki ustvarja prijetne motive slikovitih obmorskih krajev ali pa intimne kotičke dalmatinskih mestec So pa bile na njeni razstavi tudi slike, ki prikazujejo množice ljudi ob raznih prijetnih srečanjih in ob raznih priložnostih kol na primer v gostilni, ob domačem ognjišču Ud. Skratka, iz njenih slik 'veje vonj po morju, po pristnem vinu in o kusnili ribali. Takšno navezanost na življenjske lepote slikarka ,še močneje ooudarja v oljih, ki prikazujejo pota dekleta, v najrazličnejših držah, ki dokazujejo, da umetnica dobro pozna določene zakoni tosti in tudi učinkovitosti pri u-'stvarjanjv podobnih motivov. Ker se dela po motiviki krepko ločujejo in ker je prinesla na ražf stavo v Trst izredno veliko različnih del, ima človek vtis, da je bila razstava neenotno zasnovana, hkrati pa tudi preobremenjena. M. B. ___________________________________ ANDREJ ŠAVLI: VRST A SKOZI ČAS Obrazi koprsko-gor iške generacije slovenskih učiteljev (1875 - 1009 - 1919) ITALIJANSKA TV Prvi kanal 9.55 Madonna di Campiglio: SVETOVNO PRVENSTVOV VELESLALOMU ZA MOŠKE 12.30 Argumenti, vzgojna oddaja 13.00 Človek in narava 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v pari® rnentu 14.00 Madonna di Campiglio SVETOVNO PRVENSTVO V VELESLALOMU ZA MOŠKI- 17.00 Ob petih z Romino Povver 17.05 Chicchirimiao 17.35 Jezikovne skupnosti v Italiji; OKCITANCI 18.00 Argumenti: NACISTIČNA NEMČIJA . 18.30 Mali Slani, glasbena oddaj'1 19.00 Dnevnik 1 - KRONIKE 19.20 Happy Days OGNJENA POLNOČ -film 19.45 Alniana . in Vremenska slik* 20.00 DNEVNIK 20.40 Kriminalni genij Mr. Reffu tekmovanja za 12. svetovni . učarski pokal so se včeraj smu-Pomerili v zimskošportnem sre-. Marlonna di Campiglio. Na vrsti * bil prVi slalom letošnje sezone, ko so v Val d'Iseru tekmovali-8Inuku in veleslalomu. . Veliko zmagoslavje je požel Šved 8emar Stenmark, ki je letos zma-v vseh svojih nastopih, razen v , Senalesu, kjer je padel. Stenmark Je zmago priboril v drugi vožnji, . ko je bil po prvem spustu za Avstrijcem Heideggerjem ** Italijanom Radicijem. Svoj največji uspeh in jugoslovan-j*8a smučarskega športa sploh pa je . ?e8el Bojan Križaj, ki je na kon-? lestvici osvojil odlično tretje me-j..' že v prvi vožnji je bil po si-> Prevoženi progi na četrtem me-// v drugem spustu pa je smučal i bolje in dosegel drugi najboljši .s za Stenmarkom. Skupni seštevek Je prinesel presenetljivo tretje X°’ katerega ni pričakoval niti naj-optimist v jugoslovanskem ta- ®°ian Križaj se je za letošnjo se-[Ae odlično pripravil: pod vodstvom ^erja Toneta Vogrinca je več me-^ev vestno treniral, tako da je trajanji rezultat logična posledica J;eSa dela. Križajev uspeh je tem-j^ji. če pomislimo, da si je prve H ,e za svetovni pokal priboril ko-Pred letom dni v Val d’Iseru. ^letošnji sezoni pa ima za seboj že I 8 uspešna nastopa, na skupno dveh psovanjih. Na lestvici za svetovni je z osemnajstimi točkami na a,llem mestu. peniti moramo, da sta tako Stenji rk kot Križaj tekmovala na novih ',novih smučeh. , Kot se je v zadnjem času že več-cedilo, so tudi tokrat italijanski ,.^’arji krepko razočarali. Svoj čas premagljivi «sinji plaz» ni že dalj (j5® osvojil prvega mesta, zadovoljili6 mora 'e z uvrsUtvami med’ pr-w * desetimi. Najbolje se je tokrat j. SU1 20-letni karabinjer iz Grbdna *Uro Bernardi, ki je bil peti; šesto . s’° je zasedel Radiči, ki je bil j ‘Prvi vožnji celo drugi. Gros je bil De Chiesa dvanajsti, Thoni /bkjsti. Nockler pa dvajseti. . Vrstni red slaloma: j Jogemar Stenmark (Šved.) Klaus Heidegger (Av.) ®ojan Križaj (Jug.) J' p- Mahre (ZDA) „ Bernardi (It.) s' Badici (It.) V Wenzel (Liecht.) popangelov (Bol.) v Neureuther (ZRN) fll, r teljsko tekmo s Kranjsko goro in premočno zmagala z rezultatom 22:9 (4:1, 11:2, 7:6). V pragi, Varšavi in Helsinkih so bile odigrane tri mednarodne hokejske tekme. ČSSR je pred 14 tisoč gledalci premagala Švedsko s 4:1 (1:0, 0:0, 3:1), Poljaki so porazili NDR s 5:1 (0:1, 5:0, 0:0) Finska pa ZRN z 8:2 (4:0, 1:2, 3:0). NOGOMET Perugia — Partizan' PERUGIA — V okviru nogometnega tekmovanja za Srednjeevropski pokal se bosta danes v Perugii pomerila istoimenska domača enajsterica in beograjski Partizan. Tekmo bi morali odigrati že pred časom, vendar so jo zaradi nenadne smrti domačega igralca Renata Curija, preložili na današnji dan. V isti skupini tega pokala igra še Zbrojovka iz ČSSR, s katero je Perugia v gosteh izenačila, Partizan pa jo je na domačih tleh premagal. FINALE KANDIDATOV ZA SP Korčnoj že zmagal? BEOGRAD — V nadaljevanju prekinjene osme partije v finalu kandidatov za svetovni naslov med velemojstroma Spasskim in Korčnojem je prišlo do velikega presenečenja. Viktor Korčnoj je namreč osvojil tudi to partijo, potem ko je bil ob prekinitvi na slabšem položaju od Spasskega. Strokovnjaki so celo napovedovali zanesljivo zmago bivšega svetovnega prvaka, ki je imel bele figure; v nadaljevanju pa je Korčnoj položaj na šahovnici spremenil v svojo korist in dvoboj se je zaključil v 67. potezi s četrto zmago »disidenta*. Partija je skupno-trajala nad sedem ur. Trenutno stanje je 6:2 za Korč- neja. PLAVANJE Vzhodnonemška plavalka Ulrike Richter, ki je osvojila na olimpijskih igrah v Montrealu tri zmage ter je svetovna rekorderka na 100 m hrbtno, je sklenila umakniti se iz tekmovalnega športa. KOŠARKA V MLADINSKIH'PRVENSTVIH v v DOMOVI NARAŠČAJNIKI NAVDUŠILI S stotico so premagali ekipo Staranzano - Borovi mladinci zadovoljili ROKOMET V prijateljski rokometni tekmi sta se v Celju pomerila slovenska prvoligaša Celje in Slovajt Zmagal je Slovan z 28:24 (12:11); omeniti pa je treba, da so Celjani nastopali v dokaj pomlajeni postavi. Jugoslovanska rokometna reprezentanca je na Danskem doživela poraz. Danci so zmagali s pičlim golom razlike 13:12 (7:4). NARAŠČAJNIKI Dom — Staranzano 114:61 (58:27) DOM: Cantelli 2, F. Devetak, Waltritsch, I. Devetak 1, Juren, Buz-zinelli 4, Vižintin 2, Sanzin 5, U. Dornik (k) 52, D. Devetak 48. Po predvidevanju so Domovi naraščajniki v soboto pospravili nov par točk. Na domačem igrišču so dobesedno pregazili ekipo iz Štaran-cana in dosegli tudi prvo stotico v letošnjem prvenstvu. Gojkovičevi varovanci so bliskovito začeli in z zelo hitrim tempom spravili v težave goste, ki so v peti minuti že vidno zaostajali (24:3). Taka razlika je domačinom dovolila sproščeno igro in lepe akcije so se vrstile druga za drugo. Pri tem sta se izkazala Ugo Dornik, ki je potrdil svojo izredno formo in zelo točen met od daleč, ter Diego Devetak, ki je bil pod obema košema neustavljiv. Kljub izdatni zmagi «belo-rdeči» niso povsem zadovoljili, kajti obramba je nekoliko šepala in čeprav je trener Gojkovič 'poslal na igrišče vse igralce se razen že omenjenih ni nihče izkazal v napadu. Te hibe bodo morali domovci čimprej odpraviti, kajti' že v prihodnjem kolu jih čaka težka preizkušnja. V soboto bodo namreč gostovali ob 15. uri v telovadnici na trgu «C. Battisti* proti Pagnossinu. Vladimir Bor — SGT 60:123 (26:61) BOR: Furlan, Škerl 2, Pregare, Devetak 2, De Walderstein, Gerdol nogomet V PRVENSTVU KADETOV 11081 112'13 11251 11273 133'14 113'38 3I3'62 113'85 113'95 11405 11450 114’55 115'02 115’37 11541 treh dosedanjih tekmovanjih letvica za svetovni pokal taka: ll ?ros M-) l»' Steiner (Av.) 1, Chiesa (It.) ,' Jhoni (It.) 1' s- Mahre (ZDA) ' Ortner (Av.) I, 3 Heidegger (Av.) / Klammer (Av.) 5 Mahre (ZDA) Stenmark (Šve.) Primorec odvzel točko ekipi E A Primorje in Breg tokrat nista bila kos svoji nalogr 50 26 25 221 20 18 15 11 3 Hemmi (Švi.) in Plank (It.) »' Križaj (Jug.) ' fournier (Švi.) in jr, Walcher (Av.) ' Read (Kan.) J^hes bo v Madonni di Campiglio (.Sporedu moški veleslalom, na ka-bo spet nastopila večina naj-(J®h smučarjev sveta. Prvi bo iw 10. uri) startal Šved Stenmark, ch ° Švicar Good, Italijan Gros, Lie-Dj^nsteinec Frommlet, Italijan Tho-v ‘n drugi. Bojan Križaj bo startal i(.arugi jakostni skupini, s startno tZjlko 22. Drugi spust bo na spo- 51,1 ob 14. uri Edile Adriatica - Primorec 0:0 PRIMOREC: Grgič, Romeo Malalan, Brass, Križmančič, Cibic, v d. p. Boris Kralj, Saražin, David Malalan, Krasna, Igor Kralj, Darko Kralj, v 30. min. d.p. Stranjščak, Škerla vaj, št. 12 Krevat:n. Trebencem je v gosteh pri Edile Adriatici uspelo odnesti domov po zitiven rezultat. Čeprav so domačini nastopili samo z desetimi i-’ gralci so se izkazali kot dobra eki pa. Trebenci so tokrat (predvsem v prvem polčasu),,uigrali,,pe kar dobro, lahko bi tudi povedli, a Brass je zapravil že stoodstoten zadetek. V drugem' polčasu je Primorec i-gral z burjo v hrbet in tako poskušal priti do zmagonosnega gola, a zaman. Tudi domačini so se spuščali v protinaoade. a trebenska o-bramba je bila vedno na mestu in-praktično nezgrešljiva. Bruno Križmančič Primorje - Fortitudo 0:3 (0:2) PRIMORJE: Adamič, Ček, Verša, Timeus, Sinatra, Terčič, Bezin, Milič, Husu, Persi, Albi. Glavni protagonist tekme med Pri morjem in Fortitudom je bila bur-ja, ki je v pi-vrm delu igre pihala v korist Fortitude. Gostje so se, seveda, že od vsega,začetka podali v napad, v upanju, da bodo izkoristili to prednost. Prosečani pa so ubrali obrambno taktiko in so se brez težav branili, dokler niso gestje prišli deset minut pred koncem po'čEsa v vodstvo s prostim strelom izven kazenskega prostora. Po prejetem golu se je proseška obramba nekoliko odprla, saj se je ekipa skušala podati v napad, toda brez uspeha. popolnoma odpovedal, tudi ker sta marala kmalu po začetku polčasa z igrišča Husu in Terčič (zaradi poškodbe). Ker Primorje ni imelo nobene zamenjave, so Prosečani nadaljevali tekmo v devetih. Ta neugodnost je še bolj spodbudita goste, ki so spretno zaustavljali igro in skušali obdržati prednost dveh golov, kar jim je v celoti uspelo. Proti koncu polčasa so gostje bili ponovno uspešni. , ' H. V. S. Giovanni — Breg 5:1 BREG: Ota, Grizonič M., Novelic, Slavec, Peroša,' Ražem, Kraljič, Grizonič P., Bržan, Krmec, Fer-luga. Bregovi kadeti so v nedeljo drugič zaporedoma okusili gienkobo poraza. Tokrat pa so imeli za nasprotnika S. Giovanni, ki je nedvomno najpopolnejša postava tega prvenstva. Naši zastopniki so se, kot je njihov običaj, hrabro in odločno borili, vendar dobra volja in požrtvovalnost nista zadostovali proti višji' tehnični stopnji nasprotnika, ki se je izkazal za razred boljši. Dodajmo, da je tokrat po dolgem premoru zaradi hujše poškodbe ponovno nastooil Bržan, ki je na splošno zadovoljil. Jolo NARAŠČAJNIKI Giarizzole — Breg 3:0 t^škoslovaška hokejska ekipa iviu-ki je trenutno na gostovanju Sloveniji, je odigrala še prija- W______________________ - CICIBANI Primorce — CGS 0:7 (0:3) PRIMORJE: Spadoni, Simaz, Mi-cheli, Sardoč, Kemperle, M. Comino, Faggin, D. Comino, Marctizzi. Cicibani Prim'rja so doživeli še Domačini so‘tako pustili napadalcem 1 en hud p:r.-z, tokrat prrii močnejši Fortituda preveč prostosti in tik pred in bolj izkušeni ekipi CGS. Izid tek-koncem polčasa so gostje podvojili, i me jasno dokazuje, da naši fantje zaradi nesporazuma med proseško niso bi>i kos boljšemu nasprotniku, obrambo. I ki je dik' ira! svoj tempo igre že od V nadaljevanju bi lahko Prosečani j samega začetka in prišel do zadet- 1:3 ODBOJKA MLADINCI Lucinico — Olympia (-7, 1, 4, 2) OLYMPIA: Markočič, Bagon, Sirk, Malič, Cotič M. in Š., Lavrenčič. LUCINICO: Batistuta, Boemo, Bregant A., B., G., Bressan, Cristani. SODNIK: Totaro. Po tej ponovni zmagi so si mladinci zagotovili dvanajsto točko in neprekinjeno r,vodstvo. Fantje so začeli razmeroma v zatišju, v prvem setu niso našli prave mere. Zato pa so že v drugem setu raje prešli na enostavnejšo igro, ki je takoj prinesla sadove. Tako so na samem začetku splahneli vsi upi domačinov, da'bi pripravili slavje številnim navijačem. Slovenski odbojkarji so namreč začeli pošteno «mleti* in niso več izgubili kontrole nad potekom dogodkov na igrišču. Videli smo tudi nekaj dobrih akcij ,ki so zabrisale spomin na slab nastop prejšnjo soboto. Toda šele zdaj lahko rečemo, da je to mladinsko prvenstvo stopilo v ključni moment, ki bo odločal o končnem prvaku. Zdaj gre za obračun z neposrednimi zasledovalci in to na domačem igrišču. Prva teh tekem bo na sporedu že v soboto ob 18. uri v goriški telovadnici na Kornu. S. GALLEN - Predstavnik FIS je uradno sporečil, da so avstrijsko smučarko Proll - Moser, ki je bila druga v prvem letošnjem smuku za svetovni pokal, diskvalificirali, ker je ime’a med tekmovanjem oblečen nepravi'en kombinezon. Vcdslvo avstrijske reprezentance je proti sklepu FIS vložilo priziv. s pomočjo burje nedoknadiM zanju-i kov brez večjih težav. jeno, toda napad «rdeče-rumenih» je I H. V. I‘risfn‘vujl<‘ zn DI.IA.SKII MAHU) 3 (1:3), Švara 8 (4:13). Pečar (k) 22, Lokar 14, Kosovel 9 (3:7). PM: 8:22. ON: Bor 11, SGT 17. SODNIK: Manfioletti iz Trsta. Ginnastica Triestina je, kot predvideno, zelo visoko premagala na-raščajniško peterko Bora. Kljub temu lahko rečemo, da so »plavi* š prikazano igro delno zadovoljili in je končni izid tekme prestrog. Mnoge Igralce slovenskega moštva je prevzela trema, ko so morali na igrišče, kajti, pred njimi je bila ena najboljših deželnih ekip. Za borovce je bilo usodnih deset minut sredi drugega polčasa, ko je bil rezultat 44:8 v prid SGT. Italijanski fantje so dali večino košev s tem, da so poštartali veliko število žog v napadu. Tu se je moral Andrej Kosovel praktično sam boriti proti tehnično boljšim Cattaruzzi, Racci in Maranzani (71 pik v treh), vseeno pa je odigral svojo doslej najboljšo sezonsko tekmo. V napadu se je, kot običajno, izkazal Pečar. fp Ricreatori — Kontovel 72:50 (30:26) KONTOVEL: Ukmar 4, Pupis, E-mili 14, Čuk 4, Davorin Danev, Sedmak 6, Škrinjar, Robert Danev 22, Terčon. PROSTI METI: 6:22. SODNIK: Stefi. \ Tokrat so Kontovelovi naraščajniki nerodno izgubili. Morda je bil poraz res neizbežen, dejstvo pa je, da je bilo še nekaj sekund pred koncem prvega polčasa stanje na igrišču popolnoma izenačeno 26:26. Odločilni trenutki tekme so bili vsekakor na začetku drugega dela, ko so Tržačani dosegli osem točk zaporedoma in tako dosegli prednost dvanajstih točk. Tu kontovelska peterka ni znala več reagirati in tako je bil izid tekme dokončno odločen. Res škoda, toda to dokazuje, da bo letos borba med naraščajniki zelo ostra. I. S. MLADINCI Bor — Inter 1904 68:72 ( 32:42) BOR: Udovič 17 (3:5), Trevisan 6, Pegan, Kneipp R. (k) 8, Koren, Mesesnel, Race 23 (9:13)/ Kneipp B. 8 (0:2), Mazzucca, Parovel 6. V prvi tekmi povratnega kola so bili borovci ponovno poraženi, priznati pa je treba, da so s prikazano igro še enkrat zadovoljili. Poraz s štirimi točkami zaostanka proti ekiDi, kakršna ie Inter 1904, je kar velik uspeh. e Razen, seveda, v primeru, da jF ■ ma moralna ijodpora boju Pa ploskega ljudstva ne predstavlja činskesa dejanja ... Ostaja torej trditev odvetnika,^ nestvinija, ki je tovrstno označil kot razsodbo »prehod'1 ^ značaja*, kompromisno rešitev. ^ kateri sodniki ugotovijo, da n'elo osnove za težko obsodbo. obe.\fro pa so mnenja, da je šlo z* ',reb> zločinsko dejanje in da je . tic pač zadostiti pravici ter ubereF l%. kakšno srednjo pot in s tem dovoljiio družbo, ki pač terj® sodbo krivcev. Vse to, ki je „((■ tudi posledica podzavestnega. ^<1-pričania, izrečena v popoln* ^j-bri veri, na predstavlja velik® « vico za človeka, ki je nedol/ ^ ie kljub teiiju moral na z3 klop. *prt» Po tei razsodbi ostajajo jgr še številna vprašanja, ki F ■ |:i rajo sodniki rešiti v utemelji* ;o bodo sestavili verjetno •tetfnsk<“' hodnji mesec. O sabotaži r goV°r ga naftovoda bo vsekakor se v tržaški sodni palači, kajti za8 niki vseh štirih obtožencev ■ priim povedali priziv. Vendar °P^aU0' zivne razprave ni mogoče P1 v«da vat; nobene novosti, razen 5^18' spremembe te razsodbe, spr® ifjl» be, ki bi lahko pravilno ',e rjJ osebnost Ludovica Codelle njegovo tedanjo dejavnost re dokumentarnih filmov o boju p-stfnskega ljudstva in na nje8® jev>' sebnost doslednega pripadnik M carskih organizacij, ki je . t3®1 podprl vsa osvobodilna gibanJ“':cri' palestinsko. Na osnovi «PaP ki jih je v tem procesu reaprti*'' kup, mu drugega ni mogoče n K p vsaj s tolikšno gotovostjo '.^tv3 bi ga obsodili. Prav tu pa Je. vsega, kajti iz dejstva, da n'ani zov za obsodbo (in da je žc ,%f) s žilec zahteval oprostitev Cod c0dn' lahko kdo razbral, da so izrekli sodbo o človekovi P’ in ne o dejanjih, ki naj b' L>kr»' zagrešil. To pa je v vsaki ne t.ični ureditvi nedopustno. pj Po obsodbi režiserja dve leti zapora se je v R'|T1 . . lo vodstvo ANAC (vsedržava® rpri’ žen je kinematografskih ac_ k«' ki je označilo njegovo °P^jaC | zpresenetijivo*. Vodstvo ^ jjj **• zaseda, da bi proučilo ukrep%,^psjf jih sprejme 'v znamenje P ^ Proti razsodbi, ki naj bi. tična provokacija s strani s ,j{ BOJAN BBS21 I9'|e RIM - Luciano Alessandri.^ jr rilski neuravnovešenec ie ejjj poldne zabodel v četrti ijci^ \ lofn« nitmoiminn TTnrfaVO. I ^ letno Giuseppino Ungaro. 1 fer-ki so ga izsledili in a red1'3 je j1 ur po napadu, je pojasnil, o ' bi1 . »_________j- -_____1.« ker J -iiti'7 tel obračunati z žensko, ker prelepa in »lepih žensk ne A