Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din. za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 75b3. Zagreb štv. 39.011, Praca-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev, 6.
Telefoni nredništva in oprave: 40-01, 40-03, 40-03, 40 04, 404)5
Izhaja vsak dan z]ntra] razen ponedeljka in dneva po praznik«
Pojdimo v Beitehem '
Prihod Odrešenika na zemljo pomen ja v bdrešiinem božjem načrtu največje dejanje vseh vekov dn vseh časov. Toda na zunaj je bilo Zveličarjevo rojstvo za tedanje ljudi in ikraje le malo pomemben dogodek. Porojen je bil v bornem hlevcu betlehemskem kot reven, nebogljen otrok siromašnih staršev, neopazen in neznan v velikem svetu. Prvorojenca Kralja vseh kraljev niso pozdravili s slavnostnimi obhodi, veličastno razsvetljavo, bučnimi veselicami in razkošnimi pojedinam«. Pač so pri njegovem rojstvu peli zbori ange-Ijev, ki so človeštvu obljubljali mir, toda njih petje je slišalo le nekaj preprostih pastirjev, iki so prihiteli občudovat izreden dogodek in molit božje Dete. Toda vse ostalo prebivalstvo ikraja in dežele, čeprav je bilo prav tako potrebno veselega oznanila kakor revni pastirji, se za rojstvo včlovečenega Boga ni zmenilo. Kajti večina takratnega judovskega ljudstva je odrešenje pričakovala od nečesa povsem drugega, kakor od revnega deteta. Vsi vodilni anožje so mislili na gospodarstvo in politiko, na močne organizacije, na vojsko in zmagovite osvojitve sovražnih ozemelj. Božje Dete pa je mislilo na pravičnost in ljubezen, na novega notranje preprojenega človeka, ki bo vsem zemeljskim stvarem in dogodkom vtisnil nov pečat, znamenje pravičnosti in ljubezni.
Kristusov prihod na zemljo ni enkratno, Zgodovinsko dovršeno dejanje, ki se je izpolnilo z njegovim rojstvom v Betlehemu. V gotovem smislu se v vseh časih vedno znova rodi na svet in vedno znova najde bistveno enak položaj, kakor pred tisočletji ob svojem prvem prihodu v Betlehemu. Vedno je človeštvo potrebno božične blagovesti, toda koliko ljudi je, ki jo iskreno iščejo in z vernim srcem sprejmejo? I^e poglejmo, kako do potankosti se ponavlja vedno znova zgodba prve svete noči!
Na splošno so še vedno revni in neznatni pred svetom prvi, ki poiščejo pot k betlehemskem hlevcu. Vedno in v vseh časih so oni priviligiranci božji. To jim je plačilo za njih odkritosrčno spoznanje, da so odrešenja in nebeške luči potrebni. Kristus jih je spoznal v njihovem ponižanju in brezopomemb-nosti, kamor jih je potisnil veliki, imenitni svet za svoje prave brate, ker je bil tudi sam ponižan in ubog tako zelo, da ni imel kam bi svojo glavo položil. Tem, ki so ubogi v duhu, ki so krotki, žejni in lačni pravice, ki so miroljubni in usmiljeni ter zaradi pravice preganjan, — tem je zaradi Kristusovega bratstva dano v blagoslov, kar drugi čutijo na sebi kot prekletstvo. Blagrovani so zaradi svojega vernega in dobrega srca in nebeško kraljestvo jim je obljubljeno, ker jih svet v svoji domišljavi modrosti zaradi njih vere za-sramuje in preganja. Da, oni imajo resnično usmiljenje z malim Jezuščkom v samotnem hlevcu, ker so sami poizkusili revščino in samoto; dobro razumejo zadrego svete Družine, iker njim samim največkrat vsega potrebnega manjka; oni imajo čut in smisel za žrtev včlo-večenega Boga, ker na sebi doživljajo, kako trda je revščina in kako boli ohol prezir srečnejših soljudi. Božje Dete, ki leži v jaslicah, govori zato njim besede, ki jih nihče drugi razumeti ne more; oni so deležni sreče in tolažbe, katero jim je svet vedno odrekal in bi jim je tudi dati ne mogel. Njih molitev je polna ponižne vere: »Pokaži nam. Gospod, svoje obličje in bomo rešeni!« Bog jim zadostuje, z njim združeni se čutijo dovolj bogati.
Novorojeni pa ne najde ob svojem prihodu povsod tako voljnih src. Sicer so vsi ljudje, ne samo revni, potrebni odrešenja. Prav vsi trpe pod pritiskom gospodarskih in družabnih neprilik, toda večina pričakuje izboljšanja le od zunanjih ukrepov. Ti so seveda v raznih dobah in pri raznih kulturah različni, toda enaki so si v tem, da hočejo ljudi izboljšati z razmerami, namesto da bi razmere izboljšali z ljudmi. Človeštvo čuti, da se iz lastnih moči ne more prenoviti. Zal pa ne ravna po tem spoznanju, ampak se zadovoljuje z obnavljanjem in premembami zunanjih razmer, ustanov, organizacij, politike, mednarodnih dogovorov, z izboljšanjem armad in orožja, s študijem gospodarskih možnosti in sli čili mi stvarmi. Ti ukrepi morejo biti koristni, toda pričakovanega izmirjenja in odrešenja ne prinesejo, dokler ljudje ostanejo v svojem jedru nespremenjeni.
Lahko rečemo, da je redkokdaj bila doba, ko bi se duh časa in ravnanje velikega sveta tako zelo oddaljevalo od duha Zveličarja iz Betlehema kakor se to dogaja dandanes. I're-ftinogtrn modrijanom iu imenitnežem sveta se idi skoraj žaljivo ponižanje, da bi iskali svoje nKidrosti v revnem betlehemskem hlevcu. Ce sploh pridejo k Detetu, pridejo zadnji, ker prihajajo iz daljne, Bogu odtujene dežele napuha, uživanja in mehkužnosti. Njih razum ne more doumeti nauka betlehemskih jaslic, ki je isti kakor nauk križa vrhu Kalvarije: Da je namreč najgloblja življenjska modrost žrtvovanje in odpoved samemu sebi zaradi bližnjega kraljestva in da samo ta pot vodi do miru v dušah poedincev in do pravnega izniirjenja v človeški družbi. Ker se jim ta nauk včlovečenega Boga zdi abotna nespamet, vodijo in vladajo svet po svoji modrosti, katere'sadove vidimo: Svet je poln vojne sovražnost; i,, natrpan z orožjem tudi v deželah, kjer še niso izbruhnile vojske. Pravičnost je proglašena za nerodovitno ideologijo, Ijube-gejf za slabost, gouižuo^t Jezljivost. Ob-
Vatikansko glasilo
o neodvisni Ukrajini
„Močne in plemenite želje" - „A hai potem če se zruši dosedanje ravnovesje držav in se pojavijo nove premoči
Vatikansko mesto, 23. decembra. TG. Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« objavlja daljši članek o ukrajinskem vprašanju in nasprotjih, ki se pojavlja proti zahtevani Ukrajincev po državni samostojnosti.
Člankar navaja v začetku proteste, ki sta jih pri praški vladi vložili poljska in sovjetska vlada zaradi ukrajinske propagande, ki da ima svoj sedež na češkoslovaškem ozemlju in se od tamkaj širi v poljsko in sovjetsko Ukrajino
Člankar pravi, da sta bila oba protesta skoraj istočasna, a da Poljska in Sovjetija med seboj nista Mi dogovorjeni. Poljski protest jo bil milega značaja in jo poljska vlada v svoji noti izrecno poudarila, da nima namena praški vladi delati kakšnih težav ali na praško vlado izvajti kakšen pritisk, marveč, da jo hoče samo opozoriti na gotova dejstva, v pričakovanju, da bo praška vlada dobro voljo Poljske vpoštevala. Poljska je zadnje čase praški vladi večkrat dala dokaz o svoji naklonjenosti in pričakuje od nje dokazov hvaležne dobrohotnosti. Saj celo govorijo o bližnjem obisku češko-slovaškega predsednika Hacbe pri predsedniku Poljske Mošicketnu.	__
Bolj značilen je protest sovjetske Rusi-j e. Tiste Rusije, ki je po boljševiški revoluciji na široka usta obljubljala vsem narodom samoupravno svoboščine, a ni nobene držala, se je sedaj pritožila proti temu, ker je Češko-Slovaška malemu drobcu zasužnjenih Ukrajincev dala nekaj svobode!
Ta dva protesta sta politični javnosti v Evropi prikazala prve črte ukrajinskega vprašanja, ki so prikazujejo na obzorjih bodočnosti.
Vatikanski časnikar nalo preide na pregled ukrajinskega vprašanja samega in pravi, da jo treba nanj gledati z dveh ločenih vidikov. Prvi vidik jo nacionalni, drugi vidik pa je m o d-naro.dni in 6e tiče ravnovesja evropskih sil na vzhodu.
Nacionalni vidik jo zelo resen. Takoj po vojni so Ukrajinci za kratko dobo \ živali državno samostojnost, toda Moskva je kmalu vsoinu napravila konec. Konec neodvisnosti so je zasadil kot »trn v srco slehernemu Ukrajincu«. Ukrajinci tudi niso nikdar pozabili na svoje pravice ter so vedno svežo ohranili željo po svoji lastni državi. Njihova želja jo »močna in plemenita«, pravi vatikanski člankar.
M o d n a r o d n o p o 1 i t i r n i vidik ukrajinskega vprašanja pa je mnogo bolj zamotan, ker je od tega, če bo kedaj nastala samostojna Ukrajina odvisno, kakšno bo potem ravnovesje med državami. Koliko bi so na primer moralo spremeniti, če bi nekoga dno na jugu Rusijo vstala neodvisna država — velesila — s 40 milijoni ukrajinskih prebivalcev, iu sicer na ozemljih, ki sedaj pripadajo Rusiji, Poljski, Romuniji in Češkoslovaški. Dosedanje razmerje med državami bi so z ustanovitvijo neodvisne Ukrajino popolnoma spremenilo. Ravnovesje med Nemčijo, ltusijo, Poljsko in podonavskimi državami bi izginilo in neizbežno bi to spremembe imele svoje posledice tudi pri zapadnili velesilah. Čo gledamo na vprašanje neodvisno Ukrajine s toga vidika, moramo priznali, da ni nič manj važno, kakor pa če ga proučujemo s čisto nacionalnega stališča.
Na eni strani vidimo upravičene težnje po
• • •
svobodi, na drugi strani pa nevarnost za nova mogočna gibanja, ki bi uveljavila v Evropi nove premoči. Kako bo mogoče dati zadoščenje upravičenim težnjam ukrajinskega naroda, ne da bi se s tem prevrglo dosedanje razmerje med silami in se ne bi pojavile nove premoči, Iti bi zrušile dosedanje ravnovesje? To jo vprašanje, l<i ga bo treba rešiti, kajti od njega je sedaj odvisen mir v Evropi. Ukrajincem svobodo, ne da bi nastopila na vzhodu katastrofa zaradi pojava novih hegemonij.
Blagoslovljene božične praznike
vsem naročnikom, bralcem in prijateljem „Slovenca"
Uredništvo in uprava
itniiiiuiiTiTTjiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitMiiiiititiiiiiiiitMiiii Miiiitniiititi
Današnja številka obsega z božično prilogo vred 32 strani in se je tiskala v 50.000 izvodih. — Prihodnja številka izide v sredo, v torek zjutraj pa izide »Poneil. Slovenec«.

Francosko mnenje o Cmnovem uspehu v Pesti
„Romunija ima sedaj odprta vrata za pristop h italijansko-nemškemu zavezništva"
Pariz, 23. decembra. Francoski tisk se na prvem mestu bavi z uspehi Cianovega obiska v Budimpešti, ki jih splošno označujejo kot nov političen uspeh osi Rim—Berlin, predvsem pa kot uspeh rimske diplomacije, Cianov obisk beleži Pariz kot minus v francoski politični bilanci.
Imenovanje grofa Czakyja za madžarskega zunanjega ministra je tembolj značilno,, ker je Czaky osebni prijatelj Mussolinija. Ciano je popolnoma dosegel svoj namen: okrepitev italijanskega vpliva na Madžarskem, upostavitev dobrih odnošajev z Nemčijo, ki so v zadnjem času bili nekoliko ohlajeni zaradi madžarskega odpora proti rešitvi češkoslovaškega vprašanja in ureditev odnošajev Madžarske s Poljsko, Jugoslavijo in Romunijo. Ni nobenega dvoma, tako meni francoski list, da se je Ogrska sedaj popolnoma odločila za politiko osi Rim—Berlin, tako da nemško-italijanska zveza sedaj popolno obvlada osrednjo Evropo, tako da se bosta Italija in Nemčija lahko bolj udejstvovali na drugih evropskih sektorjih. Francija mora s tem dejstvom odslej resno računati.
Zaradi tega se je ustvaril po Cianovem obisku v Budimpešti položaj, ki bo spravil v zadrego Anglijo, čije ministrski predsednik v kratkem obišče Rim. Tukaj bo namreč naletel na okrepljeno samozavest Italije, ki bo gotovo zopet postavila na dnevni red znana vprašanja ob Sredozemskem morju, glede katerih skuša Italija doseči rešitev, ki bi močno oslabila Francijo. Bati se je, da ne bi Chamberlain prevzel vlogo nekakšnega posredovalca v tem oziru, kar bi seveda zopet le njemu prineslo velike skrbi in odpor v Angliji sami. Zaradi tega se more reči, da Cianov obisk ni zmanjšal napetosti, ki vlada med obema evropskima blokoma. Nasprotno, napetost med Francijo in Italijo se je le še povečala, zlasti, ker je Italija baš v tem trenutku demonstrativno odpovedala svoj sporazum s Francijo glede delitve območja v Afriki.
Kar se tiče Jugoslavije, jc beseda grofa Czakyja, da so »prijatelji naših prijateljev tudi naši prijatelji«, veljala za Jugoslavijo, s katero bo Madžarska že v kratkem sklenila prijateljsko pogodbo na podlagi obstoječega teritorialnega stanja.
Vprašanje je samo, kaj bo storila Romunija.
Imenovanje novega zunanjega ministra Gregorja Gafenca se smatra kot dobro znamenje, ker Ga-fencu od nekdaj podpira orientacijo Romunije v smislu osi Rim-Berlin, kar bi pomenilo popolno likvidacijo politike bivšega zunanjega ministra Ti-tulesca. Smatrajo, da se bo Gafencu potrudil, da v polni meri vpostavi zvezo z Nemčijo, ki sc je
bila zadnji čas oslabila posebno zaradi ostrega nastopa kralja zoper Železno gardev — V Rimu pa upajo, da bo zun. minister Gafencu vpostavil tisto tesno prijateljstvo in sodelovanje med Romunijo in Italijo, kakor ga jc bil za časa svoje kratke vlade inavguriral general Averescn. Iz tega sklepajo tako v Berlinu kakor v Rimu, da se bo ustvarilo prijateljsko sodelovanje med vsemi podonavskimi in balkanskimi državami. Tudi najuglednejši angleški list »Times« sodi, da je Ciano v Budimpešti uspel v tem, da je pregovoril Madžare, da puste odprta vrata za morebitni vstop Romunije k osi Rim-Bcrlin, na ta način, da ne bodo več vztrajali na zzhtevi po romunskem ozemlju, na katerem prebiva madžarska manjšina. Podobno sodi tudi praška »Narodny Politika«.
Clinst, 211. dec. c. Vlada je uradno objavila, da so madžarski teroristi na treh mestih dne 21. decembra skušali napasti dva obmejna mosta in obmejno stražo. Češkoslovaška obmejna straža je takoj streljalčj za teroristi in jih spodila v beg.
Med
Ameriko in Nemčijo napetost narašča
Govorice o prekinitvi diplomatskih odnošajev
Nowyork, 23. dec. b. Napetost med Nemčijo in Združenimi državami je dosegla vrhunec jk>-tem, ko je bil odbit protest, ki ga je vložil nemški poslanik Thompsen pri državnem podtajniku NVellsu zaradi žaljivih izrazov ministra za notranje zadeve 1'ckesa, ki so bile naperjene proti nekaterim članom nemške vlade. Odgovor, s katerim jo bil odbit ta protest, jc sestavljen v zelo ostrem tonu.
Dogodek danes obravnava ves \vashingtonski tisk iu v uradnih krogih Zedinjenih držav računajo na nov nemški protest, ni pa celo izključeno, da bo prišlo do prekinitve diplomatskih pogajanj. Slališče ameriške javnosti zaradi nemškega protesta in glede njegove odklonitve ni enotno. Tisk v glavnem zagovarja stališče vlade in smatra, da jo odklonitev juolestne noto upravičena. Republikanski poslanec mesta Newyorka pa je na kongresu llaniilton Fish nastopil proti temu, da bi se ameriška javnost usmerila proti Nemčiji in ustvarila protinemški pokret v Zedinjenih državah. On uto-
čudovana in vsemu svetu posnemanja vredna pa se zdi sila, nasilje in zvijačnost. Proti ubogemu, milemu in miroljubnemu Kristusu divja naravnost vihar obtožb, klevet in sovraštva. Njegove privržence označujejo komunistični brezbožni k i za podpornike kapitalizma, moderno nacionalistično poganstvo pa jih sramoti kot častilce zavrženega Juda. Oba tabora bi hotela zatreti vsako sled za njiin in svet osvoboditi njegovega duha. Danes ni moderen duh ponižnega Betlehema, ampak miselnost prevzetnega Babilona.. Proti krščanstvu se dviga sila Antikrista na vseh življenjskih področjih.
Verni kristjani zato ne morejo v našem času od sveta kaj prida pričakovati. Sprejeti morajo na sebe usodo betleheniskega Deteta. V eni ali drugi obliki so izpostavljeni preganjanju in sovraštvu. Vendar ni nobenega razloga za črnogledost. Betlehemsko Dete je močnejše ko vsi mogočnjaki Babilona. Po-edine kristjane je mogoče ubiti in jim splesti mučeniški venec, toda Kristus je nesmrten
W
' in njegova stv.aj nepremagljiva.
No bomo pa se brigali le za svojo lastno usodo, ampak bomo kot verni kristjani pokazali vsaj nekaj one soodrešilne ljubezni, ki jo kaže učlovečeni Bog, ki je zaradi nas iu našega odrešenja stopil na svet. Ne bomo ostali brezbrižni za usodo onih sobratov in sester, ki bi hoteli z zaprtim srcem in mrko dušo mimo krščanskega bojišča. Polnočni božični zvonovi naj bi oznanili mir če mogoče vsem našim sonarodnjakoin, gotovo pa vsem našim družinam in vsaj onemu zaupnemu krogu, ki mu pripadamo. I/, naše žive vere, iz naše gorečnosti in iz naših dobrih del naj vsi, ki nas obdajajo, doume,jo, da smo v sebi doživeli veselo oznanilo in da se nam jo rodi! Kristus Gospod. To bo najlepše božično darilo za nas in za one, ki so z nami. Ne kot mrki, vase zaljubljeni dvomljivci, ampak kot ponižni pasti rci p oh i ti m o z otroško vero v srcu v Beilehem, ki je po našo Dom kruha. Vsi čutimo, da je sivet lačen ljubezni in pravico. Zato se moramo vsi vrniti v Beilehem, da si utešinvo svoj duhovni in telesni glad.
Prins
meljuje svoje stališče tako, da ni na mestu, če se v sedanjih okoliščinah uporabljajo žaljivi izrazi na račun katerekoli vlade, ker to ogroža svetovni mir. »Ne\vyork Times«, ki se smatra kot najbolj mero-dajen list v Ameriki, podpira vlado lako, da smatra odklonitev nemškega protesta kot edino pot, ki je bila mogoča pod sedanjimi okoliščinami.
Odmev v Parizu
Pariz, 23. dec. b. Kontinentalna izdaja >New-york lleralda« poroča iz Hendaya, da se na špan-(Nadaljevunjc na 2. strani!)
Milan Acimovič, povi notranji minister,,
Italijani
v Španiji
Koliko Jih ]a — ka) so storili za generala Franca
0o« 2. novembra, ko je »topil ▼ veljavo itali-jansko-španski dogovor, je angleški zunanji minister Neville Chamberlain v parlamentu izjavil, da je 10.000 legionarjev, ki jih je Mussolini odpoklical iz Španije, nekako polovica prostovoljcev, ki se na španskem polotoku bore pod zastavo fašistične Italije.
Na te Ch&mberlainove ugotovitve se je pri-fcela opozicija smejati. Brez dvoma je bolj verjela sporočilu barcelonskega poslaništva v Londonu, katero je malo dni preje uradno izjavilo, da znaša število italijanskih čet v Španiji 90.000, od katerih je 60.000 pešcev, ostali pa pripadajo raznim vrstam tehničnega orožja. Kakor se vidi, je rdeči diplomaciji uspelo prepričati angleške parlamentarce o velikem številu Italijanov na španskem polotoku brez ozira na to, da so drugi socialistični viri ves čas pisali, da je na stotisoče italijanskega vojaštva v vrstah Fracove armade.
Toda danes ni več nemogoče, da ugotovimo točno številko italijanske udeležbe v španski državljanski vojni. Kakor znano, so se prve italijanske čete izkrcale v Andaluziji šele meseca januarja 1937, to je dva meseca potem, ko so na bojišču že nastopile mednarodne komunistične brigade pod poveljstvom generala Klcberja in sicer pri Madridu ob bregu reke Manzanares, Italijanske črne srajce so se najprvo udeležile pohoda proti Malagi. Pozneje pa 6o bile zastavljene na fronti pri Soriji, od koder so 8. marca preteklega leta pričele z znano ofenzivo na Guadalajaro. Tedaj so čete italijanskih prostovoljcev bile porazdeljene v štiri divizije in so tvorile en armadni zbor pod poveljstvom generala Mancinija, ki pa je zaradi neuspele ofenzive bil odstranjen s poveljniškega mesta.
V	poletju je italijanski armadni zbor štel 5 divizij in sicer »Litorio«, »23. marec«, »Črna plamena«, »Črne strele« in »Modre strele«. Toda divizija »Modrih strel« je bila skoraj izključno sestavljena iz španskih dobrovoljcev. Po pričevanju generala Duvala, ki je italijanske čete videl v boju pri Santandru, pa se njih divizije ne morejo primerjati z velikimi evropskimi armadnimi enotami. Po pričevanju tega generala, je sleherna omenjenih divizij štela komaj 6 do 7 bataljonov pehote in 3 baterije. Bataljon pa je štel povprečno 700 do 800 mož. Te številke torej potrjujejo točnost Mussolinijevih navedb, ko je v mesecu oktobru izjavil, da v Španiji ni bilo nikdar več kot 40.000 Italijanov.
Pozneje je poveljstvo nad italijanskim prostovoljskim zborom prevzel general Berti in se udeležil znane Francove ofenzive v Aragoniji. 8. marca 1938. leta so se Italijani borili v odseku pri Bel-hiti. Tedaj so njihove čete bile sledeče sestavljene: ena skupina tankov in tri divizije, ki so bile sestavljene iz nekdanjih petih divizij. Tem divizijam pa je bila pridejana še ena španska divizija, •estavljena iz španskih dobrovoljcev pod poveljstvom generala Garcia Escameza.
To so podatki, ki jih najdemo v zanimivem Hanku, katerega je napisal Pietro Palotta v italijanski reviji »Nazione Militare«. Mogoče, da jim kdo ne veruje, vendar pa se nam zde resnične, kajti italijanski tisk ni nikdar zmanjševal pomembnosti udeležbe črnih srajc v španski državljanski vojni. Te številke tudi točno odgovarjajo ponovnim poročilom tako Francove, kakor rdeče armade, da so ee črne srajce v poletni ofenzivi bojevale približno na odseku 15 km.
Potem, ko so bile rdeče čete vržene čez Ebro fn je Francova vojska pri Vinarozu prodrla do morja po zelo ljutih bojih pri Gandezi, 60 italijanske čete bile umaknjene v rezervo. Tu so ostale približno do 15. julija, ko zopet nastopijo na le-vantski fronti in sicer v odseku Barracas. Toda sedaj nastopajo že z mnogo manjšimi silami, ker je treba vpoštevati, da so po uradnih podatkih do 10. oktobra izgubili 12.147 častnikov, podčastnikov in vojakov, od teh 2935 mrtvih, 8858 ranjenih in 354 ujetih. Z ničemer pa ni dokazano, da bi Mussolini naknadno izpopolnjeval prostovoljski armadni zbor v Španiji. Lz drugih verodostojnih virov je znano, da 60 v tem času bataljoni črnih 6rajc šteli povprečno 500 do 600 mož.
Iz tega je upravičeno mogoče sklepati, da duce nikakor ni Chamberlainu navedel napačnih številk, ko ga je informiral, da jc z odpoklicem 10.000 prostovljcev umaknil polovico italijanskih čet iz Španije. S tem pa je tudi dokazano, da so zmotne in lažnive informacije Frente Populare o številčni moči tujih prostovoljcev v Španiji.
V	glavnem so v Španiji ostale le še italijanske •tehnične čete. Koliko jih je še danes, ni mogoče
točno povedati. Iz raznih poročil pa je mogoč« sklepati, da so italijanski prostovljci predvsem udeleženi pri tankih, katerih bo kakih 100 pod njihovim vodstvom in nekaj sto pri zelo dobrih in jako modernih letalih. Italijanska bojna letala predstavljajo sploh najučinkovitejšo pomoč Francu, medtem ko so ga Nemci predvsem podprli i prvovrstnim topništvom. Gotovo je, da danes ni niti 10.000 Italijanov več v Francovi armadi, ki jo vojni strokovnjaki cenijo na okroglo 800.000
Vohunsko vznemirjenje v Francovi Španiji
Burgos, 23. dec. AA. (Reuter) Uradno Izjavljajo, da nimajo nobenih podatkov o kakšnih spopadih v nacionalistični Španiji. Priznavajo se aretacije v San Sebastianu in v pokrajini Gjpoacoa, vendar trde, da med aretiranci ni častnikov ln da so vse aretacije v zvezi z odkritjem tihotapstva in z najdbo dokumentov v prtljagi angleškega podkonzula. Glasove o pošiljanju nacionalističnih čet v severnozahodno Španijo, kjer vladajo baje izgredi med civilisti, smatrajo tu za fantastične.
Francova ofenziva v Kataloniji
Gibraltar, 23. dec. A A. (Havas) Dopisnik »Figaro« poroča, da je general Franco resno zbolel za hripo. Doslej niso izdali še nobenega uradnega poročila.
Burgos, 23. dee. e. Danes so nacionalistične čete sprožile ofenzivo na katalonski fronti. Po dosedanjih vesteh so po prvem sunku prodrli republikansko fronto na štirih mestih.
Pariz, 23. dec. b. S kataloškega bojišča poročajo. da se je vreme v severni Španiji toliko zbolj-šalo, da so se pričele hude borbe z obeh strani. Nacionalisti trdijo, da so prebili republikansko fronto na štirih krajih.
Romunija išče izhod iz negotovosti
Bukarešta, 19. decembra.
Imenovanje Grigora Gafenca za zunanjega ministra Romunije je povzročilo v romunski prestolnici ploho najrazličnejših razlag. Gafencu je več let stal ob strani političnega življenja. Posvetil se je bil časnikarstvu, kjer je žel velike uspehe. Njegov, pred dvemi leti ustanovljeni dnevnik »Tinipul« spada danes med najvplivnejše liste v državi. Njegova pred leti ustanovljena poro-čevalna agencija, jo postala sedaj uradni vladni tiskovni urad. Torej tudi uspeh. Politično pa je Gafencu načel svojo pot v narodno-kmetski stranki pri Maniuju. Pod Titulescom je bil že državni podtajnik v zunanjem ministrstvu, od koder se je preselil v isti službi v ministrsko predsedni-štvo. Prihaja pa od nekod iz besarabskih obronkov. Je to silno nadarjen mož z jasnimi političnimi pogledi.
Da ga je kralj poklical na čelo zunanje politike v trenutku, ki za Romunija nikakor ni rožnat, je silno značilno. S tem je Romunija dobila ( vsaj v zunanji politiki čist profil in prehaja iz dobe tavanja v dobo tvornega dela po gotovem načrtu.	_ _
Romunijo tareta t r e n n t n o dve veliki skrbi. Ena je notranjepolitična, druga zunanjepolitična. Na znotraj se skuša režim utrditi s pomočjo ene same edinstvene diktatorske stranke, ki naj bo nositcljica vsega političnega življenja. Trdnost državnega življenja je prcccj i/.pod jedla zelo razširjena »Železna garda«, ki jo hotela državo potegniti v pustolovščine. Še danes ni vse vredu. Voditelje »Železne garde« so na brutalen način odstranili, toda ta postopek je imel bolesten odmev po državi. Železna pest diktature, ki se bo oslanjala na eno edinstveno stranko in na vojsko, hoče vse obstoječe težave očistiti in vsako zasebno politično podjetnost onemogočiti. Diktatura hoče spraviti v red tudi obstoječo korupcijo, ki razkraja državno upravo.
Nič manjše pa niso zunanjepolitične skrbi. Češkoslovaški zgled je imel po Romuniji, ki nikakor ne more trditi, da je »nacionalna država«, ker v njej prebiva od skupnega prebivalstva 18 milijonov vsaj 5 milijonov nero-m u n s k i h narodnih m a n j š i n , ki so vsa leta nazaj dale mir, a so sc v septembrski in oktobrski krizi, ki je podrla Češkoslovaško, zelo raz-
gibale in sedaj prostodušno škilijo čez mejo. Nekaj tednov je imela Romunija tudi skrajno neugoden tisk v Nemčiji, kjer so romunski vladi zamerili, da je krvavo zatrla »Železno gardo«, na katero so tamkaj stavili upe. Madžarska se je čutila opogumljeno in je žo kar odkrito računala z možnostjo, da bo tudi po romunskim ozemlju »popravljala storjene ji krivice«. Nad Romunijo so se začeli zbirati temni oblaki in potrebno je bilo. da na zunanjepolitičnem polju nekaj hitro ukrene, da ne ho prepozno. Imenovanje Gafenca za zunanjega ministra je takšen ukrep.
Gafencu je svoje zunanjepolitične cilje obrazložil v članku, ki je v »Timpulu« izšel dva dni predno je bil imenovan za zunanjega ministra. Tamkaj je razlagal, da se mora Romunija ogibati odvisnosti od katarekoli velesile ali skupine velesil, ker mora biti njena glavna briga, da ostane
samostojna ▼ odločitvah svoje usode. Toda v tem
velikem načelnem okviru so mnoge nujnosti, ki se jim bo morala podrediti. Romunija bo morala skrbno paziti, da se ne zameri Italiji in Nemčiji, ki sedaj skoraj neomejno gospodarita v srednji Evropi. Nobeni obziri na stara prijateljstva ne pomagajo mimo tega stvarnega dejstva. Romunija bo morala hitro urediti svoje odnose s sosedami, s katerimi je še navzkriž, to je z Madžarsko in Bolgarijo. Balkan mora biti najbolj zanesljivi oslon za Romunijo. Na Madžarsko ji je sedaj pot, odkar je tamkaj vse pripravil italijanski zunanji minister Ciano, olajšana in Romunija jo bo morala iti, da prenehajo bolestne napetosti. Izogibati se bo morala vsake pustolovščine s S o v j e t i j o , pa čeprav bi jo Romunija v to smer potiskala.
Romunija torej išče notranjega in zunanjega ravnovesja, da se prekoplje skozi sedanje najtežje mesece njene povojne zgodovine. V Bukarešti mislijo, da se sedaj nahaja na dobri poti.
Invalidski dom v Parizu zgorel
Pariz, 23. decembra. A A. Havas: Ogenj, ki je saoči nastal v zgodovinskem »Invalidskem domu«, je bil zelo resnega obsega. Okoli 21.15 je poveljnik straže opazil iskre na strehi doma. Za iskrami je kmalu nato šinil plamen, ki je postajal od trenutka do trenutka večji, ter kmalu zajel fasado v dolžini več 10 metrov. Takoj so alarmirali gasilce. Kmalu so prišli gasilci vseh pariških gasilskih postaj. Kljub hudemu mrazu —
(Nadaljevanje s i. strani!)
ekl meji govori, da je bil izvršen atentat na ministra za javno varnost Francove vlade generala San-tesca Martinec Amida. Po eni verziji je atentator notranjega ministra zabodel z nožem v hrbet, po drugi verziji pa ga je z revolverjem ustrelil, ko je hotel stopiti v avto. General Amida je namreč odkril zaroto, ki je bila v Burgosu naperjena proti generalu Francu in njegovi vladi. Po tej verziji je dobil tri nevarne strele v želodec in so ga prepeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so takoj izvršili transfuzijo krvi. Zaradi visoke starosti — Amida je star 76 let — je njegovo stanje kritično in je malo verjetno, da mu bodo rešili življenje.
Potniki, ki prihajajo iz republikanske Španije, trdijo, da so repuhlikanci odkrili v Barceloni zaroto defetistov in saboterjev in je bilo veliko oseb aretiranih. Vlada je izdala uradno poročilo, v katerem zahteva, da sumljive osebe takoj prijavijo policiji.
y Ogorčenje v Nemčiji
Berlin, 23. dec. b. Ves nemški tisk srdito napada ameriškega zunanjega ministra in ga obtožuje, da ie zakrivil postritev nemško-ameriških odnosov. Čeprav še ni uradnega poročila, večina listov napada ameriške državnike in njihovo stališče, ki so ga zavzeli do tega problma. »Vfilki-csc».er Beobachter« napoveduje skoraišnio prekinitev "diplomatskih odnosov med Zedinjenimi državami in Nemčijo,
nekatere vodovodne cevi so bile zmrznile — je gašenje v redu napredovalo. Požar je prodrl celo do arhiva, ki so ga zadnje čase spravili pod streho. Na kraj požara so prihitele mnoge ugledne osebnosti, med njimi predsednik vlade Daladier in notranji minister Sarraut.
Šele zjutraj proti 7 uri so požar pogasili, toda uničen je ves levi del ogromnega poslopja, kjer so se nahajali arhivi vojnega ministrstva. Desno krilo je bilo rešeno Tudi srednji del, kjer stoji kapelica sv. Ludovika pod ogromno kupolo in kjer je tudi Napoleonov grob, je nepoškodovan. Škoda v pogorelem levem krilu pa je zelo velika in v mnogem oziru nenadomestljiva, ker so zgorele mnoge dragocene listino.
Vseameriška konferenca v Umi naletela na težave
Lima, 23. decembra. AA. Reuter: Zdaj postaja že očitno, da vseameriška konferenca ni rodila tistega uspeha, ki so ga pričakovali. Važna vprašanja, kakor n. pr. ustanovitev ameriške zveze narodov, so odložena za pet let. Konferenca ni smatrala za potrebno sprejeti difinicijo napadalra in celo ni sprejela nobenega sklepa o izvajanju sankcij. Delegati si prizadevajo da najdejo srednjo pot med obema definicijama o napadalcu. Po vesteh iz VVashingtona so v zunanjem ministrstvu nezadovoljni, ker skušnjo emlsarji totalitarnih držav sabotirati konferenco v Liini.
Turčija dobi posojilo v Nemčiji
Ankara, 23. decembra. AA. Anatolska agensa poroča: Glavni tajnik zunanjega ministrstva Menemenzuglti se je snofi odpeljal na čelu turške delegacije v Berlin, kjer se bo pogovoril zastran najetja posojila 150 milijonov mark (2 milijardi din) in sklenitve trgovinske pogodbe. V načelu so se n tem posojilu dogovorili o priliki nedavnega obiska nemškega gsopodarskega ministra Funka T Ankari,
Dr. Anton Korošec odpotoval v inozemstvo
Belgrad, 23. decembra, m. Bivši notranji minister dr. Anton Korošec je odpotoval v inozemstvo.
Novi slovenski minister brez listnic g. Franc Snoj je z večernim brzim vlakom odpotoval v Gornjo Radgono, kjer bo prebil božične praznike.
Novi gradbeni minister dr. Miha Krek bo prebil božične praznike v Belgradu.
Božičnica v mestnem zavetišču v cukrarni
Ljubljana, 23. decembra. _
Nocoj ob 5 je bila v novem zavetišču za reveže v stari cukrarni prav prisrčna božičnica. Udeležili so se je moški brezposelni v velikem številu, prav tako pa revne ženske, od katerih so mnoge privedle s seboj otroke. V veliki sobi cukrarne je bilo postavljeno božično drevo in na levo jaslice. K tej božičnici so prišli tudi mnogi odličniki n ugledne gospe, med temi župan dr. Adlešič z gospo, načelnik socialnega odbora dr. Klinar, obč. sv. Vider in Slapšak, načelnik socialnega urada g. Svetel, načelnik mestnega fizikata dr. Rus, referenta za socialno skrbstvo gg. Drganc in Tomaži«, zastopnik Rdečega križa g. Jagodie, zastopnik Karitativne zveze g. Levičnik, med občinstvom je bila tudi ga. banova dr. Natlačenova in drugi.
V zbranem razpoloženju je nato trnovski kvartet zapel dvoje božičnih pesmi. Pevce je vodil g. Svetel. Nato pa je spregovoril g. župan dr. Adlešič, ki je v toplih besedah naglašal lepoto božičnega praznika in pomen Kristusovega nauka, ki je že davno pred sodobnimi socialnimi goreč-niki rešil z idejo usmiljenja in dobrote socialna vprašanja. Nato sta govorila še zastopnika brezposelnih moških in revnih žensk. Sledilo ie obdarovanje. Moški so bili obdarovani s toplim spodnjim perilom in nogavicami, ženske pa s toplim blagom za obleko in perilo. Božičnica je potekla v lepem in prisrčnem razpoloženju.
Podpora za naseljence v Benici
Belgrad, 23. dec. m. Na posredovanje bivšega notranjega ministra dr. Ant. Korošca je kmetijski minister s svojim odlokom odobril banski upravi v Ljubljani znesek tOO.OOO din za popravilo stanovanjskih poslopij naseljencev v vasi Benica ▼ Prekmurju.
Dr. Kramer pri dr. Mačku
Zagreb, 23. dec. b. Včeraj popoldne ie dr. VI. Maček sprejel glavnega tajnika JNS dr. Kramerja, ki je prispel iz Belgrada v Zagreb. Dr. Kramer je obvestil dr. Mačka o stališču vodstva JNS po volitvah.
Romunija in Jugoslavija
Belgrad, 23. dec. m. Novi romunski zunanji minister Gafencu je poslal predsedniku vlade in zunanjemu ministru dr. Stojadinoviču brzojavko, v kateri izraža svoje želje, da bi se nadaljevalo prisrčno sodelovanje v duhu iskrenega prijateljstva, ki veže Jugoslavijo in Romunijo. Romunski zunanji minister nadalje v svoji brzojavki izraža svoje aimpatije, ki jih goji do osebe dr. Milana Stojadinoviča.
Na pozdravno brzojavko g. Gafenrua je odgovoril predsednik vlade dr. Stojadinovič prav tako z brzojavko, v kateri čestita s. Gafencuu k viso-
kemu Imenovanju. V brzojavki je 'dr. Stojadinovič dal izraza vsem čustvom prijateljstva in želji za iskrenim sodelovanjem med obema prijateljskima in zavezniškima državama.
Proga Dunaj—Maribor zamedena s snegom
Belgrad, 23. dec. AA. Zaradi žametov na progah dunajskega ravnateljstva nemških državnih železnicah se od danes ustavi sprejemanje pošiljk v Nemčijo in tranzit čez obmejne postaje Gornjo Radgono in Št. Ilj. Izvzete so pošiljke perutnine in živine, mesa in mesnatih izdelkov ter slanine, jajc, masti ter mlečnih izdelkov in tobaka. Pošiljke, ki so že na vožnji, se odpremijo. Dalje je ukinjeno sprejemanje pošiljk v Nemčijo čez ob-mene postaje Kotoribo, Koprivnico in Kelebijo. Izvzete so pošiljke žive živine in pokvarljivega blaga, pošiljke, ki so že na vožnji, se pa vrnejo po-šijalcem.
Znižane pristojbine za čestitke
Belgrad, 23. decembra. AA. Ministrstvo za ptt sporoča: Tudi letos bodo pošte sprejemale brzojavne čestitke (xlt) do vštetega 19. januarja prihodnjega leta z znižano pristojbino za 50%, in sicer za vse evropsko države, izvzemši italijanske otoke v Egejskem morju in sovjetsko Rusijo. Sprejemale se bodo tudi radijske čestitke za nemške in francoske ladje. Te brzojavke se bodo od-premljale z ladjami preko nemških in francoskih obrežnih postaj. Za izvenevropske države, se bodo prav tako sprejemale brzojavne čestitke, vendar samo v smeri Italcable, in sicer do vštetega 6. januarja prihodnjega leta s pristojbino v višini ene tretjine cele tarife. Najnižja pristojbina za te brzojavke in radiograme, je enaka pristojbini za 10.10. Besedilo je svobodno, vendar ne sme biti v njem drugega, kakor samo voščilo in čestitke za božične praznike in novo leto.
Znižane voznine
Belgrad, 23. dec. AA. Prometni minister je dovolil polovično voznino na drž. železnicah za obiskovalce razstave »Pol stoletja hrvatske umetnosti«, ki so jo odprli v Zagrebu. Popust velja za odhod od 16. januarja do 25. januarja in za vrnitev od 18. do 27. januarja 1939i.
Osebne novice
Belgrad, 23. dec. m. Z odlokom pravosodnega ministra sta imenovana za sodnega pripravnika dr. Konstantin Konvalinko iz Toplic in Josip Fišinger iz Ljubljana, oba na okrožno sodišče v Ljubljano. Zb sodnega pripravnika na okrožnem sodišču v Mariboru je imenovan Franjo Pinter iz Slivnice.
Pariz, 23. decembra, c. Havas je danes uradno objavil, da se Beck, poljski zunanji minister res mudi v južni Franciji, vendar pa se bo 6estal s francoskim zunanjim ministrom Bonnetom.
Berlin, 23. decembra, c. Nemški poročevalski urad je danes objavil, da je bil nemško-sovjetski gospodarski in plačilni sporazum podaljšan še za leto 1939.
Zemunska vremenska napoved. Oblačno v vsej državi. Hud južni veter z dežjem v južni polovici, spremenljiv veter z dežjem ali snegom v severni polovici. Toplota bo poskočila v vzhodnih in padla v severnozahodnih krajih.
Dunajska vremenska napoved: Oblačno malo pod ničlo.
Slovenski katoliški javnosti!
Postavimo si slovenski prosvetni dom v Ljubljani!
2e štirideset let je preteklo, odkar je nepozabni narodni delavec dr. Janez Evangelist Krek vsejal v naio domovino seme slovenske katoliške ljudske prosvete, ki je obrodilo tako plodne sadove. Človek je vesel, ko stopa skozi naše lepe vasi, trge in mesta in povsod vidi poleg cerkvi lepe prosvetne domove, torišča slovenskega in krščanskega kulturnega dela na vasi in po'deželju, ognjišča naše slovenske domačnosti, skupnosti, energije in žrtvovanja, ljubezni ki presnavlja obličje življenjskih oblik. Tem prosvetnim domovom gre največja zasluga, da je kultura naše vasi in sploh najširših plasti tako visoka kot ie redko-katerega, tndi velikega, naroda. V teh domovih živi naša kulturna tradicija, kakor jo predstavljajo v slovenski zgodovini Slomšek, Jeglič in Krek, tri imena — trije stebri, na katerih stoji naš slovenski prosvetni duh in organizacija naših mož, žena, fantov, deklet, otrok — našega bodočega pokolenja. V moči teh prosvetnih domov je naša bodočnost in bodoče lice naše kulture. Le od naših moči in življenjskih sil ter mladosti in delavnosti bo odvisno, ali bo slovenska duša v bodočih rodovih še katoliška, katoliška tako kot je bila v naših prednikih stoletja, da, tisočletje!
In zato je toliko žalostneje, da po štiridesetih letih prvega začetka, ki je poklical v življenje toliko belih prosvetnih domov po deželi, še danes nimamo v Ljubljani, v središča slovenskega naroda, primernega osrednjega slovenskega prosvetnega doma, ki naj bi bil srce vsega slovenskega katoliškega prosvetnega delovanja.
Vse naše organizacije — pa tudi karitativne in verske prosvetne skupine — so obsojene na gostovanje pod tujimi strehami, zaradi česar trpi njihova notranja povezanost, skupno delovanje in s tem udarna moč. In če središče nima te trdne povezanosti in najenotnejše smeri, ki jo more dati le najtesnejše sodelovanje vseh posameznih delov široko razpredene prosvetne organizacije, pa tndi podeželje ne more dobro uspevati in dati tistega napredka, kot ga terjata čas in potreba.
Da se še v skrajnem časn to doseže, se je v Ljubljani ustanovila zadruga »Lastni dom« r. z. z o. z. Ta hoče postaviti toplo domače ognjišče, ki naj bo matica vseh društev po širni Sloveniji, ljudska univerza za najširše platsi slovenskega naroda. In tak dom mora biti viden in velik, postavljen v središče naše prestolnice, prostran, da more vzeti pod svojo streho vse, ki se trudijo za iste cilje: izobraziti ves naš narod do najvišje mere vzbuditi njegovo narodno zavest in ga vsega prežeti ■ katoliškim duhom. Bili bi s tem uresničeni ponovni sklepi katoliških shodov.
Pridobljeno je že stavblšče v izmeri 2000 m* na oglu Kolodvorske in Tavčarjeve ulice ▼ Ljubljani, nasproti hotela štrukelj. Zadruga »Lastni dom« hoče tn postaviti 5 nadstropno palačo, ki naj bi v vsem ustrezala velikemu razmahu katoliške prosvete med Slovencu V njej naj bi našli svoje osrednje prostore Prosvetna zveza z vsemi svojimi oddelki, Zveza fantovskih odsekov, Zveza dekliških krožkov, Katoliška akcija, Pevska zveza, Slov. krščanska ženska zveza, Slov. dijaška zveza, Slov. Straža, Zveza ljudskih odrov, Sedejeva družina itd. itd. Zato bo morala biti stavba v vsem zgrajena v smislu nalog teh društev ter bo poleg podzemlja in pritličnih prostorov, namenjenih za gospodarsko vzdrževanje doma, vsebovala štiri nadstropja poslovnih prostorov, dvorano za tečaje, telovadnico, prenočišča za tečajnike itd. Smotrena urejenost prostorov, skupna streha in seveda navdušenje za delo v novem domn bo dvignilo našo ljudsko prosveto, katere žarišče bo v tem »Slo* venskem domn« v Ljubljani.
Zato se sedaj z upravičenostjo obrača zadruga »Lastni dom« na široko slovensko javnost, naj podpre njeno delo za zgradbo splošno slovenske ustanove. Zadnji čas je, da postavimo Krekovi misli spomenik, kot ga je vredna) Zavedamo se, da bo dom zahteval sop«t veliko žrtev slovenskega ljudstva; toda vse naše velike stvari in zamisli so bile ustvarjene z gmotnimi žrtvami naroda samega, ki je iz svoje srčne ljubezni za idejo žrtvoval tndi zadnjo udobnost »Slovenski dom«, postavljen iz žrtev vsega naroda in vse Slovenije, bo tako pognal iz korenin vsega ljudstva ter bo postavljen ves v njega duhovni napredek. Po izobrazbi se meri notranja vrednost naroda in po žrtvi za duhovni dvig njegova kulturna zrelost
Strnimo vse svoje moči, vso svojo voljo h vse svoje gmotne sile, da postavimo slovenski katoliški ljudski prosveti osrednji »Slovenski dom«, najlepši spomenik dosedanjem« delo, pa tndi spomenik sebi, našemn rodu. Kot svetilnik naj sveti še v daljno bodočnost in tndi čez naše ozko začrtane meje, da bo v luči njegove duhovne ideje Edrniena vsa katoliška Slovenija!
Bog Svil
T L j a b 1 j a n I, fea Božič L 1938. t Ivan Tomaili	Dr. Anton Korošec	t Gregorij Rožman
fini lavantinsld	minister n. r.	ikof Ijubljcnski
Prosvetna zveza — Zveza fantovskih odsekov — Zveza dekliških krožkov — Slovenska krščanska ženska zveza — Katoliška akcija — Slovenska Straža — Pevska zveza — Sedejeva družina — Slovenska dijaška zveza.
Pogumno dekle rešilo življenje materi treh otrok
Primeril dr. Savič odhaja
Iz državnega zdravilišča za tuberkulozo v Topolšici odhaja te dni Sef-primarij g. dr. Vasa Savič, ki je premeščen za šefa novoustanovljenega oddelka za ftizeoterapijo pri obči državni bolnišnici v Belgradu. Po 16 letnem službovanju v Topolšici odhaja zdravnik-etrokovnjak, ki je v izredni meri in z redkim idealizmom posvetil ves svoj čas tuberkuloznim bolnikom in pa zdravilišču Topolšica, katero je z izredno ljubeznijo, velikim požrtvovaniem in zapostavljanjem osebnih koristi dvignil iz skromnega nekdanjega termalnega kopališča do modernega sanatoriia 300 postelj.
G. dr. Savič, ki je mnogo potoval po inozemstvu in primerjal lege svetovnoznanih zdravilišč te stroke v inozemstvu, je prišel do spoznanja, da ima Topolšica edinstveno lego, kakor ustvarjeno za zdravilišče za tuberkulozo. Kotlina, zavarovana s severne, vzhodne in zahodne strani proti vetrovom, obdana od samih smrekovih gozdov, ga ie tako navdušila, da si je postavil za življenjsko nalogo zgraditi tu največje zdravilišče za tuberkulozo v Jugoslaviji. Četudi ta zamisel še ni izpeljana do kraja, vendar se dvigajo danes na zemljišču nekdanje uprave termalnega kopališča ponosne zgradbe, kjer je do danes našlo na tisoče bolnikov iz vse države in iz inozemstva zdravje, mnogo pridnih rok kruha in zaposlitve, siromašna okolica pa se je tudi gospodarsko dvignila.
G. dr. Savič se je z brezprimerno marljivostjo, vztrajnostjo in idealizmom znanstveno dvignil tako visoko, da so njegovi načini zdravljenja in posebno še kirurgični posegi pri prsnih operacijah, vzbudili zanimanje tudi pri inozemskih strokovnjakih, ki so prihajali na strokovna posvetovanja v Topolšico.
Želimo g. dr. Saviču na njegovem novem službenem mestu in v njegovem nadaljnjem znanstvenem delovanju obilo uspeha in sreče.
ZA RAZVAJEN SLUH
Te dni sta m mudila v Škofji Loki gospod In gospa K. iz St. Vida nad Ljubljano. Pripeljala sta se na zapravliivčku, v katerega sta bila vpre-žena dva konja. Ko sta se vračala, je mož žel že v trafiko v Kapucinskem predmestju, gospa je pa ostala na vozti in pazila na konja. Tedaj je mimo pripeljal neki avtomobil. Konja sta se splašila in začela dirjati in nihče se ju ni upal ustaviti. Tudi vse prizadevanje gospe na vozu je bilo zastonj. Malo pred Šifrarjem se jo voz močno nagnil in gospa K. je padla z voza. Konja sta jo vlekla za seboj. To je opazila 18 letna gdč. Minka
Ziherl, doma iz Litiče. Skočila je pred konja in ju zagrabila za vajeti. To bi jo kmalu veljalo življenje, ker sta se konja vspela na zadnje noge, tako da je prišla gospodična pod konja, vendar se ji k sreči ni nič hudega zgodilo. Medtem so prihiteli ljudje, dvignili nezavestno gospo K. in poklicali zdravnika, ki je odredil, da so jo takoj prepeljali v bolnišnico v Ljubljano. Gospa ima zlomljeno roko in nogo. Gospa bi se gotovo ubila, če ne bi gdč. Minka tako pogumno ustavila konj. Tako je komaj 18 letno dekle redilo življenje materi treh malih otrok.
Domača tekstilna tovarna »Teza« v Kranju
Kranj, 23. decembra.
Nekako pred dvema letoma je sprožil g. dekan Matija Skerbec misel, naj bi se v Kranju ustanovila domača tekstilna tovrna, ki bi bila zgrajena izključno z domačim kapitalom in bi jo vodili in bili v njej zaposleni le domačini. Za idejo so se navduševali številni ljudje, kajti prepričani so bili, da bi bila nova tovarna sčasoma velikega pomena za zaposleno delavstvo, kakor je tovarna >Runa< v Tržiču, ki jo je tudi ustanovil g. dekan. Toda ideja se ni mogla hitro uresničiti, ker je manjkalo kapitala. Skoraj za dobro leto je ta dobra zamisel zaspala, vendar je končno ideja ustanovitve tovarne znova oživela. Danes imanio na Farovški loki že sezidano tovarno z monti-ranimi stroji.
Dne 31. marca 1938 je bil ▼ knjižnici Ljudskega doma občni zbor »Teze«, kateremu je prisostvovalo večje število družabnikov, med katerimi je bilo tudi precej delavstva. Občni zbor je sklenil ustanovitev družbe z o. z., ki se imenuje: »Teza« družba z o. z. v Kranju. Sklenjeno je bilo nadalje, da se takoj naroče potrebni stroji in sezida stavba, ki bi bila sposobna za namestitev 40 strojev ter izdelana tako, da bi bila dana možnost eventualne razširitve.
Od tega občnega zbora je agilno vodstvo družbe napelo vse sile, da hi čimprej sezidalo tovarno in dobilo vse pravice za obratovanje. Kapital je polagoma dotekal, število deležev je rastlo in z vsakim novim deležem se je krepila moč družbe. Tako bomo imeli po novem letu v Kranju popolnoma domačo tekstilno tovarno, ki bo seveda v začetku obratovala še v manjšem obsegu, toda pravilo >v skupnosti je moč< bo kakor povsod tudi tukaj obveljalo, saj so se že do danes pokazali lepi uspehi in prijavljajo se vsak dan novi družabniki. Pozneje, ko si bo tovarna opomogla, bo vodstvo tovarne skrbelo, da bodo imeli vsi delavci v tej tovarni kolikor mogočo dober
domač kmh, omogočeno pa je tudi vsakemu poštenemu krščanskemu delavcu, da postane z vplačilom deleža član te družbe, kakor je že do sedaj več delavcev solastnikov ustanovljenega podjetja.
Družba »Teza« še vedno sprejema nove družabnike. Novi družabniki se lahko priglasijo v podružnici »Slovenca« ob vhodu na novi most, kjer je začasno tudi pisarna nove tovarne. Tam so na razpolago tudi pravila družbe.
Redna stolica
OglM reg. S. Ur- 3UJ0 dat 24. XII. I»3S.
V spanju se je zadušil
Laško, 23. decembra.
Uslužbenec gostilničarske pivovarne v Laškem Ferdinand Knez je 21. decembra kakor običajno vsak dan vozil na vozičku raznim strankam naročeno pivo v steklenicah. Dela je imel dovolj še v pozno noč. Da bi se v svoji 6aniski sobi, preden bi zaspal, malo ogrel, je prinesel v sobo posodo žerjavice, na katero je nametal premoga, nakar je legel spat. Goreči premog je začel razvijati pline, in ker je bila soba popolnoma zaprta, se je Knez v spanju zadušil. Drugo jutro so ga začeli klicati in ker se ni oglasil, so vdrli v sobo in našli Kneza nn postelji negibnega. Poklicali so takoj zdravnika, ki pa je mogel ugotoviti le smrt. Pokojni je bil rojen 1913 v vasi TevČe, občina Laško. Zadnje čase je večkrat prenočeval tudi pri svoji materi v Sv. Lenartu nad Laškim, kamor so njegovo truplo prepeljali. P.il je priden in družaben dečko, Naj v miru počiva.
TIPA 105
Ob zaključku stavbne sezone v Trbovljah
Zimsko vreme je zaključilo letošnjo zelo razgibano stavbno sezono. Med novimi stavbami — gradilo se jih je letos okoli 50 — je največ malih stanovanjskih hišic, ki si jih grade rudarjd s pomočjo brezobrestnega posojila, ki ga v to svrho podeljuje TPD, kar je zelo hvalevredno, ker stanovanj v Trbovljah še vedno primanjkuje. Novozgrajene hišice stoje največ pod Posetjem, pri obč. kopališču, v Urhovčevi Loki, na Zaplovškem in drugod. Povsod se vidijo na pol dovršeni domovi pridnih rudarjev. Ce bi dala občina na razpolago obetane stavbne parcele, bi se gotovo še več gradilo, ker v splošnem primanjkuje zemljišč.
Občina sama gradi Stiristanovanjske hiše « uprtkojence. Podjetnik Hauck ml. je v surovem dogotovil svojo dvostanovanjsko vilo ob novi cesti. Gradi jo tvrdka Božič. To podjetje tudi širi cesto na ovinkih v Podmeji. Čevljarski mojster Rovšnvk je zgradil ličen prizidek za trgovski lokal. Ob tem prizidku se jasno vidi, kako potrebno je, da se umaknejo rudniške drvarnice na Njivi za nekaj metrov proč od ceste zaradi izravnave in omiljenja ovinka. Obljubljeno je sicer že, da bo cestni odbor vzel razširjenje ceste na tem mestu rosno v pretres Se spomladi. Mnogo je letos gradil tudi rudnik. DovrSil je tri velike hiše po 18 stanovanj na Tereziji, v katere »o se rudarji tudi že vselili. Industrijske naprave se pa še grade. Tako se povečava in modernizira cementarna, da bo lahko na-mlela še dvakrat toliko cementa ko do sedaj. Poseben znak nove cementarne so novi silosi, v katere bodo lahko vskladiščili nad tisoč vagonov cementa. Veliko se je zgradilo in povečalo tudi pri elektrarni na Separaciji. Novi kotel in stroji bodo dajali 10.000 k. s. in začnejo z novim letom obratovati poleg starih. Predvidena pa je še nadaljna razširitev elektrarne. Z novimi napravami se bo porabil premogovni prah. ki je do sedaj pri pranju premoga odtekel v Savo in jo onečiščal.
Rudniško ravnateljstvo je tudi prenovilo več svojih objektov na Vodah. Tako stanovanjske^ hit>e za Cesto, gasilski dom in rudniški konsum. Barve so dobro izbrane in prijetno učinkujejo. Preurejen je tudi prostor med pošto in rudniškim konzu-mom v ličen vrtiček, s čemuT je zunanje lice središča rudniških kolonij mnogo pridobilo. Da se je to izvršilo, je velika z-asluga g. ravnatelja Biskup-skega. Trboveljčani so tega napredka veseli in g. ravnatelju hvaležni.
Ptičkom za božič
Ob Jakopičevem paviljonu stoji velika smreka, ki sta jo prebivalstvu v izpodhudo, ptičkom pa v uteho okrasili s pomočjo mestne občine ljubljanske društvi za varstvo ptic pe?vk in za varstvo živali.
Ob večerih se bleste ▼ svitu žarnic pti«jt slad-korSkii, lojevi obročki, svečlice in druge, sedaj ptičkom tako potrebne dobrote. Pod smreko stoji lična krmilna hišica, ki je tudi napolnjena z dobrotami za krilati rod, a na njej je pritrjen nabiralnik, kamor ljudje z lepo srčno kulturo spuščajo dinarčke. Poleg krmilnice je nameščen velik lepak z jato kanarčkov, ki nas opozarja na veliko razstavo žlahtnih kanarčkov, ki jo bodo priredili za božične praznike na ženskem oddelku učiteljske šole na Resljevi cesti 10 člani Društva za varstvo ptic pevk z lepim namenom, da naberejo kaj za lačne ptice pod mili mnebom.
Na drevesu nasproti smreke pa visi vsem ptfS-jim potrebam ustrezajoča valilnica. Stvar je zares tako lepo in nazorno prikazana, da je lahko vsakomur za zgled.
Medtem ko prepeva človeSkii rod božjemu Detetu Sveta noč., blažena noč..., se pa lačni in krilati prebivalci Tivolija ob božičnem drevesu tešijo in grejejo drobna telesca.
Spomladi bo pa čez cvetoča polja, vrtove ln gaje donela lepa in zahvalna pesem ptičkov, da bo prav vsakomur, ki se je v budi zimi spominjal lačnih in prezeblih ptičkov, pri srcu in duši topleje...
RADI O
5-cevni Supcr
Din 3.150 -
RADIO r. s. t o. -u, LJUBLJANA, MlkloMčeva 6 RADIO V AL, LJUBLJANA, Dalmatinova 13 R A D I O V A L, CELJE, Kolenčeva 6 JOSIP WIPPLINGER, MARIBOR, Jurčičeva 6
Zborovanje Slomškove družbe in Katehetskega društva
Neradi, toda ▼ bogih očitkom, da ninmo dovolj vabili, objavljamo še enkrat pa tudi zadnjič vabilo in dnevni red zborovanja navedenih društev.';
I. Dne 27. t m. ob 9 «v. mafta pri oo. frančiškanih ▼ Ljubljani. Ob 8 pa je pevBka vaja, h kateri vabimo pevce in pevke k pravočasni udeležbi.
I. Po sv. ma91 bo sborovanje ▼ franfflSkanakf
dvorani z nastopnim dnevnim redom: 1. Otvoritveni pozdravi. 2. Predavanje: dr. Josip Demšar: Katehet in učitelj; dr. Vilko Brumen: Obiski v angleških šolah; ravnatelj Rud. Pečjak: Skrbimo za ugled šole in učiteljstva. 3. Razgovori o predavanjih. 4. Slučajnosti.
Ob 3 popoldne pa bo skupna seja ožjega in Širšega odbora Slomškove družbe v prostoru KTD. Poleg odbornikov naj se udeleže te seje še vsi predsedniki že ustanovljenih podružnic, pa tudi zastopniki onih okrajev, v katerih je ustanovitev podružnice na vidiku.
K udeležbi vabita oba odbora.
Krotka srnica
Trgovce Anton Petri g v Kotljah v MoiiSki dolini je rešil mlado srnico smrti od gladu. Zivalica se je sedaj popolnoma udomačila In je najbolj vdana prijateljica njegovih majhnih otrok. Punfke ima rajši kakor fante. Z gospodarjem )>a gre pov-sodi. Tudi na lov. Izgubi se v gozdu in čez nekaj časa priskaklja zopet nazaj k nj^mu. Celo srnjake že zapeljuje in jih čestokrat pripelje »pod puško«. Pripetilo se je, da so srnjaki prišli k Petrifu kar na dom v vas. da hi jih bil mogel streljati kar na gorici. To pa bi ne bilo po lovsko. Srnica je ponos vse vasi in posebno mladina se boji, da jo ne bi izvabil čar narave za vedno
PožICnl program v KINO SI OOA	ti
CihrlPIl Tpmnlp kot «nRftl miru in sprave v znamenitem filmu po romanu Ru-Jllll lly ll>lll|fli> dyarda Kiplinga.	Dialog v nemškem jezikul
Čuvarji Indije
v gi. vlogah vihlor Mac Lagien, lune l onfl in Anbreu smilil — — Herojstvo in požrtvo valnost indijske brigade
Ta film bodo z užitkom gledali odrasli fn mladina I N« Božič in v pondeljnk ob 10 "0 znižane cm* I
Kino Matica 21-24
Težko pričakovani film je dospel v Ljubljano!
leaisette Mac Dcaald • Nelson Eddyzopet skupa v lmu 1 e z se č 1
celo Rose Marie in Beli jorgovan
PESEM 0 ZLATEM ZflPflDU
Jubilejni velefilm svetovne produkcije Metro Goldwyn Mayer, ki prekaša po svoji režiji, razkošju, glasbi in lepoti vse dosedanje stvaritve filmskega traku!
Radi ogromne dolžine filma so predstave ob delavnikih ob 16, 19 in 21'15 uri; S$QZ0H I na nedcl'° in Prazni dopoldne ob 10 30, popoldne ob 14 30, 16 45, 19 in 21'15 uri. rUfclina Racjj velikega navala na blagajno si rezervirajte vstopnice že v predprodaji!
Drobne novice
Koledar
Sobota. 24. decembra: Sveti večer; Adam in Eva, prvi starši; llermina, devica.
Nedelja, 25. decembra: Božič, rojstvo Gospodovo.
Ponedeljek, 26. decembra: Štefan, prvi muče-
nec; Marin, niučenec.
Torek, 27. novembra: Janez Evangelist, apostol in Fabijola, vdova.
Novi grobovi
t V Brestu pri Igu pri Ljubljani je umrl oče sedanjega župana občine Tomišelj g. Ivana Kraljiča tei j! Štefana Kraljiča, kaplana na Vrhniki. Pogreb bo danes ob 14 v Tomišlju. Blagemu pokojniku naj sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje!
t Na Pragerskem je včeraj zjutraj nenadoma umrl zadet od kapi odbornik krajevnega odbora JRZ in kluba železničarjev JRZ gospod Krepek Maks, vodja strojne postaje. Pogreb bo v nedeljo dopoldne. Članstvo ohrani družabnega tovariša v najlepšem spominu, gospej soprogi in g. sinu pa izreka iskreno sozal)e. Krajevni odbor JRZ Spodnja Polskava.
Osebne novice
= Prnmovirnnn je bila včeraj na zagrebški univerzi gdč. Zlatica Hribarjeva iz Ljubljane za doktorico splošne medicine. Iskreno čestitamo!
= Diplomiran je bil za živinozdravnika na veterinarski fakulteti v Zagrebu g. Koren Lojze iz Sv. Martina na Pohorju. Čestitamo!
— Napredovala sta v čin rez. stotnika II. razreda g. dr. Grošelj Leopold iz Ljubljane in g. Bi-zjan Frančišek iz Tržišča.
Iz banovinske službe. Banovinski profesor ra kmetijski šoli v St. Juriju ob j. ž. inž. Koprivšek Franc je napredoval za profesorja v V. pol skupino. Bano-vinski kmetijski višji pristav pri banov.nskm vinarskem in sadjarskem zavodu v Mariboru inž. Golob t-ranjo je napredoval v VI. pol. skupino. Banovinska zdravnika dr. Cundrč Franc v banovinski bolnišnici v Mariboru in dr. Potokar Leopold v banovinski bolnišnici v Celju sta postavljena za sekundarija v VIII. pol. skupini. Dr. Oman Rudolf je postavljen za banovinskega uradniškega pripravnika pri banovinski bolnišnici v Murski Soboti. Banovinski uradniški pripravnik inž. Šturm Rado pri banovinskem vinarskem .n sadjarskem zavodu v Mariboru je postavljen za banovinskega kmetijskega pristava v VIII. pol, skupini. Napredoval )e
Ali že veste, da popolnoma
fakTura"11" Lena$i & Gerfeman, Ljubljana
Kamgarn, sukno, damsko blago in	flfo 11
svila. Posluži le se ugodnosti.
Ponos Slovenk
V V.sto tn dah, ,erpen^-RriS « .»Oven« t. P
Komu še danes znano ni, da novi cviček, rizling za praznike in novo leto, kateri tudi na dom sc dodeli, pri Katerci in To-netu v Rožni dolini se dobi. Tel. 36-77.
cenik.
Zahtevajte brezplačni ilustriran Na zalogi bengalični ogenj.
banovinski tehnik pri baMsk: upravi v Ljubljani Šenk Jože za banovinskega tehnika v VII. pol. skupini V VII. pol. skupino je napredoval banovinski knjigovodja Pungartnik Avgust in bil postavljen za računskega kontrolorja pri banski upravi v Ljubljani Banovinski učitelj Štele Andrej pri banski upravi v Ljubljani je napredoval v VII, pol. skupino. Za banovinskega ekonoma v VIII. pol. skupini je napredoval Filipič Ludvik pri okrajnem načelstvu Maribor-levi breg. Za cestna
Velika izbira
i šaljivih predmetov v drogeriji i f KANC, Ljubljana. Židovska ul. 1 ]
"	rf , .	'i I____i lilntni l>n n
Dunajski odvetnik
Dr. Norfeerf Kerscne
tolmač za slovenski, srbehrvatski in italijanski jezik
se |e preselil s svoio pisarno v
Wien, 1., Opernring 3 ffl^l,
Oskrbništvo
Domu v Kamniški Hi strici
razpisuje Slovensko planinsko druStvo.
Podrobne informacije dobile v plifrnl SPD, LJubljana, Aleksandrova cesta 4 1.
oedflV
Saj vendar dobite , .
zu iirestmečenje mnogo 1
Ivpiii bužiaiih daril! S& Jamo gledališki Ualjuo<jlt>d' za
potovanji. šport in lev ihdJtUHlled' sil^nc -delujcc l><tf'omt'(t'f\
lonUmief' zcistahondne
dobro/irislujajoca OVilf-tl
ali lep etui
Si in nefteto drugih božičnih t/tiril
dobite pri
t 7>lpl optik
PfiSRŽfl nEBOTliniKfl
MNOGO PRIHRANITE
ITjTjjTTT fe kupuiete kvalitetno blago za zimske suknje, plašče in obleke pri tvrdki
I)£fl$}8} StltlVab Aleksandrova e. 7
I	Ugotovljene zimske suknje, obleke itd.
vedno v zalogi	___
Lattnl lldalki! Moderni kroji!
nadzornika v IX. pol, skupini sta napredovala Grešnik Mirko pri okrajnem cestnem odboru v Litiji in Zupe Ciril pri okrajnem cestnem odboru v Ormožu. Zvanič-nik Keršič Filip pri banski upravi v Ljubljani je napredoval za zvaniaiika prve pol. skupine. — Po potreiii službe sta bila premeščena banovinska uradniška pripravnika inž. Lah Franc od banske uprave v Ljubljani k tehničnemu razdelku okrajnega načelstva v Celju in inž. Praprotnik Vilko od bar.slie uprave v Ljubljani k terenski hidrotelinični sekciji za regulacijo Drave v ptujskem okraju,
*
—	»čas«. Zaradi tehničnih težkoč 3.-4. številka »Časa« ni mogla iziti 20 t.in., kakor je bila napovedana. Naročniki pa jo bodo dobili golovo^ še pred novim letom. — Opozarjamo, da imamo številke 1.-2. še nekaj na razpolago in zato vabimo našo inteligente, ki še niso na »Čas« naročeni, da to sedaj store. Uprava »Časa« je v Prosvetni zvozi, Miklošičeva cesta 7, I. Večkrat se sliši, da naše razumništvo premalo študira različna sodobna vprašanja, ki bi jih moral vsakdo čim bolj temeljito poznati. Naj bi ne bilo zato nobenega katoliškega inteligenta ki ne bi imel »Časa« in ga tudi prečital. — Uredništvo in uprava »časa«.
—	Družba sv. Mohorja v Celju je izdala v letu 1938 zopet 27 novih knjig. Zahtevajte seznam!
—	Uprava občina Dob pri Domžalah naznanja, da se bo dne 28 dec. vršil živinski in kramarski semenj
—	Fantovski odsek v Domžalah sporača vsem imejiteljem srečk efektne loterije FO v Domžalah, da je dan žrebanja preložen od 26. t. m. za nedoločen čas. Datum žrebanja bomo javili kasneje.
—	Vreme. — Jugoslavija: Oblačno po vsej državi, samo na severovzhodu je nekoliko jasno, na Primorju pa močan južni veter, v Podonavju kosava. Sneži tu in tam v dravski, savski in vrbaski banovini, dežuje v drinski banovini. Najnižja toplota Maribor -r-6, najvišja Mostar 14 stopinj. — Napoved za danes: Oblačno po vsej kraljevini, močen južni veter z dežjem na južni polovici, na severni polovici sneg in dež s spremenljivim vetrom. Toplota se bo zvišala na vzhodni polovici.
—	»Novine« ob jubileju. »Novine slovenske Krajine« so ob 25-letnem jubileju izšle v slavnostni številki na 16 straneh z uvodno besedo ustanovitelja in urednika Jožefa Klekla. Vsebina je prav pisana in bogata ter predstavlja kratek pregled upravnega gospodarskega in kulturnega dela pri napredku Prekmurja v zadnjih 20 letih. Lepe misli so napisali za jubilejno številko »Novin« prevzv. knezoškof dr. Ivan Jožef Tomažič, univ. prof. dr. Slavič, izseljenski duhovnik g. Camplin, župan mesta Ljubljane dr. Adle.šič, poslanec dr. Klar in drugi. Več strani je posvečenih našim izseljencem z izčrpnim člankom šefa borze dela Kereca. Ravnatelj inž. Ivo Zobec je podal zgodovino eoboške gimnazije, okrajna načelnika dr Bra-tina in Grabrijan pišeta o upravi Prekmurja, bivši poslanec Benko o industriji v Slovenski Krajini, ravnatelj Dobornik o meščanski šoli v Lendavi, predsednik okrajnih sodišč v Murski Soboti in Lendavi dr. Sumenjak in dr. Košati o sodstvu, predsednik Obrtne zadruge Štefan Sukič o obrtništvu, zdravnik dr. Jože Pečan pa o zdravstvu Slovenske Krajine. Jubilejno številko »Novin? krasi 42 lepih slik.
—	»Murska Krajina« jn prenehala izhajati. Pred petimi leti je bivši poslanec g. Josip Benko pričel izdajati v Murski Soboti tednik »Murska Krajina«. V božični številki je zdaj izšlo obvestilo, da bo uprava lista s 1. januarjem prenehala izdajali »Mursko Krajino«. Kot vzrok navaja predvsem finančne težkoče. s katerimi se mora boriti list spričo nevestnega plačevanja naročim1 « struni velikega dela naročnikov, ki so list rodno preje-
mali! Tako ostanejo zdaj »Novine« spet edini prekmurski tednik.
—	V Prekmurju gradijo mostove. Vzorna skrb, ki jo posveča banovina naši Slovenski Krajini, je izražena tudi v številnih javnih delih v vseh krajih Prekmurja. Tako gradijo zdaj poleg velikega mostu čez Muro pri Petanjcih tudi več manjših mostov na državnih in banovinskih cestah. V Mar-tjancih gradijo zdaj nov most v bližini pokopališča. Dosedanji most je bil lesen in v že tako slabem stanju, da je bil promet po njeni ogrožen, novi most pa bo iz železobetona in bo služil tudi v okras kraju. Ker je na cesti iz Murske Sobote proti Martjancem in še dalje zelo živahen promet, iio pač treba nadomestiti vse slabe lesene mostove z žclezobetonskimi. Delo na novem mostu v Mar-tjancih bo trajalo najmanj pol leta.
ŠVICARSKE URE. zlatnina, briljanti pri ČUDEN. Prešernova ulica 1.
—	Za pustni čas priporočamo našim odrom dve domači veseloigri, in siicer »Čigav je grunt« ter »Micki je treba moža«, spisal Vinko Korže, Breg pri Ptuju.
—	Dva kupa slame sta pričela goreti o polnoči v Domanjševcih v Prekmurju. Najprej je zagorela slama, ki so jo imeli naloženo v veiiko gomilo pri posestniku Cahuku, nato pa čez dve uri pri posestniku Breskoču. Seveda so slama ni sama vžgala, ampak je neki brezveslnež ogenj (KMltak-nil. Če bi ognja pravočasno no pogasili, bi bila velika nevarnost za celo vas.
—	Dražba kožuhovinc v Ljubljani bo 23. januarja 1939 v prostorih Ljubljanskega velesejma.
—	Izšla jo povečana ilustrirana božična številka družinskega lista »Žike«. Prinaša nam Lo-vrenčičevo »Silvestrovo«, začetek Ingoličevega romana »Prepovedana ljubezen«, Jovkov-Bevkovega »Sovražnika« in otroško igrico »Božične sanjo«. F. Prime prispeva humoresko »Skrivnostna vaza«, Albin Zalaznik pa »Izginulo jezero v Afriki«. Slede: članek o Zofki Kvedrovi, urednici »Domačega prijatelja«, ki je bil predhodnik lista »Žike«, Bi-tenčeva ?Srcča Cifljeve Mane« in kramljanje »Ali
.je naša usoda v zvezi z nebesnimi znamenji?« Pri-marij dr. Dragaš daje nasvete bolni deci v svoji »Zdravniški posvetovalnici«, v : Gospodinjskem kotičku pa najdejo gospodinje razne praktične nasvete za svoje delo. Družinski list »Žika« druži v svojem krogu vse odjemalce rženo kave Žike iti Žikinega olroškega zdroba, prejme pa ga brezplačno vsak interesent, ki pošlje svoj naslov Pra-žami Žiki, Ljubljana — Vič.
—	Poslovne knjige, pisarniške in šolske potrebščine dobite v vsakršni izberi pri Novi založbi v Ljubljani kadar ste v zadregi, kako bi oskrbeli darila za razne priložnosti, vam Nova ziložba nudi bogato izbiro vsakovrstnih daril. Njena knjigarna ima v zalogi vse domače slovstvo in najboljša dela sodobnih tujih književnosti.
—	Knjiga »Živi izviri«, ki je bila letos odlikovana s prvo banovlnsko literarno nagrado, ne sme manjkati v nobeni knjižnici, ne zasebni ne društveni. Dobite jo po knjigarnah in pri založbi (Marmontova 11).
—	Čitatelje okraja Dravograd opozarjamo na mali oglas prevaljske hranilnice in posojilnice pod rubriko »Denar«
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da
redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
—	Kdaj sicer, če ne ob praznikih si privoščimo kaj boljšega. Ne pozabimo tedaj na »Jajnine«, da se prepričamo, če se še nismo kako delikatna je ta jed.
_Nenadna smrt narodnega poslanca. V avtomobilu je blizu Zagreba umrl Milan Durmati, 50 let star, ki je bil pri zadnjih volitvah izvoljen za narodnega poslanca na listi JRZ. Durman jo zbo lel, pa se je peljal iz Dvora z avtomobilom v Za greb, da bi se dal preiskati od Specialista. Preden pa se je pripeljal v Zagreb, je Durman umrl.
27. dražba kož
divjadi na velesejmu 23. januarja 1939.
Pošljite blago na naslov: Ljubljana »DIVJA KOŽA« Velesejem
Slovenke!
Kadar perete, uporabljajte le slovenski izdelek
HUSEETI5S
milo, ki odlično pere I
Tako dober tek vzbuia
po zgodovinskih podatkih prebivalci okolice za časa lakote v 30-letni vojni izogibali, piti to vodo, ker jim je povzročala prevelik tek.
Zdravnik v Medvodah:
dr. Cirman Miroslav
ne ordinira od 25. decembra do 3< januarja 1939.
Oskrbnišivo
hotela ..ZLATOROG" ob Bohinjskem Jezeru
cdda Slovenska planinsko društvo.
Podrohn« informacije dohite v pisarn! SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4/1.
Seežke
pri
flm Kropeč ftofa
MBMBBMMBHI
—	S plinom se je zastrupila v Osjeku 26 letna krojačica Irena Kovač. V hiši, kjer je stanovala ni plinskih cevi, kljub temu so domači zapazili, da iz stanovanja Ireninega smrdi po plinu. Vdrli so vrata in našli Ireno mrtvo. Zastrupila se jc s plinom, ki je prihajal z ulice, kjer je počila plinska cev.
—	Žalostna smrt nemškega inženirja. Inženir nemške ladje »Juno« Jakob Brang se je ponoči vračal na svojo ladjo, ki je zasidrana v sušaškem pristanišču, šel je lik ob obali. Naenkrat mu je spodrsnilo in. padel je v morje. Njegov tovariš je takoj skočil za njim v morje, pa mu ni več mogel pomagati. Inženirjovo truplo so potegnili iz morja in pokopali na pokopališču na Trsatu.
—	Padel in obležal mrtev. V Škrljevu pri Sušaku se je smrtno ponesrečil pristaniški pilot
KIHO KODECJEVO Tel. 41-64
Naš božični spored: nedelja in ponedeljek ob pol 3, no! 6. in pol 9. uri
Senzacionalni pustolovni velefilm po Kari Mayu
Skozi pustinlo
Barvan velefilm popularne Annabelle
Zora ostala
(Ciganska kri)
Za popularno nizke cene — najboljši fllnv', v naši odlično urejeni ilvoraui. Najboljši ton — najlepša projekcija.
I i—M — 11IIIII1 'Hllllll IMIII ■
_ Podržavljenjo policije zahteva suhotiška
občina. Te dni je v tej zadevi posredoval v Belgradu subotiški župan Marko Jurič. Mestna občina subotiška izdaja na leto za policijo 2,600.000 din, kar pomeni skoraj 12% mestnega proračuna.
— Korpulentnim in mišičastim, pri katerih se pokazujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, iz-
borno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Joseiove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšanje. Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br, 15.485. 25 V. 35.
— Strašen zločin ljubosumnega mladeniča. V Melinah pri Jajcu v Bosni je 20 letni Srečko Mar-tinovič z revolverjem ustrelil kmeta Jakoba Lu-kiča. nato pa še samega sebe. Fant je bil zaljubljen v Luk i revo hčerko, ki se je seda j zaroči la z nekim drugim mladeničem. Marlinovlc je mislil, da je temu kriv njen o5e, zato ga je ustrelil.
_ Bera? zmrznil. V noči od torka na sredo je
v Osjeku zmrznil 67 letni berač Josip Sch\veig-liardt.
Juro Manderič v pokoju, doma iz Kostrena. Na postaji Škrljevo je zgubil kovčeg, zalo je naprosil policijskega agenta, naj ga gre z njim iskat, šlu sta najprej v gostilno. Ko sla zapustila gostilno in šla čez tračnice, jo Manderiču spodrsnilo, da je padel in udaril z glavo ob tračnico s tako moč,o, da jc mrtev obležal.
— Brez težav deluje Darmol. K temu prijetnost pri uporabi; nobenega kuhanja čajev, niti po-žiranja krogljic in ne grenkih soli. Darmol je okusen kakor čokolada. Na poskušajte z nepreizkušenimi preparati, temveč uredite svojo prebavo s priljubijeniin odvajalnim sredstvo,m Darmol. Dobi se v vseh lekarnah. Reg. 25.t-01/37.
S. K. LJUBLJANA
Vhr valii na
I. ELITISO PSBEEDITEV
ki se vrši
pnd pokroviteljstvom irnspndn ministra za telesno
v/po.lo naroda
v vseh gornjih prostorili »Zvezde« 7. 1.1939
Novi Prosvetni dom na Bledu - odprt
Deset- tn desetletna želja Blejcev, da se zgradi nov, lep in tudi tujskemu prometu primeren Prosvetni dom, je letos postala dejanje. Cisto tiho, brez hrupnega obveščanja širše javnosti, se je 8 februarjem letošnjega leta začelo z izkopnimi deli. Preteklo nedeljo, 18. decembra, je društveni predsednik g. Grad Boris ob prisrčni slovesnosti ter za dvajsetletnico naše države Dom odprl.
Stari Prosvetni dom je bil v nekdanji ljudski Soli, ki je imela dve učni sobi. Ti dve sobi je pred dobrimi 25 leti društvo Btrnilo v eno in s tem je nastala skromna, tesna dvoranica, v katero se je postavil majhen oder s par kvadratnimi metri prostornine. Dostop po strmih in ozkih stopnicah je bil naravnost nemogoč ter zoper vsak policijski predpis. Delo blejskega Prosvetnega društva je vedno hiralo zaradi takih nezadostnih in stlačenih prostorov.
Tekom let je bilo napravljenih več načrtov za novi Dom, toda zaradi previsokih proračunov so vsi ostali na papirju
prilegajo steni ter zato zavzemajo zelo malo prostora.
V dvorani nasproti odru je četrtkrožen balkon, ki ga nosijo štirje stebri.
Pod odrom je okrogla dvorana, ki jo krasi osem ob steni postavljenih stebrov Ta dvorana je namenjena za manjše sestanke. Dalje so še pod odrom garderobe za igralce. Iz okrogle dvorane vodijo naravnost na oder zložne betonske stopnice.
Streha nad dvorano je ravna. Tudi strešna konstrukcija je za naše razmere nekaj novega, baje je prva te vrste v naši državi. V vsej konstrukciji ni namreč nobenega trama in nobenega vijaka, temveč sedem predalčnih nosilcev, ki so sestavljeni iz desk in zbiti z navadnimi žeblji. Dasi je konstrukcija videti lahka kot igračka, vendar je nosilna teža, kot je pokazala posebna obremenilna preskušnja, izredno velika. Načrte za strešno konstrukcijo je napravil vseuč. prof. gosp. inž. Fakin.
Obenem z graditvijo nove stavbe ge je docela
Nova misel, ki je rso zadevo premaknila i mrtve točka, je bila, naj se stari Dom ohrani ter preuredi ▼ pomožne prostore, pri zida pa naj se nova dvorana z vsemi potrebnimi pritiklinami. Za starim domom je bil namreč majhen senčnat, zato zanemarjen vrt kvadrataste oblike, ki pa bi zadostoval za novo dvorano, ako se res ves izrabi. Težava je bila samo v tem, kako ta omejeni kva-dratasti prostor izrabiti tako, da bo dvorana dobila dobro in praktično obliko. Bila je to za arhitekta izredno težka naloga, ki jo je rešil sicer čisto svojevrstno, toda idealno.
Ves kvadratasti prostor je arhitekt potegnil T obliko romboida, tako da se glavna os dvorane krije z daljšo diagonalo romboida. S tem je seveda padla do sedaj navadna in šablonska pravokotna oblika dvorane ter se je našla nova, ki je — kakor so pokazale že prve prireditve v novi dvorani — za oko in uho prijetnejša in bolj praktična.
Konec daljše polovice dvorane je čisto okro-
gel, ki je podaljšan s prizidkom, tako da meri glo-ina vsega odra 14 metrov, ka se še lahko podaljša, ako se odpro široka vrata, pod milo nebo, kjer gledalci s svojih sedežev lahko vidijo zvezde na nebu in drevje, ki raste za odrom. Oder od dvorane ni, kakor navadno, na obeh straneh in proti stropu ločen s pregrajo, pač pa celo vodijo na vsaki strani stopnice iz dvorane na oder. Arhitekt stoji na stališču, naj igralska družina nikakor ne bo z umetnimi ograjami ločena od občinstva. Krog in krog odra se vozijo po tračnicah, ki so pritrjene tik pod stropom, težki oranžastordeči zastari, ki segajo od vTha do tal, ter se ustavijo tam, kjer jih igralci trenutno potrebujejo. Seveda naše navadne kulise na takem odru ne najdejo nobenega mesta ter bi grdo motile pogled na oder, pač pa se bodo dale kot ozadje lepo nameščati v drugi polovici odra, ki ima svoj nižji strop.
Tik pred odrom je navaden prostor za godbenike, ki pa je le malo poglobljen, kajti gledalci godbenike radi tudi vidijo, ne samo slišijo.
Stoli (fotelji) — v dvorani zaenkrat 256, na balkonu 40 — so nameščeni amfiteatralično okrog odra in sicer vsaka tretja vrsta više. Ker stranskih pregraj ob odra ni, razen zastorov, ki pa se potegnejo poljubno daleč, ima gledalec ob steni dvorane prav tako nezastrt pogled na ves oder kot s srede dvorane.
Strop v dvorani je lesen, naravno politiran, živahno toda nevsiljivo razčlenjen. Krasijo ga teni-nordeče pobarvani železni križci.
Svetlobo v dvorani oskrbuje lestenec, ki je prav tako svojevrsten kot vsa dvorana. Je to štiri metre dolgo mecesnovo debo, svetlo )x>litirano. ki je obešeno na strop s kovanimi železnimi priponami. Na vsaki strani debla so lepo izdelani železni okraski, iz katerih poganjajo bakrene stili-zirane cvetne čaše in v teh so žarnice. Na spodnji strani debla je napis v zlatih črkah: Resnica bodi ti življenja luč. Na vsaki strani lestenca, tudi spodaj, sta pritrjena stara pozlačena angela, ki sta bila svojčas v stari župni cerkvi, sedaj pa sta že 30 let propadala na cerkvenem ostrešju.
Peči ima dvorana pet, ena pa je na odm Izdelane so iz opeke ter fepo figurirane, tesno se
TRIGIAV
industrija perila In obleke
J. Olup v liubliani
Stari trg st. 2 Pod Tranio 1
želi vsem svojim cenj. odjemalcem, priiate'jem in znancem vesele božične praznike in srečno, uspeha polno novo leto 1939!
predelala ln preuredila stara stavba. Prejšnja dvorana se je povečala in zvišala ter se sedaj uporablja kot telovadnica, ▼ pritličju pa so napravili stanovanje za hišnika, knjižnica, garderoba za občinstvo, stopnišča ter stranišča. Velika skrb arhitektova je bila, kako zvezati obe stavbi, ker stoji stara za dober meter višje kot nova. Tudi to se mu je posrečilo ter so stopnišča lepo in praktično izvedena.
Dvorana ima dva glavna vhoda: starega, ki vodi skozi vežo 6tare stavbe, in novega, ki je v prizidku na zahodni strani stavbe. Mogočni vhod v pročelju je poudarjen s tem, da so vrata znatno pomaknjena v notranjost stavbe ter da v pritličju na cesto ni oken. Pač pa so zato v nadstropju tri po štiri metre široki, kar daje fasadi, veliko razgibanost, vogelni stebri, ki segajo skoro tik do vrha, za zaključenost in enotnost.
Tudi vsa druga, zlasti mizarska dela, so delana po izvirnih načrtih, tako da se v vsaki podrobnosti vidi umeniška arhitektova roka. Sploh obojna stavba v vseh pomembnejših in manj pomembnih oblikah kaže, da graditelj nikjer ni hotel imeti šablonskega dela ter da je arhitekt v vsako podrobnost položil mnogo študija, ljubezni in dela.
Nekatere malenkosti pri stavbi čakajo končne dovršitve spomladi, nakar bo novi Dom slovesno blagoslovljen.
Domačo otvoritveno prireditev preteklo nedeljo eo počastili s svojo navzočnostjo radovljiški dekan g. Fatur, okrajni podnačelnik Bizjak z gospo, narodni poslanec dr. Smajd z gospo, blejski župan g. dr. Benedik in drugi. Prireditev je zelo dvignil orkester, ki ga je vodil radovljiški šolski upravitelj g. Grundner, združeni moški zbori Bled, Radovljica, Gorje, Ribno in Bohinjska Bela so pod vodstvom g. nadučitetja Rusa mogočno zapeli nekaj pesmi, g. Orel Tone je s svojim polnim in mehkim basom zapel dve operni ariji, g. predsednik Grad je imel kratek nagovor, mjadenke so izvajale simbolično vajo Slepčeva tožba v spomin Slovencev izven meja, člani in članice Prosvetnega društva pa so z velikim ognjem podali Jalenovo dramo Dom.
Naj bi bil novi Prosvetni dom najmočnejša opora blejskemu prosvetnemu delu, ki se je zadnje leto tako lepo razvijalo
Za katoliško kapelico v Ohridu
V Ohridu (župnija Bitolj, škofija Skoplje, Juž. Srbija — Vardarska banovina) je bila pred nekaj sto leti katoliška nadškofija; tu so delovali učenci slovanskih apostolov, a sedaj nimamo tu niti siromašne kapelice. Sveto mašo imamo po privatnih stanovanjih, kjer se moramo stiskati po hodnikih, ali celo po kuhinjah In še to je zvezano z mnogimi težavami, a pristojno vsekakor ni. Najbližja naša cerkev je oddaljena od Ohrida celih 70 km. Obupne so zato tu razmere za naše katoličane, ki jih je semkaj pripeljala služba. Ker naši katoličani nimajo mesta, kjer bi se lahko spomnili na božje resnice,' zalo med drugoverci, ki jih pač ne podpirajo v verskem življenju, versko propadajo. Se težje je pa za otroke, ki nimajo pojma o katoliških cerkvah, ker jih nikdar niso videli. In naši fantje-vojaJri ne morejo nikdar v cerkve, ker cerkve ni. Naši ljudje se izgubljajo za Cerkev in narod. Rešujmo!
Zato hočemo zgraditi v Ohridu majhnno, preprosto kapelico ki jo bomo ixisvetili slovanskima ajx)stoloma sv. Cirilu in Metoidu. A nimamo sredstev. In še težave nam delajo pri tem. Pa vendar ne omagujemo in ne odjenjamo v zaupanju v božji blagoslov kn v vašo pomoč. Priporočite našo akcijo svojim prijateljem, zbirajte darove. Pomagajte nami Pomagajte z molitvijo in darovi!
Potrebujemo opravo zm kapelico: mašne obleke, kelih, svete slike. Za vse že vnaprej: Bog plačaj!
Javite nam naslove ljudi, na katere bi se bilo dobro obrniti.
Naš ček. račun pri Poštni hranilnici v Skoplju: 82.093, KaL župni ured. Bitolj.
Dopisi: Katoliški žirpni ured. Bitolj, Vardar-ska banovina. — Alojzij Turk, župni upravitelj.
flJ
•	karasjgp^	paois
PARIŠ krema zdravja in lepote
Napad pri belem dnevu
Posestnik Raščan Matija iz Gomiliee ▼ Slovenski Krajini je šel dne 17. decembra ▼ Dolnjo Lendavo po opravkih. Na samotnem kraju med Malo Polano in Dolnjo Lendavo ob nasipih potoka Lendava sreča dva mlajša neznanca. Ko se mu približata, jinia vošči dober večer, za odgovor ga eden sune po nasipu, da bi padel v Lendavo. Ker se mu to ni posrečilo, ga drugi napadalec *une po nasipu v nasprotno stran, tako da je Raščan padel. Nato je priskočil napadale« k njemu in ga začel klofutati, nakar je Raščan dejal, da ga pozna. S tem je šele vžgal napadalca, da sta oba hkrati padla nanj in ga neusmiljeno pretepala. Trajalo je približno pol ure, pred sta ga izpustila. Kolikorkrat je hotel pobegniti, vselej sta ga vnovič podrla na tla in pretepla. Ko je Raščan že še! ves upehan, je oni, ki ga je hotel v vodo pahniti, pritekel za njim in mu še za slovo priložil par brc in klofut. Vsa okolica se zgraža nad surovinama, ker je Raščan znan kot zelo miroljuben človek. Napadale« sta bila po Rašča-novem opisu stara nad dvajset let in najbrž iz župuije Velika Polana.
Za spomenik padlim slovenskim vojakom na Brezjah
Zveza bojevnikov v Ljubljani je razposlala na vse strani prošnje za podpore za dograditev spomenika, katerega bomo postavili na Brezjah kot viden znak slovenske hvaležnosti našim junakom, padlim na bojnih poljanah in pokopanim bodisi v domači slovenski grudi ali pa poleg svojih tedanjih sovražnikov v tuji zemlji.
Ne moremo si misliti, da bi ostalo katero slovensko srce zaprto za naše prošnje, saj je rado-darnost in širokogrudnost slovenskih očetov, mater, bratov, sestra in otrok znana po vsem svetu, vendar si drznemo navzlic temu še prositi, naj bi vsak izmed darovalcev segel kar mogoče globoko v žep, kajti naš spomenik naj bo gigantsko delo, ki naj ponese glas o tvoji darežljivosti, dragi Slovenec, draga Slovenka, daleč v svet!
Bodimo i mi enakovredni onim velikim narodom, ki so to svojo dolžnost nasproti mrtvim junakom že storili!
Zvezini odposlanci bodo v prihodnjih dneh obiskali slehernega Ljubljančana in zbrali prispevke, katere ste se odločili darovati. Odpo-
slanci bodo imeli izkaznice Zveze, podpisane od predsednika, tajnika in balgajnika, dajati pa bodo morali tudi za vsak dar potrdilo, žigosano z žigom Zveze bojevnikov.
Načrt iu> spomenik v vojni padlim slovenskim vojakom na Brezjah
Lep božični prispevek KID delavstvu
Jesenice, 23. decembra.
Že lansko leto je jeseniška industrija pokazala, da zna ceniti dobro voljo in trud svojih sodelavcev. Ko so vsi svetovali in pričakovali, da bo ob priliki otvoritve nove visoke peči prirejen bučen praznik z banketi in govori, je KID tako prireditev opustila in je namesto tega sklenila z delavstvom kolektivno pogodbo, • katero je bilo med delavstvo razdeljenih okrog pol milijona dinarjev božičnega prispevka. Taka slovesnost je bila mnogo lepša in tudi bolj socialna in pravična, kot še taki banketi izbranih in povabljenih.
Prav tako je prišlo na pobudo delavskih organizacij tudi letos do kolektivne pogodbe, s katero se izplača vsakemu sodelavcu KID enkratni mezdni prispevek v višini štiridnevne skupinske
mezde. Znesek bo izplačan za božične praznike. To izplačilo bo zneslo okrog 700.000 din in bo velika pomoč delavstvu in delavskim družinam v teh zimskih dneh. Posebej je treba pozdraviti to akcijo prav v tej dobi, ko so tudi jeseniške železarne primorane skrčiti delo in se polnijo skladišča ter so bila v nekaterih obratih uvedena tudi praznovanja. Znesek, ki bo izplačan i novo kolektivno pogodbo, bo vsaj delno nadomestil to skrčeno delo v zimski dobi.
Želeti je, da bi se taki primeri sodelovanja posnemali tudi pri ostali podjetnosti in da bi tako praktično pokazali sožitje in upoštevanje delavstva, ki s svojimi žulji in x znojem ustvarja dobrine za dobro mnogih stanov. 0 delavskem stanu ne zadostuje samo lepo pisati, treba mu je to tudi praktično priznati.	A. K.
Kaj nam pripravlja ljubljansko gledališče za božič
Edvard Gregorin, član Drame Narodnega gledališč* v Ljubljani, pisatelj tako odlično uspele pasijoo-ske drame »V času obiskanja«, je na pisal izvirno bož'čno igro »Kralj z neba« — sedem znamenj <^b času rojstva Kristina Kralja. S tem delom, ki je pokio lepote, pisano v lepem, jedrnatem jeziku, bogato globokih misli in dramatičnih prizorov, je obogatil odersko književnost z božično igro, kakršno smo pogrešali in skali Po zamisli, slogu in vrednosti je »Kralj z neba« kot prvi del pasijonske drame »V času obiskanja«, po izrazu m zasnovi še lepši. Delo je odobril škofijski ordinariat v Ljubljani, je pomembno in primerno zlat« tudi kot čtivo, ker prikazuje, bogato na notranji poglobitvi, čas, razmere n ljudi tiste dobe, v kateri je svet pričakoval Odrešenika. Jasno sta izoblikovana in izluščena — kraljestvo sveta od kraljestva nebes: ohlast telesnosti — oblast duha Pisatelj se je držal evangeljskih n zgodovinskih podatkov in izoblikoval snov v močnih, pretresljivih prizorih, polnih ukvarjajoče domišljije, ki tvorijo veliko dramatično zaokroženost in se stoimujejo v idejno ž'vo ubrano celoto. Znamenja so: L: (Uvod) Marija; II.: Preroki;
Načrt za ureditev mariborskih cest
Katere ceste bodo tlakovali in asfaltirali
Maribor, 23. decembra.
V poročilu seji mestnega sveta smo poročali tudi o velikem programu za ureditev mariborskih cest, ki ga namerava izvesti mestna občina v teku petih ali šestih let. Z izvedbo tega programa bodo asfaltirane ali tlakovane vse važnejše ceste na področju mesta, tako da bo za vselej izginila iz Maribora nadloga prahu in blata. Ceste bodo urejene za težki in za lahki promet. Ceste za težki promet bodo tlakovane z granitnimi kockami, ceste za lažji promet pa bodo dobile površinske obdelave z asfaltom in katranom.
Za težki promet bodo tlakovane ceste po sledečem vrstnem redu: Frankopanska od železniškega nadvoza do odcepa Radvanjske ceste; Kopitarjeva s prehodom čez Zrinjski trg; Prešernova od Aleksandrove do Maistrove ulice; Betnavska od Frankopanske do Stritarjeve; prostor pred frančiškansko cerkvijo; Koroščeva od Ciril Metodove do Trubarjeve; Po' reška od Kralja Petra trga do Tržaške ceste; Strossmayerjeva ulica; Tvorniška cesta od Valvazorjeve do Smoletove ulice; Radvanjska od Frankopanske do Delavske; Koroščeva od Trubarjeve do Vrbanove: Betnavska med Stritarjevo in Delavsko ulico: Gosposvetska med Strossmaverjevo in Vrtno; Vrbanova med Vrtno in Koroščevo; Oh brodu med Plinarniško in Klavniško; Motherjeva med Trstenjakovo in Kraljeviča Marka ulico: Mlinska med Aleksandrovo in Tattonbachovo; Dušanova kot glavna dovozna cesta k topniški vojašnici;
Cvetlična in Ruška cesta bosta tlakovani po izvršeni regulaciji, Marijina in Kacijanarjeva pa potem, ko bo zgrajen podvoz pod železniško progo. Slovenska bo tlakovana do Strossmayerjeve po popolni razširitvi med Gosposko in Gledališko ulico; Tržaška cesta bo tlakovana od Pobreške do Masarykove ceste, Tattenbachova med Vošnja-kovo in Plinarniško ulico pa po regulaciji tega mestnega dela. Ceste okrog carinarnice (Einspie-lerjeva in Erjavčeva) bosta tlakovani v zvezi z zidavo carinskih skladišč. Trasa državne ceste proti jugu bo preložena s Tržaške ceste na novo Jadransko cesto, ko bo zgrajen podvoz pod Koroško progo To cesto bo uredila država, dočim bo Koroško cesto uredila banovina, oziroma okrajni cestni odbor.
Za lažji promet bodo urejene najprej ceste, ki že imajo kamenito podlago. To so Smetanova in Tomšičeva ulica. Za temi pa bodo sledile: Kolodvorska s prehodom čez Zrinjski trg, Cafova ulica ter obrobne ulice na Zrinjskega trgu; Ciril Metodova ter podaljšek na Jugoslovanskem trgu; Vrazova ulica med Koroščevo in Gregorčičevo; Raz-lagova ulica; Krekova s podaljškom na Jugoslovanskem trgu; Žolgerjeva od Tržaške do Betnav-ske; Delavska ulica: Cankarjeva med Aleksandrovo in Maistrovo: Prešernova med Maistrovo in Tomšičevo; Gosposka od Gregorčičeve do Koro-ščeve; Vrtna med Koroščevo in Gosposvetsko; Frančiškanska; Frankopanska med Valvazorjevo in Ruško cesto.
m.: Jasli; IV.: Zvezda; V.:
Kadilo; VL: Otroci; L znamenje:
VIL: (Sklep) Tempelj. Zgodi se: L znamenje: pri Devici Mariji v Galilejskem mestu; II.: V prestolni sobi pri kralju Herodu; III.: Na betlehemskh pašnikih; IV.: V prestolni sobi pri kralju Herodu; V.: Na
a kraju kralju astopajo:

Kristusovega rojstva; VI.: V prestolni sobi Herodu; VII.: Sredi učiteljev v templju, amgel Gabriel, Marija, Jezus, »v. Jožef, stari pastir, pastirček Daniel, stražarja pašnkov Simon in Jakob, cesarski namestnik Kvirinij, Modri z Vzhoda, Herod Veliki, plesalka Tamara, Agripa, veliki knez Ana, modri Sirah, slepi gluhec iz Herodovi ječ; potem betle-hemske matere, plesalke, kraljevi strežaji in stražarji, Kvirinijev častniški zbor, veliki duhovniki, past'rji, otroci, prikazni nebeške vojske. Igra je prepletena i branjem besede božje in pesmi psalmislov. Delo je zrežiral avtor Edvard G-egorin. Scenčno glasbo je skomponiral prof. M. Tome, plesno glasbo Raha-Maj-henič. Koreografija plesov ie inž. Golovina. V igri nastopa domala ves dramski ansambel, pomnožen z velikim številom sodelujočih. Prva vprizoritev »Kralja z neba« bo na prvi bož čni praznik, t nedeljo, dne 25. decembra ob 15. uri popoldne v drami Iz statistike o predstavah podeželskih odrov je razvidno, kako pričakovana in zaželjena je bila ta božična igra. Saj je doživela poleg pasijonske drame »V času obiskanja« največje število predstav n ponov tev. S temi dramami je stopil Edvard Gregorji poleg pasijonske igre (Gregorin-Tominec) »1. N. R. I.« in svoje tride-janjske drame »Igra življenja«, ki je bila igrana in jo ile vedno igrajo razni odr — pred najštrlo javnost. — Edvard Gregorin, ki je postal po prevratu ob otvoritvi našega Narodnega gledališča njegov član, je letos ob 20-letnici obstoja državnega Narodnega gledališča, doživel tudi svojo 20-letmco odrskega udejstvovanja. Nastopil je prvič na praznik, dne 8. dec. 1913. leta v vlogi Venclja v »Desetem bratu«. V dvajseth letih oderskega dela je poleg številnih odličnih in pomembnih kreacij spisal, kakor ie iz gornjih podatkov razvidno, tudi štiri drame, ter se tako uveljavil in postal znan najš ršemu občinstvu kot pisatelj zgodovinsko-bi-bličnih dram.	M. Sl-eva.
LONGINES Švicarska ura
poznana po svoii točnosti, eleganci in vsakomur zmogljivi ceni.
Ljubljanske novice
I MaAa la turiste in (stotnike bo na pracntk
sv. Štefana v kapeli Vzajemne zavarovalnice oh p o I g e d m I h. Na sveti dan maše v tej kapeli
ue bo.
1 Kriiannka moška kongregacija ima v nedeljo, 1. januarja (Novo leto), pred rednim mesečnim shodom Izredni sestanek Članov v dvorani s pri-četkom ob 4. Na sporedu bo med drugim tudi predavanje s slikami. Cenj. člane ot>ozarjamo že danes na ta sestanek.
1 Ptičji paradiž... Oglejte si čez božične praznike ljubko razstavo kanačkov, Id bo 25. in 26. decembra na ženski učiteljski Soli na Resljevi c. 10. Z valim obiskom pomagate lagati gorje pticam v priredi.
1 Božični »neg. Čez noč in včeraj ve« dan je po-lahko snežilo. V nekaterih urah pa je snežilo prav na gosto, zlast okoli poldne Snega je zapadlo do sedaj v Ljubljani okoli 20 cm. Na čudo pa je videti prav malo smučarjev, ki se tega sicer suhega snega veaele, pa tudi baje, ker ni padel na zamrzlo snežno podlago, kar je ideal slehernega smučarja. Kakor smo poučeni, pa med ljubljanskimi smučarji vlada prav veliko zanimanje za planine in je pričakovati, da bo za praznike odšlo izredno mnogo izletnikov v gorske kraje Slovenije. Prav tako bo prišlo v Slovenijo najbrže tudi mnogo gostov i* južnih pokrajin,
Izšla je
PROZA OTONA ZUPANČIČA
(IV. zvezek Del Otona Zupančiča) PRI AKADEMSKI ZALOŽBI, LJUBLJANA šelenburgova 4 (Palača Croatia), dvorišče.
1 Mesto venca na grob blagopokojnemu g> Cirilu Dolencu sta darovala gospoda Fux Miran in Saša Reicher ra narodnoobrambne namene društvu »Bran-i-bor« dn 200 (dvesto).
1 Služba pri mestnem cestnem nadzorstva. Mestna občina ljubljanska sporoča, da ima mestno cestno nadzorstvo neprekinjeno službo ponoč' in podnevi na telefona it 42-22. Stranke naj se obračajo na ta naslov le v res nujnih primerih, ko je treba odpraviti ne-d os ta tke ali poškodb« na iovnih cestah in njih napravah. Za ureditev ji popravila na zasebnih zgradbah in opravah se marajo posesUliki obračati le na za-gelma podjetja In prevoznike. Zasebnih del mestno cestno nadzorstvo ne opravlja.
1 Majer bo oltrevaL Pri znani nesreči v Glnški ulici »e je nevarno ponesrečil poleg Batisa, kl je že bil pokopan, tudi Šofer Majer. Izkazalo pa se je sedaj, da so poikodbe šoferja Majerja mnogo blažje, kakor so zdravniki v začetku mislili. Res j«, da bo moral Majer nekaj časla ležat' v postelji zaradi poškodb na glavi in zaradi zlomljenih udov, vendar pa »o zdravniki prepričani, da bo Majer v kratkem okreval, seveda, če ne nastopijo kakšne nevarne komplikacije.
1 Zveza za tujski promet v Ljubljani, prired' v nedeljo, dne 25. dec. in ponedeljek, dne 26. dec. t. L, vsakokrat z odhodom ob 8 zjutraj z dvorišča gostilne
Pri Figovcu (Tyrševa c.) smučarski izlet na Kureiček. rijave »prejemajo biljetame Putnika v Ljubljani.
1 Cenjene čitatelje opozarjamo na današnji ogla« brivskega n frizerskega salona Ivana Dorčeca, Fugner-ieva in Dalmatinova ulica.
1 Devetdeseti božič obubožanega trgovca. V Ljubljani doživlja sedaj svoj 90. božič starček, ki je bil nekoč ugleden trgovec, je pa med svetovno vojno prišel ob svoje premoženje. Starček prosi v svoji bedi dobre ljudi, zlasti pa trgovski stan, da bi mu ob njegovem jubileju za božič prihiteli na pomoč, naj bo v denarju ali v blagu. Starčka priporoča tudi prevzv. škoi dr. Gregorij Rožman. Za starčka ee je tudi pogostokrat zavzel minister dir. Anton Korošec. Id mu je semintja pomagal lajšati njegovo bedino stanje. Starček nam sedaj piše, da se ie pripravlja za lasrten pogreb. Poprej pa bi rad dobil nekaj sredstev, da ne bi bila njegova zadnja pot na breme drugih ljudii. Darila, ki jih bodo dobri ljudje temu revnemu starčku naklonili za letošnji božič, sprejema sam prevzv. škof g. dr. Gregorij Rožman ali pa uprava »Slovenca«. Starček želi vsem prijateljem in dobrotnikom srečen božič!
1 Vino h domačih vinogradov zanesljivo naravno nudimo. Sotelšek, Gradišče 10.
1 Zasliševanje roparskega morilca Mimika. Kakor smo včeraj poročali, je bil roparski morilec Mimik, ki je bil aretiran v Celju in ki so mu dokazali nešteto tatvin in goljufj, povrh tega pa tudi roparski umor nad Sika tom Ribičem v Tržiču, prepeljan v Ljubljano. Mimik je sedaj v šempetrski vojašnici, kjer so policijski zapori. Vse dopoldne ga je zasliševat šel kri-mnalnega oddelka, višji policijski nadzornik Žajdela.
Cerkev M. B. v Križankah. Dn* U. decembra o polnofi »b pri st«tt maji pojo razne trot i Ane pesmi nafti h starih domsAlb skladateljev s spremijovanjem instrumentov. — Sveti dan. Ob pol 11 slovesna sveta maAa. Uvaja se instrumentalna M luna soleminls, si. dr. A. Faist. (iraduals: Videm nt omenes, al. A. FWr-ster. Ofert.i Tul sunt ooell, zl. M. Fllke. Tantnm srgo, ■1. I. Deschermeisr. Po miSi: NoS boilAna, »1. p. H. Sattner. — Praznik »v Štefana: Ob pol 11 sv. maAa z blagoslovom, PTt kateri »e livajajo slndefte bo&lftne pesmi: 1. Bo?, i Ana maAa, zl. A. Leitor; i. Raduj Alovek mol, zl. L. Cvek; 3. Glej zvezdioe boije, >1. L. Belar; 4. Rajske strune, zl. V. Stoleeir-, 5. Pastircri 1« spanja, »1. M. Smolej. Vse toftke s spremljev. instrumentov.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: v soboto in nedeljo: mr Leuetek, Resljeva cesta 1; mr.. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotair, Vič. V ponedeljek: dr. Piccoli, Tyrševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste. V torek: dr. Kmet, Tyrševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova 7.
Mestna zdravniška dežurna služba
Mestno zdravniško dežurno službo ho opravljala v soboto od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestna zdravnica dr. Žitkova, Pleteršni-kova ul. St. 13/1. telefon št. 47-64. — V ponedeljek od 8 zjutraj do torka do 8 zjutraj pa bo
RUMENE zak. zaščit.
KONBINOS
Britvice razvesetiujejo milijone samobrivcev1 Nedosegljiva možnost uporabe, idealno, higijeniSno britje. Komad po 1, 2 in 4 din. v vseh strokovnih trgovinah. Brezplačno pošiljamo vzorec na poskus, lavite nam točen naslov in poklic:
KONBINOS, Maribor, p. p. 70
opravljal mestno zdravniške dežurno službo mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, KorytkOva ul. št. 18, telefon št. 36-24.
Mariborske novice
m Službe bolje » praznikih. V stolnici se začnejo na božični praznik sv. maše zjutraj ob petih. Ob šestih ne bo pridige, ampak le tiha sv. maša. Ob 9.30 bo po slovesnem vhodu prevzvišenega najprej pridiga, nato pa slovesna škofova sv. maša. Ob 17 pridiga, nato slovesne večernice in darovanje za farne uboge. Na Štefanovo bo po pozni sveti maši ob desetih blagoslov soli in vode, v torek, na Janževo, se bo po pozni sv. maši ob desetih blagoslovilo vino — šentjanževec.
m Sv. maša sa smučarje na Pohorju. V nedeljo, na božični praznik, bo na Klopnem vrhu na Pohorju dopoldne ob 9 sv. maša za smučarje.
m Vlaki prihajajo v Maribor zaradi snega z znatnimi zamudami. Tukajšnji lokalni vlaki imajo manjše zamude, največ 20 minut, zato pa so daljše pri dunajskih brzovlakih, ki prihajajo dostikrat
Pomnite!
0 boiičnih pravnikih si morate vsekakor ogledati nn* beliču i program, amotvor filmske umetnosti t
Efisticlsi VMoCtolU nepozabna iz prekrasnih filmov »Maskerada«, »Tako je V^CiliSCfl vVClfdjF končala ljubezen . »Epizoda« in »Žetev«, je pod režijo slovitega mojstra GEZE B0LVARY-ja dovršila svoj najnovejši in najlepši film
Sodelujejo:
ATTILA H0RBIGER
in
PETER PETERSEN
Zrcalo življenja
Kino Mm
tllllon 11 - 21
Predstave oba božična praznika ob 15., 17, 19. in 21. uri. — Na praznik sv. Štefana predstava ob 10'30 dopoldne po miianih cenah 1
1 V Stritarjevi ulici tt. 6 v Ljubljani, pri frančiškanskem moatu, »e sedaj nahaja optik in urar F r. P. Zajec, torej ne več na Staram trgu. Samo kvalitetna optika.
1 Za božična darilo mestnim revežem j« darovala Prva jagod, tovarna pktenia in tkanin Dragotin Hribar na Zaloški cesti 384 parov nogavic in 13 volnenih jopic za revne otroke, ki bodo gotovo od srca hva-leaii ra tako dobrodošla in izvrstna topla darila. Za božičnico najrevnejših v cukarni je pa daroval* tvrdka a Pno«, tovarna keksov v Ljubljani 10 kg svojih odH&nih slaščic. VelikoduAnini darorslcem nsjprisrč-nejla zahvala mestnegs poglavarstva, hkrati naj pa sprejmejo tndi hraležnoet mestnih revežev ji voičila ra vesele božične praznik«.
1 Najrevnejšim v stari enkrand je za božič poslal g. Josip Veriič, veletrgovec na Tyrševi cesti vrečo moke, vrečo rlža in 1 kg kave. Spomnli so «e jih pa seveda tudi naši dobrosrčni gostilničarji in iz svojih slovitih zalog poslali naiboljšo kapljico iz kota. Izbrano vnos je priteklo e vseh strani Ljubljane ter so poslali velike pletenke: g. Anton Primoinč, gostilničar »Pri Katrci« iz Rožne doline, g. Viktor Jcločnik, trgovec in gostilničar v Rožni dolin , g. Josip Olup, trgovec in gostilničar s Starega trga, g. Karel Miklič fe hotela »Metropol« na Masaryktrvi cesti, g. Peter Šteric iz hotela »Union« in »Rellevue« ter g. Josip Lauter, gostilničar pr! »Činkoletu« v Kopitarjevi ulid in Centralne vtnarne iz Frankopanske ulice v Šiški. Sijajno se bo revežem prileglo 100 škatelj najfinejših sardin, kl sta ph poslala gospa in g. V. A. Janež iz mane delikatesne trgovine na Aleksandrovi cesti. Vsem velikodušnim darovalcem najtoplejšo zahvalo in prav vesel božič! živeli!
Mimik j« precej potrt ter j« vse dokazane zločine priznal, prav tako tudi roparski umor v Tržiču. Izgleda, da Mimik ne bo prepeljan v Tržič, temveč bo kar neposredno irročen s atTaru ljubljanske policije preiskovalnem« sodišču okrožnega sodišča v Ljubljan'.
1 Nesreča i ognjem. Iz vasi Doba nad Ljubljano pri Dobravi so v ljubljansko bolnišnico pripeljali 2-letnega delavčevega sina Rafka Berganta. Otrok je padel na rajbeljen štedilnik ter s* močno opekel.
Vodeča vinarska tvrdka
že uvedena na ljubljanskem tržišču in v okolici, ISle za takoj agilnega in reprezentativnega
zastopnika
kateri ie v tej stroki že delal in ki ima širša poznanstvo. Potrebna je kavcija.
Pismene ponudbe do inkl. 28. decembra v upravi »Slovenca« pod štev. 48/19898.
Vesele božične pravnike in srečno novo leto 1939
želiva svojim cenjenim gostom in prijateljem
P. m K. ŠTERK
RESTAVRACIJA GRAND HOTELA »UNION« *
Na sv. Štefana dan koncert.
Kdor postane, tudi ostane odjemalec MOTOHOVE KAVE!
Vodnikov trg 5 tel. 25-77 Krekov trg 11 tel. 23-4h
Božič v Bohinju! Hotel Sv. Janez Hotel Sv. Duh Smučarski raj
Kurjene sobe. Poceni
Za nego lica In roh
rabite
Benkovo pomado inViolette-kremo! Lekarno pri Sf. Trojici r. pl. DCIMHO, ZEttUN
Odobreno S. Er. RH2/1937 i 8. F,r. HVB/1937
Gledališč*
Drama: Sobota, dne 24. decembra zaprto. — Nedelja, dne 25. decembra ob 15: »Kralj z neba«. Izven, Znižane oene od 20 din navzdol. Ob 20: »Dobrudža 1916«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 26. decembra ob 15: »Pikica in Tonček«. Mladinska predstava. Premiera. Izven. Ob 20: »Žene na Nlskavuoriju«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Torek, dne 27. dec, zaprto. — Sreda, dne 28. dec. »Dobrudža 1916« Red Sreda.
Opera: Sobota, 24. dec. eaprto. — Nedelja, 25. decembra ob 15: »Roxy«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20: »Traviata«. Gostovanje ge Zlate Gjun-gjenac. Izven. Ob 20: »Frasquita, opereta. Premiera. Izven. — Torek, 27. dec. zaprto, — Sreda, 28. d»c.: »La Boheme«. Gostovanje ge Gjungjenec. Red B.
Prireditve In zabavi
Frančiškanska prosveta M. O. v Lfub!|ani priredi na Štefanovo, v ponedeljek, 26. decembra ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani NuJičevo komedijo v dveh dejanjih »Sumljiva oseba« v režiji Milana Skrbln-Ska. Sedeži v predprodaji v pisarni »Pax et bornim« od 4 do 10 din, člani popust. Ce se hočete dve uri od srca nasmejati ne zamudite te najboljše Nušičeve komedije.
Šiškarji: Dram odsek Prosv. društva priredi na praznik sv. Štefana ob 8 v samostanski dvorani božično igro »Trije kralji«. Na Silvestrov večer priredi Prosv. društvo komedijo »Gospod senator«.
Prosv. druStvo Trnovo priredi na praznik rr. Štefana, 26. dec. 1938 ob 3 popoldne v prosvetnem domu Karunova ulica 14 otroško božično spevoigro »Žive jaslice«.' K obilni udeležbi vabi odbor.
tudi poldrugo uro kasneje, kakor določa vozni red. Vzrok teh zamud pa Je v glavnem preobremenjenost nemških železnic med Bruckom in Dunajem, kjer so vse postaje zatrpane s tovornimi vlaki lz Biseneria, napolnjenimi z železno rudo. Zaradi tega zastaja tudi na naših postajah od Ljubljane do Maribora tovorni promet, namejen na sever izven države in čaka sedaj že okrog 500 polnih tovornih vagonov, da jih odpravijo naprej.
m Snežne razmere na Koroškem. Iz Gušta-nja nam poročajo o idealnih snežnih razmerah, ki vladajo v tamoSnjih okoliških zimskoprometnlh postojankah. Snega je že 36—40 em ter je suh in idealen za smuko.
m Ii policijske alnžbe. PollHčno-upravni pripravnik pri mariborski policiji g. Ciril Belšak je premeščen k banski upravi v Ljubljano. G. Belšak si je v Mariboru pridobil za časa svojega razmeroma kratkega službovanja sloves izredno sposobnega in korektnega uradnika. Želimo mu na njegovem novem službenem mestu veliko uspehov!
m Poverjeništvi kluba železničarjev JRZ v Mariboru in na Pragerskem poiziva svoje člane, da se v ponedeljek, 26. t. m., ob treh popoldne pol-noštevilno udeležijo pogreba pokojnega tovariša Maksa Krepeka. Pogreb bo na Pobreškem pokopališču.
m Vse trgovine v Mariboru morajo biti danes v soboto zaprte ob 17, le delikatesne trgovine so odprte do 19. Cez poldan so vse trgovine odprte, ker je trifaii dan.
m Izžrebane slike na umetniški razstavi. V petek zvečer je bilo izžrebanih na razstavi mariborskih likovnih umetnikov šest dobitkov z permanentno vstopnico. Prvo nagrado dobi št. 28, sliko Maksa Kavčiča: »Hiše v Splitu«, drugo nagrado dobi slika Karla Jerala (Veliki kanal v Benetkah« štev. 366. Tretjo nagrado, sliko Zorana Mušiča »Most čez Dravo< štev. 280, četrto nagrado linorez Ivana Kosa »Most v Veronk štev. 393, peto nagrado Ivana Kosa, linorez »KoroSka vas« štev. 368, šesto nagrado, »Risba Splita« Maksa Kavčiča štev. 299. Dobitki naj se dvignejo ob delavnikih med 15 in 17 v ateljeju Ivana Kosa, Strossmayerjeva 28. četrto nadstropje.
Radio aparati Blaupunkt In Radlone
od Din 750"— naprej, amerikanski 4 cevni Super 10 + 16 cm velik pri M. Ozvall«, Maribor,
Cafova ul. 1 (zraven kina Union).
m Mariborski aeroklub si je na občnem zboru izvolil novo vodstvo. Predsednik je postal Peter Skofič, tehnični vodja pa Edgar Košak. Mariborski aeroklub je do sedaj izvežbal 30 jadralnih pilotov.
m Mesarske prodajalne bodo na božični dan zaprte, na Štefanovo pa bodo do desetih dopoldne odprte. Prav tako bo s prodajo mesa na stojnicah.
m Ljudski oder v Mariboru igra na Štefanovo, dne 26. t. m. ob 17, božično igro »Vrnitev«. Prireditev bo v dvorani na Aleksandrovi cesti 6.
m Krznarstvo P. Semko, Gosposka uliea 87, Vam nudi ceneno kožuhovino in krznarske izdelke.
m Film « smuških tekmah Zveie fantovskih
odsekov na Črnem vrhu in v Planici bo v okviru svojega rednega programa predvajal Grajski kino čez praznike. Film je poln krasnih naravnih posnetkov. Mariborske smučarje opozarjamo na ta film.
m Električni tak bodo prekinili. Mestna podjetja sporočajo, da bo elektrarna Fala v ponedeljek, 26. t. m., od osmih do pol devetih dopoldne odklopila električne naprave v Mariboru in okolici. Napeljavo je kljub odklopitvi smatrati pod tokom.
m Na Pesnici je zagorela elektrika. V Jetrtek zvečer je zagorela na Pesnici elektrika. Ob petih je zažarelo okrog 100 žarnic v naselju okrog kolodvora, ki je bilo prvo elektrificirano. Na elektriko Rta že priključena tudi dva motorja. V teku šestih tednov je mestno elektriško podjetje napeljalo tri in pol kilometra dolg daljnovod od Zgornje Kungote na Pesnico. Daljnovod je izpeljan ob potoku Pesnica ter v bližini državne ceste zavije proti kolodvoru. Krajevno omrežje je zaenkrat napeljano v dolžini enega kilometra, ker pa je zanimanje za elektrifikacijo med ostalim prebivalstvom veliko, bo postalo kmalu obsežnejše.
m Dva drzna vloma v Limbušu. V noči na petek sta bila izvršena v Limbušu pri Mariboru dva drzna vloma. Vlomilci so vdrli najprej v poštni urad skozi okno, na katerem so zvili omrežje. Odšli pa so praznih rok, ker se blagajne niso upali lotiti, v predalih pa tudi ni bilo nič denarja. Pustili so pri miru celo pakete, ki jih prejšnjega dne nekatere stranke niso odnesle. Nato so obiskali gostilničarko gospo Pavlo Robičevo. V gostilniških prostorih so se založili s cigaretami in tobakom, v predalu so našli 80 din drobiža. Izpili so več litrov vina in žganja, odnesli dva moška plašča in dva para gojzeric, v shrambi pa Jim je prav prišlo meso in klobase, ker ao prejšnjega dne pri Robičevih kolinili. S plenom so neznanokam izginili ter je njihove sledove zamedel sneg. Tudi v Selnici ob Dravi je bil izvršen poskus vloma v občinsko pisarno. Vlomilce pa so v treutku, ko «o prtslanjali lestvo k oknu občinske hiše, pregnali.
PUH.
perje, pernice, kapok, žimo. volno, vato, aftik dobavlja najceneje
,,Obnova" ■ F. Novak, Jurčičeva nI. 6 Gledališče
Sobota. 24. dec.: Zaprto. — Nedelja, 25. dec^ ob 15: »Pesem s ceste«. Znižane cene. Ob 20: »Vse za šalo«. Krstna predstava. Izven. — Ponedeljek, 26. dec., ob 15: »Boccaccio«. Znižane ceno. Ob 20: »Vse za šalo«.
MESTNA HRANILNICA VMARIBORU
pupilarno varni denarni zavod mesta Maribora.
Daje posojila na hipoteke, vrednostne papirje, menična in v tekočem računu po ugodni obrestni meri. Sprejem« hranilne vloge in jih obrestuje najugodneje.
Za vse obveznosti jamči mestna občina mariborska z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Uradne ure: dnevno od devetih do dvanajstih — Orožnova ulica 2
Podpirajte domači denarni zavodi
Hoče pri Mariboru
Na novo preurejenem odru vprizori prosvetno društvo na Štefanovo igro »Marijana«. Čisti dobiček je namenjen za popravilo Slomškovega doma.
Preteklo nedeljo, dne 18. t. m. so se zbrali v Slomškovem domu agilni fantje in dekleta, ki eo *e odločili, da se bodo žrtvovali za širjenje katolilkega tiska. Ustanovili so tiskovni odsek, kl bo gotovo uspešno deloval.
Cerkvena glasba
Cerkev M>. Jožefa. Dne Ji. decembra o polnoči pri st. m«A! bodo peli: L Sveta noA, blatna n<V\. si. ,los. Ornher dr. K"r. Klmoveo; 2. Radnj Alorek moj, iil. h. Cvek; 3 O-IeJ z.vez.dies botje, zl. L. Belar; 4. Zve HAar nam se Je rodil, zl. A. Vavken; 5. Pantirei Iz spanja, zl. M. Smolej, vse s spreniljevanjem voJaAkeen orkiwtra. — Sveti dan. Oh 8 sv msfta z blatroslovom. Izvnjsjo se s spreniljevanjem orkestra: 1. Hoži&na mn-Sa, zl. M. Zelez.nlk; 2. UndnJ ftlovek moj, zl. I,. Cvek; .1. Olej zveiz.diee božje, 7.1. t,. Relar; 4.. Nof ho01ISna. zl. p. H. SnttneT- S. V zakramenta ves sladkosti, 7.1 dr. Fr. Klmovse. Po maAI: KvnliAar n«m Je rojem zdsj, z.l. (Ireiror Rlhar. — Na pratnik «»'. Štefana: Ob fl st. msAn z. hlncoslovom; 1. Bož.lftna maSa, zl. A. T/elter; 2. Pokonci narodi «1. St. Premrl; 3. Raiske st.rnno. zl. V. Stole«; j. nlrj zvradlce boije, rl. I,. P,*lar. Po blagoslovn: Postiroi lz spanja, zl, M. Smolej
Urejena
je začetek uspeha!
Preizkušeni sistemi v trgovini
nasproti glavne pošte
VSE ZA PISARNO!
Kruh Oobrepo!jske doline -
igrače
Že leto dni uspešno delujeta tečaja za izdelovanje igrač in lutk -Mladina že dela lepe in cenene domače izdelke
Dr. Maicen
ne ordinira od 25. do 31. decembra 1938
Ribniška dolina in njeni prebivalci so znani po širni Sloveniji |>o suhi robi. Kar številne družine v Ribniški dolini izdelajo, prodajajo po Sloveniji Ribničanje, ki dobro blago s pomočjo svoje šepavosti ie hitreje spravijo v denar. Suha roba nosi lepe oohodke prebivalstvu in brez te obrti bi Ribniška dolina shajala še mnogo slabše kakor sicer. Tudi drugi deli Dolenjske niso nič bolj bogati, pač pa se jim pozna pomanjkanje domače obrti. Zato kmetje s svojimi družinami še teže shajajo. Kraški svet dolenjskih polj in dolin je skop in ni čudno, če je kmečko gospodarstvo v njih zelo pasivno.
Dekle šiva narodno nošo za »punčko«
Dobrepoljska dolina v stiski
Velika Dobrepoljska dolina s Strugami vred je položena prav tako na kraški svet. V vsej dolini živi okrog 4000 prebivalcev, ki so večinoma zelo revni. Kmečko gospodarstvo jim ne da toliko pridelka, da bi se mogli preživeti. Zato uvažajo zlasti koruzo. Dohodke za kritje drugih potreb pa dobe z izvozom krompirja in gozdnih sadežev, kakor jagod, malin, gob in deloma tudi zdravilnih rastlin. Vsi ti dohodki pa so malenkostni in so do sedaj morali kriti primanjkljaj kmečkega gospodarstva v glavnem gozdovi. Ti pa tudi niso bog ve kako bogati, poleg tega pa so že hudo izsekani, tako da v nekaj letih dobrepoljski kmet tudi z lesom ne bo več mogel zaslužiti toliko, kolikor potrebuje za življenje. Že sedaj so kažejo posledice preveč izsekanih gozdov in ljudstvo se zadolžuje. V vsej dolini znaša skupna višina dolgov, ki tišče na kmetije, okrog 10 milijonov dinarjev. To je mnogo več, kot znaša povprečna zadolžitev slovenskega kmeta, kjer je med tremi že eden zadolžen. V Dohrepoljski dolini pa je razmerje tako, da sta med tremi kmeti dva zadolžena.
Domača obrt - edina rešitev
Dobrepoljska dolina je bila tudi že v prejšnjih časih vedno na slabem in so se zato prebivalci v velikem številu izseljevali svojeas v Ameriko; sedaj pa gredo še vedno v Kanado, Argentino, Francijo, Belgijo in Holandijo. Zemlja sama ni mogla preživeti ljudi, ki bi radi živeli na njej. Ker je ta nevarnost postajala vedno hujša, posebno zaradi tega, ker v dolini ni bilo nobene domače obrti, ki bi pomagala ljudstvu do drugih dohodkov, je podvzel dobrepoljski župnik duh. svetnik Anton Mrkun s pomočjo kaplana Franca Nihtigala pomembno akcijo za ustanovitev nove domače obrti v Dobrepoljski dolini. Edini stranski zaslužek', ki so ga imele do sedaj nekatere kmetije, je bilo izdelovanje zobotrebcev, vendar je bil ta malenkosten po številu prizadetih in po višini dohodkov. Saj je izdelovalec zobotrebcev zasluži pri celodnevnem delu le 5 din, poleg tega pa je še moral živeti ob svojem. Ribniški domači obrti podobna obrt bi bilo izdelovanje domačih igrač, katere smo do sedaj v velikem številu uvažali iz tujine. To idejo je podprla zlasti banovina in tudi zbornica za TOI in letos začetkom leta je začel delovati že prvi tečaj za izdelovanje igrač v Dobrepoljski dolini.
Lesene igračke in lutke
Zamisel, naj bi Dobrepoljska dolina postala slovenski Ntirnberg, je prav posrečena in tudi izvedljiva. Saj uvažamo vsako leto za nad 5 milijonov dinarjev igrač iz tujine, ki bi jih prav lahko sami izdelali. Imamo dovolj lesa in tudi sposobnih moči, ki bi naučile predne roke izdelovati to, kar potrebujemo. Banska uprava je podprla stremljenje župnika Mrkuna in poslala ter plačala strokovno osebje. Za izdelovanje lesenih igrač je bil ustanovljen tečaj, ki ga je vodil kipar in strokovni učitelj Fr. Repi?.. Za izdelovanje lutk in igrač iz blaga in usnja pa je bil ustanovljen tečaj pod vodstvom strokovne učiteljice ltezike Horvatičeve. Za lesno-obrtni lečnj se je pri jn v i lo lelos začetkom januarja 18 tantov, ki so končali z obiskovanjem ljudske šole, večinoma vsi v starosti od 14 — 18 let. Prav tako so se za lutkarski tečaj prijavila šoli odrasla dekleta v mesecu februarju in je bilo zaradi pomanjkanja prostorov mogoče sprejeli od 30 prijavljenih le 18 deklet. Tečaja stn trajala po šliri mesece in so se udeleženci navadili v tem času vseh spretnosti, potrebnih za lično izdelovanje igrač. Ker mora tudi še nadaljnje vodstvo izdelovanja igrač ostati pod strokovnim nadzorstvom, je banska uprava omogočila, da vodita oba strokovna učitelja izdelovanje igrač vse leto 1938 in 1939. Da bi pa ta domača obrt mogla zares uspešno uspevati in roditi ludi žel,jene sadove, bi bilo potrebno, da bi so v Dnhrepoljah osnovala stalna igračarska šola. S lem bi bila dana možnost, da se igračarstvo v Dobrepoljski dolini .razvije tako, da bo zavzelo ves jugoslovanski trg igrač in da bo moglo uspešno izpodriniti nepotrebne in večinoma tudi ne-vzgojne igrače iz tujine. Da bo to prav lahko mogoče, dokazuje dejstvo, da že danes razpošiljajo | igrače iz Dobrepolj do Skoplja v Južni Srbiji.
Korajža velja
Letošnja tečaja sta morala prebrodili še marsikatero težavo. Posebno hudo se je poznalo pomanjkanje prostom in primernih delavnic. Čez poletje sta bila tečaja v šoli, zdaj pa je za lesno-obrtni tečaj delavnica v eni sobi stare šole, lutkarski tečaj pa gostuje v knjižnici starega Prosvetnega doma. Kmalu pa bosta tečaja dobila ugodnejše prostore v novem in veličastnem Jakličevem domu, ki bo prosvetno žarišče za vso do-brepoljsko dolino. Nad glavno in razsežno gledališko dvorano novega doma bo v drugem nadstropju urejena razsežna dvorana, delavnica za lutkarski tečaj, kjer bo lahko delalo do sto deklet. Prav tako bo v novem domu skladišče igrač. Stari Prosvetni dom pa bo predelan v mizarsko delavnico za izdelovanje lesenih igrač in bo tam tudi prostora za sto fantov. Kljub temu, da morajo domačini sami nositi stroške za sedanje prostore tečaja, njihovo razsvetljavo in kurjavo ter za stanovanje učnih moči, kakor tudi nabavljali vse potrebščine za izdelavo igrač, so se že sedaj gospodarsko še dokaj dobro odrezali. Začeli so brez denarja, pa so vendar po prvem štiriniesečneni tečaju, v katerem so se udeleženci naučili izdelovati igrače, motri i določiti način plačevanja. Tako fnn-
Deček struži les za igrače
t je kakor dekleta so plačani od izdelanega kosa. Tudi prodajna organizacija je deloma vpeljana in že sedaj potuje nekaj potnikov, ki prodajajo trgovcem igrače po Sloveniji in tudi ]>o drugih delili države. Ker je pa za gospodarski uspeh takega delu treba urediti tudi trgovsko plat, je bila pred nedavnim ustanovljena zadruga »Razvoj«, ki bo kupovala in razprodajnla narejene igrače. Da so naletele te naše domače igrače povsod na dober sprejem, pa najlepše dokazuje dejstvo, da komaj sproti izdelujejo toliko leseni liigrač, kolikor jih morajo dostaviti.
Ni igrača delati igrače
V teku let bo dobrepoljska igračkarska obrt gotovo tako napredovala, da bomo mogli kupiti v Dobrepoljali vse mogoče igrače, cenene in drage, enostavne in »kunštnec. Za začetek pa je
Izdelana konjiča
vodja tečaja kaj pravilno izbral enostavne igrače za mladino, ki še ne obiskuje šole. So to najrazličnejše igrače, na kolescih seveda. Vzorce za posamezne igrnče je izdelal vodja tečaja in priznati mu je treba, da je kot kipar posrečeno zadel okus časa, pri čemer je izločil vse v zadnjem času tako »sodobne« igrače, kot jih k nam |>ošilja tujina in ki naj ze v zgodnjih letih zastrupljajo otrokovo dušo z bojnim duhom. Vojaki, lopovi, tanki in druga bojna sredstva niso prišla in ne bodo prišla na seznani dobrepoljskih igrač, pač pa se izdelujejo igrače, kakor konjički, kokoške, račke, mačke, kameli', psički, medvedki itd. Vse te lesene igrače so izžagnne iz desk, niso pa polnih oblik. Za začetek je tak način izdelave lažji in ludi cenejši. Oblike so izrezane iz kuhanih desk in nato lopo poslikane z živimi barvami. Druge igrače, kakor lokomotive, vagoni, tovorni in osebni avtomobili, pa so izdelane s posebno skrbnostjo. Iz velikega števila sestavnih delov se zlepi in sestavi pisano in okusno barvano vozilo, ki je kaj lična igrača. Posebna prednost vseh teli igrač pa je v tem. da so izdelane higiensko in da v splošnem niso zbite z žeblji. Klej in vijak nadomeščata žeblje in zaradi tega zdrži vsaka igrača tud' nabolj neusmiljeno postopanje. Najbolj izpostavljeni deli pa so izdelani iz trdega lesa. Posebna ugodnost je še v tem, da se da vsaka igrača umiti, ker je lak zelo odporen. V prihodnjem letu bo tečaj začel izdelovati še sestavljalne in postav-Ijalne igrače, ki so tudi primerne za šolsko mladino in ki v današnjem času mladini najbolj ustrezajo.
Mtado, a pridne reke
Zanimivo je zasledovati rlelo v delavnici, kjer okrog dvajset fantov stoji ob skobelnikih in dela, kakor da bi bili že čisto veliki. Kljub kratki učni dobi so na tečaju izdelali že okrog 60 različnih igrač in pridni delavci so tako sposobni, da skoraj vsak napravi vsako. Saj pa jih izdelujejo tudi tako, da se nauče prav v^ega. Vsak izdela igračo čisto sani. Najprej izžaga iz deske glavne oblike, nato desko očisti in obdela tako, kakor je treba. Nato na stružnici izstruži kolesca, ki jih spet očisti Izdela še potrebne sestavne dele, knkor po-ložnO deščico, osi za kolesca itd., nato pa znčne z barvanjem. Seveda nihče ne dela le po eno igračo. Vsakdo izdela naenkrat po več enakih kosov in lako postopoma izdela cel ducat istih igrač. Občudovanja je vredna iznajdljivost in spretnost mladih delavcev, ki so se vživeli z vso resnobo v delo, ki jih tudi zanima. Sami ugibajo, kaj hi napravili boljše, kaj drugače. Prav pred božičem so pod vodstvom učitelja začeli izdelovati že velike gugalne konje, ki so prav gotovo lepši kakor najdražji gugalni konji, ki smo jih doslej mogli videli v izložbah.
Lutkarski tečaj
i
ima vso bodočnost, da ho ustvaril novo umetnostno obrt, ki bo zaslovela tudi dnleč čez meje naše države. Njegova posebnost so namreč lutke vseh najrazličnejših jugoslovanskih narodnih noš. Ze sedaj izdelujejo 30 različnih parov narodnih noš, j med katerimi človek ne ve. ali bi dal prednost slovenskim ali hrvatskim, ali nošam iz Priinorja in južne Srbije. Prve glavice lutk so bile inozemski izdelek in s svojim izrazom niso pristojnle krasnim nošam. Zato so zdaj začeli izdelovati slovanske tipe glav, kar se zlasti ugodno pozna pri moških narodnih lutkah. Te lulke prav za prav niso več igrača, ampak narodopisne figurice, ki bodo v okras vsaki sobi. Vzorec za narodne noše je učiteljica Horvatičeva vzela po Sičevih predlogah in je poskrbela, da se uporablja za figurice v narodnih nošah tudi pristno blago. Tako tečaj naroča za neslovenske narodne noše blago iz Belgrada, Zagreba in celo iz južne Srbije in Bosne. Te figurice bodo dobrodošle tudi naši tujsko-prometni propagandi in upravičeno je upanje, da se bodo zanje zanimali posebno naši rojaki v Ameriki. Poleg teh figuric pa izdeluje tečaj še navadne lutke in celo vrsto živali iz blaga. Med temi živalmi imajo seveda prednost eksotične
živ",;
DOVRŠENOST PRECIZNOSTI 162 PRVIH NAGRAD
Pri revmatizmu, protinu, išijasu, prehladu, glavobolu pomagajo poznane
TOGAL TC3LETE
preizkušeno v tu-in inozemstvu.
Upr. lir. 1347 oil 24. I. 19'<6 lir. StuvHiiovič I l'.vk, lleograd
Na tisoče šivov
Kdo še ni v mladih letih pretipal punčki iz cunj obisti in ji pogledal, kaj ima v glavi? Vsakdo! Vendar pa nihče ni tako do podrobnosti pregledal drobovja in kosti lutkam, knkor lo stori vsaka od deklet, ki šiva na lutkarskem tečaju. Tudi pri njih velja načelo: vse je treba znati. Tako vsaka napravi najprej životek, ki gn nagači z lesno volno. Na životek je treba prišiti noge, roke. vrat in glavo. Ubogega neboljenra l>odoče mamice nato oblačijo po vseh predpisih. Prav pri narodnih nošah je to dokaj težko. Sešiti je treba vse spodnje perilo, ki je marsikdaj okrašeno s čipkami, nato pridejo na vrslo obleke, pokrivala in obutev. Kako drobna umetnina mora biti avha za slovensko narodno nošo, bo verjel vsak, kdor vidi male avbice, ki so vezene in okrašene prav tako okusno in dosledno kakor prave avbe narodnih noš. Seveda taka figurica ni hitro sešita. Zalo tudi ni več tako poceni, knkor bi to marsikdo želel. Druge lutke pa gredo hitreje izpod šivanke. Posebno pa so dekleta spretna, kadar je treba sešiti iz blaga razne živali. Seveda mora voditeljica ves čas pomagati s svetom in navodili, saj rei ni lahko izdelovati kar trideset različnih pristnih narodnih noš. S šivalnim strojem, ki je na razpolago, si večina ne more mnogo pomagali, ker je treba skoraj prav vso sešiti na roko. Kljub kratki učni dobi pa posamezna dekleta kažejo takšno spretnost in razumevanje, da bodo kaj kmalu postale samostojne umetnice. Mnoge izmed njih že sedaj delajo knr doma.
Lutke v slovenskih narodnih noša'1
Narodna umetnost
V nekaj letih se bo izdelovanje igrač samo po sebi preselilo v številne domačije, kjer bo zlasti pozimi skoraj vsa družina mogla pri delu pomagati. S tem bo dosežen tudi končni smoter bodoče igračkarske šole, ki bo le vzgajala naraščaj in skrbela za nove tehnične domisleke in trgovsko uspešne novosti. Vzporedno ob leni pa se lio po domovih razvila prava domača obrt, ki bo izkoriščala tehnične pridobitve sedanjosti in jih oplajala s pristno slovensko domislico, ornamenti-ko in bogastvom oblik, o katerem že priča naše že tako bogato narodopisje. Takrat pn Dobrepolje ne bo le živelo od igrač, ampak tudi po njih slovelo daleč naokrog, in daj Bog, da bi bilo kmalu tako!
Dekleta izdelujejo lutke
Moška delavnica ta igrače
Svetovna vojna, Furlani in Slovenci
Gorica, 20. decembra.
V Vidmu je Izšla knjiga: >La guerra e il
Friuli< (GiusepjM) Del Bianco: La guerra e il Friuli. Vol. 1. Istituto delle edizioni accademiche. Udine.), ki je po svoji vsebini izredno zajemljiva. V njej bo v celoti popisane predvojne politične borbe na Primorskem in so marsikateri pojavi svojevrstno osvetljeni. Naši zgodovinarji no bodo mogli mimo te knjige. Za danes bi hotel opozoriti na drugi del te knjige, ki nosi tale podnaslov: »Vojaške priprave. Predvojna izvidna služba. Vi-demski obvestilni urad. Načrti bojne ladje »Viri-bufl Unitis«. Franc Petrič, ustreljen v Ljubljani.«
To poglavje je vobče zanimivo, vendar pa hočemo tukaj kot kronisti posneti le ti9te odstavke, ki se tičejo Slovencev.
Lota 1910. je prišel v Gorico Luigi Federzoni, sedanji predsednik ital. Akademije znanosti in umetnosti v Rimu, ki je dal protiavstrijski špiona-ži nove pobude. V Vidmu je dobil nalogo, da sprejema poročila prodajalec časopisov Elio Luzzatto. Ker pa to delo ni preveč uspevalo, je vzelo vso zadevo v roko društvo »Dante Alighieri« v Vidmu. Temu društvu so dopisovali sledeči zaupniki iz bivše Avstrije: Orestre 1'ersa, Gino Tornari, Francesco Furlani, Jožefa Furlani, Ina 1'ersa in Adele 1'ersa iz Gorice ter Franc Petrič iz Ljubljane. Rabili so šifrirano pisavo, čisto neposredno z Vidmom, časih pa s posredovanjem Jurija Bombiga, ki je bil goriški mestni župan in je sedaj član rimskega senata.
Leta 1914. pa je vojaško oblastvo ustanovilo poseben obvestilni urad, kateremu so postavili na čelo goriškega političnega begunca Ignacija Uresino. S tem gre vsa zadeva iz dealizma v plačano obrt. Trgovec Hasherger iz Ljubljane je bil med vsemi izvestitelji skoraj najvažnejši. Na mu-zikalijah in gramofonskih ploščah je nudil ital. armadi dragocena poročila. Franc Petrič se jo posluževal posebnega sela, ki je imel prost dostop v italijansko kraljevino. Bil je to neki Gomilšek »da Monte Nero«. Na gališki fronti je služil tem svrham neki Navratil, na srbski pa neki Basič. Vsi ti so bili deloma v neposredni zvezi z obve-stilnim uradom v Vidmu, deloma pa z goriškimi zaupniki, ki so sprejeta poročila tedensko nosili v Videm. Ob izbruhu vojne 1. 1915. so je goriška špionažna pisarna preselila v Ljubljano na stanovanje Franca Petriča na Marije Terezije cesti št. 32. Petrič je pošiljal poročila Goričanu Torna-riju v Ravenshoru, Tornari pa jih je preko Švice dostavljal poveljstvom v Videm. »Petrič«, pravi naš pisatelj, »je bil mož pri šestdesetih letih, odličen domoljub, ki je razumel, da bi Slovenci v zvezi z Italijani, namesto v borbi z njimi, mogli za svobodo svojega ljudstva le pridobiti.« Petrič je bil v trgovskih zvezah z Boinbigom in Boinbig ga je vpeljal v videmski urad. Informarije, ki jih ji pošiljal brezplačno, so se odlikovale po važnosti in verodostojnosti. Med Petričevimi sotrud-niki se je posebno odlikoval župan s Cola Andrej Kovan. Njega je vpeljal v celo zadevo lesni trgovec Bramo v Gorici. Najprej je sam nosil na vojaško poveljstvo v Videm načrte avstrijskih utrdb v Hrušici. Po izbruhu vojne je videmsko središče Kovana naslovilo na Petriča v Ljubljani. Jurij Rombig in Franc Petrič sta se točno sporazumevala z videmskim uradom v smislu, da se naj |>ošiljajo poročila s posredovanjem Tomarija preko Švice v Videm.
To poslovanje pa je trajalo le par mesecev. Obvestilna služba ni bila še niti dobro organizirana, ko so švicarske oblasti prišle celi organizaciji na »led, obvestile Avstrijce in izgnale Torna-rija v Italijo. Ker so se že junija začele v Gorici preiskave, je Bombig zaslutil nevarnost in opozoril Petriča. Gospa Furlani, ki je nosila goriške vojaške vesti Petriču v Ljubljano, ga je takoj »pozorila. Petrič ji je povedal, da je pred dvema Tnevoma poslal Tornarija v Raveshorn s kemičnim črnilom pisano in šifrirano pismo, v katerem » poročni o premikanju čet skozi Ljubljano.
Po švicarskih oblastvih je prišlo to gradivo m Se Tornarijeva korespondenca z Milanom v ro-te avstrijskim vojaškim oblastvom.
Dva dni potem je bil v Ljubljani aretiran "etrič. Oreste Persa in Avgust Marega pa v Go-ici. Istočasno so zaprli tudi goriškega odvetnika barija Verzegnassija. Vse so spravili v ljubljan-ike zapore.
Marega in Persa sta se zaradi pomanjkanja lokazov kaj kmalu izmazala. Ostala sta samo 'etrič in Verzegnassi. Petrič se je v preiskavi
Grobnice in spomenike
Vam v zimskem času izvrši po globoko znižanih cenah
kamnoseško kiparsko podjetje
FRANJO KUNOVAR
pokopališče Sv. Križ-Ljubljana telefon 49-09
značajno držal. Vse le tajil, nikogar ni izdal. Ver-zegnassiju je rekel Petrič:
»Tudi čc me obesijo z vrvjo, ki je debelejša kakor zvonik, ne bom govoril.« Oblast je zasu-mila tudi Rovana, ki je pa pravočasno vse dokumente uničil, zbežal na Hrvatsko in bil pozneje oproščen,
Ce bi bil Petrič govoril, bi bili padli v grob Bombig, bratje Persa, gospa Furlani, fotograf Marega, župan Rovan in še marsikdo drugI.
Avstrijsko vojaško sodišče je Petriča obsodilo na smrt. Dne 2. novembra 1915 je bil ustreljen. Pred Petričevo smrtjo je bil oproščen tudi Verzegnassi, kateremu eo očitali samo poskus pobega v Italijo.
S Petričevo smrtjo Je ta goriška obveetitna organizacija popolnoma razpadla.
Nekateri pa so v tej dobi sami, brez zveze z goriško centralo opravljali vojaško izvidno služho v prid Italije, Del Biana imenuje nekatere bolj znane:
Karel Jusič, beneški Slovenec, je že več let pred vojno delal v tem poslu. Bil je 1. 1912. izgnan iz Avstrije, pa je kljub temu do vojne vztrajno opravljal svoje delo. Zdi se celo, da je bilo tajnih obvestil vse preveč in preveč gorostasnih, ki bo italijanskim četam ob prvem naskoku narekovala previdnost, ki se je potem izkazala za nepotrebno in škodljivo.
Giovanni Guyon, tedaj župnik pri Sv. Bolfen-ku, zadnji italijanski vasici proti tolminski kotlini, jo bil izvestitelj poveljstva konjeniške divizije v Vidmu. Dobil je par dni pred izbruhom sovražnosti vprašanje, jeli res v Kobaridu zbranib 80.000 avstrijskih vojakov. Guyon pa je odgovoril, da jih je komaj osemdeset, kar je odgovarjalo resničnemu položaju. Bil je torej točen poročevalec. Če bi bilo poveljstvo ital. armade tedaj verjelo njegovemu poročilu, bi bilo naglo udarilo čez goriško deželo proti vzhodu.
V novembru 1914 je pribežal iz Avstrije v Videm Slovenec Franc Škarlovnik, učen in viso-kostoječ mož. Njegov prihod je vzbudil velike pro-tiavstrijske demonstracije. Sprejeli so ga v krog neodrešencev, kakor malo pozneje nekega Slovenca, ki ga pisatelj imenuje »Janoa Szlmann«. Ta je pa čez nekaj tednov napravil samomor. Njegov pogreb je nudi! novo priliko za protiav-strijsko demonstracijo. Njegovo rakev so ovili b slovensko trobojnico in ga pokopali ob udeležbi vseh italijanskih nribežnikov iz Avstrije. Na grobu mu je govoril Franc Škarlovnik. Poudaril je suženjstvo avstrijskih narodov in zato potrebo skupnega boia zoper tlačitelje. Uspeh je bil ogromen. Vsi navzoči so si prisegli zvestobo v boju zoper Avstrijo in zahtevali, naj se čimprej uresniči na bojnih poljanah.
Knjiga Del Bianchija, ki je napisana dovolj kritično na podlagi obširnega, deloma izvirnega eradiva, ima tudi za slovenskega zgodovinarja in za osvetljavo najvažnejših let našega narodnega življenja prav porabne in važne podatke.
Soški
Modernizacija ceste Jeperca-Labore pri Kranju
V septembru je bila licitacija za modernizacijo ceste od Jeperce do Labor pri Kranju in je stavilo najugodnejšo ponudbo gradbeno podjetje inž. J. Dedek iz Ljubljane. Ministrstvo za gradbe je licitacijo potrdilo in je 9. XII. izdalo odlok, na] se podjetnik uvede v delo. Dvanajsta sekcija za modernizacijo državne ceste na Gorenjskem je to tudi storila 19. XII., že preje pa je vodila zakoli-čenje nove trase na terenu. Tudi podjetje, ki bo gradilo cesto, je že v zadnjih jesenskih mesecih začelo s številnimi predpripravami. Zgradilo je ob cesti več skladišč za najrazličnejše gradivo, tako za pesek in gramoz za beton. Zgradilo je tudi barake za orodje. V zgodnji spomladi bo podjetje nadaljevalo delo, ki ga je sedaj zapadli sneg prekinil. Takrat hodo vsa dela šla s pospešenim tempom izpod rok, ker bodo vse priprave že zaključene. V mesecu maju !>o podjetje začelo betonirati cesto in šele takrat bo cesta za promet zaprla. Za ta čas bo ves promet preložen na vzporedne banovinsko ceste, ki vodijo čez Škofjo Ix>ko in čez Mavčiče. V zimi bodo te ceste dobro fiopravljene in utrjene, tako da hodo spomladi mogle lahko prevzeti nase ves težki promet.
Konec novembra je mešana komisija gradbe-
nega in prometnega ministrstva obšla tudi traso nove ceste v bližini križanja z železniško progo pred Stražiščem. Komisija je predlagala, naj se proga v bližini križišča poglobi za približno 8 in pol metra v dolžini 1200 metrov. To bo ugodno za železniški promet, ker bo b tem odpadel nepotrebni greben železniške proge, ki dosega prav na mestu križanja svoj višek. Cestni nasip, ki bo vodil z nadvozom čez železniško progo pa se bo zaradi tega znižal od 7 na 3 in pol metra. Zanimivo je, da bo modernizirana cesta od Jeperce do Labor vsa betonirana in da bo betonska plast cestišča za 5 cm bolj debela, kakor je na modernizirani cesti Jeperca—Št. Vid. Betonirani pas ceste ho širok fini. na vsaki strani pa bo še pol drug meter širok banket, od katerega ho na vsaki strani notranji tričetrt metra široki pas tudi betoniran, tako da bo betonirano cestišče v celoti široko 7 in pol metrov. Na ta način bo cesta precej bolj široka in bo ustreženo vsem tistim, ki so bili mnenja, da je 6 metrov široka betonska cesta preozka. Podjetje bo vse prihodnje poletje hitelo z delom kar se bo le dalo in bo skušalo modernizirali vso ceslo še pred predpisanim rokom 16 mesecev.
Celje
c Vsem odbornicam dekliških krožkov in okrožij
celjskc podzveze sporočamo, da bodo zanje duhovne vaje v dnevih od 27. do 31. decembra. Začetek duhovnih vaj bo 27. decembra ob 5. popoldne v Domu duhovnih vai pri sv. Jožefu. Po končanih duhovnih vajah bo podzvezin svet Celjske dekliške podzveze v Orlovskem domu v Samostanski ulici. Dekleta vabljena, da se duhovnih vaj in podzvezinega sveta polnoštevilno udeležijo.
c Fantovski odsek Je priredil v četrtek ob j>ol 8 zvečer v Domu božičnico, na kateri je blo obdaro-vanih i obleko nad 60 mladcev in naraščajnikov, članom pa so priredili čajanko.
c Vincencijcva konferenca v Celju priredi na Štefanovo skromno božičnico revnim otrokom delavcev v Celju.
c Igra »Razvalina življenja«, katero je nameravala uprizoriti na Štefanovo Prostovoljna gasilska četa v Gaberju pri Celju, je zaradi bolezni enega igralca preložena na dan 8. januarja. Vstopnice, ki so že razprodane, veljajo tudi za 8. januarja.
c Rezervni častniki, bivajoči v celjski mestni občini, naj predložijo do 30. decembra legitimacije mestnemu poglavarstvu v sobi št. 20 zaradi podaljšanja. Legitimaciji je priložiti železniško znamko za 2 din, ki se dobi pri železniški blagajni.
c Krajevna protituberkulozna liga je na svoji zadnji seji dala več podpor revežem. Na seji je bil tudi pogovor o osnutku pogodbe, katero naj bi Liga sprejela, odnosno sklenila s Higienskim zavodom v Ljubljani zaradi prevzema vzdrževalnih stroškov protitu-berkuloznega dispanzerja v Celju.
c Državna deška in dekliška meščanska šola uprizorita na praznik sv. Štefana v celjskem mestnem gledališču ob pol 4 popoldne božično igro »Peterčkove sanje«.
c Glas lz občinstva. Snežna odeja je pokrila tudi celjsko kotlino in dala s tem zaposlenja tudi par delavcem in mnogim hišnikom, ki morajo sedaj odstranjevati sneženo plast po ulicah in pločnikih. Toda
nekateri se očividno na ta posel prav malo razumejo, Pometajo, kadar s« jim zdi, in če prideš slučajno mimo kakega takega pometača, boš dobil pod noge in tudi v ohraz cele oblake snega in prhavice. Res bi lahko nekateri bolj pazili pri tem poslu na mimoidoče. Končno pa le ni prijetno, če si izpostavljen takim napadom od vseh strani, saj je zima sama itak dovolj neprijetna in med ljudmi, ki niso športniki, nič kai dosti priljubljena.
Vesele božične praznike in srečno novo leto
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem ter se priporoča za v bodoče
VALENTIN HLADIN - CELJE
PREŠERNOVA ULICA
e Avtobusni promet na lokalni progi Celjo-Škofja-vas »e bo vršil na sveti dan in na Štefanovo kot običajno. Da se morejo tudi gospodarsko šibkejši sloji redno posluževati te avtobusne veze, je uprava mestnega avtobusa ucedla mesečne karte s 40—50% nim popusti. Tozadevne informacije se dobe v pisarni mestnega avtobusa v Celju, Trg kralja Aleksadra 5, tel. 236.
c Prvi smučarski dan v Celju bo 6. jan. s tekmovanjem v Liscah. Nastopili bodo vsi starostni razredi od 18. do 32. leta. Za jjospode bo tek okrog 10 km, za dame pa 4 km in sicer od 18. do 20. leta.
c V kinu Union se bo predvajala od 25. do vključno 28. dec. duhovita in vesela komedija »Zape-ljivec po naročilu«. Film je pred kratkim prišel v Jugoslavijo in se bo prvič predvajal v kinu Union v Celju.
c Hmeljarsko poročilo. Po docela izčrpanih zalogah je bilo zadnjih 14 dni še nekaj zaključkov za naš letošnji pridelek iz prve roke po 33 do 35 din, iz druge tudi po 38 za kg. Letos je vse blago tako popolnoma razprodano kakor menda že dolgo ne ob tem času.
c Kdo Je požigalec? — pod tem naslovom smo včeraj poročali, da je celjska policija aretirala čev-
CONTINENTAL
Trajno darilo za BoilČI
IVAN LEGAT
LJUBLJANA MARIBOR
Praiarnova 44
Tel. int. 26-86
Vatrlnjaka 30
Tel. int 24-84
ljarskega pomočnika P., ki je bil osumljen, da je zažgal, odnosno hotel zažgati drvarnico čevljarskega mojstra Plevčaka na kralja Petra cesti. Policija pa temu fantu ni mogla dokazati in ga j« zato izpustila na svobodo.
c Slamoresnica mu {• odrezala 4 pnte. V Bu-kovžlaku pri Celju je pri delu »kmoresnica odrezala 4 prste leve roke 22 letnemu hlapcu Mlakarja.
c Morilca Mimika Franca, o katerem smo včeraj poročali, da ga je prijela celjska policija, je ugrabil na cesti celjski mehanik Henrik Oblak. Zjutraj je šel namreč od doma v mesto. V Zavodni pri križišču cest, ki vodi na mestno pokopališče, je srečal morilca Mimika. Na prvi pogled ga ni »poznal, ker je bil France popolnoma' drugače oblečen kot pa takrat, ko se je pri njem sposodil kolo in z njim izginil. Kolo j« France prodal za din 150. Ko je g. Oblak zgrabil Franceta, ga je ta takoj spoznal. Začel se je ga otepati, toda močna Oblakova roka ga je trdno držala b ga peljala na celjsko policijo, kjer so ga zaslišali.
Dol pri Ljubljani
Naš cerkveni pevski zbor vprizorf na Štefan dan 26. dec. ob 3 pojx>ldne v prosvetnem domu v Dolu dve spevoigri, in sicer: Cerarjevo: »Čevljar in vrag« in najnovejšo Vodopivčevo: »Na trgu«. Na sporedu so tudi najnovejše umetne in narodne pesmi za mešan in moški zbor. Prijatelji lepega petja vzljudno vabljeni I
črnuče
Dekliški krožek Proar. društva na Črnučah vprizori na Štefanovo ob 3 pop. igro v 5 dejanjih »Vestalka«.
Vrhnika
Na Vrhniki smo dobili »Prosvetni kino Vrhnika«. Za prvi spored se bo predvajal film: »Mladost kraljice« z bogatim dodatkom, v nedeljo ob 3 in 8 zvečer. Na sv. Štefana dan bo ob 8 »večer v Prosvetnem domu opereta »Pri treh mladenkah«, zelo mična igra, ki jo bo povzdignil Se prvovrstni orkester.
Kamnik
Važni tečaji za obrtnike. Da se ugodi želji obrtništva Kamnika in vsega okraja, eo člani odbora obrtnega društva v Kamniku preskrbeli, da se bo z dnem 27. decembra ob 6 zvečer začel brezplačen obrtniški tečaj v prostorih kamniike osnovne šole. Namen tečaja je, da se posebno podeželsko obrtništvo seznani b potrebno kalkulacijo in knjigovodstvom, ki je steber smotrnega in uspešnega gospodarstva. Za prvovrstne predavatelje je preskrbljeno in smo prepričani, da bodo naši obrtniki znali ceniti to priliko in ee bodo tečaja polnoštevilno udeležili.
Prvovrstno primorsko črnino točijo pri Šafarju.
Trbovlje
Kino Društveni dom bo o božičnih praznikih predvajal »Maturo«, film v barvah. Za matinejo pa ob 10 dopoldne velefilm »Poročnik indijske brigade«.
las božič pred 20 leti
V tistih težkih dneh, ko je bila Evropa en sam ognjenik, bruhaioč smrt i.n pogin, na vae strani sveta, se ie naša vas stiskala med drevjem kot plaha golobira in čakala. Hrepenela je po soncu in trepetala pred poslednjo smrtno fltrelico. In z njo smo med strahom in upom čakali mi, ki so nam mlade oči komaj premerile bližnje griče in so nam želje segale komaj od domačega praga do belega kruha. V tistih težkih dneh kazalci na urah niso merili časa tako uradno, strogo in natančno kot zdaj; ves živtjenski red je bil postavljen na glavo in 7. njim tudi ure, uradne in neuradne. Nekaterim jo ura 7. blazno naglico prehitevala, drugim se je kot smrtno zadeta zaustavljala, nekaterim pa se je ustavila za zmerom. Pismonoša, ki je v našo vas nosil pošto, je imel uro, v kateri so bile združeno vse napake; včasih mu je tekla prehitro, včasih prepočasi, kakor je že bilo. In tako sem ga dan za dnem čakala na pragu domaČo hiše in sem se tega čakanja tako privadila, da ni bilo sence nejevolje v meni. če je prišel prav jiozno. Ko pa sem ga zagledala na poti, ki drži k nam, sem stekla v hišo in zmagoslavno zaklicala:
»Ze grel Že grel*
Hiša je oživela kot panj, ki udariš nanj s trdo roko. Mati, sestre, bratje — vsi so prihiteli v vežo in s svečanim molkom sprejeli pismo. Starejšim bratom in sestram je gorel v očeh en sam vnrašaj: Ali je pisal oče?
čemu to mrzlično zaniman|e za očetova pisma, takrat še nisem vedela. Komaj šest let ml je bilo in očeta sem kOmaj poznala. Vrnil se je nekajkrat iz vojske domov za uro ali dve In spet odšel ...
Zadnjega očetoveira pisma pa tudi jaz ne
bom nikoli pozabila.
Tistega dne je redkobesedni pismonoša po-
stal za čuda zgovoren. Potihoma, skrivnostno je začel razlagati zbrani družini, da bo kmalu konec vojne in da bo potlej vse, prav vse drugače. (Mož je danes že star; toliko cest in poti je kot pogodbeni pismonoša prehodil, da so mu omrtvele noge in ga ne nosijo več. Zdaj živi brez pokojnine, kakor ve in zna.) Njegov optimizem se je preselil v nas in nas vse razvnel. V veselem pričakovanju, kot nikoli prej. nikoli pozneje, je teta odprla ovitek in brala s trepetajočim glasom:
»Dragi mojil
Te dni se godljo v svetu velike stvari, čeprav sem na fronti, kamor ne prodre zlepa kakšna druga vest kot vest o naši zmagi, ne pa porazu. Pred kratkim sem v cerkvi trčil skupaj s svojim bratom Ivanom. Ko sva pomolila, sva šla ven in on mi je povedal marsikaj razveseljivega, čutil sem, da se bližajo lepši dnevi. Pomirjen sem se poslovil od njega.
Toda pri vojakih je vsak dan strašneje. Slovenske fante in može nečloveško mučijo. Za vsak najmanjši prestopek jih kaznujejo b smrtjo. Nisem mogel gledati več tega. Pisal sem g. dr. Korošcu: Hitite, vaši ljudje strašno trpijo) To pismo ni prišlo njemu v roke; zasegli bo ga moji predstojniki... Mislim, da mi ni treba več pisati. Vsak čas pridejo pome in mi poženejo kroglo v glavo. In jaz bi se tako rad živeli
Roke bo mi tresejo. Vse moje misli in Želje vas še enkrat objamejo po vrsti. Najmlajšega še videl nisem. Ali Je zdrav? Nikoli ne bo poznal svojega očeta, sirotek...«
Teti se Je utrgal glas. List jI Je padel Iz rok in Bfrfotal na tla kot obstreljen ptic. Zakrila si je obraz s predpasnikom In se kot pijana odzibala čez prag.
Mati- pa je negibno stala ob pismu In topo strmela vanj. Doslej nepoznana groza nam je napolnila srre.
»MatiI Matll«
Gnetli smo so okoli nje, se oklepali njenih
rok, ki so kot mrtve visele ob telesu, jo cukali za predpasnik in jokali...
Tudi jaz sem jokala, čeprav nisem vedela zakaj. Samo ostra konica spoznanja 6e je dotaknila sica: da se bo nekaj zgodilo, nekaj hudega, strašnega. Z obema rokama sem pocukala nialer za rokav in zaklicala:
»Mama, kaj bodo naredili z očetom?«
Nekaj časa je bilo vse tiho. Slišala sem tiktakanje ure iz hiše. Potem se je mati zganila in iz njenih ust je planilo zamolklo kot oddaljen plaz:
»Ustrelili ga hodo!«
Njen obraz je bil bled kot Btena. A jokala ni. Niti ena solza ji ni privrela iz oči.
»Zakaj ga bodo ustrelili? Ali ni bil priden?« sem se čudila in jo gledala z očmi, odprtimi na
stežaj.
»Zaradi politike,« je rekla na kratko in glas ji je zazvenel kot utrgana struna. »Zdaj tega še ne razumeš... Kaj bo z vami, revčki!«
Še bolj sem se začudila. Zaradi politike? Ne, tega res nisem razumela. Vsekakor mora biti politika nekaj grdega, strašnega, drugače oče ne bi bil zaradi nje v smrtni nevarnosti in mati tako žalostna ...
Mati se je obrnila in 7. omahujočiml koraki odšla v kuhinjo. Kakor v hudih sanjah sem gledala za njo in požirala grenke solzo, ki so mi polzele v usta.
Sestre in bratje bo so razkropili. Bog ve, kani so Sli. Od nokod je odmeval polglasen jok. Prazno In pusto je bilo povsod. Počasi sem krenila mimo hleva k potoku in hotela loviti ribe. Toda voda je bila premrzla, premislila sem si in zavila proti jami, v kateri je bilo še nekaj žganega apna. Tedaj sem se kar na lepem spomnila, da je mali stara 40 let. S tenko desko sem zajela kepo apna in se vrnila k hiši. Obstala sem na pragu, pomočila v apno Irsko in začela 7. okorno roko pisati |>o veznih vratih številko 40. Prva številka se mi je pomazala, zato sem narisala še
drugo in tretjo. Ko sem tako popacala vsa vrata, kolikor daleč je segala moja roka, sem se lotila še drugih vrat.
Nenadoma me Je nekdo zgrabil za ramo. Preden sem mogla pogledati navzgor, so po meni že padali skeleči udarci. Na vse grlo sem zatulila. Krivični so se mi zdeli ti udarci. Kaj morem za to, če se ml je zdela številka 40 tako važna in pomembna? Zlezla sem na peč in molčala do večera. Od daleč je odmevalo zamolklo grmenje topov. Strah in žalost sta se borila v meni. S široko odprtimi očmi sem strmela v skrbno zadelana okna. Niti žarek svetlobe ni prodiral skoznje v temo. S ceste je bilo slišati ropotanje vozov in peketanje konj.
Po večerji smo molili. Dolgo In goreče, kot še nikoli. Molitev je imela ta večer še poseben poudarek in pomen — to smo čutili vsi. Celo brat, ki je bil ves utrujen in zgaran, tokrat med molitvijo ni zaspal.
»Mati,« je po molitvi prekinil morečo tišino, »mati, morda pa pride tisto, še preden očeta ustrelijo? če pa ne pride, bomo itak vsi pomrli... Ali slišite, kako blizu je Že vojska.«
Spet je bilo vse tiho. Mlajši smo zlezli s peči in se stisnili k materi. Bala sem se, da bom morala to noč spati pri sestri. Pri materi se ml je zdelo varneje. Kakor da bi me bilo sram pred brati in sestrami, sem jo potihoma zaprosila:
»Mama, ali smem spati pri vas? Tako strah me je!«
»Pa daj, no Samo pridna moraš biti I« Kmalu smo se umirili vsi. Samo enakomerno dihanje je motilo nočni pokoj kakor rahel Selest vetra v vrhovih.
Sredi gluhe noči je od nekod jeknil rezek strel Zganili smo se, dvignili glave in zbegano prisluhnili v temo.
Brat, ki Je dremal pri peči. Je planil v kamro in kriknil s presunljivim glasom:
»Mali, to jc bil spomin? Morda so ga pra» zdajle ustrelili...«
Od nedelje do nedelje
Zunanji pregled
Francoski Hat »Tempe« je zapisal, da sta d zaveznici Italija in Nemčija tako-le razdelili tvoje vloge: Do sedaj fe Nemčija imela vodilno besedo in uresničevala svoje težnje, Italija pa ^ ja zvesto stala ob strani. Sedaj nastopi doba, ko bo nekaj mesecev Italija stala v ospredju ter t zvesto nemško pomočjo uresničila nekaj svojih novih teženj, nakar bo spomladi zopet nastopila Nemčija, da s podporo Italije doseže nekaj novih uspehov.
DogodV preteklega tedna dajo Umu mnenju prav, kajti italijanska zunanja politika j« res ostro stopila na obzorje m italijanske težnje «o »e pojavile hkrati na dveh prostorih, na Sredozemskem morju in v srednji EvropL
Italija je r svojem tisku bučno \zrazila namen, da bo o d Francije zahtevala nekatere stvari, ki jih smatra življenjsko nujne za obstoj svojega imperija. Njene zahteve do Francije so vse okrog Sredozemskega morja: Francoska Tunizija, francoska kolnija Džibutl, ki leži ob Abesiniji in francoska družba Sueškega prekopa.	t,	v«- ' ' X- vj* n w w r .. Nemčija jo bo prt tem na vse načine podpirala, uipiomatska borba se je pretekli teden tud' že začela, ker je Italija odpovedala pogodbo, ki jo je 1. 1935 s Francijo sklenila glede Tunizije in Abesinije. Toda Italija se je mogočno pojavila v srednji Evropi in je bil obisk Italijanskega zunanjega ministra grofa C i a n a na Madžarskem v tem pogledu značilen. Italija je Madžare prisilila, da so se zaenkrat odpovedali svojim zahtevam po Karpatski Ukrajini, da ne bi s tem spravljali v nevoljo Nemčije, k' tega noče dopustiti, a istočasno je Madžarsko potegnila v svoje zunanjepolitično območje ter jo pridobila za to, da se bo z Jugoslavijo spoprijateljila. Italija si je na ta način zavarovala južno vzhodni del Evrope, da ne bi prišel pod vpliv Nemčije vn tudi ne motil delovanja italijanskega in nemškega zaveznika.
Japonska svojima evropskim« zaveznikoma Italiji in Nemčiji pridno pomaga na daljnem vzhodu, kjer dela Angliji in Franciji ter Rusiji težave, tako da se ne morejo z vso vnemo posvetiti Evropi, kakor tudi Italija n Nemčije pomagata Japoncem s tem, da Angliji in Franciji delata težave v Evropi, da se ne moreta bolj uspešno zoperstavljati Japoncem, ko uresničujejo svoje davne sanje.
Iz Anglije in Francije so pretekK teden javili izredno vel"ke napore v oboroževanju, kar dokazuje, da se zapadne velesile skupno z severno Ameriko tudi pripravljajo, da bodo enkrat zopet mogle prevzeti vodstvo svetovne politike v svoje roke.
Iz poljske in sovjetske Ukrajine javljajo vedno močnejšo propagando za ustanovitev neodvisne ukrajinske države, kar povzroča vel:ke skrbi poljsk' in sovjetski vladi, ki čutita, da ukrajinsko propagando podpira Nemčija.
Iz Španije prihajajo vesti o neki zaroti, ki da j« izbruhnila proti generala Francu, voditelju nacionalne Španije Ozadje te zarote ie ni pojasnjeno.
R o m u n: j e se je, kakor poročajo, polastil strah, da ne bi morda spomladi postila žrtev kakšnih novih sprememb ▼ srednji Evropi. Zato se sedaj trudi, da bi se zavarovala in je s spremebo svojega zunanjega ministra napovedala tudi spremembo zunanje politike, Id da bo iskala prijateljske odnose z Nemčijo in Italijo. Pri Italiji bo gotovo našla razumevanje.
Notranji pregled
Po običajih parlamentarne demokracije je mi-nistrshi predsednik dr, Stojadinovič podal 21. t m. knezu-namestnikn demisijo svoje vlade. Ker je lista vlade dobila pri volitvah absolutno večino v dveh tretjinah volivnih okrajev države, in ji bo po zakonu od 870 mandatov pripadlo 306, je zopet dr. Stojadinovič dobil nalog, da sestavi novo vlado. Predsednik in zunanji minister Je dr. Stojadinovič, notranje ministrstvo Je namesto dr. Korošca, ki je kabinet zapustil, prevzel dosedanji upravnik mesta Belgrada Milan Acimovič, ministrstvo za zgradbe je dobil dr. Miha Krek, ki je bil dozdaj brez listnice, dočim je dosedanji vodja tega re-sora Stošovič prevzel šume in rude, ministrstvo za pošte je dobil dosedanji župan Skoplja Panta Jovanovič, dočim je dosedanji poštni minister Vojko Cvrkič odstopil, istotako je odstopil dosedanji na-učni minister Magaraševič, njegov resor pa je prevzel bosanski Srb Kujundžič, ki je v prejšnji Stojadlnovičevi vladi imel šume in rude. V ljutomerskem okraju izvoljeni poslanec Snoj je dobil ministrstvo brez listnice, dočim sta dosedanja dva ministra bret listnice Novakovič in Hodžera odstopila, .. -$ .	• - "«*• - ■«, » V«,' Od starih članov vlade so obdržali svoje doseoanje resore vojni minister general Nedič, trgovinski minister ing. Kabalin,
Eravosodni minister Simonovič, finančni minister etica, minister socialne politike Cvetkovič, minister za telesno vzgojo dr. Maštrovič, minister za poljedelstvo Stankovič, železniški minister dr. Spaho in minister brez listnice Voja Djordjevič.
Ministrski predsednik dr. Stojadinovič je izjavil, da ostanejo dosedanje smernice viadne zunanje in notranje politike neizpremenjene. Novi notranji minister Acimovič, ki je bil dr. Korošcu, kateri ga je bil imenoval za policijskega upravnika Belgrada, tri leta sodelavec, je Izjavil, da bo predvsem skrbel za red in mir v državi pa za osebno varnost in varnost imovine, kjer bi bila ogrožena. ' ' v ''•'»_ • "v v
• > . r	r v • » ' 1	V*7** *
v .. . .. • _ - _	.	- y „ . *

» » ■ .. / .	f -J
yy~ -
mHih nrr,»ow
-. ,— ---
t W i' i
— » . »-. .	k£ jl
Tudi v zunanjepolitičnem pogledu se bo dosedanja smer nadaljevala, to se pravi, da se bodo ohranile in po možnosti še utrdile stare prijateljske zveze	■ , ' , ' ' ' -v f ... ' w N~r'	• • - _ '„ v J v ' > , , „ . i /'.Ul
Jesenice
dani fantovskega odseka pridno pripravljajo umetno drsališče na letnem Športnem prostoru za Krekovim domom. Ljubitelje zimskega športa v tej panogi dobijo pri odseku vstopnico za enodnevno ali tedensko vporabo proti malenkostni vstopnini. Gorka jedila bodo na razpolago v ljudski kuhinji v Domu.
Na eesti se mn je railile oko. Po gladki cesti skozi Jesenice je Sel fant po opravkih. Naenkrat mu Je spodrsnilo in je padel na obraz. Padec na gladki cesti za mladega človeka Be ni nevaren, zato očividci tudi niso pričakovali nobene nesreče. Ko pa fant le ni vstal, so pristopili k njemu in videli, da se mu je zlilo oko.
Vse pisarniške potrebščine v trgovini Krekovega doma.
Kino Krekovega prosvetnega društva predvaja za božične praznike pri eni predstavi 2 ve-lefilma »Buocaneer« in krasni moderni pevski film »Sen o sreči«.
Vsem svojim gostom iz Slovenije želi blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto ter se priporoča še za nadaljni obisk
„Grand Hotel Beograd"
Milan Mišic
Vesele božične praznike in srečno novo leto ielim vsem svoiim znancem in prijateljem
IVAN TAVČAR - krojaški mojster BEOGRAD - PASIČEVA 7
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
in
SREČNO NOVO LETO želi vsem svojim odjemalcem
cvetličarna Matej Lap - Beograd
SLAVIJA
Vesel« božične praznike in srečno novo leto želi vsem svoiim odjemalcem
»BUFET KRANJSKO«
Anton Gornik - BEOGRAD - Hartvigova 37
EBHsrani
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
1939
želim vsem izdelovalcem in odjemalcem ribniike suhe robe Delavnica sit in reiet
EDI CVAR - BEOGRAD
GRA2UNSKA 7 — TEL. 25861
ZFO
Smuški tečaj koroškega fantovskega okrožja se bo pričel na Štefanovo 26. decembra popoldne. Tečajniki naj se odpeljejo z vlakom, ki gre ob 13.38 iz Maribora. Vozovnice naj vzamejo do Guštanja. Na kolodvora v Guštanju jih bo pričakal delegat koroškega okrožja, ki jih bo potem odpeljal do Smučarskega doma, kjer se bo vršil tečaj. Snežne razmere so odlične) -— Koroško fantovsko okrožje.
Gledališče in koncerti
Ljubljanska opera
»Jolanta« in »Gianni Schicchi«
Prav tako, kot se marsikdaj ne moremo navduševati za novo operno umetnino, ki se uveže kot člen v repertoar našega opernega gledališča, se moremo tokrat odkritosrčno veseliti uprizoritve enodejanske »Jolante« Cajkovskega. Morda bi imel kdo, ki si želi mlajših in sodobnejših umetnin, ali krepkejših dramatičnih del, proti tej lirični operi, ki je vsa kot ena sama pesem, kakšne pomisleke. Vendar je treba delu izkazati vso naklonjenost spričo vrednot, ki se razkrivajo v vsebinski sestavini in še posebej v glasbenem delu.
Vsebina pripoveduje o slepi kraljevi hčerki Jolanti, ki jo je oče skrbno zavaroval pred spoznanjem vidnih pojavov sveta in iivljenja, misleč, da ji s tem prihrani muko slepote. Toda žalost in hrepenenje sta vendarle slepi mladenki stalno vzbujali slutnje, da oči niso dane človeku samo za solze in jok; in ko jo je po usodni poti kljub skrbni zavarovanosti srečal viteški mladenič in ji napolnil srce z nepoznano sladkostjo ter ji razkril resnico slepote in vso prelest gledanja božjega stvarstva, je vžgala ljubezen v mladenki mogočno hrepenenje po spregledanju. To hrepenenje pa ji je z zdravnikovo pomočjo končno res dalo vid. Vse to je kot pesem o romanju človekovem Bkozi trudno zemsko življenje, o bolečini duha v snov uklenjenega in neznanega le na čutno zaznavanje, in še o njega končnem, po doživetju ljubezni sproženem hrepenenju po luči in po gledanju resnice, vezanem na tiho upanje, da pride skrivnostni zdravnik in podeli vid.
Kot da se vsa ta povest sproti spreminja v tone in se razvija v njih pisanih zvezah, tako se dojmi človeka glasba Cajkovskega, nemirnega in čustveno v skrajnosti zanešenega, a vendar tako toplega In odkritosrčnega umetnika, ki mu je vzbudila opisana snov tako bogato tonsko fantazijo. »Jolanta« je v glasbenem pogledu vsa zavita
Mati se je prekrižala in komaj slišno vzdih-nila, mi pa smo zajokali. Bratu je bilo žal, da je izrekel strašne besede, ves potrt se je obrnil in odšel na podstrešje. Nismo mogli več spati. Do jutra smo se premetavali po blazinah. Nekaj kot smrtna senca težkega, temnega je leglo na nas.
Mati Je vstala, se sklonila nad najmlajšo in začela peti, da bi nam pregnala nemir iz srca:
»Trtica rodila,
oj grozdka dva, oj, grozdka dva...«
Vse življenje mi bo uganka, kje je vzela toliko moči, da je tisto noč, ki je bila zanjo naj-grenkejša, najstrašnejša, prebdela z veselo pesmijo na ustih, čeprav ji je prsi razganjal črn obup.
Drugi dan nam je prinesel veliko presenečenje. Kar na lepem in nepričakovano se je proti večeru vrnil oče domov. Motovilili smo se okoli njega in mu stiskali roke, kakor da ne bi mogli prav verjeti, ali jo res on ali smo njegov duh.
Meni pa v Brcu nekaj ni dalo miru. Stekla sem za materjo v kuhinjo, se privila k njej in jo vprašala:
»Mama, pa zakaj ga niso? Saj je pisal, da ga bodol«	, , .
»Boga zahvali, da ga nisol Kaj bi brez očeta, si roti ca I«
Njene oči so postale vlažne. Ni se mogla več
premagovali. Obrnila se je in se s predpasnikom obrisala.
Meni pa otroška radovednost še smerom ni dala miru. Se tesneje sem se privila k njej in jo vprašala:
»Mama, pa kdo mu je pomagal?«
Skoz.i solzo v materinih očeh jo prisijal droben smehljaj:
»Politika t«
Onemela sem. Nisem in nisem mogla razumeti, kako more biti v eni sami besedi združeno toliko hudega in dobrega hkrati.
Kmalu zatem je bil božič. Par dni pred božičem smo zaklali pitanega prašiča, mati pa je spekla belega kruha, tako belega, kakršnega Se pač nismo videli, kaj šele jedli. Pa tudi potic je napekla.
»Otroci morate letos okusiti srečen božič,« je dejala vsa vesela, »veselje, da se je vrnil oče lahko pokažemo prav sedaj ob božičnih praznikih.«
Na sveti večer je oče prinesel veliko drevo in postavil jaslice. Jaslice smo v kotu vsako leto stavili, letos pa nas je oče hotel razveselili še z božičnim drevesom. Ko je delo dokončal, smo ga vabili, naj gre k nam na peč, da bomo skupno gledali na jaslice in drevesce. Res se je spravil med nas in z žarečimi očmi, polnimi neizmerne sreče, smo strmeli zdaj v kot na jaslice, zdaj k drevescu, zdaj k očetu.
Oče je izrazil željo, da bi zapeli. Sestra je začela, ostali z očetom vred smo pomagali.
»V kotu jaslice delam, orehe zlatim
in detece sveto tu molim, častim...«
Še smo hoteli peti, pa je vstopila mati in prinesla na mizo pogačo in pobožno naredila križ čez njo, vprašala je nekaj očeta, takrat pa sem videla, da si je oče utrnil solzo sreče ln veselja.
»Zdi se mi, kakor bi sanjal, prečudno lepe sanje. Ni čuda po vsem tem, skoraj ne morem verjeti več v srečo I«
Mati se je toplo ozrla na nas vse. Hotela Je nekaj reči, pa je spet utihnila. Pokleknila je pred jaslice, razsvotljene od več svečk in vzela z žeblja rožni venec.
»Molimo, da bi nam Božje Dete prineslo trajnega miru... Zdrava Marija... ki si ga vesela rodita.. .<
Tisti boži? je bil najlepši v mojem življenju. Vse življenje me bodo spominjali sveti božični prazniki na tiste srečne dni neskaljenega veselja. In naj ml prinaša življenje še take viharje na pot, še take bojo v dušo, v tem svetem božičnem Času se umakne vse nekam v daljavo, samo mir, tih, svet mir vlada naokrog..,	Tilka M.
okolico, dočim se je v vlogi Nelle prav ngodno
razgibala. — Baritonist Dolničar je bil pevsko trden, — prav tako tudi tenorist Rus v obeh vlogah. — Marko baritonista Hvastje je dobro dopolnil celoto. — Takisto je učinkovala tudi Še vrsta manjših vlog, ki so jih gradili ge. Poličeva, in Jeromova ter gg. Perko, Skabar in Sekula. — Pevski zbor, ki nastopa v »Jolanti«, je prijal po svoji ubranosti.	,V. U.
J v svet bogatih melodij. Prav melodije so glavni nosilci izraza, v njih jo ujeto valovanje čustvenega življenja, v tem danem slučaju še zlasti osebnega, dasi je na sploh romantično označena subjektivna lirika osnovna poteza umetnosti Cajkovskega. V tem pisanem svetu sočnih melodij, ki so resda malo sladkobne, a umetniško vendarle čiste, se zdi kot da je utelešena duševna podoba Cajkovskega življenjske poti, vezane globoko na ,ueutešno hrepenenje po odrešitvi in nekam čudno podobne osnovni vsebini, na katero se vežejo. •
»Oianni Schicchi« je kot operna enodejanka lz zadnjih let 1'uccinijevega življenja nekak prešerni umetnikov scherzo na življenje. Vsebina boccacciovskega žanra je sicer v svojem netanko-čutnem dotikanju človekovih poslednjih stvari dokaj groba, toda humor in satira se družita tu v neko vabljivo skupnost, ki mika lahko zlasti skladatelja, kot je Puccini. In res je tej vsebinski snovi uspelo vzbuditi v mojstru glasbeno fantazijo, ki je dramatsko snov daleč prekosila; lahko je trditi, da se je tukaj glasba povzpela visoko nad vsebinsko snov. Glasbeni humor se je tu na široko razvil in se — seveda s primernim deležem naturalističnega podčrtavanja — utelesil v tonsko tvorbo, ki ji gre cena najboljših Pucci-nijevih del.
•
Uprizoritev obeh enodejank (kar se tiče povezanosti teh dveh oper v istem večeru, zareže »Schicchi« le preostro v mehko poezijo »Jolante«) si je prislužila priznanje. Drago Zupan, ki je obe deli režiral, se je potrudil, dati jima čim ver-nejšo stilno podobo, a ju obenem tudi scenično in igralsko po možnosti poživiti. »Jolanta« je sicer v svojem vseskozi lirsko pesniškem značaju zelo občutljiva in zahteva v upriznrjanju izredne tankočutnosti. Res, da sega v človekovi predstavi taka uprizoritev v neko dvignjeno pravljičnost in tankočutno dovršenost, za čemer je stvarnost zaostajala. Toda dano uprizoritev je prevevala neka ubranost in resnobna poglobljenost in ji dala svojstveno vrednoto. Poleg tega je znal režiser podčrtati značaj posameznih oseb in vsebino tudi po globljih duševnih osnovah, kar gledalcu snov približa in jo napravi dostopnejšo. »Schicchi« je bil zrežiran korektno, a je v učinku zaostal; teža uprizarjanja je namreč v zahtevi po samih karakteristično izklesanih postavah, kar se v danem primeru zlasti zaradi delnega začetništva ni povsem izpolnilo. — Glasbeni del je izdelal in vodil Anton Neffat z neko posebno umetniško skrbnostjo. V »Jolanti« je sledil bitnemu značaju umetnine In je klesal predvsem melodično sestavine s smislom za linijsko plastiko. V »Schicehiju« pa se je potrudil razviti muzikalni humor in satiro. Za ravnovesje zvočnih barv bi se moral orkester mestoma vendarle nekoliko potajiti.
Pri uprizarjanju obeh umetnin so je sešla dolga vrsta solistov. V »Jolanti« je Izoblikovala naslovno vlogo sopranistka Vidalijeva z nekim posebnim zavzetjem. Pozornost do pevskih oblik in do čustvene osnove, je dala njenemu liku vidno vrednoto. — Karakterno izklesan in zlasti pevsko dvignjen je bil kralj basista Julija Betetta.
—	Baritonist Janko se je kot vojvoda burgundski predvsem pevsko lepo povzpel; njegov Schicchi je podčrtal bolj šegavost kot superiorno predkanost.
—	Vandemont tenorista Francla je vzbujal žo znana doživetja, ki se zavzemajo vedno ob vrednoti glasu samega, pa se razpuščajo v željah po rasti umetniških potankosti. — Altlstka ftpanova je izgradila Marto z nekim tihim in toplim čustvom. Žiti pa je vlila dosti zadržane humornosti.
—	Mlado Laureto Je upodobila sopranistka Ribičeva z neko prikupno gracioznostjo In Jo pevsko lepo podčrtala. — Tudi Ciesca mezzosopra-nistke Kogejeve je dobila trdno podobo. — Rl-nuccio tenorista Banovca pa se je razvil v prikupno mladenlštvo, rezano z rahlo satiričnostjo.
—	MoJno učinkovit in Segavo vseskozi Izdelan je bil stari Simon basista Zupana — zgled schic-chijevskih postav. — V kolikor ni nnjmlnjšim na poti še začetniška okornost, si je pridobil naklonjenost stari Bertram basista Lupše. ki je bil pa kot mladi P.etto v komiki šc nekam labilen.
—	Heybalova je kot Brigita bolj izpolnjevala
Zdravstvena statistika Jugoslavije
Pred dnevi je izšla zdravstvena statistika Jugoslavije za 1. 1937., iz katere posnemamo žalostno dejstvo, da ljudstvo v naši državi najbolj kosi jetlka. V vseh banovinah, predvsem seveda v mestih, stoji med vzroki smrti na prvem meetu jetika. Največje število smrtnih primerov od te bolezni beleži savska banovina, pri čemer Je treba upoštevati, da je to največja banovina v državi. Vendar pa se število smrtnih primerov zaradi tuberkuloze od L 1929. dalje stalno in mofao zmanjšuje. L. 1929. je bilo 41.852 primerov jetike, dočim znaAa danes to Število 29.828, torej za 12.029 manj. Za jetiko pridejo takoj Številke, ki kažejo, koliko jih pri nas umre nasilne smrti, kamor bo vStetl tudi sa mou mori. Tukaj pa Število stalno raste. Leta 1925. ie bilo takih smrtnih primerov v vsej državi 4.287, dočim znafta njihovo število 1. 10(17 8. 300. L. 1925. je eploh bilo Število nasilnih Bmrti in samoumorov najnižje, kar obstoja država. Od takrat pa kriminaliteta ln manija samoumorov v naši državi zopet stalno raste.
Prepoved mešanih zakonov muslimanov
Na zasedanju širšega muslimanskega sveta v
Sarajevu so sklenili pravilnik za sklepanje zakonov pred muslimanskimi verskimi oblastmL Po tem pravilniku je prepovedano muslimanu, da bi se oženil z nemusliinanko. Izjemoma je dovoljen verski zakon med muslimanom in nemuslim,anom samo v onih Krajih, kjer je Število musllmank majhno. V tem primeru mora musliman prositi za dovoljenje sarajevskega rajs-ul-ulemo. Dosedaj sklenjeni mešani zakoni so polnoinočni. Musliman, ki bi se pa odslej oženil z nemusliinanko bodisi cerkveno, bodisi izven cerkve (muslimanske namreč) ali pr«id drugim verskim Bodiščem, se od muslimanske verske sodne oblasti ne bo legaliziral in se bo smatral kot neveljaven ter bodo dotičnega člana črtali iz matice.
Poskrbimo za osirotele otroke!
Sirote, najdenčki, sapuščeni ali sami sebi prepuščeni revni otroci in mnogi oni, ki žive zaradi slabih družinskih razmer življenje polno grenkobe in trpljenja, so prepuščeni dostikrat le skrbi in pripomoči oblasti, dobrodelnih društev in dobrih ljudi. Koliko gorja je naloženega revnim otrokom, ki ne vedo največkrat, kaj bo njihovo kosilo ali večerja ter hodijo raztrgani in skoraj bosi pozimi tešč v šolo. Dom, ako ga imajo, Jim ne more ničesar nuditi. Vzgoje so deležni le toliko, kolikor jim jo daje zato prilika, največkrat nereden obisk šol, Bicer jim dajo pa navodila za bodoče življenjske ulice, ki bo ji prepuščeni. Gotovo bo ti najbolj potrebni pomoči in dobre roke. saj jim hkrati s telesnim propadom grozi tudi moralna propast. Take reveže sicer večinoma pod pira občina, jih oskrbuje v zavodih in pri druži-nah, vendar je še vedno mnogo otrok, ki zaradi nezdravega okolja ne morejo in ne smejo ostati doma, kjer uživajo le slabo vzgojo. V revščini rojeni že v zgodnji mladosti občutijo vso težo življenja.
Da se obvaruje propada In zajezi pri tej mladini dostop slabih vplivov ulice, je nujno potrebno, da se primerno poskrbi za njeno bodočnost Po
dosedanjih izkušnjah mestnega socialnega urada je vzgoja otrok, ki jim je iz kateregakoli vzroka ogroženo pravilno razvijanje in rast ter poštenega Človeka dostojno življenje, najprimernejše nadomestilo doma in domačega družinskega okolja, oskr ba pri dobrih, zdravih in poštenih družinah. Izkuš nja uči, da v veČini primerov prav vse družino, ki oskrbujejo tuje otroke brezplačno, najbolje nadomeščajo dom, saj so pri teh le socialno sočut je in usmiljenje ter dobrosrčnost razlog in povod za prevzem skrbi in dela za rejenca.
Mestno poglavarstvo, ki skrbi za mnogo osi rotelih in potrebnih otrok, Želi tudi drugim, ki žive v nezdravih razmerah, pomagati tako, da bi jih oddalo družinam v oskrbo. Zato vabi mestno poglnvarstvo družine, ki bi bile voljne prevz.stl v brezplačno oskrbo otroke, ki so zapuščeni in žive v neurejenih razmerah, ter jih dobro vzgajati, dn se zglasijo v mestnem socialnem oddelku, Mladin ski referat, Krekov trg 10, pritličje, kjer prejmejo vse potrebne podatke.
Cena življenja na Japonskem in harakiri
Iz vere v neporušno občestvo živih in mrtvih Japoncev se rodi ena sama vrednota: dolžnost in zvestoba
Japonci so svoj skrivnosten svet 7.ase. Ne merijo z našimi merami, ne gledajo z našimi očmi in ne sodijo po naše. Njihova domovina prav za prav nima meja, naroda je takorekoč brezštevila. Poznajo samo eno mejo: dolžnost — to je treba izpolniti, da je življenje vredno življenja. Samo dolžnost je veličina, pred katero je treba kloniti, vse drugo je prehodno in je vseeno, ali se dogaja na tem ali na onem svetu. Občestvo japonskega naroda, živih Japoncev in mrtvih, je tako veliko in trdno, da ga noben Japonec ne more izgubiti, naj živi na tej strani ali pa preide na ono stran. Ce je izpolnil svojo dolžnost, ostane v družini, ki je ena sama in sega v večnost. Zato je tostransko življenje le toliko vredno, da moreš izpolniti dolžnost do Japoncev s tega in onega sveta, do njihove brezmejne domovine in do mikada. Kadar tega ne moreš več ali si vse svoje storil, življenje ni več potrebno in ga lahko vrneš naravi, ki ti ga je posodila. To je sicer poganstvo, ki pa ima v sebi silno moč; zato se tudi ni čudili, če so Japonci, ki so iz tega svojega duha spoznali krščanstvo in katoliško cerkev in to sprejeli, nepremagljivi in nezlomljivi.
*
Slavni japonski general Kiten Nogi je hil s svojo armado pred Port Arturjem. Nekega dne
njegova žena — po starem samurajskem zakonu si je prerezala grlo. — General je ob cesarjevi smrti odslužil, oh generalovi smrti je odslužila njegova žena. Tako je življenje in taka je dolžnost na Japonskem.
General Nogi uživa danes na Japonskem božje češčenje.
*
Harakiri je Japoncem »sveti in najbolj srečen odhod«. Vojaško življenje še danes pozna ta način smrti in ni nič tako redek, čeprav vedno vzbudi spoštovanje. V sedanji kitajsko-japonski vojni je neki major Kuga zašel v kitajsko ujetništvo, pa so ga Japonci z drugimi ujetniki zame-ajali in dobili nazaj. Osvobojeni častnik je prišel nazaj, poiskal kraj, kjer je bil ranjen in ujet in napravil harakiri. Mlad pilot si je na ta način vzel življenje, ker je v megli letel preko cesarske palače. Takrat bi mogel pogledati navdol proti cesarju, kar bi bilo žaljenje veličanstva, cesarjeve hogopodobnosti. Po taki duševni nesreči je treba oditi. Kmalu nato so si štirje čistniki vzeli življenje, ker niso mogli prenesti »sramote«, da vojni proračun v parlamentu ni bil sprejet enoglasno.
O nekem d/ornem uradniku pripovedu jejo, da bi moral spremljati cesarja pri odhodu iz mesta, kamor je prišel na obisk. Po bogve čigavi pomoti je cesarja vodil po drugih ulicah, kakor pa je bilo prvotno namenjeno. Oh teh ulicah je bilo manj ljudi in manj pozdravov, kakor pa bi bilo to po onih ulicah, 1-tjer je ljudstvo že v naprej pričakovalo. Komaj je cesar zapustil mesto, uradnik napravi harakiri.
Zgodovina tega načina smrti je velika in pestra, kakor zgodovana vitešlva in viteških postav »samuraj« in stara zgodovina japonskih otokov. Ta »sveti in najsrečnejši odhod«- ima svoj izvor v davni legendi. Nekoč je v bližini Tokia, že pred tisočletji, živel zelo krut knez. Neki samuraj ga je umoril. V deželi bi sicer moralo zavladati veselje, da je tako nepravičen vladar odstranjen. Samuraji, ki so ga stražili, 47 jih je bilo, pa so se zaradi svoje nepazljivosti hoteli sami kaznovati. Zbrali so se in sklenili skupno umreti. In legenda pravi, da so napravili prvi karakiri. V predmestju Tokia so njihovi grobovi, ki so kmalu postali naroden spomenik, kamor še danes ro-
majo velike množice v žalnih belih oblekah. Tudi te samuraje častijo po božje.
Narodna japonska roža je češnjev cvet. To je cvet vojakov, ki v njem gledajo znamenje japonskega junaškega življenja. Ta znak uči, da je življenje dar, ki ga je treba brez vsega nadaljnjega dati nazaj, kadar ga velika narava pokliče.
Častna knjiga samurajev, v kateri je harakiri popisan z vsemi obrednimi posameznostmi, se imenuje bušido. To je najtrdnejša knjiga, ki je nobena doba ne more razveljaviti, ali njenih naukov odpraviti, zlasti iz armade ne. Harakiri je v tej knjigi popisan kot sveto dejanje, ki ima svoje predpisane obrede. Vsak drug način samoumira-nja bi bil samomor, ki je nekaj nizkotnega in poniževalnega. Harakiri pa je »sveti in najsrečnejši odhod«.
Neki samuraj, ki je razžalil svojega gospodarja, je bil s svojimi sinovi obsojen na harakiri, to je edina sprava, s katerim more plemeniti rod samurajev popraviti svoj zločin. V hiši določijo sobo za ta obred. Na blazinah ob obeh straneh sede priče in molče pričakujejo samuraja in njegove sinove. Tiho in zatopljeni sami vase, v sijajnih ki-monah, se bližajo, za njimi najboljši prijatelj očeta, v z zlatom pretkani vojaški opremi in nosi dolg meč. To je izvrševalec obsodbe, kajšaku. Nemo se priklonijo na vse strani. Nato obsojeni stopi na vzvišeno blazino in sprejme meč, ki ga mu kajšaku ponudi na dragocenem krožniku. Spet se priklanjajo na vse strani. Samuraj se sleče do pasu, f>oklekne in napravi harakiri — in pade z obrazom naprej. Noben znak bolečine se ne sme pokazati na obrazu. Tako predpisuje bušido. Zn očetom »odidejo« na isti način sinovi. Navadno prostovoljno ob isti uri »odide« tudi žena, za katero pa bušido predpisuje, da si prereže grlo. To je »harakiri« — »sveti in najsrečnejši odhod«.
Težko je to soditi z našimi pojmi. To je izven tiste duševne in čustvene ravni, jx> kateri se razgledujemo mi, zapadnjaki. češčenje prednikov, ' šinto, nekoliko osvetljuje pogled v japonsko verstvo. Tu ni nobenega prepada, vse je eno občestvo, zato je Japoncem tako vseeno ali živijo na tem ali pa »živijo« na onem svetu. Za krščanstvo je tu še veliko polje.
Velika vohunska organizacija v Framvi Španiji
765 sokrivcev je bilo že ustreljenih
Led na Lahi
zelo otežkoSuje plovbo. Zaledenele pa so že tudi mnoge druge severno-evropske reke. Na sliki: Laha pri Magdeburgu.
mu štabni častnik prinese novico, da je njegov sin padel v boju. Nogi se ni niti ganil, dejal je samo: »Silno sem zadovoljen.«
Nekaj tednov nato, 30. nov. 1904, je v bitki pa »grič 203« padel njegov drugi sin. Oče je ob mrtvem sinu dejal:_»V čast 6i štejem, če je narod sprejel to majhno žrtev.«
Nogi je bil vojak. V bojih se je vedno rad kretal v prvih vrstah; naravnost užival je, če je mogel svoje življenje molče postaviti na razpolago, ne da hi ga izzivalno prodajal. Nekega dne so ga častniki le pregovorili, da se je — čeprav zelo nerad — umaknil iz prvih vrst. Vrnil se je v svoj stan. Tam ukaže bolnemu štabnemu častniku, ki je v mukah ležal na vojaški postelji, naj gre lakoj v fronto, da ga bo nadomestoval. Častnik se je brez besed s težavo dvignil, posadili so ga na konja in tako poslali v temno noč proli sovražniku. Nogi je dejal: »Tako tpžko je bil bolan, da bi mi v postelji umrl. Pomagal sem mu, da bo umrl junaške smrti kot vojak. To je največja čast.«
Sedem let nato, 1. 1912., je umrl cesar Meidji. Ko so topovski streli naznanili cesarjev pogreb, je v svoji hiši. na dragoceni preprogi, klečal 63 letni general Nogi, zmagovalec, pri Port Arturju in napravil — harakiri. prerezal si je trebuh in umrl. Istočasno je v drugi sobi napravila harakiri
V	Frankovi Španiji so odkrili veliko vohunstvo, ki je šlo za tem, da bi Francove načrte o ofenzivi na Barcelono, ki naj bi se začela prve dni novega leta. izročili rdečim in tako rešili rdečo Španijo hudega udarca, ki je bil sicer neizbežen. Razburjena je zlasti angleška javnost, ker je -v tem vohunstvu najbliže prizadet angleški pod-konztd v Irrunu, ki je imel vsaj zelo nejasno vlogo.
V	torek namreč je angleški podkonzul Mr. Goodman hotel prekoračiti špansko-francosko^ mejo. S seboj je nosil diplomatski kovčeg z važnimi dokumenti. Mr. Goodman je že več let v sluilri angleškega konzulata v Irrunu in je kot diplomatski kurir že večkrat prekorači) špansko-francoSk« mejo. Francove oblasti so ga že dalj časa zasb^i dovale in v torek so ga, tik preden je prestopil mejo, z vso vljudnostjo, ki gre diplomatskim predstavnikom ustavile in ga pozvale, da odpre diplomatski kovčeg in pokaže njegovo vsebino, češ da obstoja zelo utemeljen sum, da se ta kovčeg, ki sicer uživa zaščito mednarodne diplomatske nedotakljivosti, porablja za vohunstvo v škodo Francove Španija. Angleški podkonzul je na poziv odgovoril, da se mil to zdi skrajno neverjetno, da pa je ukazu pripravljen ugoditi, če se pregleda vpričo še enega angleškega uradnika. Nato so Francovi uradniki na največje presenečenje pregledali kovčeg in v njem našli velik zavoj, zavit v srajco, v katerem so bili zemljevidi in pismena sporočila, kar vse se nanaša na ofenzivo, ki jo je Franco pripravljal in ji je bil glavni cilj zavzeti Barcelono. Mr. Goodman je takoj izjavil, da tega zavoja še nikdar ni videl in da je moral biti vsekakor vtihotapljen v kovčeg brez vednosti angleškega konzulata v Irrunu.
Nadaljna preiskava je ugotovila, da gre tu za zelo obsežno vohunstvo, ki je moralo imeti svoje začetke v samem glavnem štabu Francove vojske. V zavoju je hil namreč tudi natančen operacijski zemljevid glavnega štaba z vsemi podrobnimi zemljevidi. Ves material je bil preko Francije namenjen naravnost v Barcelono. Očividno je bilo vse to vtihotapljeno v diplomatski kovčeg angleškega konzulata kratko pred odhodom podkon-zula iz Irruna. Na osnovi te najdbe in ostalega materiala, ki ga je Francova poizvedovalna služba že dalj časa zbirala, so bile takoj odrejene številne aretacije med uradniki in vojaštvom, zlasti med častniki. Videti je, da so se v to vohunstvo zapletli celo nekateri člani glavnega štaba, vsaj tako r>oroČH angleško časopisje. Sedaj je postalo jasno, zakaj je bila špansko-francoska meja že ne-
kaj dni sem tako tesno zaprta za vsak poštni in osebni promet, in zakaj se tudi še ni začela napovedana ofenziva na Katalonijo. Očividno je rrancova poizvedovalna služba prišla na lo, da so načrti padli v roke rdečim vohunom in da sedaj ni več mogoče voditi vojskovanja po teh načrtih.
Londonski »Evening Standard« j>oroča, da se preiskava z mrzlično naglico nadaljuje in da je ze prišla na sled široko razpredeni vohunski organizaciji, ki si je za najbližjo nalogo postavila: ukrasti načrte o ofenzivi. Istočasno pa je ta organizacija vodila gibanje proti Francu; njen sedež je bil v Burgosu. List poroča, da je bilo aretiranih 765 častnikov, med njimi nekateri že zelo vi-Vpkih činov. Vsi so bili takoj naslednji dan ustreljeni.
»Foreign Office« v Londonu je takoj izdal službeno poročilo, da podkonzul Mr. Goodman z vso afero ni v nobeni zvezi in da je osebje angleškega konzulata v Irrunu oziroma generalnega konzulata v San Sebastianu Francovim oblastem na razpolago, da se ta »mučna zadeva« pojasni.
Fašistični voditelji v francoskem Tunisu obsojeni
Znani voditelj italijanskega prebivalstva v Tunisu fašist Ubaldo Rey, je bil pred sodiščem v Tunisu obsojen na tri mesece zapora tor 500 frankov denarne kazni. Ubalda Reya so obtožili, da je kriv demonstracij proti francoski vladi, ki so se vršile 18. decembra t. 1.
Žične železnice v Alpah so že obložene s smučmi in vozijo prve zimske goste v gore.
Pozdrav slovenskih izseljencev iz Francije
Po težkih dneh pričakovanja vojne smo zopet prosto zadihali: dolgo, še po vojni nevarnoisti, ni nihče bil trdno prepričan, da bi mogli živeti v miru. Ko so se vendar vse nevihte polegle, se je začelo zopet mirno — navadno življenje: mlekarji, pekarji in mesarji so zopet začeli voziti v delavske kolonije, vsi, ki so se izselili, so se vrnili zopet nazaj, društva so začela delovati, dvorane so se napolnile, vsa mesta so zopet oživela.
Da bi rojaki neko,liko pozabili skrb in žalost preteklih dni, je Jugosl. kat. misija obenem z vod-tvom jugosl. šole v Mcrlebachu proslavila letošnjo izseljensko nedeljo bolj z veselim programom kakor do/slej: vsako leto smo igrali na ta dan kako žaloigro, letos smo si izbrali šaloigro — »Beneški trojčki«. Po dopoldanski proslavi v cerkvi v Mer-lebachu smo s pestrim sporedom praznovali našo nedeljo (4. dec. ravno na nedeljo patrone vseh rudarjev sv. Barbare) v dvorani Kremer v navzočnosti g. generalnega konzula Smiljaniča in njegove soproge. Ko je izseljenski duhovnik začel proslavo, ie bila dvorana že polna. Nastop pevskih zborov »Triglava« iz Merlebacha, »Zvona« iz Jeanne d'Arca in »Gorenjskega slavčka«" iz Stiringa je z lepim petjem takoj naše misli popeljal v našo lepo domovino. Z navdušenim ploskanjem so se rojaki zahvalili vsem trem zborom. Prisrčen je bil nato nastop mladine pod vodstvom g. učitelja Janko-viča, ki še ni eno leto tu, pa si je prido.bil srca vse zavedne slovenske mladine in žel je lepe uspehe; deklamacije, petje, mandolinski zbor iz Merlebacha in Habsterdicka, šaljivi kuplet: To,bak — vse to je navzoče spravilo v najboljše razpoloženje. Pred šaloigro jc nastopil na oder še g. generalni konzul, ki je v svojem govoru pozdravil vse izseljence in opo.zoril rojake na napredek naše mlade Jugoslavije ter izrabil prepričanje, da bo prišel čas, ko našim ljudem ne bo treba več iskati kruha po svetu, ko bo nastalo v naši domovini tako blagostanje, da bo vsak našel doma, česar potrebuje. Zopet je navdušeno ploskanje rojakov pohvalilo besede državnega zastopnika. Sledila je šaloigra: »Beneški trojčki«. Vsi igralci so bili na mestu — toda — kadar se je prikazal g. Šlibar (izseljenski ♦ičitelj iz Aumetza) v vlogi beneških trojčkov na oder, takrat smo se iz srca nasmejali kot že dolgo ne. Francoski učitelji, ki so bili navzoči, s« priznali, da so zaradi izbornega igranja prav mnogo razumeli. H koncu je dobila šolska mladina še darila g. generalnega konzula, za katera se mu v imenu obdarovanih prav lepo zahvalimo, nato pa so se rojaki zadovoljni vrnili domov.
Stanko iz Merlebacha
Božični krap — dober kos.
Šfrajk in pendrek.
Snet ie bil v Čikagu nekakšen šlrajk in sicer so se prehudo sprli prodajalci časopisov, a so J	jih pendreki kmalu ohladili.
Koliko nad sto let stari
V zadnji publikaciji naše splošne državne statistike o rezultatih ljudskega štetja iz leta 1931, ki je bilo dne 31. marca, so navedeni tudi podatki o starostni strukturi prebivalstva v zvezi s pismenostjo. Iz te statistike je razvidno, da je bilo v vsej državi starcev iu stark z nad 100 leti 2231 (1124 moških in 1107 ženskih). Najmanj starcev je v naši banovini, kar kaže, da drugod dosegajo višjo starost ljudje kot pri nas. Po bano-vinaii se število starcev in stark z nad 100 leli razdeli takole:
	moški	ženske	skuj
dravska	—	3	3
drinska	94	104	198
donavska	22	53	75
moravska	228	192	420
primorska	22	32	54
savska	13	21	34
vardarska	377	356	733
vrbaska	113	75	188
zetska	249	262	511
Belgrad	6	9	15
K tem številkam bi bilo še pripomniti, da številke za nekatere južne banovine niso najbrž
h ljudi je v Jugoslaviji
dovolj točne in da je tam število starcev manjše kot je navedeno v statistiki, saj je težko ugotoviti zaradi pomanjkanja podatkov točno starost. Vsekakor pa to lie izpremeni dosti na dejstvu, da je v južnih banovinah več starcev in stark z nad 100 leti kot pri nas v Sloveniji in da je povprečna starost prebivalstva v južnih banovinah večja kot pri nas.
Statistika nam torej kaže, da je največje število starcev v vardarski, zetski in moravski banovini, znatno še v drinski banovini, najmanjše pa v Sloveniji in savski banovini.
Vere na Geško-Slovaškem
»Venkov« prinaša zanimivo statistiko veroizpovedi v češkoslovaški republiki. Po tej statistiki je izmed 9,819.000 prebivalcev 6.828.000 rimsko katoliških, torej 69.5%, 731.000 prehivalcev pripada češkoslovaški državni cerkvi t7.5%), 728.000 evangeljski cerkvi (6.5%), 625.000 je brez konfe-sije (6.5?; ), grško katoliških je 510.000 (5.5%. Židov 252.000 (2.5%), pravoslavnih 135.000 (1.57o) ter drugih veroizi>ovedi 12.000 (1.47o).
Izvoz sadja iz Slovenije
Poročali smo ie o letošnji bogati sadni letini v nekaterih krajih bivše mariborske oblasti ter o rekordnem izvozu sadja v mesecih avgustu, septembru in oktobru t. 1. Ker so zaloge sadja že izčrpane ter tudi zaradi nastopa mrzlega vremena, je letošnji sadni izvoz končan. V naslednjem navajamo še množino v mesecu novembru t 1. v inozemstvo izvoženega sadja ter končno bilanco celotnega izvoza v jesenski dobi 1. 1938.
Izvoz sadja ▼ meseca novembru t. 1. po okrajih: Maribor levi breg — nakladalna postaja Maribor glavni kolodvor 1,747.318 kg; Maribor levi breg — nakladalna postaja Pesnica 1,465.870 kg; Maribor levi breg — nakladalna postaja St. IIj v Slov. Goricah 168.956 kg; Maribor desni breg 146.840 kg; Ljutomer — nakladalna postaja Gornja Radgona 976.723 kg; Ljutomer — nakladalna postaja Ljutomer-Križevci 236.367 kg; Celje 254.500 kilogramov; Slov. Konjice 10.000 kg; Murska Sobota 86.500 kg; Slovenj Gradec 30.000 kg; Ptuj
—	nakladalna postaja Moškanjci 129.190 kg; Ptuj
—	nakladalna postaja Ormož 98.000 kg. — Ves izvoz v mesecu novembru t. 1. je znašal: 5 milij. 349.264 kilogramov.
Navajamo še celokupni letošnji izvoz sadja v inozemstvo po okrajih:
Maribor levi breg 10,557.112 kg; Maribor desni breg 560.026 kg; Ljutomer 4,249.352 kg; Ptuj 1,843.733 kg; Celje 1,018.345 kg; Murska Sobota 533.790 kg; Lendava 19.900 kg; Šmarje pri Jelšah 92.290 kg; Brežice 51,100 kg; Krško 97.000 kg, Slov. Konjice 38.000 kg; Dravograd 29.300 kg; Slovenj Gradec 113.950 kg; Kočevje 23.692 kg.
Ves letošnji izvoz sadja je znašal 19,227.590 kilogramov. Ce računamo vagonske pošiljke povprečno po 5000 kg je bilo v inozemstvo izvoženih 3.845 vagonov sadja. Skoraj vse sadje je bilo izvoženo v Nemčijo, le nekaj vagonov v Belgijo in ČSR.
Povprečna cena za industrijsko in prešno sadje je bila 60 par do 1.20 din, potrošno in namizno sadje pa 2 din do največ 3.50 din za zimske sorte.
Iz navedenega je razvidno, da je bila letošnja sadna trgovina izredno živahna ter je vrgla našemu kmetu precej denarja.
Povečanje Izplačil Zadružne gospodarske banke
Upravni svet Zadružne gospodarske banke je na zadnji seji sklenil, da bo banka • 1. februarjem 1939 oovobodila vse stare vloge, ki so na dan 10. aprila 1934 znašale din 25.000 ali manj. Po prejšnjih izplačilnih načrtih Zadružne gospodarske banke so bile osvobojene vloge do din 15.000. Z novim Izplačilnim načrtom pridejo torej do izplačila vloge, ki to znašale 10. aprila 1934 od din 15.000 pa do din 25.000.
Na ostale »tare vloge pa bo banka izplačevala tudi ->d 1. februarja 1939 naprej obresti za leto 1938.
Povišanje cen mleka
Prejeli smo: Po zboljšanju splošne konjukture je res kmečki stan ostal med pozabljenimi. Vsi stanovi so primerno dvignili eene in se s tem približali splošnemu gospodarskemu razmahu, zato moramo tudi mi kmetovalci svoje potrebščine, ki jih rabimo v gospodarstvu plačevati mnogo viSje, eene kmečkih pridelkov pa so ostale vedno tako nizke, da nikakor ne odgovarjajo produkcijskim stroškom. Mleko, ki je edini vir dohodkov za okoliške kmetovalce, pa se prodaja zaradi nelodajlne konkurence po tako nizkih cenah, da niti ne moremo govoriti o ceni, komaj o nagradi tistega, ki ga dostavi, četudi je ta pridelek povezan z velikimi stroški, preden pride na trg.
Da se cene mleka spravijo vsaj delno v sklad s produkcijskimi stroški ter s cenami potrebščin, ki jih morajo kmetje kupovati, je »Mlekarsko društvo za Ljabljano in okolico« sklenilo povišati eeno mleka s 1. januarjem 1939. na dinarjev 2.30 m liter dostavljeno na dom. Vsak, ki razmere pozna, bo priznal, da je to zvišanje tako malenkostno, da produkcija mleka kmetu tudi v bodoče ne bo prinašala nobenega dobička, ampak je edini namen ta, da bodo mogli kmetje nabavljati močna krmila.
Če tega ne bi naredili, se je bati, da v do-giednem času sploh ne bo dovolj mleka na razpolago. Prepričani smo, da bodo vsi dosledno misleči odjemalci vzeli ta malenkostni povišek brez pridržka na znannje, ko jim bodo dobavitelji enotno sporočili, da bodo s 1. januarjem dalje dajali mleko po zgoraj navedeni ceni.
Pogajanja s Francijo
Pred nedavnim •• js mudila v balkanskih drŽavah posebna francoska trgov nska delegacija, ki je imela namen preštudirati tamošnje ti^e, v ivu-liko pridejo v poitev za uvoz francoskih proizvodov in kako bi se dal promet Francije s temi državami sploh intenzivirati. V zvezi z naraščajočim deležem Neimčije v zunanji trgovini balkanskih držav, ki *e javlja tako v izvozu kakor tudi uvozu, j« imelo tako potovanje franc. trgovinske delegacije poseben pomen. Pojavili so ae v nemškem tisku tudi glasovi, po katerih je možno sodelovanje Francije ln Nemčije na zunanjetrgovinskem polju v balkanskih državah. Francoska delegacija je obiskala Bolgarijo, Romunijo in našo državo.
Nai« država ima posebno »tališče v trgovinskem prometu z Francijo, ker je treba vpe^števati, da ima Francija velike kapitalne interese v naši državi in da nam je pri sedanjih razmerah v mednarodni trgovini potrebna ravno z Francijo zelo visoka aktivna trgovinska bilanca. Zaradi tega je pričakovati, da bo prišlo do pogajanj s Francijo. Prvotno so bila pogajanja določena za 20. december, sedaj pa so pogajanja preložena na januar 1939 in sicer se bodo pogajanja začela dne 10. januarja. Našo trgovinsko delegacijo bo vodil pomočnik zunanjega ministra g. Milivoj Pilja. Pričakovati je, da bo francosko stališče na podlagi poročila že omenjene študijske komisije nekoliko drugačno kot je bilo doslej običajno, ker nam hoče dati Francija večje olajšave pri našem uvozu v Francijo. Računa se, da bo zasiguran naši državi letni uvoz v Francijo okoli 300 milii. din letno. Kakor pišejo listi, je pričakovati, da bodo ugodnosti, ki nam jih bo dala Francija, v marsičem
slične onim, ki nam jih je dala Nemčija, *
Jugoslovanska kontrolna družba, d. d.. Zagreb, je osnovala svojo podružnico na Sušaku. Pooblaščenec podružnice je g. Schonhaum Vilko.
Zvišanje glavnice. Paroplovna delniška družba Oceania, Belgrad, zvišuje svojo glavnico od 15 na 30 milij. din z izdajo 50.000 novih delnic po 300 dinarjev imenske vrednosti. Vpis se je začel dne 19. decembra in traja do 31. marca 1939. Vsak lastnik delnice dobi na vsako staro delnico eno novo delnico. Ravno tako bodo potegnjene ob tej priliki iz prometa stare delnice in zamenjane z novimi.
Trgovine dne 24 decembra. Opozarjamo občinstvo, da morajo po naredbi banske uprave zapirati trgovine v soboto, dn« 24. decembra že ob 17. uri (ob 5 popoldne), le delikatesne trgovine so lahko odprte do 19 ure (do 7 zvečer). Denarni zavodi v soboto, dne 24. decembra ne poslujejo.
Potovanje viceguvernerja Narodne banke dr. Belina v Berlin. Kot smo že poročali, se mudi v Parizu že nekaj dni guverner naše Narodne banke g. dr. Milan Radosavljevič. Čim »e guverner vrne v Belgrad, bo odpotoval prvi viceguverner Narodne banke g. dr. Ivo Belin v Berlin, da uredi nekatere stvari v našem plačilnem prometu z Nemčijo.
Licitacijo: Dne 29. decembra bo v pisarni referenta inženirja štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo gumenih cevi in pancer cevi za kompresorje; dne 12. januarja za oddajo del za napravo vojaškega skladišča v Škofji Loki. — Dne 12. januarja bo pri upravi smodnišnice v Kamniku licitacija za dobavo amo-nijakovega solitra; dne 18. januarja za dobavo kalijevega solitra; dne 19. januarja zaradi nabave raznega papirja za zavijanje.
Dne 23. decembra.
Denar
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen na 237.20—238.80.
Nemški čeki so se okrepili v Ljubljani na 14.30 denar, v Zagrebu na 14.2250—14.4250, v Belgradu pa so ostali neizpremenjeni na 14.20—14.40.
Grški boni so beležili v Zagrebu 36.66—37.05, v Belgradu 37.15-37.85.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 3,093.543 din, v Belgradu 6,370.000 din. V efektih je bilo prometa v Belgradu 1,508.000 din.
Ta teden je znašal promet na ljubljanski borzi 15.513 milij. din v primeri s 15.041, 8.431, 6.598 in 8.571 milij. din v prejšnjih tednih.
Ljubljana — tečaji s	primom:
Amsterdam, 100 h. gold..........2398.86—2413.46
Berlin, 100 inark............1708.03—1781.90
Bruselj, 100 belg............743.95— 749.01
Curih, 100 frankov . . . , ,	990.45—1003.52
London, 1 funt..............205.56— 207.61
Newyork, 100 dolarjev ....	4381.01—4417.32
Pariz, 100 frankov.....115.91— 117.35
Praga, 100 kron...... 150.69— 151.79
Trst, 100 lir........ 231.45— 234.53
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.67, London 20.665, Newyork 442.75, Bruselj 74.65, Milan 23.80, Amsterdam 240.50, Berlin 177.40, Stockholm 106.40, Oslo 103.85, Kopenhagen 92.25, Praga 15.125, Varšava 83.62, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Rukarešta 3.25, Helsingfors 9.11, Buenos A i res 101.
Vrednostni papirji
Ljubljana. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 98—99, agrarji 59—60, vojna škoda | promptna 467—469, begluške obveznico 89—90, dalm. agrarji 88.50—89.50, 8% Blerovo posojilo 95.50-96.50, 7% Blerovo posojilo 89-90, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—100, 7% stab. posojilo 96.50—97.50. — Delnice: Narodna banka 7700 | do 7900, Trboveljska 180—190.
Zagreb. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 97—98, ngrarji 60 blago, vojna škoda promptna 465—468, begluške obveznice 90 blago, dalm. agrarji 88—88.50, 4% sev. agrarji 58-59, 8% Blerovo posojilo 96—97, 7% Blerovo posojilo 89.50—90, 7% posojilo Drž. hip. banke 99 denar, 7% stoh. posojilo 97—98. — Delnice: Trboveljska 184—185, Gutmann 40—45, Isis 50 blago, Osj. sladk. tov. 75—110, Osješka livarna 100 den., Jadranska plovba 300 denar,
Belgrad. Državni papirji: Vojna škoda promptna 466—466 (467.25, 466), begluške ohvez-nice 89.25—89.50 (89.75, 89.50), dalm. agrarji 87.75 do 88.25, 4% sev. agrarji 57.50- 58, 8% Blerovo posojilo 95.50—96 (96), 7% Blerovo posojilo 89.75 do 89.75. — Delnice : Priv. agrar. banka (230).
Zitm trg
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca ne-izpremenjena. Promet srednji. — 26. dec. zaprto.
Sombor. Pšenica, bačka, sremska, bačka okolica Sombor 153—155, gornja bačka 155 do 157, sremska. ladja Dunav 153—155, srem. ladja Sava 150—152, slov. 153—155, južno ban. 153—155. gornja ban 154—156. — Oves bački, sremski, sla voiski 160—162.50. — Rž, bačka 187.50—140. — Koruza, bačka promptna 94—96, bač. za januar kaša duplikat 96—98, bč. sušena 108—110. — Moka, bač. Og Ogg 250—260, 230—240, 210—220,
N« dovolite, da Vam kukavlea mm ■■^B	j jajce v Vaše sdrav)«!
jKr	originalna, naravna in idrarilM
* Je samo ena,
ona i rdečimi arei. Zdravje in niitekl
190-200, 160—170, 115-120. — Tendenca nespremenjena. Promet 49 in pol vagona.
Živina
Cene živino in kmetijskih pridelkov sejmu v Kranju 19. decembru t. I. Dogon: 41 volov, 15 krav, 7 telet, 3 junice, 62 svinj in 69 prašičev. Prodanih: 25 volov, 8 krav, 7 telet, 2 junice, 81 svinj in 37 prašičev. Cene: voli I. vrste 6.25 din, II. vrste 5.50, III. vrste 5 din; telice I. vrste 6.25, II. vrste 5,50, III. vrste 5 din; krave I. vrste 5.25, II. vrste 4.75, III. vrste 4 din; teleta I. vrste 8, II. vrste 7 din; prašiči šjieharji 10.50, prašiči pršutarji 8.50—9.50 din za 1 kg žive teže. Mladi pujski 7 do 8 tednov stari 140 do 280 din za glavo. — Goveje meso 1. vrste prednji del 10 din, zadnji del 11 din, goveje meso II. vrste prednji del 9, zadnji del ll din, goveje meso III. vrste prednji del 8 din, zadnji 10 din; svinjina 14 do 16 din, slanina suha 22 do 26, svinjska mast 19 din, čisti med 22 do 24 din, neoprana volna 24 do 26 din, oprana volna 34 do 36 din, goveje surove kože 8 do 11 din, telečje surove kože 11 din, svinjske surove kože 6 do 8 din zal kg. — Pšenica 190, ječmen 185, rž 185, oves 180, koruza 150, fižol 250 do 300 din, krompir 80 do 100, lucerna 1900, seno 75, slama 50, češplje suhe I. vrste 1200 din, II. vrste 1100, III. vrste 1000 din, pšenična moka 280 do 300, koruzna moka 225, ržena moka 300, ajdova moka 400, koruzni zdrob 275 din zn 100 kg.
Cona živino in kmetijskih pridelkov t Ljubljani dne 21. doc. t. I. Voli 1. vrste 6 din, 2. vrste 5—5.50, 3. vrste 4—5; telice 1. vrste 6 din, 2. vrste 5—5.50, 3. vrste 4—5 din; krave 1. vrste 5.50, 2. vrste 4.25, 3. vrste 2.50—8 din; teleta 1. vrste 8 din 2. vrste 7; domači prašiči špeharji 10 din, pršutarji 9 din za kilogram žive teže. — Goveje meso 1. vrste, prednji del 12 din, zadnji del 14; goveje meso 2. vrste, prednji del 10 din, zadnji del 12 din; govejo meso 8. vrste, prednji del 8 din, zadnji del 10; svinjina 16—18 din, slanina 17 din,; svinjska mast 20; čisti med 20 din; goveje surove kožo 12 din, telečje 12, svinjske 9—12 din za kilogram. — Pšenica 190—210 din, ječmen 190, rž 185—200, oves 190-200, koruza 150—ia5, fižol 300, krompir 100, seno 75—90, slama 60, jabolka 1. vrsto 800. 2. vrste 400. 3. vrste 350. hruške suhe 800- 1200, suhe češplje 800-1100. pšenična moka 330-850, koruzna moka 190—210 din za 100 kg. — Navadno mešano vino v gostilnah 10—14 din za liter, finejše sortirano vino v gostilnah 16—18 din za liter.
Svetovno smučarsko prvenstvo 1939
Mednarodna smučarska zveza FIS prireja ie
petnajst let tekme za svetovno prvenstvo. Prvikrat so bile te tekme neposredno po osnovanju FlS-e leta 1924. v francoskih Alpah v Chamonixu. V začetku so bile na teh tekmah samo klasične discipline in sicer tek na 18 in 50 km, v skokih ter v kombinaciji tek + skok. Po zaslugi angleške smučarske zveze, ki ima v svojem vodji Lunna navdušenega zastopnika takozvanih alpskih disciplin, se je program svetovnega prvenstva razširil z novimi disciplinami, radi katerih je bilo mnogo govora na kongresih mednarodne smučarske zveze in so predlagatelji naleteli na odločen odpor konservativnih Skandinavcev. Končno so uspeli in pri svetovnem prvenstvu imamo poleg prejšnjih disciplin še smuk in slalom za moške in ženske ter alpsko kombinacijo (smuk + slalom) in to od leta 1931. dalje.
V zimski prestolnici Poljske, v krasnih Zakopanih bo od 11. do 19. februarja 1939 svetovno smučarsko prvenstvo. Prijavili so se tudi jugoslovanski tekmovalci vseh disciplin, ker se tudi Jugoslavija poteguje da bi priredila ieta 1941. svetovne smučarske tekme, takoj za Norveško, ki si je za-sigurala za 1. 1940. to prireditev. Zakopane so bile nekoč skromna vasica. Ta kraj Poljske je bil že tedaj obdarjen z vsemi lepotami prirode in z vsemi vrednotami za turiste in športnike. Sedaj pa je moderno športno gibanje podredilo vse zapreke daljav in lepote letne ali zimske in napravilo iz te vasice veliko in stalno napredujoče športno središče svetovnega slovesa. Danes so Zakopane mesto s 25.000 prebivalci, kjer imajo še 15.000 prenočišč za goste, ki ga posečajo v raznih letnih dobah. Okrog 50.000 ljudi pride vsako leto na daljši ali krajši oddih na ta krasni kraj poljskih Visokih Tater. Poleg tega pa je že 200.000 prehodnih gostov, ki ostanejo dan ali dva tam in ki delajo izlete po Tatrah.
Dandanes pa niso vzrok samo naravne lepote, ugodne podnebne razmere, sonce, zrak in po zimi čisti sneg, ki privabljajo goste v Zakopane, temveč so tam še druce naprave, ki jih obiskovalci zahtevajo od letovišč. Na stotine je sijajno urejenih hotelov in penzijonov, vse mogoče športne naprave od plavalnega bazena v Jaszezarovvsld do konjskega dirkališča s totalizatorjem velikega stadiona. veliko število tenis igrišč itd. Samo ostanki vaških lesenih hišic in stari prebivalci, ki so še obdržali svoje nekdanje slikovite noše. spominjajo na dobo kako je bilo v začetku tega stoletja v Zakopanih.
Glavne vrline tega kotička zemeljskega raja so planine. Na Visoke Tntre se vzpenjajo gostje — turisti. Tatre so najvišje evropsko gorovje vzhodno od Alp z mnogoštevilnimi visokimi in starimi gozdovi, z divnimi gorskimi jezeri in izredno ugodnim podnebjem. Mala gorska jezera, ostanki nedkanjih ledenikov so karakteristična za Visoke Tatre in ločijo to pogorje od ostalih v Evropi, čudovito Morsko Oko na 1515 m je stalen cilj turistov iz Zakopan. Nad njim se dviguje najvišji vrh jiolj-skih Tater Ryzy z 2500 m, nepozabna slika moči in lepote.
V Zakopanih so najboljši smučarji Poljske, zlasti najboljši skakalci, iti na čudoviti skakalnici Izstavljajo odlične rezultate. Bronislav Czec.h in iirata Marusarz so znani svetovni mojstri. Zakopane bodo leta 1939. |x>novno po desetih letih sprejele goste zimske športnike iz vseh krajev sveta, da jim pokaže svoj veliki športni in splošni napredek.
Smuški tek SK Korotana
SK Korotan priredi v ponedeljek, na praznik
sv. Štefana oh 10. dopoldne smuški tek za senior-je. Prireditev je namenjena Korotanu, vabljeni bo pa tudi drugi klubi, zlasti ljubljanski. Popoldne ob 14 pa je enaka prireditev za naraščaj.
Snežne razmere
Uradno poročilo Tujskoprvmetnih zvez v Ljubljani ln Mariboru, J7.S7. in SPD v Ljubljani t dnr 23. 12. I93S
Kranjska gora. HtO m: —fi, drobno modo, 45 om prsiča,
»»tikanje ugodno. Ratete-Planiea, »70 m: —(I, drobno" mode, IS om prAlča
na 4fi cin podlage. Planiea-Tamar. 110R m: —6, (lrobno mode, IS om prMča
na 4« etn podlago. Dovje-Mojstrnna. f50 m: —4, S« om pršiča. Pokljuka, 1300 m: —6, drobno modo, lli om prtlča na
45 eni podlag«. GorjuSe, mi) m. —5, drobno med«, W cm pršiča. Sv. Janez ob lloh. jezeru. 530 m: —1, drobno modo, fifl cm »nega
7,latorogt ob lloh. jezeru, 590 m: —S, drobno mede, 30 cm pršiča nn M cm podlage, centa Iz lloh. matrice do Zlaloroga »plužena. Komna. ti>0 m: —3, drobno med«, 10 om pršiča na
!K1 cm podlag*. Dom na Krvaveli, 1700 m• —4. drobno mede, (ln pršiča. t'«/. Planina. 155H m; —5, drobno mede fin e.m prSlča. Skofia Loku, 350 m: —l. drobno mede, Snem snega. Pnllevn. H10 m: —1 drobno mede, 35 cm pršiča. Sv. Planina. SS.i m: —5. drobno med«, 28 om pršiča. Celjska kotii. 700 m: —It. »e.m pršiča. Motirska planina, lili m: —«, drobno mode, «1 pršlč«.
Prireditve za praznike v £«IJu:
KINO METROPOL
Naš božični spored:
SNEGULJCICA
\Valt Di«neyeva umetnina po dražestni Grlmmovt pripovedki iz nepozabno detinske dobe. — FIlm za staro in mlado.
Redne predstave: 25. In 2A. decembra efc M, 14, 16, 18.80, 20.30 Pri tem izrednem filmu so cene malenkostne Mešane, odnosno je spremenjen vrstni red.
Otroci nad pet let plačajo cele vstopnic«.
KINO UNION: Jugoslovanska premiera
25., 26., 27. in 28. decembra duhovita in najveselej-ša komedija sezone:
ZAPELJIVEC PO NAROČILU V glavnih vlogah nastopajo: Theo Lingen, Ileli Finkenzeller, Hans Holt in Ida Wiist
Prireditve za praznike v Mariboru:
Ljudski oder »Vrnitev«
božična igra — na Štefanovo
Mariborska kota. I OKO m, in Pohorski dom. lOSOm: —4,
drobno mede, 8 cm pršiča na 17 eni podlage. liuška Kota. 1219 m: —(i. drobno mode, 25 om pršiča. Ribnica na Pohorju. 715 m: —2, drobno mede. 24 pjšlfla. Kota pod Kopo. 1377 m: —4. drobno medu, 35 om pršita. Peea. 1651 m: —4, (lrobno medo. M m pršiča. Rimski vrelee. 530 m: —4. drohno modo, .1« cm pTMte. Sodraziea: —2, drobno mede, 6 om pršiča na SI podi. Dom na Ko/rah: —-4, drohno mede, 10 cm pršiča n«
firt eni jvidlnge. Kota pod Stnriitem: —4, drobno mode. 10 om prittfta
na 50 e.in (»odlage. Rakitna: —8, drobno modo, 25 cm pršiča.
Smučarski tečaji v Sloveniji
Smutarski klub Ljubljana priredi enotedenski tftčnj 7.n začetnike, ln sicer 7.a ionsko mladino kakor tudi za dame. Tečaj mi Son.sko mladino bo vodila ive»-ma smučarska učiteljica gdč. Vlrensovn, za dame P« zvoi.nn smučarska učiteljica ga. Tausigova. Pričotek tečaju bo 27. t. in. ZblraliSčo oh 14..10 prt Čadu pod Rožnikom. Oba točnjn sta brezplačna.
Obvestila športnih zvez, klubov in društev
Športni kluh l.jubljonn J.oll vsem prijateljem ln podlsirnikom veselo l>o?.ičuo prnunike ln srečno novo ieto.
SK Ljubljana obvešča vso prijavnikn ia Izlet v Italijo (IMIne Videm. norica. Trst), dn »o odpeljemo t vlakom v nedeljo 25. t. m. ob desetih proko Hakeka, kor zarodi snežnih 7,amntov ni mogočo potovati z avtobuRom.
Vesel Bo2iC in srečno i\ovo lelo!
Po slovenski domovini
Kranj
Skupno zdruienje obrtnikov v Kranju ponovno nujno poziva vse mojstre in (»močnike eobo-slikarske in pleskarske stroke, da se nemudoma javijo za tečaj, kateri se vrši predvidoma začetkom meseca januarja.
Prosvetno društvo v šmartnem pri Kranju uprizori na praznik sv. Štefana iu praznik sv. Treh kraljev zabavno igro »Danes bomo tiči<.
Nesreča prodajalke časopisov. Po vsem Kranju je dobro poznana prodajalka časopisov Agata Weisseisen, ki kljub svoji visoki starosti vsak dan dvakrat dnevno obiskuje kranjske rodbine in jim ponuja časopise, pa naj bo vreme kakršnokoli. Se<laj se je božičnih praznikov zelo veselila. Pričakovala ie, da bo v soboto pred praznikom prodala veliko časopisov in si zaslužila nekaj za praznike. Toda v četrtek, 22. decembra, se je sirota spotaknila na polenu in tako nesrečno padla, da si je zlomila nogo. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnišnico.
Damske klobuke in popravila dobite najceneje v salonu »Mia«, Kranj, Mestni trg 17.
Šmartin pri Kranju
t Janez Porenta. 20. t m. je umrl f>o hudi bolezni g. Janez 1'orenta, posestnik, ustanovitelj >Kmečke zveze« za občino Stražišče s sedežem v Bitnju, član krajevnega odbora JKZ, soustanovitelj Vincencijeve konference v Šmartnem pri Kranju. V vseh teh organizacijah je bil vesten in odličen delavec. Poleg vsega je bil tudi cerkveni ključar in velik dobrotnik cerkve sv. Uršule v Bitnju. Razume 3e, da je bil tudi podfiorni član vseh katoliških organizacij. Zapušča žalujočo ženo in sina. Pogreb je bil v četrtek v Šmartnem pri Kranju. G. Porenta je bil eden izmed tistih značajnih slovenskih in katoliških kmečkih mož, ki je delal in živel le slovenstvu, hranil v svojem delokrogu katolištvo, kjerkoli je bila sila in potreba. V najhujših dneh trpljenja slovenskega naroda ni nikdar klonil, stal je veren sin katoliških staršev na braniku svobode in čuval svetinje naših staršev do zadnjega diha svojega življenja. Ženi in otrokom in vsem sorodnikom naše iskreno so^a"" Rajnemu naj sveti večna luči
Dol. Logatec
K,'it. prosv. društvo je vprizorilo 18. t. m. igro Ben-Hur, katera je sijajno uspela v veliko zadovoljstvo občinstva. Predstava se ponovi na sv. Štefana dan ob jx)l 4 popoldne.
Brdo pri Lukovici
D.,mistični odsek prosvetnega društva vprizori na praznik, dne 26. decembra ob 3 j>opoldne v dvorani na Brdu igro v 5. slikah »Črna žena«.
Šmartno pri Velenju
»Miklovo Zalo« narodno igro s petjem v šestih dejanjih (osmih slikah) vprizori na Štefanovo in na praznih jv. Treh kraljev, Prosvetno društvo v Šmartnem pri Velenju. Ker je zanimanje za to igro izredno veliko, se prično vstopnice prodajati že ob 2 popoldan, pričetek igre pa je ob 3 popoldan.
PSuj
Okrajno tajništvo JKZ v Ptiijn posluje vsak delavnik od 9—12 v Vseh svetnikov ulici 11 (poleg Narodnega doma). Poslanec M. Kranjc pa bo po novem letu, kadar ne bo zadržan v Belgradu, na razpolago svojim volivcem v istih prostorih vsak ponedeljek od 8—12.
Nesreče. Na 48 letnega zidarja Ceha Ivana je pri delu zdrknil zaledeneli tram in mu močno jm>-škodoval in zvil levo nogo. — Ko je šla 54 letna Kolarič Marija, žena poljskega delavca, zjutraj k maši, ji je na spolzkih tleh spodrsnilo, da je padla in dobila pri tein hude zunanje in notranje poškodbe.
Slovenska Bistrica
SloniSkov dom priredi na Štefanovo po večer-nicah velezanimivo narodno igro »Mlinarjev Janez«. Igra sama nam nazorno riše kos našega slovenskega življenja pod celjskimi grofi, ko so ee neustrašeni Teharčani borili za svoje temeljne življenjske pravice.
Laško
Velika e,,ktua loterija. Kaj lahko na tej loteriji zadeneš? Premislil Avto (tovarniško novi), motorno kolo, par volov, radijski parat, šivalni stroj, enega izmed 24 koles in še polno drugih l>ogatih dobitkov. Srečke so pa le po 6 din. Še je čas, da ravno Ti zadeneš enega izmed zgornjih dobitkov. Zato ne odlašaj več! Takoj se oglasi pri razpečevalcu srečk v Tvojem kraju, ali pa naslovi dopisnico na »Loterijski odl>or — Laško«, da še srečke pravočasno dobiš. Denar boš nakazal po priloženi položnici. Žrebanje bo 31. decembra 1938 pod državnim nadzorstvom in bodo izžrebane številke objavljene v »Slovencu«, »Slov. gospodarju« in »Domoljubu« Hitro si še nabavi srečke, da se ne boš pozneje kesall
Velika Nedelja
Umrla je Marija Medik iz Vičanee v visoki starosti 78 let. Rajna je bila zadnja štiri leta pri svojem sinu, tukajšnjemu uglednemu trgovcu in posestniku g. Francu Mediku. Naj ji bo Bog milosten sodniki Ugledni družini Medikovi naše sožalje.
Vojitik pri Celju
Za naše malčke. Naraščaj Rdečega križa na šoli v Ljubečni je priredil obdarovanje najrevnejši hotrok Obdarovanih je bilo 230 otrok z jestvi-nami in šolskimi potrebščinami, med temi 119 otrok z zimsko obleko in perilom, 12 učencev pa « trpežnim zimskim obuvalom. Stroški za obdaritev so se krili z dohodki iger, nabiralne akcije in poklonila g. dr. Korošca v znesku din 1000 din. — Istotako je darovala kr. banska uprava za božič-nioo revnim otrokom na ljudski šoli v Vojniku 52 m vsakovrstnega blaga za obleke. Večje zneske eo prispevale tudi pristojne občine.
Murska Sobota
Zveza poljedelskih delavcev bo letos poživila svoje delovanje s podrobnim organizatoričnim delom na našem podeželju. Načrt za bodoče delo pa bo napravila na važnem sestanku, ki bo 29. decembra ob 9 v Delavskem domu z razgovorom o potrebah našega sezonskega delavstva.
Klub prekmurskih akademikov je letos priredil akademski ples zadnjo nedeljo v adventu Zato pa tudi obi-k ni bil velik. Naši akademiki si bodo pač morali drugič izbrati primernejši čas za podobno prireditev
V Tišini bodo postavili javno tehtnico, n« morejo se pa odločiti za prostor, kakor je v takem primeru povsod običajno. Eni se potegujejo za prostor pred gostilno, drugi pa za prostor pred ol>činskim domom, kjer je več prostora za obračanje voz.
Osebne vesti. G. Evgen Antauer, šolski upravitelj v Tišini, je bil postavljen za preglednika šol v lendavskem okra ju. G. Antauer je znan šolnik, ki se tudi literarno prav živahno udejstvuje in brez dvorna spada na tako mesto. — Samo upravna gimnazija bo z januarjem izgubila dosedanjega profesorja matematike g. Franca Kalina, ki je postavljen za suplenta na II drž. gimn. v Ljubljani. Profesor drž. relane gimnazije g. Vilko Novak je dodeljen realni gimn. v Kranju, na njegovo mesto pa je bil postavljen suplent g. Miroslav Ravbar.
Programi radio Ljubljana:
Sobota, 24. decembra: 12 Boiič prihaja (ploSče) — 12.45 Poročita — 13 Nai»vedi - 13.:» J. S. ilach: Ma*« v h-molu (ploSče) — 14 Napovedi — 17 Otro&ka ura (vodi gdč. glavica Venoajzova) — 17.so Recitacije a ploščami — 17.50 Pregled sporeda — 18 Salonski trio (gg. Novak Kuri« (violina) Oomelli Ludvik ičelo), Borštnik Boris (klavir) — 18.40 Božični običaji naSih pomorcev (g. Viktor Pirnat) — 19 W. A. Mozart Koncert za gosli in orkester (ploSče) — 19.30 Besedi k pravniku (g. F. S. Fin?,par) — 19..V) Sveti večer. Sodelujejo: Radijski komorni zbor. Radijski orkester, Trnovski cerkveni zbor, ljubljanski godalni kvartet, tercet Stritarjevih s spremij. harmonija g Fllir Bomnrd (flavta solo!, gg. A. llebein in E. Mezgolits (duet olter), člani radijsko igralne družine in plošče — 24 Prenos polnoč-nice iz trnovske cerkve.
Nedelja, 25. decembra: 9 Napovedi — 9.05 Orgelski koncert, (g. prof. Pavel Rančigaj) — 9.45 Vorski govor (g. prior Valerijin Učak) — 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 11 KoroSke narodne pesmice (ploSče) — 11.30 Koncert. Sodelujeta: ga Zlata Gjungjenae, sol. belgr. opere in povečan Radijski orkester — 13 Napovedi — 13.05 TamburaSki orkester — 14 VirtuozJ (pl.)
—	17 Praznični zvoki (ploSče) — 17.15 Prenos z razstave kanarčkov — 17.30 J. Haydn: Godalni kvartet (plošče)
—	18 J. S. Bnch: Božični oratorij, izvaja Radijski komorni zbor in orkester — 19 Prenos iz Vatikana — 19.15 \Vieniawski' Fnust fantazija s;a soli in orkester Jplošče) — 'JO Ch. Dickens: Cvrček za pečjo, božična igra v 3 dej. Izvajajo člani rad. igr. druž. — 21.30 Mossager: Dva goloba, silita (plošče) — 22 Napovedi, lioročila — 22 16 Citraški trio »Vesna«.
Ponedeljek, }i1. decembra: 9 Napovedi, 9.06 Koračnice (ploščej — 9.15 Prenos cerkvene glasbo iz trnov ske cerkve — 9.45 Verski govor Ig. dr. Ignacij Lenček)
—	Ml Vesel jutranji pozdrav (igra Radijski orkester)
—	ti Veseli orkestralni zvoki (plošče) — 11.30 Koncert plesne glasbe. Sodelujejo: Trboveljski pevski Jazz-kvar tet in Sramel »Štirje fantje« — 1.1 Napovedi, poročila
—	13.20 Vesele pesmi ob spremljevanjn harmonike. Poje g. Vekoslav Janko, spremlja g. Stanko Avgust — 14 Otroška ura (gdč. Mnnica Romanova) — 17 Kmet. nra: Važnost knjigovodstva v kmetijstvu (prof. Sifter Rmorik) — 17.30 Veselo popoldne. Sodelujeta: g. I/iipSa Frfderik in Radijski orkester — 19 Napovedi. poročila
—	19 30 Nae. nra: Trgovec nekdaj in sedaj (Svetislav Mirodič) — 19.50 Oitre »olo. g. Emil Mezgolits — 20.30 Strašne sanjo Toneta Smoleta leta 1838. Pisan večeT e moderni plesni glasbi. Besedilo oskrbel VI. Golob. Tzvajnjo člani rad. igr. druž. in Adamičev orkester — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Citre in Sramli (plošče).
Torek. 27. decembra: 12 Operetni napevi (plotiče)
—	12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Radijski Sra met — 14 Na|K>vedi — IS Veseli če&ki pevoi iu godci (plošče) — 18.40 Odnos svetega do resnice (g. Fr. Ter-suglav) — 19 Napovedi. |>oročila — 19.30 Nac. nra: Ob JO-ietuioi Cankarjeve »mrti (Ludvik Mrzel) Ljubljana
—	19.50 Vesela tedenska kronika — 30 Samospevi (gljč. Ksenija Kužej, pri klav, g. prof. M. Liiiovšok) — 20.40 Za ples in dobro voljo: Jožek in .ležek ter plošče — 22 Napovedi, poročila — 22.16 Kmečki trio.
DrugI programi:
Sobota. M. decembra: Belgrad: 20 BoBfcne narodne
pesmi, 21 Zabavni konoert, 22.20 Plošče — Zagreb: 20 Božične pesmi, 20.30 Duhovna glasba, XI Strindberg: Lomi Toivolis, 21.05 Zlior, 21.35 Igra, 22.30 Božične pesmi, 24 Polnočnica — Praga: 20.20 Orkestralni koncert, 24 Polnočnic« — So/iju: 19 .Mandoline, 19.30 Vokalni koncert, 20 Klavir. 20.50 Orkestralni koncert, 21.46 Lahka iu narodna glasba — Varšava: 19.16 Orgle in harfa, 19.55 Orkestralni koncert, 21.30 Zbor in orkester, 23 Solisti, 24 1'olnočnioa — Budimpešta: 16 Operni orkester, 19 Orgle, 20 Orkestralni konoert, 22.45 Plo«č«, 24 Polnočnima — Trst-Milan: 21 Zbor, 21.50 Prenos, 23.16 Orgle, 24 Polnočnica — Rim-Bari: 21 Božični koncert, 23.15 Orgle, 24 Polnočnica - Dunaj: 19 Zbor, 20.10 Simfoniki, 21 Zvonjenje, 22 Orkestralni koncert, 23 Legenda »Hveta noč«, 23..V) Trobentači. 24 Polnočnica iz cerkve sv. Štefana — Berlin: 20 Božični večer, 22 Božično romanje — Kiiln: 19 Zvonjenje. 20 Božični koncert, 20.20 Božič pri izseljencih. 21 Slavnostna glasba, 22 Božični koncert — Monakovo: 19 Orkestralni koncert, 21 Zvonjenje, 22 Legenda »Sveta noč«, 23 Bož.ične pesmi, 24 Scbnbertov godalni kvr.rtet. 9.45 Slavnostna glasba — Reromuniler: 19.46 Marijin« pesmi. 19.50 Igra, 20.50 StaTa glasba, 22.35 Tgra -O treh kraljih«, 34 Polnočnima — Strasbourg: 20.15 IVožiftna glasbena slika, 21 Solisti in orkester, 22 Božične pesmi, 22.55 Polnočmictt.
Nedelja tU. dec.: Belgrad: 90.10 Narod, pesmi in plesi, 22.20 Lnhka glasba — Zagreb: 20.05 Duhovni koncert, 21.30 Zbor, 22.20 Plesna glasba — Praga: 18 Vo-
Potrti žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je naš zvesti sodelavec, gospod
CIRIL DOLENC
ravnatelj
mirno'v Gospodu zaspal. Ohranimo ga v najlepšem spominu. Ljubljana, 23. decembra 1938.
Uradni itvo firme B. M o ter, veletrgovine x vinom, Zemun III, Moserjeva 1.
Naznanjamo bridko vest, da je nafl dobri oče, stari oče, tast, gospod
Franc Kraljic
posestnik
v 75. letu svoje starosti, previden a tolažili svete vere, po kratki mučni bolezni mirno v GosjkmIu zasjval.
Na zadnji poti ga bomo s prerini H v soboto 24. decembra, ob 2 pojioldne, i« hiše žalosti, Brest 26, na farno jx>kopa-lišče ▼ Tomišelj.
Brest, 23 decembra 1938.
Žalujoči sinovi in hfere.
GRAETZ
v.
ISRiF^fe
GRAETZ^T	M
•trrn
©
Generalno zastopstvo
A. VERBAJS
LJUBLJANA (poleg Slamiča)
6 uglašenih krogov - 6 elektronk # Regulacija selektivnosti • Odličen kratkovalni pas 0 Magično oko m Koncertni zvočnik • Zvečana dinamika glasu
Prvič pri superju poseben varčevalni sdk, ki prihrani 45% toka
JaAka godba, 1S.20 Boiičma spevoigra, 20.55 Plošče, M.M Nedbalov koncert, 22.20 Plošče, 22.35 Pit, .na glasba — Varšava: 18.45 Večerni koncert, 21.341 Humor, 22 Glasbena slika, 23 Plesna glasba — Budimpešta: 19.15 Hus-zkova opereta «Arany virng«, 22.20 Cig. glasba, 23.10 Plošče — Italijanske postaje: I. skupina (421, 304 in 283 m): 17 Varicte, 19 Vatikanski koncert, 21 Igra, 21.30 Ork. koncert — II. skupina (560. 369 in 263 m): 17 Poljski koncert, 19 Kakor I. skupina, 21 Komorni koncert, 21 Pisana glasba — 111. skupina (492, 272 i« 221'm): 19 Kakor I. skupina, 20.30 Alpski božič, 21.30 Lahka glasba, 22 Vok. koneort, 22.30 Plesna glasba — Dnnaj-Stutt-gart-Monakovo: 20 Pucoinijeva opera »Tnrandot« — Berlin: 20 Operetni večer — Hamburg: 20 Stolzova opereta Ki nje sanje« — Bratislava; 20 Mozartova opera »Figarova svatba« — hipsko: 19 Verdijeva opera ■ Don Carlosi _ Frankfurt: 30.10 Slavnostni koncert — Pariz Radio: 21.30 Lisztov oratorij »Legenda o sv. Elizabeti« — Strassbourg: 22.15 AlzaSkl božični vočer.
Prispela nova pošiljka radio aparatov
SABO HflFSCH MEDIATOR BLflUPUNHT
Izbirajte med najboljšimi I
Tehnik" )os. BAN3AI
Ljubljana, Miklošičeva 20.
•f
Ponedeljek, 2*. dec.. Belgrad: 20 GledaJiSJa prenos
—	Zagreb: 20 Klavir, 20.30 Pravljica, 2B.20 Ples. glasba
—	Praga: 16 Smetanova opera Poljub«, 19.20 Potpuri, 21..10 Plošče, 21.30 Zelinkova kan lata .Jožef in Marija y Betlehemu«, 22.20 Plošče — Varšava: 18 Grothejeva opereta «Več.no hrepenenje — Budimpešta: 20.10 Legende, 22 Lahka glasba. 22.45 Ork. koncert — Italijanske postaje: 1. sk pina (431, 304 i,n 283 m): 17.16 Violin« in klavir, 21 Violina, 21.50 Pisan koncert, 22.16 Moderni plesi — II. skupina (560, 369 in 263 m): 17.15 Plesna glasba, 21 Verdijeva opera <Macbeth« — III.
" skupina (492, 272 in 221 m),- 20.30 Ork. koncert 31 Igra, 21.40 Lahka gln.sba — Dumi j- Stuttgnrt: 20.16 Lehar-jev večer — Berlin: 20.10 Slavno»tni koncert — Ko-nigsberg: 20.10 Leharjeva opereta »Vesela vdova« — Hamburg: 20.10 Glasbeni perpetuum mobile — K din: 20.14 Lotharjeva vesela opera »Krojač Wihbel« — Frankfurt: 20.10 Joh. Stranasova opereta «Ci<ra.n W ran« — Monakovo: 20.18 Večer narod, pesmi —
Galanterija — drobnarija
pletenine, nogavice, kravate, ovratnike, otroike igrače — torbice dobite pri
SLAV AN RIB ARI č, Maribor Aleksandrova 59
Dalmatinski proizvodi!
Vina, žganje, vinski kis, olivno olje
lastno prešano — dobite pri
»Lasanu«
/ Šiški na drobno in debelo po najnižjih cenah. Telefon 23-49.

■ I 2AHTCVA)TE BR15PUČN! CENIK
'f ■acapjgEjžM j > i——!i
NAIPDPDLNEISE' BENERALNO ZA5TDP5TVD
- 15CHNEIDER
# ZAGREB NikautE^o^ ^
Razpis licitacije
Osrednji urad za zavarovanje delavcev bo imel v svojih uradnih prostorih v Zagrebu dne 7. januarja 1939 ob 11. uri prvo javno ponudbeno licitacijo za oddajo pleskarskih in slikarskih del pri adaptaciji prostorov Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu.
Ponudbe je treba oddati najpozneje do tega roka v zapečateni kuverti z oznako: »Ponudba del za pleskarska in slikarska dela Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Zagvebu.«
Obenem s ponudbo je treba vložiti varščino po odredbah licitacijskih pogojev. Brzojavne, zapoznele ali nepravilno sestavljene ponudbe se ne bodo upoštevale.
Podlage za sestavlfanfe ponudb se dobe vsak dan pri tehničnem odseku Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, soba št. 418, med uradnimi urami za 20 din.
V Zagrebu, dne 17. decembra 1938, št 57.067-38.
Osrednji arad za zavarovanje delavcev
Kdo vam bo sporočil m novice lz taline.
h|er biva nad 350.000 naSih rojahov*
Naši izseljenci vam ne morejo vsega pisati, »as pa vse zanima. Zato Je najbolje, ako ai takoj naročite mesečnik
Jzsellenshi vestnih Rafael"
kf na osmih straneh poroča o življenju in delu naših bratov tal sester v tujini. Naročnina znaša letno za higoslavijo 12 Din, za inozemstvo pa 24 Din.
Naročite al ga ki pišite Se danes aa naslov:
Opravo izseljenskega vestnlka Rafaela, LJnbltaiia, TflrSeva 52
+
Potrti globoke žafcstS naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem fn znancem žalostno rent, da je dne 22. decembra 1938, ob 6 zvečer po kratki bolezni, previden s svetimi zakramenti, umrl na* dobri oče, stari oče, tast in svak, gospod
Franc Kraljic
posestnk
v starosti 75 let. — Pogreb nepozabnega pokojnika bo r .oboto, dn« 24. decembra »38, ob 2 popoldne iz hiSe žalosti. Brest št. 26, na pokopališče ▼ TomiSlju. Svete maše zadušnice bodo darovane v farni cerkvi Marije Tolažnice v Tomišfa.
Br.at — Vrhnika — Belgrad — Notranje goric«, dne 23. decembra 1938
Janez, Štefan, Lojze, France, sinovi — Marija, Francka, Tončka, hčere
in ostalo sorodstvo
LJUDSKA SAMOPOMOČ
reg. pomožna blagajna v Mariboru, Aleksandrova cesta 47
v lastni palači
naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu
novembru 1938.
Juršlč Jakob, zasebnik, Maribor;
Založnik Ignac, obrtno-zadružni nadzornik, Maribor;
Škrjane Marija, poseslnica, Ljubljana;
Križane Franc, upokojenec državnih železnic, Maribor;
Žak Rudolf, upokojenec, Maribor;
Varlec Katarina, posestnica. Blatno, p. Globoko;
Marinšek Neža, postrežnica, Ruše;
Heričko Pavel, pečarski mojster, Maribor;
Vesenjak Jozefina, vdova po zavarovalnem tehniku, Ptuj;
Voglež Marija, užitkarica, Glogovbrod, p. Artiče;
Brcn Josip, krojač, Gradec pri Litiji;
Anderlič Ema, preužitkarica, Kačji dol, Sv. Peter na Medv. selu;
Votolen Kristina, viničarka, Ruše;
Kaučič Ivanka, zasebnica. Novo mesto;
Kuhar Jakob, preužitkar, Krčevina, p. Vurberg;
Rečnik Jurij, posestnik, Velika Mislinja;
Rajšp Jožef, užitkar, Ločki vrh, p. Sv. Urban prj Ptuju;
Kučer Jožef, finančni nadzornik v pokoju, Studenci;
Jamuik Aleš, preužitkar. Selnica ob Dravi;
Oscujak Marija, posestnica, Župečja vas;
Madile Franc, mestni stavbni inženir v pokoju, Maribor;
Markuš Ivan, preužitkar, Rošpoh, p. Maribor;
Faulin Alojz, veterinarski inšpektor v pokoju, Ljubljana;
Mele Luka, posestnik, Slovenska Bistrica;
Mišja Josip, viničar, Mali Brebrovnik, p. Svetinje;
Burkelc Matija, preužitkar, Kaplja vas;
Paušek Alojzija, užitkarica, Zavšenik, p. Sv. Lambert;
Wolf Terezija, zasebnica, Maribor;
Habbe Karolina, vdova po delovodji tobačne tovarne, Ljubljana;
Jurič Jožef, posestnik, Pleterje, p. Sv. Lovrenc na Dravskem polju;
Scmenik Marija, delavka, št. Janž pri Dravogradu;
Schuster Ana, posestnica, Slivnica pri Mariboru;
Dcčman Mclhijor, preglednik finančne kontrole v pokoju, Ljubljana;
Avguštin Marija, užitkarica, Slape, p. Ptujska gora;
Draškovič Anton, užitkar, Zupeča vas 50, p. Sv. Lovrenc na Drav. p.;
Hrovat Urša, preužitkarica, Jarmovec, p. Dramlje;
Bczjak Neža, užitkarica, Bresnica, p. Sv. Lenart pri Veliki Nedelji;
Zorko Franc, užitkar, Gornji Obrež, p. Artiče;
Lajovic Franc, zasebnik, Litija;
Ribič Neža, posestnica, Zlatoličje, p. Sv. Janž na Dravskem polju; Repina Jožef, zasebnik, Maribor.
Po vseh umrlih članih se je izplačala pripadajoča podpora
v skupnem znesku dinarjev 292.340'—
Članom, ki so pristopili po l. novembru 1933 se izplača polna podpora — brez odbitka!
Kdor še ni član »LJUDSKE SAMOPOMOČI", naj zahteva brezobvezno in brezplačno pristopno izjavo.
Blagajniško nsfelstvo.
USLESm
Patent »Kraljica peči«
kl bs naloži le enkrat dnevno« potem pa gor) ves dan, se dobi v vseh velikostih pri A. SemenlC ln drug, LJubljana, Miklošičeva cesta IS, telet, št 48-67.	(1)
VINA
Za težko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v
Centralni vinarni v Ljubljani
TELEFON STEV. 25-73
CONTINENTAL
pisalni stroj sa dom in pisarno 1
Samoprodaja:
Ivan Lega!
Ljubljana — Maribor
Potvelajte tvojo palnjo.
Nabavite si tudi Vi za Vašo pralnico ta čudežni električni pralni stro
„V.IKTORIA"
Glavno zastopstvo in zaloga »VIKTORIA« električnih pralnih strojev in centrifug
Gustav Put, Ljubljana
Tržaška eesta 9 Telof. 2G-97
Za vsako priliko
najboljše HubertUBe ln vsa druga oblačila nudi ceneno Presker, Sv. Petra eesta 14.
^ Pozor! ^
Prvovrstni
premog, drva, koks
po najnižjih cenah
Podobnik V.
Tržaška c. 16 — tel. 33-12
velika zaloga., lz la. gor skega jesena, norveški -nodel (kelovane), kupite ugodno prt Temel, Dra vograd, dravska banovl na. Trgovcem nizko en-groa cene.	(1)
KAPPEL
pisalni stroji - božični sen I Tudi na obroke pri
Kleindienst & Posch
Maribor, Aleksandrova 44
NAGLUŠNI!
Znano je, da Je glnhost najbolj razširjena lia Angleškem. Zato ni čudno, da so raziskovanja, ki naj bi to nadlogo odpravila, v toj deželi najbolj napredovala. Po več letih znanstvenega preizkovan'a Je dala družba European Vibrnphon Co., London W, 1, svoj aparat VlBltAPHON v promet. Po razmeroma kratkem času je dosegel aparat VIBRAPHON neoporečno priznanje strokovnjaških krouov in naj bol i razširjeno uporabo v številnih deželah. Vsenčiliške klinike so preiskovale vpliv VIBRAPIIONA, o katerem so spisane številne znanstvene knjižice.
Aparati
VIBRAPHON Je majhen, srebrn aparat,
ki se skoro neopaženo nosi v ušesn, brez baterije, brez žic iu br»7. vsakege. dragega priveska. Dajemo Vara priliko, da preizkusite VIBRAPHON tekom enega meseca, brez obveznosti nakupa ter Vas prosimo, da izpolnito kupon in nam ga pošljete, mi Vam bomo poslali čisto brezplačno nnše obširne prospekte, zdravniška potrdila iu številna priznanja naših odjemalcev obenem s pogoji za
30 dnevno poshušnfo (fiep. 11. r.), Zagreb
DoSftGviteva 3.
Božična darila I
Ivan Kravos
MARIBOR, Aleksandrova 13
Telefon 22-07
KUHLI SUPER z VELIKim GLHSOm
A. Uhelj, B. Vibraphon T vnaniem slnhovodn, C.Bubnič. 11. Kladeves, E. nakovalce, F. Stremen,
KUPON 11. F.
Pošljite ml brezplačno in brezobvezno prospekte in pogoje za 30 dnetiio posUuSnjo
Ime:______—-
Naslov: ..............................
(PARATI VIBRAPHON (D«i. ti. F.l Zanreli, BoSkovičeva 3.
PMIOPS 215
Najmodernejši 3+1 cevni Superhet z oktodo kot cev za oscilacijo — 7 uglašenih krogov, kratki, normalni in dolgi valovi, dobite že
zo Din 175 - mesečno
Oglejte si še danes ta aparat pri
H. Snffnsr, Unbliana
Aleksandrova cesta 6
Ogled in predvajanje brezobvezno. Prospekti brezplačni!
Novo leto je pred durmi
Odloči se in pristopi kot član in odjemalec k | (|CUlVSKCIIin IfiUSlIIIlllCillS fllllSIVlI V Ejllft!jOlti
Prijaviš se lahko v pisarni, Kongresni trg 2
ki ima v Ljubljani in podeželju 34 prodajalen. — Poleg ugodnih, konkurenčnih cen, dobiš še 3% popust. — Kolikor ostane dobička, je pa splošna zadružna last, ki služi vsem članom, celi zadrugi
Dolores Vieser:	y
Podkrnoški gospod
Roman. — Poslovenil Janez PucelJ.
Tedaj stopi Zavorja k Narteju v izbo vsa zabubana' v najtoplejši plašč, z volneno ruto okrog bledega, trudnega obraza.	_
»Ukazala sem zapreči vola,< reče boječe, se popeljem v 2relc. Morda se bo dal se enkrat preprositi.«
Narlej se zdrzne:
»Vi, ko ste bolni?«
»O naa, mi je že spet koj dobro,« so pohlevno nasmehne mati Zavorja, »sem se dobro oblekla in sedeti tudi znam. — Ce ne grem brz, postavi še koga drugega.«
Nartej samo molče prikima in pomoli prst
Zavor ji zasijejo oči v neskončni prisrčnosti.
»Me je sveto, kakor da sem zdaj ozdravela,«
reče pridušeno. »Je pa tudi res, ti fant, da hočeš ostati doma?«
»Seveda hočem,« odgovori Nartej. »Vendar danes ne hodi z doma, rajši bi se še nekaj dui počili.«
Tedaj se mati zasmeje:
»Počivam lahko pozdejše! Zdaj pa srečno m Bog te obvaril«	. .
Stisne sinu roko in oddrobenti z negotovimi, gibkimi koraki pred hišo, kjer že čaka vol pred nerodnimi koli na dveh kolesih. Tevža ji pomore na nizki sedež in spelje vola še čez strnit klanček po poli, ki vodi od hiše doli do cesle.
Kola odskakujejo skozi mesto, nato skozi vc-likovška vrata. Dobrovoljno caplja vol zunaj mesta po dolgih, blatnih stegnah. Mati Zavorja sloni sključena sama vase na trdem lesenem sede/.u. Pogledi so ji boječe obešajo na košček rumenega lidu, ki ga je videti od daleč v srebrnem sopuhu.
Veliki, okrogli, goli vrhovi dreves se potiskajo kakor sivi oblaki predenj.
Zavorji je tesno pri srcu. Le kako naj pove Zrelčanu, da se mož ne razjezi še bolj? Kako naj začne?
Lahko se tudi zgodi, da bo gospa Elizabeta pri njem. Kaj naj stori tedaj?
Vedno bliže se primika rumeni zid; Zavorja že lahko prepozna grad, ki stoji za njim. Široko in tehtno stoji na planici, zavarovan z globokim jarkom, po katerem teče Vankrt.
Zadaj strmi strma pečina in gozd: podkrno-ški cerkveni gozdi Tam skačejo zajci in srnice, lisice in jeleni, tam se valjajo po kalužah črni divji prašiči in gori na skalnatem višavju žvižgajo divji kozli! Divje mačke se klatijo okrog, dajejo mehke, tople jopiče in. da se dobijo medvedje in risi, tudi pomnijo ljudje. Pa ti naj bi 6e ie rajši preselili drugam, so zavralne mrcinel
Ah, ko bi se vendar še to zgodilo, da bi ji sin kdaj tod lovili Da bi bil gospod te lepe dežele, da bi imel ime in glas v zboru svetovalcev, bil gospod in prošt podkrnoškil Moj Rog, na kolena bo padla pred Zrelčana, mu čevlje poljubila, šla bosa zanj na božjo pot na Sveto goro, slednje leto, dokler bo kaj življenja v njej, če ji stori to.
Zdaj zropotajo kola čez most, ki drži čez Vankrt. Velik skedenj stoji pred grajskim zldov-jem. Zavorja pridrži vola in zleze z voza. Noge jo komaj še nosijo. Plaho obstoji. Ne upa si skozi vrata.
Na prvega hlapca, ki pride z dvorišča, se boječe obrtne:
»So gosjiod doma?«
»So; so še pri mizi I«
Zavorja potegne srebrno nežko iz torbice:
»Na — pa povej gospodu, da — da jih Zavorja prav od srca prosi — naj bodo tako gnad-1 j i vi, da bi prišli prav majčkeno venkaj — ali nni novedo. kie nai bi iih počakala.«
Začudeno jo hlapec pogleda, vendar dobro-
dušno prikima in gre nazaj v grad. Zavorja *e nasloni drhteč na leseno steno pri skednju in
Hlapec se vrne. Sam. Zavorja mu pohiti naproti :	. . . c. ■
»Kaj so rekli?«	i I ! ! ht-!-'
Hlapec skomigne z rameni:
»Da so že včeraj govorili s tvojim sinom, so dejali.«
Zavorji se naredi črn svet pred očtnL
»Drugega nič?«
»Naa, nič drugega,« zabrunda mož in odide v skedenj.
Zdaj se pa spet lahko odpeljem proti domu, si misli spočetka Zavorja kakor omamljena.
»Pa nel Tega ne naredim!« zaplemeni nato v njej. »Ne grem odtod, dokler ne bom govorila sama z njim! Pa če bi morala čakati do polnoči!«
Povzame si vse moči, priveze vola k jelši in korači proti grajskim vratom. Kamnitna klop stoji pod gradom. Zavorja sede trudna nanjo in čaka.
Radovedna služinčad šviga mimo nje, neza-upna doga ji ovohava obleko.
Zavorja se ne meni za vse to; gleda v vodo, ki teče zelena in tiha mimo grajskih vrat. Na mostu leži slama in gnoj, vrabci se pulijo za žitno zrnje. Razcapan, majhen otrok kakšnega posla si zida hišo iz sneca in blata.
Ženi ob vratih postaja mraz. Sonce zahaja počasi za grajsko streho. V jelšah se začne mra-čiti. Trudna zleze Zavorja sama vase. Vedno dlje se ji zdi, da zveni glasovi z dvorišča. Voda po-sunieva liho in poje talio sladko. Tako ljubo — in rahlo je bcbljal svoje dni Nartej — ko je le-Sal v zibki — in spal. —
Nartej! Šiloma se vrže Zavorja kvišku: čakati mora in čuti I
In zares pričnka, da zagrmi na dvorišču glas gospoda Sebastijana, In ko tresoč se skoči po-
koncu in popreži v vrata, stopi gospod Seba«*ijan
venkaj — hvala Bogu sam.
»Gospod Sebastijan!«
Zavorjin tihi klic ga zaokrene:
»Zavorja!«
Pogled mu trzne temno ženi v obraz in se
spet zaokrene vstran:
»Kaj bi rada?«
»Gospod,« zajeclja Zavorja in glas ji- odpoveduje, »prosit sem prišla — za fanta.«
»Ti ni treba! Saj je naredil po svoji glavi,« reče gospod Sebastijan in se dela, da bi šeL
Zavorja mu zastavi pot:
»Gospod, Nartej je človek jeznoritec, ne smejo gledati na to, kar govori,« zaprosi žena in povzdigne roke. »Gospod Sebastijan, naj ne sne-do bnsede zaalran njegove nespameti!«
Vitez se raztogoti:
»Nespamct? Se mi pozdeva, da je rekel povsem jasno in premišljeno, da nimava in zakaj nimava drug z drugim ničesar opravitil Si mu morala natrobiti čedne reči!«
Zavorji posije globok žar iz oči:
»Gospod, svoj živ dan nisem še rekla žal besedice čez njih!«
Premolkne in zardi, kakor da se boji, da je izdala skrivnost.
Malce krotkeje zamomlja zdaj Žrelčan:
»Take u]>ornosti —«
»Ne — on ne!« vzklikne vmes Zavorja,« uporen pa ni, pač pa ponosen! Vse bi rad sam naredil, vse delal po svoji glavi — noče, da bi mu kdo kaj v dar dajal —«
»Kaj pa si pač misli, da je, ponosni gospod, da se mu zdi za malo, da bi postal prošt podli rnšk i? Ilee?«
»Gospod,« reče Zavorja tiho in temno, »saj je vendar njih otrok.«
Za utrip srca se jima potopita pogleda drug v drugega. Tiha radost skrivnosti polne zavezanosti zašije med nju.
Vesele
m
Veael« božične praznike ta ■rečno novo leto želi
E. šuštaršič
»oboslikarstvo IgriSka ulica 14 - Križevniška ulica 6
fe^ Blagoslovljen božič in srečno novo leto želiva
jH Peterlin F. - Fajdiga I.
elektroinštalicijsko podjetje in trgovin« z elektro-predmeti po nizki ceni
Kamnik - Sutna

i
H m
si
S
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
Franc Hering
brivski salon za dame in gospode nasproti kolodvora Jarše, Mengeš
Vesele božične praznike
ieli
Hranilnica in posojilnica v Kranju
(Ljudski dom)
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem svojim cenj. strankam
modno krojaštvo
Smole Ivan
Bt Vid nad Ljubljano
Emil Dom
prodaja vlaščic, zel. dom. in južnega sadja Slov. Bistrica
Vavpotič Franc
pekarna Slov. Bistrica
Martin Gričnik
krojaški mojster Slov. Bistrica	Vošnjakova 89
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem cenjenim gostom. Obenem priporočamo naša prvovrstna dalmatinska vina,
prošek, vermut, tropinovec in višnjevec Nove pošiljatve!	Izbrano blago!
Točimo Cankarjevo nabrežje Stev. 5
/. A. SUNARA
Vse najboljše za božič in novo leto želi svojim odjemalcem in se nadalje priporoča
Šker/anc Franc
lesni trgovec
Lahovče - Komenda
II m
w i-
m
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
Franjo Vehovar. Celje
tovarna pohištva
M
m
m-
m
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem svojim gostom in odjemalcem
restavracija in lesna trgovina
Anton Pernat
Meža ob Dravi
m
fl m.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
Belcijan Boštjan
stavbeno podjetje Javornik na Gorenjskem
il
mm g
I M
sim
m
m
pl
mm
M-
m
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
Mlekarska zadruga
r. z. z o. z. Na Brniku s p. Cerklje pri Kranju
Vesele božične praznike in obilo sreče v novem letu 1939
želi svojim cenjenim odjemalcem manufakturna in modna veletrgovina
Franc Dobovičnik
Celje
industrija prešitih odej in perila
Vsem našim cenj. odjemalcem
se toplo zahvaljujemo za njihovo naklonjenost v letošnjem letu ter jim želimo
vesele božične praznike in srečno novo leto 1939
Knjigoveznica
Jugoslovanske tiskarne
- ' '' ] 'i-.
Ljubljana, Kopitarjeva 6I/I
r,


M m
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom
Roza Zamparutti
delikatesna trgovina in zajutrkovalnica Dr. Gregorja Žerjava ulica 7
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi FILIP LUKAN, mesarija Koroška Bela
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
Gospodarska zadruga
na Koroški Beli, podr. Javornik na Gor.
♦•v*
i SH fftŠ
i
Vesele božične praznike in
srečno novo leto želi
Karol Florjančič - Celje
elektro - radio
y 1
I.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenj. strankam
Anton Oražem
krojaški mojster Celje, Gledališka ulica 9
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
BREGANT JOŽEF
damsko in moško krojaštvo — Javornik na Oor..
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi JOŽE ŠMID, čevljar Javornik št. 3 na Oor.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
„MetaI" — Primožič fože
Javornik na Gor.
Lojze Leskovšek, krojaštvo Sv. Jurij ob Taboru, Ojstriška vas želi vsem svojim cenj. odjemalcem vesel božič in srečno novo leto
Vsem svojim cenj. odjemalcem želi vesel božič in srečno novo leto
IVAN STRAJHAR, kovaški mojster
Sv. Jurij ob Taboru, Kapla
Vsem svojim cenjenim gostom in odjemalcem želi vesel božič in srečno novo leto
IVAN METELAN, gostilna in mesarija Sv. Jurij ob Taboru
Vsem svojim gostom in letoviščarjem želi vesel božič in srečno novo leto
Ludovik Plavšak »gostilna pri Pošti« - Sv. Jurij ob Taboru
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem mojim gostom in odjemalcem
KAIZER JANKO in ZOFIJA
gostilna in mesarija v DRAVOORADU
Vse najboljše za božič in novo leto želi vsem znancem
LIPAR FRANC, ekonom
Našovče — Komenda
Vse najboljše za božič in novo leto želi svojim odjemalcem in prijateljem
Ambrož Maks
posestnik in mesar Komenda
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim prijateljem in znancem
Štebe Anton
tesarstvo
Moste - Komenda
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi lesna trgovina
Ivan Veržun, Meža
Vsem mojim gostom vesele božične praznike' in srečno novo leto I
Hotel
KOMAUER
Meža ob Dravi
Sv. Križ pri Dravogradu
želi vsem duhovnikom, dobrotnikom in romarjem
vesele božične praznike in srečno novo leto
TRIGLAV
industrija perila in oblek
J. OLUP, Ljubljana
Stari trg 2 in Pod trančo11
ieli vtem svojim cenj. odjemalcem, znancem in prijateljem
vesele božične praznike in srečno uspehapolno novo leto
1939
SREČNE IN VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE svojim odjemalcem želi
Al. Jefabek
tovarna potrebščin za kadilce in galanterije Novi Sad IV. (Petrovaradin)
Vsem cenjenim odjemalcem želi vesele božične praznike in srečno novo leto
ALOJZ GREBENC trgovina z vrečami Ljubljana, Tyrševa cesta 36
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi —. .,
Fr. P. Zajec^p
izprašan optik in urar
Ljubljana, Stritarjeva ulica 6
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim strankam
FRANJO BELAK
inštalacijsko podjetje za elektriko, vodovod in centralne kurjave
Celje, Za Kresijo 12 a
il
m m


m
OKRAJNA HRANILNICA
V SLOV. BISTRICI
Obrestuje hranilne vloge po 4-5 •/« — Daje posojila novih vlog v letu 1938 okrog 2,000.000 Din, posojil izdanih čez 1,000.000 Din
Od 1. januarja 1938 nrejuje tekoči račun
Vse najboljše na božič in novo leto želi cenj. odjemalcem in se nadalje priporoča
J. KOSERNIK, lesni trgovec
Lahovče - Komenda
Vsem svojim cenjenim odjemalcem in vsem hmeljarjem prav srečen in vesel božič in blagoslovljeno novo leto želi tvrdka
MAKS CUKALA - Sv. Jurij ob Taboru
trgovina z mešanim blagom in izvoz hmelja
^mmmmmmrn


MESTNA PODJETJA MARIBOR
ŽELIJO
vsem odjemalcem električnega toka in plina, vsem ki se poslužujejo voženj z mestnimi avtobusi in ki kupujejo v prodajalni M. P., kakor tudi vsem poslovnim prijateljem
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
m m*
8X mi
S&
m
m
m
I
m
Vesele božične praznike in srečno novo leto žele sledeči vsem svojim cenj. gostom in odjemalcem iz Litije - Šmartna in okolice:
Martin Kajtna
splošno kleparstvo, vodovodna in strelovodna napeljava
Litija
Josip Borišek
gostilna in mesarija
Litija
Gostilna
pri »Gorcncu« Grbin pri Litiji
Restavracija »Pošta« Vojko — Jela Šribar Litija
M. Mahkovec
trgovina
Litija
Emil Koprivnikar
mizarstvo
Litija
Ljudmila Preželj
parna pekarna
Litija
Ivan Jan
•trojno mizarstvo in iaga Zavrstnik
Gostilna
pri »Mestnik«
Zarrstnik
FRANC KUNSTLER
parna žaga in mizarstvo Litija
IVAN KASTELIC
Izdeluje vsakovrstne čevlje po meri za gospode in dame
Litija
2,
S
afttevajie povsod
PRISTNI ZRRAVRSTVENI LIKER
izdelek veleigairame in rastllntke destilacije
FRANC ZALETEL
ŠT. VID NAD LJUBLJANO
Obenem želi vsem cenjenim odjemalcem vesele praznike in srečno novo leto ter se priporoča še v nadalje.
Ernest Drčar
parna pekarna Šmartno pri Litiji
Manufaktura
pri »Milanu« M. Lombar
Litija
Alojz Vrhove
mesarija Litija
Hranilnica in posojilnica
v Kamniku (Šutna 22)
reg. zadr. z neom. zav. Obrestuje hranilne vloge
do 5%
Jamstvo presega večkratno vrednost vseh vlog Mladini priporoča hranilnike Daje posojila na vknjižbo in menice Poštni ček. rač. št. 11279	Telefon št. 16
Vesele božične praznike in srečno novo leto želita
Ivanka in Ignac Strmole
gostilna in mizarstvo — Tržišče, Dolenjsko
Vesele božične praznike
želi vsem obiskovalcem ter se nadalje priporoča
Aleksander Majcen gostilna pri »Stari pošti«
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
Avtoprevozništvo AUTOPROMET {M M. ČASL, GORNJI GRAD	^
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi gostilna PEČANČ JANKO, METLIKA in se priporača še v nadalje
£j}%
Vinarska in kletarska zadruga
v Metliki
vošči vsem svojim članom, odjemalcem in prijateljem vesel Božič in srečno novo leto.
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi svojim cenj. odjemalcem
IV. MEKE
trgovina z mešanim blagom Središče ob Dravi
ir

m/"I
m m
Vesele božične praznike j|§ ter srečno in zadovoljno novo leto
želi vsem svojim naročnikom
šolar Ivan
autopromet
Bled U, tel. 270
Vesele božične praznike in srečno novo leto
želita svojim cenj. gostom
Božič Ivan in Neža
gostilna Vikrče, p. Medvode
•iP
Podružnica ..Slovenca" Jesenice
teli vsem cenj. narolnikom In iltateljem ter prijateljem
vesele božične praznike
m
li
I illll"
m
s3M
Zdravilišče) Dobrna
vas vabi tudi v zimskem času v objem svojih toplih vrelcev
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1939 želi trgovina
Vesele božične praznike in srečno novo leto
želi vsem cenj. gostom in odjemalcem
M. ŽIVEC
gostilna in trgovina s kurivom Cesta 29. oktobra 17
LJUBLJANA
Vesele božične praznike in srečno novo leto
želi svojim cenjenim gostom
pivovarniška restavracija Tscheligi M. J. GOLOB, Maribor
| g«k
J
Si?/'"
t
Vesele božične praznike in srečno novo leto *
želi vsem cenjenim odjemalcem
Vidmar Jože
manuiakturna in modna trgovina Lastna izdelov. klot. odej Centrala KRANJ - podr. TR2IČ
Srečne in blagoslovljene božične praznike želi svojim cenjenim naročnikom
Artosoi
strojno mizarstvo
KRANJ - KLANC
Priporočam se za nadaljno naklorjenost
LJUDSKA POSOJILNICA
V LJUBLJANI
r«g. Mdnoga i neom. h««m
Ljubljana, NlkloSIteva cesto 6
v lastni palači obrestuje hranilne vloge najugodneje
Nove ln store vlotfe, Id so v celoti vsok tat razpoložljive, obrestuje po 4%, prod oopovetfl do J*
m
HP &
I
&
mmm<wmm
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din, tenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjil metek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi s« plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoka petim« vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
orlložltl znamko.
SALVAT-CA
ZOLCNE KAMENCK
KLAVIRSKE HARMONIKE
/enitbe
Auto-mofor
Več šoferjev
s« »prejme za tovorne avtomobile. — Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Tre-zon« At. 10139.	(b)
zdrav ln priden, atar 15 do 18 let, pripraven sa vsako delo, poštenih staršev, se »prejme takoj. — Naslov v upravi »Slovenoa« 19846 (b)
Lekarne OLIVE (Prag) zoner
Cerkovnik
lrv«žban, vojaščine prost, velč poljedelstva, išče slut-bo za takoj. Naslov v opravi »Slovenoa« pod »t 19825.
IN BOLEZNI ŽOLCNEGA MEHURJA
dobtte prt glavnem zastopnika
LEKARNI PRI SV. IVANU Kaptol 17 (ASREB Kaptol 17
Prospekte o zdravljenju pošljemo zastonj. Varajte se imitacij O. reg. S. hr. »7870
Gospodinjo	18 l/iTtT? mi
pridno in zvesto, sprejme z	'I novim letom župnišče na _ , ,	, ,v
de*eii. - Naslov v upravi tnonadstropno hišo
»Slovenca« pod 19896 (b)	jn več parcel ali skupno ob
■	Celovški cesti prodam. —
Mlad kmečki fant	Alojz Arhar, Celovška 80.
ki ima veselje do tovornega	I-] ..
avtomobila, dobi službo. - HlSa V Zel6ZMKlN
Kavcija 20.000 din. Ponudbe	« trgovino ln goBtilno, že na upravo »Slovenca« pod	nad 60 let obstoječa, na-»Avto« 19905 (h)	prodaj. Boncelj, Zagreb, ----Indrljevlčeva ulica I. (p^
Tekstilno zastopstvo	-—-
domačih in tujih tvornic za	HIŠO.
Račko, Banat, Srem ln Sla-	z dobro vpeljano mesnico
vonijo prevzame Arijeo z	ugodno naprodaj. Pohrežje
dobrimi priporočili. Ponud-	pri Mariboru, Gosposvetska
be na upravo »Slovenca« pod	ulica 26.	(p)
»S. M. 15« 19889	(b)	-
--——- Gozdno posestvo
Gospodično	70 oralov smreke ln Jel-
srednjih let, mirnega zna-	ke 66.000 din; gostilna s
čaja, veščo nemščine —	pet orali posestva, inven-
sprejme bolehna gospo-	tarjem. dve hiši 66.000
dična na deželi. Ponudbe	dinarjev. Posredovalnica
v upravo »Slovenca« pod	»KAPID«, Maribor, Go-
»Logatec« St. 19634. (b)	sposka ulica 28.	(p)
1000 din nagrade
dam onemu, ki mi preskrbi službi) v tovarni ali v skladišču. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Potreben« 1989«	(»)
Več stavbnih parcel
»Weekend«, stanovanjsko, novo, prodam zelo ugodno. Lepa lega. Pretnar, Podnart št. 31, Gorenjsko.	(p)
Samostojen uradnik
igfte službo, najraje prt kakšnem podjetju. - Natančnejše informacije v upravi »Slov.« pod »Samostojen uradnik« 19767.
zdravo, pošteno, zmožno voditi kuhinjsko gospodinjstva, tn 16 letnega fanta, razumnega, čednega - sprejmem. Dopise v upravo »Slov.« pod »Bu-fct« St. 19839.	(b)
naprodaj v bližini kolodvora St. Vid . Vižmarje. Pojasnila: Vižmarje 6»
pridnega, poštenega sprejme t učenje Alojzij Piber, trg. vrtnar, Bled.	(b)
po možnosti večstano-vanjsko, kupim za gotovino. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Ca. 400.000 din« št. 19.842	<P>
Trgovska pomočnica
zelo agilna in prlkupljiva. z večletno prakso, teli pre-msnitl »lužbo — najraje v Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« 19885	(a)
lz trdega lesa, dobro ohranjeno, poceni prodam. — Ferlič Franc, Kongresni trg St. 5 (dvorišče).	(p)
starejšo moč, katera zna tndi kuhati in je vajena vseh gospodinjskih del, sprejme takoj t službo Anica Ga-šperin, trgov., Begunje pri Lescah.	(b)
ki opravlja tudi drnga hlS-na dela, iščem ■ 1. januar-Jem 1939. Naslov t upravi »Slovenca pod Stev. 19883 (b)
Rentabilno hišo
v Ljubljani s 55.000 din 61-stega donosa prodam, tudi polovico, ali zamenjam za manjšo. Vprašanja na upravo »Slovenca« pod »900.000« 19904	(P)
z nekaj zemljišča, kupim v ljubljanski okolici. Ponudbe v upravo »Slov.« pod šifro »Gotovina« gt. 19798.	(p)
Pridno dekle
ki sna tudi kuhati — s«
sprejme Ponudbe r upr. »Slov.« pod »Zvesta« gt. 19811.	(b)
Prodajalka
oseAanc stroke, i večletno praks«, teli službo t IS. januarjem. Ponudb« upravi »Slovenoa« pod »Agilna 1822« št 199«.
Zdravniku v pomol
za aslsttranje pri ordinaciji ln event. tudt gospodinjstvu, gr« mlada ln zdrava gospodična. - Ponudb« r upravo »Slov.« pod šifro »Zmožna« 19820
kdor vloži 600« din kavcije v že obstoj«Ce kovinsko podjetje. Ponudbe v upravo »Slovenoa« pod »Kovinsko podjetje« gt. 1984«.	(b)
Gostilna
z lepimi lokali ln srednje velikim posestvom, v prijetnem kraju, naprodaj. TočnejSe podatke daje: Ivan Vehovar, Koprivnica pri Rajhenburgu. (p)
Prodam
dva Bivalna stroja Stnger.
1 čevljarsko velikoclllndreo, 1 ženskega z okroglim čol-ničkom. Jekovec, Studenec št. 26, Dev. M. ▼ Polju. (1)
Ekonom-vrtnar
dober živinorejec — •« sprejme. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Jahač« gt 11.699.	(b)
ZENITH
Točna ura i
Železničarji!
Učenko za fotografske obrt ln trgovina sprejmem takoj. Oskrba y hiši. Ponudbe s sliko na upravo »Slovenca« pod gifro »Veselje do moderne fotografije« 19826 (b)
vodilna svetovna
znamka odslej v vseh strokovnih delavnicah
Lepa posest
7 oralov, ob železniški postaji, v bližini Maribora, naprodaj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Izredna prilika« gt. 19828.
Dvostanovanjska vila
nova, enonadstropna z lepim vrtom, vsemi pritikli-nami in sadovnjakom, ugodno naprodaj. 10 minut od mesta Celja. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Prilika« št. 19567.	(p)
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalce — Cesta 29. oktobra gt. telefon »7-»>, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov. trgovskih ln stanovanjskih hiš ln vil. Po-oblagčent graditelj ln sodni cenilec za nasvete bre»-plačno na razpolago.
Korespondentko
sprejme veletrgovina v LJubljani. Reflektira se na mlajšo moč s perfekt-nlm znanjem srbohrvaščine, nemščine In po možnosti Italijanščine. — Nastop februarja 1939. — Pismene ponudbe v upr. »Slov.« pod »Perfektna moč« gt. 198S«.	(b)
Dvostanovanjska hiša
pet minut od postaje Tezno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 19945. (p)
Raznašalec kruha
vojaščine prost, z dobrim spričevalom, ne starejši od 30 let. dobi stalno službo. Nastop i novim letom. Franc Doki, Ruše 20.	(b)
Trgovsko hišo
dve stanovanjski hlgt ln lepa zemljišča, v prometnem kraju »Slovenije — prodam pod ugodnimi pogoji. Ponudbe v upravo »Slov.« pod glfro »Ugodna prilika« št. 19802. (p)
absolventa vinarske, sadjarske Sole, pridnega, poštenega, sprejme večja vinograd-na posest. Hrana, stanovanje ln primerna plača. Ponudbe s prepisi spričeval aa upravo »Slovenca« pod »Dolenjsko« 19647	(b)
Zamenjam
svoji dve trgovini v Sloveniji za lepo najemntško hišo v Gradcu. Ponudbe pod »Prompt 100« St. 19666 v upravo »Slovenca«, (p)
Poslovodja (-kinjo)
s« sprejme s 1000 din mesečne plače ln provizijo. Samo osebe, ki se na podjetju lahko udeležijo s 1«.0»« de 16.00« din. pridejo r postav. - Ponudbe r oprave »Slovenca« pod glfro »Doživljenjska, preskrba« gt. 19792.	(b)
1000 din nagrade
dobi. kdor preskrbi 40 letne-ma »asebnemu uradniku sluib« T pisarni, skladišču, trati ke ali sliftae. Ponudbe aa »prave »fllov«ne»« v Mariboru pod »Marljiv Im pe-Stex 19647	<■)
lahko dobi s L Januarjem oseba, ki Ima nekaj tisoč gotovine. Vpraianja upravi »Slovenca« pod »Takoj« It 19917.	0>)
Gospodinja-kuharica
▼	obojem prvovrstna, 14 let
▼	dveh duhovsklh hišah s ▼«čj« ekonomijo, 11 let pri večji trgovski družbi s poljedelskimi pridelki na Mo-ravskem, Išče službo. Govori slovensko, čeSko, nemško. Zmožna večje kavcije. Najboljša spričevala. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Gospodinja« 19877.	(b)
V Brežicah In okolici
so naprodaj hlge, krasna stavblšča, vinogradi, sadovnjaki In gozdovi ter zaokroženi deli Attemeo-vega veleposestva. ■ Pojasnila pri Inž. Mlklau Otmar. Brežice.	<p>
Osemsobno vilo
s kopalnico-, kuhinjo In vsemi prlttkllnami ter stanovanjem za hišnika, s centralno kurjavo In ostalim komfortom, velik sadni vrt 16 minut od glavne pogte, takoj oddam. Informacije : Rožna dolina, Cesta IX. gt 29 (pritličje).
Tovarno bučnega olja
dnevno 400 kg olja, lep donos, prodam zaradi starosti skupno s stanovanjsko hišo ali tudi samo stroje. Dam tudi v najem. Realna vrednost 630.000 din, prodam za 460.000 din. — Tovarna olja, Ma-
Gosposka vila 2!!!_-
▼ Mariboru, lepa, solidno	i nn«o«tvn
zidana, enonadstropna,	"P" pOSBSlVU
dvostanovanjska, z vsemi t Laškem pri Celju s večjim prlttklinaml, Buhe cemen- sadovnjakom, veliko njivo, tirane kleti, svetlo pod- ugodno prodam. Ker se po-strešje, z lepim vrtom ln sestvo nahaja ob glavni ce-sadovnjakom, sončna le- »ti, je ugodno posebno za ga, v bližini mestnega gostilničarja, obrtnika ali parka ter kolodvora — trgovca oziroma upokojen-ugodno naprodaj. Ponud-. ca. — Ponudbe poslati na be v upravo »Slov.« pod I upravo »Slovenca« pod »La-»Ugodna prilika« 19837. Sko« 19830	(p)
dobijo osebe za zbiranje naročil za velevažen predmet; začetna plača 700 din in provizija. — Ponudb« z znamko upravi »Slovenca« pod »Trajna služba« 19946.
Manjše posestvo
v bližini LJubljane, prodam aH zamenjam za stanovanjsko hišo v bližini LJubljane. Posestvo Je .pripravno za obrtnika ali upokojenca. Naslov v upravi »Slov.« pod 19818
Slaščičarskega vajenca
sprejme takoj »Vitamin«, LJubljana, Masarrkova 46.
Perfektna kuharica
M teli Izučiti avtomehanlč-n« obrti. Nsslor t podružnici »Slovenca« t Novem mesta pod St. 200.	(a)
Enonadstropno hišo
novo zgrajeno, trlstano-vanjsko, s lokalom ln vrtom, v letoviškem mestu, prodam. Ponudbe v upr. »SI.« pod »240.000« št. 19841	(p)
t znanjem tudi diabetične kuhe. se išče za takoj ali kasneje k dvema osebama. Ponudbe » sliko in navedbo dosedanjih služb upravi »Slovenca« pod »Stalna služ-ba 659/38 kr.« St. 19929. (b)
Starejša vdova
hlgna posestnica — želi znanja s starejšim dobrim gospodom. Pohudbe podr. »Slovenca« v Celju pod št 19671.	(ž)
v centrumu mesta lepo, večjo, donosno hišo. Samo resne ponudbe z navedbo, kje se hiša nahaja in ceno, je poslati na upravo »Slovenca« pod »Hiša — Gotovina« 19871.	(P)
dobro sitnlran. srednjih let želi znanja ■ pošteno dobrosrčno gospodično ali vdovo brei otrok, zaželeno nekaj dot« za otvoritev trgovine. Samo resne ponudbe j« poslati upravi »Slovenca« pod »Duševno življenje« St. 19920.
JUGOSLOVANSKA TISKARNA
▼ LJubljani ugodno prodam. Nadalje opozarjam eenjene interesente, da imam veliko Izbiro vsakovrstnih realltet t piodajl. Vsa pojasnila brezplačna. Pristave« Franjo, real. pisarna, LJubljana, Erjavčeva e. 4 a. (p)
Trgovsko naobražen
podjeten, z dvema obrtoma, srednjih let » kapitalom ca. 80.000 din, bi s« priženil k pošteni hiSi primernih obrti. Tajnost zajamčena. Ponudbe upravi »Slovenoa« pod »Pridne roke, zvesto srce-št 19920.	(ž)
Vinorodno posestvo
lepo, jnlno ležeč«, ▼ Gornji Pohanel, obč. Sromlje pri Brežicah, t velikim vinskim hramom, v dobrem stanju, ter sadonosnikom, prodam. Cena se poizve pri lastniku Planincu Martinu, posestniku v Gornji Pohanel št. SI, poŠta Sromlje.	(p)
TISKA RAZGLEDNICE, TISKOVINE ZA URADE, TRGOVINO IN OBRT TER OSTALE TISKOVINE V ENO-ALI VEČBARVNEM TISKU
NAJMODERNEJE UREJEN GRAFIČNI ZAVOD * KNJIGOTISK, KAMENO- OFFSET- IN BAKROTISK, KLIŠARNA TER KNJIGOVEZNICA
Samostojen obrtnik
z dobro eksistenco, čedne postave, star 33 let z lastno hišo, posednjem premoženja če* 200.000 din, poročim čedno gospodično ali vdovo s premoženjem ali gotovino. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Obojestranska simpatija« št. 19918.	(ž)
Avtomobilisti!
Avto hladilnik specialno popravlja, strokovnjaiko, hitro in z garancijo
Gustav Puc
TriaSka e. 9 - tel. 26-97
IZDELUJE ZA ILUSTRIRANJE TISKOVIN POTREBNE OSNUTKE, RISBE, PREDLOGE TER KLIŠEJE ZA ENO- IN VEČBARVNI TISK
TISKA KNJIGE, REVIJE, CENIKE, BROŠURE, PROSPEKTE, ETIKETE, DIPLOME, POSETNICE, LETAKE, PLAKATE, VABILA, KOLEDARJE
Zahvala
Gospodu primarija dr. Je-š«ta s« iskreno zahvaljujem, ker ml Je kot slepi s uspelo operacijo vrnil vid. Bog plačaj! Marija Kocjan. K rani.	(o)
Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovenca«!
IMMHllll
IŠČEJO:
Restavracijo in gostilno
iščem v najem, tndi aa deželi prevzamem. — Ponudbe na apravo »Slovenoa« pod »Agilnost« 19872	(m)
Gostilno
boljšo, vzamem v najest.
Zmožen kavcije. Naslov v upravi »Slovenca« pod Itev. 19950.	(n)
ODDAJO:
Trgovski lokal
s pisarno, posebno primere«
za boljšega krojača, oddam. Vprašati Celovška cesta 10 a pri hišniku.	(a)
Stanovanjsko hišo
z velikim vrtom In ostalimi pritiklinami oddam ■ prvim januarjem v Zg. HudinJl 17. Celje, v najem.	(a)
Mesarski lokal
že 5 let mesarija, se takej odda. Zelo prometna točka. Je pripraven tudi za drago obrt. Naslov: Bovšek, LJubljana, Kolodvorska <5-1. (a)
Lep vogalni lokal
nov, z dvema velikima ta-ložbama In skladišč«, vh parketirano, oddam na glavni eesti zraven tramvajske postaje. Informacije: KlanJ-Sček, Celovška 72.	(o)
Krasno stanovanje
pripravno tndl sa npokojea-ea, oddam v Vevčah prt Dev. Mar. t Polju. Dre lepi sobi. kuhinja, predsoba, vse parketirano, električna razsvetljava. Najemnina nizka. Poizve s« pri postaji prt g. Kukovlou Jakobu. (s)
Veliko komfortno vilo
enodružinsko, osem sob« ■ kuhinjo In kopalni oo ter centralno kurjavo, slane vanjem aa hišnika la pe^ ■elsko sobo, velik sadni vrt li minut od glavne pogte. Pod Rožnikom — takoj prodam ali oddam. Vse Informacije se dobe: Rožna dolina. Cesta IX. It 1« (pritličje).
Dvorana
velikosti 21X1« m, nove i jena, parketlrana, t velikem podeželskem mesta, se da v najem za tovarno perila, pletilnieo, tri k o ta te, lahko se tndi preuredi ▼ kino. Tok najcenejši v državi. Oddasta se tndi dva ulična lokala T velikosti (XI ln 7X4 m, pripravna za trge-vino vsake stroke. Naslov ▼ upravi »Slovenca« 19850 (a)
I
Stanoianja
ODDAJO:
Enosobno stanovanje
oddam s 1. januarjem ▼ Ljubljani, Mala čolnarska ulica 4.	(S)
Dvosobno stanovanje
s kopalnieo oddam ta 1. Januar ali februar. Zg. Šiška 281, poleg Carmana. (A)
Majhno stanovanje
(soba ln knhlnja), eentev Ljubljane, su teren, sončne, oddam majnl rodbini. l*e-nudbe na upravo »Slovenoa« pod »Novo leto« 19828 (S)
\nmm
Kanarčke harcerje
zdrave, samičke tn s&mft-ke, dobre pevce, a primernim navodilom glede vzdrževanja, nudi poceni Rupnlk, Gllnška ll-I. (J)
Udomačenega srnjaka
spomladanca, prodam. —■ Naslov v upravi »Slor.« pod št. 19724.	(J)
Kravo
dobro mlekartco, proda Replfiv sodar, Ljubljana^ Trnovo.	(J)
Dva konja (kobili)
ln lahke sani naprodaj. — S trnke! 1. Zapuia 4, št V!ž nad Ljubljano.	(J)
Damske zimske plašče
nudi v novo preurejeni in povečani trgovini
F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra c.29
po sledečih cenah:
trpežen dobro podložen plašč za vsako uporabo od 150-— din
boljši modni plašč............. . od JSO-— „
.dekliški plašči vse velikosti od 7 let naprej od 180-— „
'otroške plašče od 2 let naprej.......od 93-— „
kakor tudi vse vrste damska in otroška oblačila po najnižjih cenah. Na zalogi je velika izbira blaga za plašče od 40*— do 150-— din. V lastni šivalnici izdelujemo plašče po naročilu v najkrajšem času. - Da si pridobimo še več novih odjemalcev dajemo pri nakupu plašča svilen šal, pri vsakem nakupu nad din 100'— pa svilen robček, ako se sklicuje na inserat.
Frizerji!
Hi
Orehova jedrca in fižol
nudi Sever A Komp. — Ljubljana^ Gosposvetska cesta 5.	(1)
Otroški voziček
pečko, Štedilnik, damsko kolo, »Elsblume« drsalke prodam. Novi trg. dvorišče. (1)
Branjarijo
■ koncesijo ugodno prodam. Emonska cesta 10, Ljubljana.	(1)
Smuške drese
gotove, odprodajam, dokler zaloga traja po izredni ceni. K. Pučnik, Frančiškanska 3.
Več sani
obliki zapravljlvčka — prodam. - Močnik Ivan, Izdelovalec vozov, Mengeš
Več različnih sani
v obliki zapravljlvčka ln več voz prodam. , Franc Plrnat, Jarše 9, Domžale.
Mreže za postelje
dobite najceneje pri Andlo-vio, laloga pohištva, Ko-menakega ulica 34.	(1)
Smuči in sanke
najboljše, dobite pri izdelovalcu Fajfar, Ljubljana, Trnovska ulica 25t telef. »4-10.	(t)
Peči, toplodare
mirne štedilnike, dimne cevi itd., priporoča poceni »Železnina Koutny«, Medvedova cesta št. 28 (1)
Prodam
pooeni raznovntne, skoraj nove pletllne tn šivalne •troje za trikotažo. Naslov v upravi »Slovenoa« pod St. 19876.	(1)
Stiskalnice
lOt L bodeča iioa, zidarske spojke, dvigalo, pločevina, avtodelt, pereča, letajl. dva teika telesna voza, motor pogon na oglje proda Kri ■tam Frane, mehanična delavnica, TyrSeva 54.	(1)
Ženini in neveste!
Predno si boste kupili vos »apravljlvček, oglejte ■1 prej mojo »alogo vsakovrstnih vozov ln prepričali se boste, da ros najbolj fino ln trpežno Izdelujem. Močnik Ivan, Izdelovalec vozov, Mengeš
Šivalni strel
po najugodnejših cenah, tudi na ugodne mesečne obroke v trgovini
Splošna iro.Mozo.z.
Št. Vid nad Ljubljano Rabljene stroje vzamem ▼ račun.
Sveže najfinejše norveško
ribie olie
iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim n slabotnim osebam
2 osebne sanke
za konjsko vprego ln en ročni voz (cizo) prodam. Ogleda se v Slomškovi ulici «.	(1)
Kolače medene, zdelke voščene, drevesca božična, obeske domače n med na debelo
v Ljubljani ima
»SSEČft«
Stritarjeva ulica 6,
Lisičji kožuh
na na ros, dolg, »elo lep, se ugodno proda. Ogled vsak popoldan. Naslov v upravi »Slovenca« pod 19914. (1)
Medarna
Ljubljana, židovska ul. 6, nudi sortirani, prvovrstni cvetlični med po najnižji cent.	(1)
Inventar brivskega ln frizerskega salona prodam. Ponudbe v upravo »Slov.« ' pod »Brivski inventar« St.
19822.	(1)
Zaslužek
2.500 din potrebujete
da doma aaslutlte mesečno 1000 dinarjev. Pišite: »A NO S«, Maribor,
Orožnova.	(■)
Obrt
Franc Jager
tapetništvo
| Ljubljana, Sv. Petra c. 17
telefon 20-41
Velika zaloga vseh vrst
žlmnlc, otoman, najmodernejših couch-zof. - V zalo-l vedno vseh vrst žima, gradi za modroce, blago za prevleko pohl štva Itd. - Solidno delo Točna postrežba I Konkurenčne cene I
PLANINKA
<Ge$ka zimska brana
ln premalo gibanja »ta ▼ umskem eaaa slabe prebave želodca, čestih omoti«, xaprtoatl ln nerednega črevesnega delovanja. Stare bolezni m valed mraz« zopet izraziteje pojavljajo:
S p 1 • i m in prehitra deheljeala, hemoroidi in saprtj«,
motnje t ieladca, črevesna obolenj«, glavobol, neapečnes«, napeto«! teles«, omotica in »«»trn pljenl«.
Posebno zrelejše ln iUrojio ooobo nadlogam podvrženo.
PLAhIMKAGA]
čisti ter tako deluje blagodejno na vse t«l* te na Vaše splošno zdravstveno stanje.
Zahtevajte v apotekah tireemo lo >P1—taka«
čai-Bahovec, ki se ne prodaj« odprt, tem toč lov zaprtih in plombiranih zavitkih « naplaom proizvajalca:
APOTEKA MR. BAHOVEC, Ljubljana,
Kongresni trg (2.	IbtaMM
Moške srajce
maje, spodnje hlače, kravate, nogavice^ rokavice Se vedno najceneje pri I. TomSi«, Sv. Petra c. 88.
POZOR!
Sani
za konjsko vprego, ln
kožuh - prodam. - Dobro ohranjeno. Zaloška 69.
Razprodaja
finih moških oblek za vsako ceno zaradi opu stltve. Konfekcija Kune, Ljubljana, Gosposka ulica
Sanke
v zalogi v obliki koleslja ln zapravljlvčka, poceni prodam. Plrnat Jernej, kovač, Jarše-Domžale.
Pitano perutnino
štajersko, čl Meno, puri-oe, purane, kapune, pou-larde. gosi, race, plačance, kokoSl nudi najceneje
Hedžet, pltallšče, LJubljana 7. Prednaročila na trgu, kličite tel. 47-69. 1
Dve gostilni
dobro upeljanl, sta naprodaj zaradi preobremenjenosti. M. Javornik, Zagreb, Trg kralja Aleksandra št. 7, telefon 52-95.	(1)
TESAN LES
PLOHE ZA ŽAGO
kupujemo v večjih količinah v splavih - franko splav Smederevo.
Ponudbe poslati na
»BELICA«
parna strugara t mlin
Palanka (Smed.)
AUTOriOBILISTl
riOTOCIKLISTI _
Bencinska črpalka in zračna sesaljka od 6. ure zjutraj do 9. ure zvečer kakor tudi ob praznikih neprenehoma redno posluje Jusfln OustlnCIC, Maribor, Tattenttachova 14
»Vzajemnost«, društvo duhovnikov ljublj. škofije
bo imelo v petek, 30. decembra 1938 ob pol treh popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani svoj
redni letni občni zbor.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora;
2.	Poročilo predsednilka;
3.	Poročilo blagajnika;
4.	Poročilo nadzorstva; B. Odobritev leitnega računa;
6.	Volitev odbora;
7.	Volitev nadzorstva;
8.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor za radii nezadostnega števila navzočnih članov ob določeni uri ne hil sklepčen, se bo z ozirom na § 8 društvenih pravil vršil pol ure pozneje v istem prostoru in z istim dnev-I nim redom drug občni zbor, ki more veljavno | sklepati brez ozira na Število navzočniih članov.
Odbor.
ve le bi t "Konti Ahačič:

otroški vozički
ZAOBEB.Mesnička ul. 7/11. | na dvorišču
Najnovejši do sedaj se na videni modeU za 1938 v spe-oljalm m največji trgovin: otroških vozičkov. Prodaja | za gotovino ln na odplačilo Cenik s slikami brezplačno tzrežite oglas zaradi naslova
Jaka Spaka in čudodelna dlaka
Šivalni stroji
s tovarniško garancijo na ugodne mesečne obroke. Rabljene stroje vzamemo v račun isti tudi po zelo ugodnih cenah na prodaj!
Nova trgovina
Tyrševa cesta 36
(nasproti Gospodarske zveze).
MIZARSTVO
VENTURINI LUDVIK
ljubljana - barje
ie H vsem svojim cenjenim odjemalcem vesele božične praznike
za nadaljnja naročila!
Potem omahne nazaj ln leži mrtva, kakor | prej. Nova bol prešine materino srce: morda je le sanjala? Tedaj pa spregovori papiga Koki: »Hitro, hitro poišči Jako s čudodelno dlakol Ce kdo zmore, bo on!«
SPEa.IALlTF.TA FIRME
Brano tloserl
VELETRGOVINA Z VINOM
Zemun
Moserjeva ulica 1 — Telefon 87-6551
zalogo fndl v lavnem skladišču v l)ubl|anll
niMIH ki je z zakonom zavarovan in v FRUSKOGffRSKI B1SFR kakovosti neprekosljiv.
Prav nič ne okleva kraljica, temveč takoj skliče viteze iz vse dežele in jim veli: »Raz pršite se po svetu, pretaknite vsak kotiček in poiščite Jako s čudodelno dlako. Kdor ml ga pripelje, dobi v dar to kraljevsko krono, vso ohseiano i. najdragocenejšimi biseri.<
Ta varstvena znamka
NA STEKLENICI
Vbrhjamči,
DA STE KUFMLt ZA <*lSČCMJK V8SH KOVINASTIH PREDMETOV, OGLEDAL IN OKEN PRIZNANO NAJBOLJŠE SREDSTVO
ltat«ro vslcd komičnih aostavta to« to
Cisti, polira, ohrani;
DESINPICIRA
r»axitk na vanstvino znamko i
Močnejšo svetlobo
pri avtomobilu ameriške fabrikacije
Vam nudijo
rellektorsld vložki
Generalno zastopstvo:
JUGOSLAVENSKO INDUSTRIJSKO I TRGOVAČKO D. D.
Zagreb, Gunduličeva 17 Telefoni: 22 652, 22-615 Bosch-postrežba Ljubljana:
KrailiC Jože, Gosposvetska cesta 1
Bosch-postrežba Maribor:
Alfred Marini, TriaSka cesta 16
I
Prva strokovna prikrojevalna šola	TFf|IfeAI) KI IN f
Ljubljana, Aleksandrova 5 II. lAMNlIt ILVVVK ■1U1HL
Prvi prikro)evalni tečaj se vrši od 3. - 25. jan. 1939
Prospekti razpolago, ca odgovor pri-'
xlgov<
[ožite
znamke
i
i
Kam pa kam?
Na Kurešcek
vozi avtobus na sveti večer ob 18.30 k polnočnlcl v nedeljo ln na praznik ob 6.30 ln 7.30 zjutraj ter med šolskimi počitnicami od 27. dec. do 3 januarja ob 8.30 zjutraj, vselej Izpred Mestnega doma. Prijave telefon 36-98.
II
Radio
II
Nakup radio aparata
je stvar zaupanja!
Raillotehnlk ftetlna Frane, LJubljana. Pnvšetova nI. 4fi
Vam nudi zaradi vpeljavo aparate odlične kakovosti: »Unlc«, »Fornett«, »Saba«,
»Menile« po izredno konkurenčnih cenah I
Od 750 din
naprej radio aparati nove tipe. Banjal, LJubljana, Miklošičeva 10. (i)
Radio aparati
Loewe, Minerva, Oraetzor ln Mende - blagozvočno božično darilo. - Tudi na obroke pri
Kleindienst & Posch
Maribor, Aleksandrova 44
iiiTrnrnTT^j
Čcbelni vosek
čist — kupi: A. Sušnlk, LJubljana, Zaloška. (k)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih eennb CERNE, Juvelir, Ljubljana Wolfova ulica SL 3
Bukova cepana drva
popolnoma suha, kupimo v velikih vagonskih partijah. Hojnik Josip, Celje. (k)
Farne in šolske knjižnice i Orehova spalnica
Izraniirane stare knjige ku- I v"a "okroiena, 10 komadov.
pim ali zamenjam za nove. Ponudbe pod »Bibliofil« na upravo >81ovenca« 19887 (k)
Brinjevo olje
kupim vsako množino ln po najvišji dnevni ceni Ponudbe na Edvard Plš-ler, Vrhnika.	(k)

14
Singer šivalni stroj
poceni prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod 19639
»Pfaff« ali »Gritzner«
Šivalni stroj kupim. Ponudbe pod »Šivilja- na upravo »Slovenca« 19878.	(1)
Šivalne stroje
rabljene, različnih znamk, v dobrem stanju, od 300 din naprej prodaja »Triglav,, Hesljeva 16.	(1)
Mizarske stroje
kombinirane, prodam. — Delavnico oddam v najem. Naslov v upr. »SI.« pod št. 19408	(1)
22 šivalnih strojev
Slnger, Pfaff in raznih dru-pogrezljl vih z 50 letno garancijo prav poceni naprodaj samo pri »Promet« v Ljubljani (nnsproti Križan-ske cerkvo).	(1)
šivalne stroje
najnovejši modeli, povezljive, tudi krojaške in brzo-Aivnlne. z večletno garan-cijo kupite najceneje pri Triglnv, Resljova Ki. (1)
Mlatilnico
Rabljene stelaže
n trgovino x mešanim blagom, kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod 19694
Kupim sani
©no- ali dvovprežne. Ponudbe nn upravo »Slovenca« pod »Sani« 19854	(k)
Staro zlato, zlato zobovje
ln srebrne krone
kupujem no aajviiiih dnevnih cenah.
A. KAJFE2
urar
Ifnbllana. Miklošičev« 14
CUNJE
krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino
Arbeiter - Maribor
Dravska 15
novo, dvakratno čiščenje na poravnano slamo, nemški izdelek »Lanz« ugodno proda lx zaloge Jurij Oosar, Stara Ix>ba 17.	(1)
Prodam
še dobro ohranjen putt ln stelaže po nizki ceni. — Poizve se v upravt »SI.« pod it. 19667.	(š)
prvovrstno delo, din 7500,-Tudl na obroke. Malenšek, Celovška cesta 258.	(š)
Jedilnica
elegantna, prvovrstno delo, 10 komadov, din 9.500.—. Tu dl na obroko. Malenšek, Celovška cesta 258.	(š)
Biedermeier
ln drugo pohištvo, slike, knjige Itd. poceni proda Trihuč, Tržaška 42, telefon 26-05.	(š)
Pouk
Krojni teta
za damska oblačila po vseh modelih in žurnalih
se prične 9. januarja 1939
Prijave sprejema oblast veno koncesionirana uči leliica kroja
damski salon
Jožica Kumelj
LJUBLJANA, Novi trg l/L.
Tečaj za strojepisje
priredi Trgovsko učilišče ln stenografskl Institut Robida, Trnovska ul. 16, LJubljana. Novi moderni stroji. Najnovejša učna metoda. Začetek januarja 1939. Pojasnila v pisarni učlllšča: Trnovska ul. 15.
Krojači - šivilje!
Damsko ln moško krojno knjigo dobite pri
Knafelj Alojzij
Ljubljana Krlževnlška ulica št. 2-1. Najnovejši sistem. Zahtevajte prospekt.
Gosposka soba
elegantna, prvovrstno delo, 6 komadov din 16.000.—. — Malenšek, Celovška e. 258.
Spalnice, jedilnice
kupite najugodneje prt
Andrej Kregar
pri kolodvoru St. Vid Vlžmarje.
Stara orehova jedilnica
prvovrstno delo, ugodno naprodaj. Tovarna »Bor« Fr. Kregar & Comp., Vlžmarje 87.	(š)
Modroce
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne. dlvane ln tapetniške Izdelke nudi najceneje
Rud«*11 Radovan
tapetnlk • Mestni trg IS Ugoden nakup morske trave, žime tn cvllha za modroce ter blaga za prevleke pohištva
Tečaj za stenografijo
šestmesečni, priredi Trg učilišče ln stenografskl Institut Robida, LJubljana, Trnovska ulica 15. -Poučuje ga. prof. Robldo-va. Učnlna nizka. Uspeh garantiran. Začetek januarja 1939. - Pojasnila v pisarni učlllšča. Trnovska ulica 15.	(u-
Oblastv. koncesionirana
šoferska šola
I. GABERSCIK bivši komisar za šoferske Izpite
Kolodvorska ulica It. 43. Telefon 28-28.
i salon Rozman
Dvorni trg S, izdeluje dam-ake kroje po meri iz najno vejših žurnalov, ki »o damam nn razpolago. Istotam ho 10. jnnuarja 1939 prirejen tečaj o prikrojevanju in praktični izdelavi angleške mode, kntero vam v tem salonu pokaže priznani strokovnjak. Prijave in informacije na gornji naslov, (u)
Dne 3. januarja
se začne v institutu zn nemški Jezik Anderl-ltogger v Grazu, Lessingerstrasse 19, nov tečaj za Inozemke. Jezikovni pouk dve do tri ure dnevno, razen tega poučevanje nemške korespondence in strojepisja. Stanovanja za dekleta tudi v zavodu.	(u)
Stavbno podjetje
Ubald Nassimbeni
mestni stavbenik, - Maribor, Vrtna ulica 12
Telefon St. 20-74. — Se priporoča.
Zahvala
Oh bridki izgubi naše nad vse dobre in nepozabne, drage mame star« mame, prastare mame, tašče, svakinje in tete — tfoope
IVANE KLAMPFER
hišne posestnice
izrekamo zahvalo vsem. Posebno čč. duhovščini iz Tržiča, ter g. kaplanu Fortuni, gg. zdravnikoma dr. Pancetu in dr. Pretnrvu, ki •o jo tolažili v lasu njene težke bolezni, kakor tudi vsem darovalcem krasnih vencev m cvetja in vsem ostalim, ki so jo spremili na njeni eacbiji poti — vsem Se enkrat najiskreneja zahvala.
Tr0Z — Ljubljana — NM — Otigki vrh, dne 23. decembra 1938
Globoko žalujoči: Pavla por. Umek, Julka por. Konič, Anica, Tončka por. Furar, hčere — Rudi in Viktor, sinova, ter ostalo sorodstvo
Izraz kvalitete
Zastopstva:
Adolf Soster
Frančiškanska ulica 11 Telefon 22-06
Maribor
Jerman & Co.
družba z o. z. Kolodvorska ulica 8 Telefon 22-32
Lfubllana
BRE7PLAČEN POUE V ICR,WJ
Tega ne more nikdo
Poljubne najnovejše plošče samo po Din 30-— Razen tega vzamemo tudi stare v račun
zahteva3te bezplačen cenik
mcineLMieROLO
O-1-O-J-ZAL TVORNtCA OLAZBALA
MARIBOR BR. 102
Plošče in gramofone
bivše tvrdke A. Rasber-ger v največji Izbiri po razprodajnlh cenah dobite v Dalmatinovi ulici št. 10 — nasproti hotela Štrukelj.	(1)
Darila za male ln velike
gitare, harmonike, violine in drugo
najceneje pri
M. MODIC
LJubljana, Cojzova c. 9.
MElNEjLfHEROLO
MAMI BOR ».102 *
Glasevir »Stelzhauer«
dobro ohranjen, prodam z.a 3000 din. Sodna ulica 25-111., Maribor	(g)
Lepodarilo je nova gramo fonska plošča, slane samo
Din 15-—
dokler traja zaloga R. Velepič
Ljubljana VII Sv. Jerneja cesta štev. 25
Pozor!
Planine, moderno izdelane, 850». harmonije MM. z večletno garancijo, dobavlja Ivan Kacin, Domžale. Zahtevajte ceniki	(g)
KLAVIRJE
r joline. kitare, tambura l<e instrum. i. t. d. strune u vse glasbene potreb '*ine ktinitn nnicf»Tip'0 pr
R. Warbinek
Ljubljana, MikloSUeva cesta 4
'. Hpecijnlist Vam popravi vsa godalna glashila ussst-I nliko strokovnjaiko.
wM®k
Iščite sezn am.
KLAVIRJI
pianini, harmoniji: STEINVV AY & SONS, BLOTHNER, BČSEN DORFER, FORSTER, HOLZL, MANBORG bo nesporno najboljši (abrikati na svetu. Dobite jih le pri tvrdki
ALFONZ BREZNIK
Ljubljana
Aleksandrova cesta 7
Majhni obroki, nizka iz-po-ojevalnina. Tudi pre-igrani klavirji na zalogi. Istotam velika izbira vseh glasbil, muzikalij in strun.
KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH!
i
Najcenejši zajtrk
najboljše mlečne izdelke -dnevno sveže čajno maslo »Ziri«, »Blegaš«, »Planinsko«, in »Jagoda« najceneje v mlekarni »Drama« — Erjavčeva 2, tel. 45-49. (1)
K0-K0-DAK
Jajce tudi po zimi,
kadar so najdražje Vam
znesejo Vaše kokoši! Pojasnila brezplačno MIlan Vrabll, Ptuj 33
Moderne spalnice
in kuhinje ter drugo pohištvo po nizkih cenah priporoča mizarstvo Velka-vrh, Krakovska ulica 7, Ljubljana.	(š)
Obolenja zaradi poapnenja žil
Več let so že v prodaji sredstvo »Aortlren« tablete, sestavljene na čisto prlrodnl bazi (rastline ln biokemične soli), ki ubla-žujejo nadloge starosti, kakor so prltsk ▼ glavi, vrtoglavost, visok krvni tlak, nespečnost, tegoba srca ln dihanja. »Aortlren« tablete se Izdelujejo po tajn. medle, svetniku dr. med. H. SehrOderJu pri tvrdkt Robert Kuhn, Berlln-Kausdorf. Zahtevajte brošuro »AH bolu-Jete na poapnenju 211«. ki vam Jo brezplačno pošlje generalno zastopstvo Mr. Tlchy Bela. lekarnar v Horgošu St. 1. Istotam se dobo »Aortlren« tablete. Oglas reg. s. br. 15.318,
Novi naslov
Frančiškanska ul. 3.
Telefon 45-13
Želim
vsem mojim cenjenim postom vesele božične praznike in srečno novo leto. — Priporočam so z najfinejšimi domačimi vini in dobro kuhinjo. Vedno domače koline. — Tramvajska postaja pred hiSo. Omalien Jože, gostilna Pod gozdom, Dolenjska cesta 35.
štajerska jabolka
zopet na zalogi. Kupite tudi vse vrste sira po nizkih cenah v trgovini Martine, Tyrševa 17. (1)
IZBIRA NI TE2KA
kadar Je treba določiti časopis v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel zagotovo v etlk ■ najširšimi kupnomočnlml sloji prebivalstva. In to Je na« dnevnik »SLOVENEC«, ki ga bere — posebno ob nedeljah — ■ malo Izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vaa o uspehu prepriča.
Denarne posle:
Posredovanja Kreditov -
Nololhc kapnala — Poravnave — Upravo nepremičnin — llavCne napovedi — informacije — Dopisovanje — Ureditve, revl/ile, bilance in stalno Kontrolo knjigovodstva ter BliCue i osle Izvede račun ko- ln trgovsko tehnično
SVETOVALEC
koncesljonlrana trgovsko gospodarska
poslovalnica M. Kovačlč
v Lluollanl, Cesta 29. oktobra Stev. 7.
Okraj Dravograd! Mežiška dolina!
Nove hranilne vloge vsak čas takoj lzplačljive — sprejema ln obrestuje do 6V« ter daje kratkoročna posojila
Hranilnica in posojilnici pri D. M. na Jezeru v Prevaljah
Posojila
različna, preskrblm hitro In brez kakega predplačila
Hranilne knjižice
vnovčujem proti takojšnji
gotovini. Oblast, dovoljena pisarna
Rudolf Zore
LJubljana, Gledališka 12 Znamka I din
BANČNO-KOM. ZAVOD
Maribor, Aleksandrova M kupi takoj ln plača, najbolje
HRANILNE) ECN JI2ICB bank ln hranllnlo
VREDNOSTNE PAPIRJB 1% obveznice, bon« ta srečke, delnic« Itd.
VALUTE VSEH DR2A«
PRODAJA 8REOK
državne razr. lotertjag
Širite »Slovenca«!
Za našo opekarno v Podrotah iščem«
I strokovnjaka In I akordanta
Poizvedbe in ponudbe na: Zagorska industrija
glinenih proizvoda d. d., Zagreb, Bofikovičeva 7b.
Orožarna
1.PM
Zagreb, Jurlšlčevo ulica Si. 1
Največja trgovina orožja sa lov, šport la obramb« lovsko-športnih potrebščin in raznih novostL Velika izbira zračnih pušk ln pištol, kakor tudi pittol sa plašenje in moralno obrambo — brei dovoljenja. Za katalog št. 4 (80 strani, 350 slik) Je treba poslati dinarjev 10"—, kar pri naročilu preko S00 din. povrne
Dotrpel je, v 75. letu starosti, nai dragi oče, stari oče, brat stric, g.
Joško Vlaj
Pogreb dragega pokojnika bo v Vadarcih, dne 25. decembra 1938, ob 3 popoldne
Vadarci — Ljubljana, dne 23. decembra 1938
Žalujoči:
Marija, hči — Štefan, Janez, sinova — Frančiška, Marija, sestri
Rezka, Ivanka, snahi — Leopold Framen, zet Jože, Viljem, Elek, Marija, Mici, Alenčica, vnuki in vnukinje
Zahvala
Za vse dokaze iskrenega sočutja v bolezni in ob smrti naSe dobre tete, gospodične
Antonije Tavčar
se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo Izrekamo čč. duhovščini, g. dr. Špornu za vbo pomoč in požrtvovalnost, vsem, ki so nepozabno rajnko v bolezni obiskovali, ter vsem,
ki so jo spremili k večnemu počitku. Vsem Bog plačaj 1
Sv. maša zadušnica ee bo darovala 14. januarja 1939 ob 7 uri zjutraj v cerkvi Mar. Oznanjenja.
Ljubljana, dne 23. derembra 1938.
Žalujoči ostali
Opravičeno radovednost!
.... razumljivo ne morejo krotiti svoje
radovednosti. Novi PHILIPS prejemnik pod božičnim drevescem je poklon trajne vrednosti za celo družino. Vaš dom se bo izpremenil v koncertno dvorano celega ■veta. Izberite ie danes za Vaa
PHILIPS
e radlo-klavlrjem
Cenjenemu občinstvu vljudno sporočam, d« sem otvoril poleg ie obstoječega glavnega obrata ▼ Dalmatinovi ulid it 18, moderno in higijensko
brivnico in damski cesalni salon
v rDgntrJavl ulid IU 6 (poleg kavarn« »Tabor«) kot podruinlco.
Istočasno naznanjam, da sem damski česalni salon ▼ Dalmatinovi ulici It 18 (poleg hotela Štrukelj) na novo in moderno preuredil, tako da odgovarja vsem zahtevam sodobnega frizerja. V glavnem obratu kakor tudi v podružnici bom izvrševal vsa ▼ stroko spadajoča dela, kakor: trajno, vodno in železno ondulaeijo, barvanje in beljenje las i. t d, — Čeravno zaposlujem v gori navedenih obratih prvovrstno izurjene strokovne moči, sem cene v glavnem obratu, posebno pa v podružnici znatno znižaL
Priporočam s« cenjenemu občinstvu za obisk.
DORČEC IVAN, brivec in damski frizer POgnarlava ulica IL6.	Dalmatinova ulica 11.13
Nalugodnele kupite
Tukomtn« trgovska knjig«, kol unerikanske tarnale, glavne knji-g«, blagajniške knjig« itd. itd. pri
A. JANEZIC
Uubljana K™';
ker zmo o ene istim vsled velike zaloge t engro«- in detajlni prodaji globoko zniizli. o Trgovina ■ papirjem, šolskimi, pisarniškimi in knjigoveškimi potrebščinami na debelo in na drobno
Laalaa Induslrlfa trgovskih knjig la Bolsklh zvezkov

Novo otvorjeno skladišče
m vogalu Ptujsk« in Trža5k« eest«, kjer m mi<lt}o rab Ijeni železni predmeti, vsakovrstni stroji, orodj«, kovine, jermenice, cevi, ograje, mrež«, osovine, nosilke (traverze), konzol«, ležaji, zobata kolesa, tračnice, pločevina vsake debelosti, peči, vagonete, električni motorji, avtomobili, jermeni, patent Bišofove lestve, vodovodni ventili, mlinske naprav«, parni kotli, žage, tehtnice ter vsi dobro ohranjeni deli za zgoraj Imenovane stroje in splošno pred meti z« kmetsko in obrtniško uporabo. Predmeti so v zelo dobrem stanju. Cene so nizke, zato lahko prihranite mnogo denarja. — Za obilen obisk se Vam priporoč-
Justin Gustiniii. Tattenbachova 14
novo skladišč« na vogalu Ptujsk« in Tržaške cest«
ZUPAN ERNEST.Posetje. Trbovlje I
trgovina z mešanim blagom teli mata bolite« praznika In srečna im leto I
Gostilna pri »ŠTEFANU«
BRATA ČICMIR-VESTI6 - Ljubljana
MIKLOŠIČEVA CESTA 4
Svojim cenjenim gostom in odjemalcem Želiva vesel božič in srečno novo le<to. Z* praznike priporočava priznano najboljše dalmatinsko vino.
Novoporočenci
ki ee porofite na Brezjah, pridite se fotografirat k
F0T0 JUG — KRANJ
(nasproti trgovine Savnik)
Dražba lesa
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani Cesta 29. oktobra št. 24-L, proda na javni dražbi dne 26. jan. 1939
2.240 m* tesanih tramov
Produkcije 1938 ico vagon Straža pri Norem mestu, ojaaoila, pogoji in tiskovine za ponudbo eo na razpolago pri gornji upravi m iumski upravi razlaščenih gozdov ▼ Straži
Statvene mojstre
fv
"M
sposobne in izkušene, išče velika tkalnica pisanega bombažnega blaga. - Samo reflektantje z dolgoletno prakso in prvovrstnim tehničnim znanjem naj pošljejo ponudbe upravi »Slovenca« pod značko
ponudbe upravi »Tekstilec« 19.645.
Korespondent
Vsak poslušalec radia že pozna
GIF BATERIJE
brez kisline in
_	^	BREZ SALMIJAICA
■ B? vi	kar >mat°
Ul I ■ 1	NAJVEČJO NAPETOST
ODLIČNO SE OPOMOREJO
NEOMEJENO TRAJNOST SHRANJEVANJA
Pazite na posnemanja I Patenti najavljeni 1
GIF BATERIJE originalne samo z RDEČIM PEČATOM
l-CESSEEfci
NAJNOVEJŠI IZUMI
ORIGINALNE HASAG-PRESTO PETROLEUM PLINSKE SVETILKE
(svetovni patenti) Za pogrevanje špirit ni več potreben I Ni več treba 3 minute dolgo čskatL ORIGINALNE POLAR SVETILKE od 300-8000 sr«č Čez 100 modelovl Prospekte pošljemo grstis in frankot ORIGINALNE HASAG IN POLAR SVETILKE, tar originalni deli se lshko nabavijo samo pri nas
PETRO-LUK k. (L. ZAGREB. RadlSlna ulica 9 • • Telefon 72-60
Iščejo s« prekupčevalci in zastopniki ▼ vseh meetlh" V A R D J T S 8 E MANJ VREDNIH PONAREDB 1
»SLOVENEC", podružnica i Miklošičem cesta št 5
zmožen perf. slovenščine, srbohrvaščine
in nemščine, s čimboljšo teoretično pred-izobrazbo, po možnosti tudi s prakso v večjih podjetjih, se sprejme na odgovorno, stalno in dobro plačano mesto. — Ponudbe s prepisi spričeval in z navedbo referenc poslati upravi »Slov.« pod 19.705.
BENEŠKI JARMENIKI
KOMPLETNE 2AGINE OPREME VODNE TURBINE, TRANSMISIJE
STROJNO PODJETJE ING. BORSTNAR
LJUB L J AN A-SlSKA, JERNEJEVA C. 18. TEL. 49-60
Ustanovljena 1.1862
banka
Kraljevine Jugoslavije (prej Uprava fondov)
Banko upravlja neodvisen upravni odbor
Centrala v Beogradu
Glavne ffilijale:
Zagreb, Ljubljana, Split, Sarajevo, Cetinje, Novi Sad, Niš, Skoplje, Banja Luka in Zemun
Agencije:
Kragujevac, Valjevo, Čačak, Petrovgrad, Bitolj in Prijepolje
Glavni banani posli:
Posluje z vsemi državnimi in javnimi fondi, pupilnimi, depozitnimi in cerkvenimi kapi-tali, samostanskim, občinskim in zadužbin-
skim premoženjem itd. Emitira obveznice in zadolžnice
Sprejema hranilne vloge Dovoljuje posojila na nepremičnine, občinam in samoupravnim telesom pa na davke
in doklade. Eskomptlra menice denarnih
zavodov
Lombardira državne papirje, akcije Narodne in Priviligirane agrarne banke in blagajniške zapiske ministra financ. Ekskomptira zapadle kupone svojih založnic dolarske emisije (Seligman), ki so nostrificirane v kraljevini
Za vse bančne obveze jamli država
Za vsa pojasnila se je obrniti na naslov:
Državna hipotekama banka, Beograd, ali na njene podružnice
^SSSSHB®^ 78155-657
Ženska galoie < univerzalno Jlroko peto. Okrašene so z okusnim jezikom Iz gume, kateri varuje nogavice proti dežju In blatu* Stanejo umo Din 29'-___LJ^
7* - TIp^ 48321-640
Čeveljčki na 'vezavo izdelani Iz lakirane gume z močnim gumijastim podplatom. Ne propuičajo vode in popolnoma zamenjajo usnjene čevlje. Stanejo samo D 15--
2925-64648
Praktični ženifcl čevlji na vezavo Izpitnega črnega boksa, z usnjenim podplatom,, In usnjeno peto. Stanejo samo Din 79"«,
28735-643
Elegantni snežni čevlji za dame Izdelani Iz lakirane gume In podstavljeni % toplo podlogo. Zapenjajo se na gumbe.'
28731-635
Praktični'o»ro!kl čeveljčki za sneg, vodo In blato. Izdelani so Iz lakirane cjme a podstavljene » toplo (lan aito podlogo.
^SSSSS^S^^T	38157-660
Moške galoše,"potrebne vsakemu, gospodu, ako hoče varovati dom pred snegom In blagom, svoje noge pa pred mrazom in vlago. Pojačene so v pregibu,''pa tudi podplat ]• pojačen. Cena jim je^znižana na Din 29'-
»J?. . _ - 5927-64627
Elegantni ; in udobnfmolll čevlji Iz boksa, tope oblike, z usnjenimi zbitlml podplati In usnjeno peto.
38991-693 Mamice? Kacfar Je sneg In bluzga Vam ni potreba skrbeti za zdravje Vaših otrok. Kupite jim novo la-kaste škorenjčke z lufo vložkom In volneno nogavico Noge jim bodo vedno suhe in tople.
■ ■	78815-687
Ruski „KOZAI<" visoki skornji iz črne al) rujave lakirane gume, z srednjo univerzalno peto, podstavljene s toplo flanelasto' podlogo. Zapenjajo se s patentnim zapiračem na notranji strani. V največjem snegu ali blatu, varujejo Vaše noge proti prehlajenju.
Tt^T^ 1__ 9629-67757
Elegantni iporfnl cevTJT Izdelani po j; angleškem kroju, derbi oblike, krilnimi kapicami, okrašeni. z luknjicamlj^z^dvojnim, usnjenirn podplatom' in ^široko usnjeno peto, katera je okoli šivana na"rom.' Spadajo v kategorijo naših najboljših, čevljev „Naš r?nos"
a^Ltr.;	7025-44
Tople copate Iz ; klobučevlne" In usnjenim podplatom. Obrobljene t svilo In okrašeni z lepo kokar-(lo. Potrebna šo vsaki gospodinji.
1 • . 1	2425-66121
Okusfii čeveljčki na vezavo lz finega črnega boksa z usnjenim podplatom in polvi-soko peto. Priležejo dobro k nogi, a lahko se nosijo k vsaki obleki in kostimu.
f mu«
in vse zimskosportne potrebščine dobite najugodneje pri
Banjai
LJubljana, Mlklošliev 20
Iz lastne pletarne
Oeplce m puloverle za deco 20 Din, loplce za dame 2B Din puloverje za moSke 36 Din m bollSe v veliki izbiri pri:
„DUIVA.", samo Glavni trg št. 24 v Mariboru.
Vzajemna posojilnico
r. z. z o. z.
v Ljubljani, HihloSKeva cesta 7
poleg hotela Union
nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po	do 5% po dogovoru.
Nove vloge vsak čas razpoložljive.
Poslužite se varčevalnega krožkal Zahtevajte prospekt!
Posojilnica daje kratkoročna posojila.
Kupimo za naivišfo dnevno ceno
vsevrstne tekstilne odpadke, vsevrstne žlahtne kovine kakor medenino, baker, svinec, cink, kositer, dalje cunje, kosti itd.
Pil prodamo pod lastno ceno
večjo partijo rabljivega železa za kovače in ključavničarje, dalje ležišča, jermenice, tanko železo za sodarje, razne stroje itd. Cunje za čiščenje strojev, desiniicirane in čiste, vedno v vsaki množini na razpolago.
Tovorni prevozi, selitve, z modernimi avtomobili
ali s konjsko uprego, se prevzamejo točno in solidno. Državni uradniki imajo poseben popust.
Dva moderna tahsl avtomobila vedno na razpolago
Kličite telefon 22-72.
Veletrgovina s surovinami, prevoz tovorov in avtotaksa
IVAN SLUGA, MARIBOR, KaSTfiftg
Naraven
RUM
,SAINT JAMES'
z antilskih otokov dobite v vseh kolonialnih in delikatesnih trgovinah, boljših kavarnah in restavracijah.
RUM »SA1NT JAMES« je edinstven za čaj corklaile in gastro-nomijo. — Aroma - okus - kvaliteta.
Generalno zastopstvo in skladišče:
HOBBY A. R., Beograd
Uskofka ulica 5 — Telefon 23-0-13
Najboljše božično darilo
je Steinway, Ehrbahr, Forster. Stingl, Seiler itd. klavir iz klavirskega salona
M. Bauerle, Maribor, Gosposka 56-1.
Hišo ob banovinski cesti
sredi vasi, blizu trga, z dohro vpeljano kovačnico niAil<iin Pripravna je tudi za ugoano PlOOani. uiuidivnirorja ali mehanika, ker v kraju takšne obrti ni. Ker je v vasi tudi podružna cerkev, je hiša pripravna tudi za
duhovnika upokojenca. Poizve se: SILOVSEK MARTIN, Skale-Vetenje
banka baruch
11, Rue Aubcr, Pariš (9°)
odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje ln po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše ček. račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: štev. 1117-94, Pariš; Holandija: številka 1458-68, Ned Dienst; Luksemburg: številka 5967. Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
POCENI BLAGO
lepo božično darilo že od 5 din naprej, pa tudi boljše kvalitete dobite pri
TRPINU. MARIBOR. VETRINJSKA ULICA 15.
Otro&kl V0Z16M naj-	DvofeolessL,	Šivalni stroji
nova) Sli modelov motorji, trlclkljl pogrezljlvl Po zelo nizki cenil Ceniki frankol .TRIBUNA" r. BAT JII, LJUBLJANA. Karlovih« 4 fodrnanlca: Maribor. Aleksandrova oeeta 2»
Vesel božič
in
srečno novo leto
želi cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem
I. Pogačnik
Trgovina s kurivom, Bohoričeva 5
Kdor želi prodali ali kupiti posestvo,
hišo, vilo, zemljišče, obrt, gozdove itd.
Kdor hoče v najem vzeti ali oddati obrt, trgovino.
gostilno, pekarijo in slično. Kdor iščo ali oddaja stanovanje, sobo, posojilo Vam preskrbi najhitreje v Ljubljani Realitetna poslovalnica • Masarykova cesta 14-11.
Zagorski, podružnica palača Grafika
Vodimo skrbno upravo hiš in posestev.
Granitni kamnolomi
ing. Milan Lenarčič
Ribnica na Pohorju
Strojno izdelovanje granitnega tlaka. Izdelujejo se fudi 8 cm neregularne granitne kocke za tlakovanje cest, tOVarniSkilt in gOStil-niSkih dvorisi in UVOZOV. To je najtrajnejša in najcenejša utrditev. Doseženi uspehi so izborni. — Posredovanje naročil se nagradi.
Zahtevajte povsod naš list!
Tvrdka Justin Gustlnttt
naznanja cenjenemu občinstvu OfVOrMCV POdrUŽnlCC
na vogalu piuishe ln Tržaške cesle ln sicer trgovino
s kolesi in njih deli ter mehanično delavnico. Mehanična dela, postrežba točna. Po najkulantneiših in zmernih cenah se Vam nudi in toplo priporoča zgoraj imenovana tvrdka
Lastniki srečk!
Iščemo one srečneže, ki so že zadeli glavni ali večje dobitke, česar pa še ne vedo. - Lastniki srečk vojne škode, rdečega križa, tobačnih srečk javite nemudoma vse svoje srečke s serijami in številkami na naslov: »NOVICE 0 SRECKAK«, MARIBOR, CANKARJEVA 14. Priložite 3 dinarje v znamkah.
Rešite se blata in nesnage tovarniških in gostilniških dvoriši in uvozov!
Tapetniki in
sedlarji
ler sorodni obrtniki
ali že imate stroj ?
Še ne?
Naročile ga takoj pri
PRVI JUGOSLOVANSKI IZDELOVALNI« STROJEV
ZA C U P A N J E ZIME VOLNE itd.
FRANC SIMON, VRHNIKA
Za Juaoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cel
Maiateli: inž. Jože Sodi?
Urednik: Viktor Cenčič
Božična priloga Slovenca, dne 24. decembra 1938
,potimo.	.^.t1** ,a»
„Oznanjam vam veliko veselje !'£
Tiste dni je izšlo povelje od cesarja Avgusta, da naj se popiše ves svet. To prvo popisovanje se je vršilo, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. In hodili so se vsi popisovat, vsak v svoje mesto. Šel je torej tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem — bil je namreč iz hiše in rodovine Davidove — da bi se popisal z Marijo, svojo zaročeno ženo, ki je bila noseča. Ko sta bila tam, se ji je dopolnil čas poroda. In porodila je sina prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanju ni bilo prostora v prenočišču. V prav tistem kraju pa so pastirji prenočevali pod milim nebom in bili na nočnih stražah pri svoji čredi. In glej, angel Gospodov je pristopil k njim in svetloba Gospodova jih je obsvetila, in silno so se prestrašili. Angel jim je rekel: »Ne bojte se; zakaj, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo: Rodil se vam je danes v mestu Davidovem Zveličar, ki je Kristus Gospod. In to vam bo znamenje: Našli boste dete, v plenice povito in v jasli položeno.« In v hipu je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki so Boga hvalili in govorili:
»Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji.«	(Luka, 2, 1-14.)
Živimo v času, ko te moramo ob velikih krščanskih praznikih v globino duše zavedati, kaj pomenijo. Medtem ko Je Božič za mnoge le prilika, da se ta dan od vsakdanjega vrveia sveta spočl-JeJo sredi nežne radosti družine, zbrane okOlt Jaslic ali drevesca, pa pravega kristjana na ta praznik z mogočno silo prešlnja dejstvo, da Je Kristusovo rojstvo obenem včlovečenje resničnega Boga na zemlji. Zakaj brez tega večnega pomena bi bil Boilč sploh brez smisla.
Kristus — to pomeni Božič — Je bil več ko sam6 čudovita osebnost nedo-seine plemenitosti. Več ko človekoljub, poln ljubezni In usmiljenja, ki se Je žrtvoval do konca. Več ko verski genij, ki Jo pokazal doslej nepoznan odnos med človekom ln Bogom: odnos med Očetom In otroci. Več ko sam6 učitelj, ki Je odkril nove nravstvene vrednote In pokazal novo pot do njih ter nam razodel doslej več ali manj prikrite in blagonosne resnice; človek, v katerem se Je razodel Bog, kakor ae razodeva v vsakem nravstveno visokem ln od najvišje ljubezni preiinjenem človeku. Kristus Je neskončno več: vsa Resnica sama, ki Je Bog, tako da ttotl, ki vidi Kristusa, po njegovih lastnih besedah vidi Boga samega (Janez 14, 9). NI razodel te aH one čednosti, marveč Je razodel v sebi najvlijo Dobroto, popolno dovršenost božjega bitja ln Svetost samo, ter tako odkril brezdnovlto zlobo greha, od katerega Je mogel le On svet odrešiti, ne po človeški moči, ampak po svoji božji Sili: on Je I z v e 11 č a r, ki Je vse vesoljstvo postavil v nov odnos do Boga ter vsemu bitju, predvsem človeškemu, pomeni nov začetek. »Jaz sem Alfa in Ornega, začetek In konec« (Razodetje, 21, 6). Kristus Je svojim nasprotnikom sam z monumentalno preprostimi besedami razodel resnico o sebi: »K o boste Sinu človekovega povl-šali, takrat boste spoznali, da sem Jaz.« Beseda ogromnega pomena: »Jaz se m«, namreč Sin božji, ki so ga pričakovali Judovski preroki in so ga želeli najplemenltejšl poganski modreci; Najpopolnejši, nadčloveški, ki so ga v skrivnostnih videnjih uzrli Jeremija pa Platon In Vergll; Bog Odrešenlk, po katerem Je že-Jalo stotlsočletja vse človeštvo; Najvišji, ki nI prišel osvobodit dedne krivde samo Judov, ampak tudi razsvetlit pogane (Luka, 2. 52).
Resnica učlovečenja Boga v Jezusu Kristusu je taka In tolika, da človek pred njenim veličastjem onemi; mora Jo ali brezpogojno sprejeti ali pa tajiti In zavračati. Vse, kar Je od te resnice ogroženo, se JI z vso močjo upira, Je noče poznati In kliče zoper logiko božjo na pomoč omejeni človečki razum, ki ga skrivaj vodi srce, viseče na posvetnem, na mikavnosti greha In grešnih nagonov ter na užitkih minljivega življenja. Kri, ki se protlvl duhu, noče vedeti za Odrešenje, ki hoče človeka docela vrniti Bogu, pa ga osvoboditi vezi, ki ga spajajo z dednim zlom, z demonljo strasti ln s težnjo navzdol v brezdno. Zato Je resnica o Bogu-Človeku tolikim nenavadna, nerazumljiva In nemogoča, če ne naravnost mraka In nevarna, saj zahteva popolno Izpre-obrnltev življenja, smrtno rani nai ponos,
ko poočltuje naio ničnost In greSnost, hoče skrajne žrtve, zatajitve našega samo-Ijubja In samopašnostl, ter nas poživlja, da docela slečemo starega človeka In oblečemo novega. Ker pa o Kristusu Jasno priča evangelij, da Je sam Bog, ki se je svetu sam razodel kot tak, pa samovoljno Izločujejo od sveta pisma, kar se Jim zdi, da Je le »izraz prenapetega navdušenja«, In ga prlkrajajo po svoje, da bi bilo plehko, trezno In navadno, kakor so oni sami. Toda v evangeliju govori Bog, iz njega veje njegovo Vellčastvo, to ni golo modrovanje in šomaštrlja, ampak kot luč jasna, mogočna, zapovedujoča In pretresujoča, brezobzirna Resnica; kadar pa sam Bog govori, potem se vzdigne In spunta ter protestira ves svet, tisti svet, o katerem Je Kristus dejal, da zanj ne prosi (Janez, 17, 9). Ta svet hoče evangeljsko resnico Izmallčltl, jo potvarja In beži pred njo ter jo skuša napraviti neškodljivo, ml pa Imamo kot Njegovi učenci nalogo, da Kristusovo božje-človeško Osebo, njegovo večno Besedo In nelzpremenljlvo Resnico oznanjamo, kakršna Je, kot razodetje Boga samega, ki odreši, osvobodi in dvigne vse, ki so dobre volje, drugim pa Je v pohujšanje, v Izpodtlko in divji srd ali pa jim Je vsaj nezaslišano, nerazumljivo In nesprejemljivo. Oni hočejo besede Svetega pisma oropati njihovega pravega smisla, oslabiti njihov
pomen In Jih sploščiti, kakor da so zgolj človeške in da govorijo zgolj o človeškem, ml pa Jih sprejemamo v vsem njihovem božjem Vellčastvu, v vsej njihovi nenavadnosti, enkratnostl In usodnosti, v vsem njihovem nasprotju do tistega sveta, ki vse Božje sovraži (Janez, 15, 18).*
Naš Gospod Je veličasten. NI tisti sentimentalni Kristus pisateljev, ki ga zgolj le kot človeka doživljajo in slikajo. Ne, Kristus, včlovečenl Bog, Je imponlral, kakor pravi lepo Plerre Rousselot,** Je nastopal z avtoriteto, ki pristoja samo Bogu, In je zahteval vero vase In brezpogojno pokorščino sebi, zakaj »Jaz sem pot, resnica In življenje«. Zlvotl, resnično In večno živeti, pomeni Njemu slediti, le hoja za njim je pravo življenje. »Slišali ste, da Je Mozes zapovedal starim, toda Jaz vam pravim« — tako govori le tisti, ki se zaveda, da nad njim nI nikogar. »Kdor ljubi očeta ali mater bolj ko mene, nI mene vreden« (Mate), 10, 57 — to more le Bog zahtevati. »Nikogar nI, ki bi zapustil starše ali brate ali ženo ali otroke zaradi mene, In ne bi prejel mnogo več v tem času In v prihodnjem veku večnega življenja« (Luka, 18, 29) — le Bog more to obljubiti, In te Kristusove besede niso nič manj čudovite In mogočne, kakor one, s katerimi
* Romano Ouardlnl: D«r Men, Itlt
** Chrlstus, Pari«, Beauchetne, 1921.
Je odpuščal grehe In se proglasil za Sodnika živih In mrtvih na dan večne sodbe (Matej, 25). Nikoli nI Kristus dvomil, da ne ve vse resnice, nikoli sklepal kompromisov z drugim mnenjem, nikoli iskal, marveč ne-zmotno vedel, povedal In zahteval; ko bo konec sveta, bo On prišel v oblakih noba z veliko močjo In slavo kot sin Očetov (Matej, 24, 50). Res da je Kristus tudi človek In ves človek. Občuduje lilije na polju, hodi med ljudmi, kakor med svojci, jih nežno ljubi, kakor enake, ima učenca, ki ga ljubi bolj ko druge, svetohllnstvo farizejev ga ogorčuje In razsrdi, njihova protislovja zbujajo v nJem Ironijo, pred trpljenjem In smrtjo se raztoži In zgrozi njegova človeška prlroda In njegova duša so razžalostl do smrti. Toda obenem ve In pove, da Je večji od Davida in Salomona in svetejši od templa — da — nad samimi angeli! Ena beseda pove vse: preroki, ki Jih Je Bog poslal v stari zavezi, so bili zgolj božji služabniki, On pa je njegov edlnorojeni ljubljeni Sin (Marko, 12, <). In z božansko samozavestjo pravi, da le on pozna vse božje razodetje: »Vse ml Je Izročil moj Oče, In nihče ne pozna Sina kakor le Oče, ln nihče ne pozna Očeta, kakor le Sin In komur hoče Sin razodetl.« Edinstven odnos, ki ga nihče ne deli s Kristusom, ker Je on v brezdanjem mlsterlju Božjega življenja, kakršno Je samo v sebi, druga Božja oseba, ki se Je včlovečila v času, da vse vesoljstvo odreši greha In Izveliča. Resnica, ki jo Je sam o sebi razodel, se ne da nič Izmallčltl, zakaj njegove besede so Jasne In prozorne ko kristal.
Ko nas te besede v sedanjih hudih časih prešlnjajo s posebno močjo, nam morebiti preti le ena skušnjava: da bi se naštf človeško plaha duša ne zdrznila ob pogledu na veliko stisko, ki nas obdaja, na vojske In krvavo pobijanje ter uničevanje neizmernih dobrin, na strašno zmedo In podivjanost, na brezbožne nauke, ki porajajo čedalje večje gorje, čedalje hujši razdor In nezadovoljnost, na besnenje najbolj rušečih strasti neizmernega pohlepa In maščevalnosti. Kakšno kričeče nasprotje z božičnim dnem, ko krščansko občestvo časti kneza miru, pravice In sprave! Toda Gospod je vse to sam napovedal. Neštetokrat je že krščansko človeštvo doživelo krvav Božič, ko so žvenketall meči, pokale puške in Je ognjeni sij vojnega požara in bratovsklh razprtij rdečll nebo, pa nI bilo videti konca medsebojnemu klanju In raz-ruševanju. Toda prav zaradi neporušljive vere v Kristusov evangelij se je človeštvo vedno zopet zavedlo, kaj dela, da dela neprav In da ga je Kristusov klic zdramil Iz opojnosti krvavih strasti k novi dobi mirnega sodelovanja in duhovnega napredka ter boljših socialnih razmer na okrepljenih temeljih krščanskega nravstva. Večni mir ln popolno ravnovesje ter sreča človeštvu niso obljubljeni na zemlji, pač pa vodno nova rast duhovnosti po samih borbah In končna zmaga Kristusove resnico ob Njegovem drugem prihodu, vsakemu posamezniku pa neporušnl notranji mir božjega otroka, če ostane Sinu božjemu zvest v neomajnem zaupanju ln veri In v noumrjočl ljubezni.	Ignotus.

Slava Bogu na višavah
lava Boru na višavah I Ta angelski božični slavospev, ki se je v skrivnostni prvi božični noči razlegal po betle-hemskih poljanah in dramil preproste betlehemske pastirje, še vedno odmeva v krščanskih srcih in v cerkvenem l>ogoslužju ter slovesno nazorno oipozarja, da božična skrivnost Gospodovega rojstva ni davno obledel zgodovinski spomin, ampak neprestano se obnavljajoča resnica, vedno živa in oživljajoča skrivnost krščanske vere in ljubezni.
V	krščanski zgodovini
Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so blage voljel Ta božični slavospev nebeških krilatcev je z zlatimi Črkama začrtan v cerkveno zgodovino in v krščansko bogoslužje.
Angelski slavospev v cerkvenem bogoslužju je najbolj pospeševala rimska Cerkev. V prvih stoletjih krščanska Cerkev šo ni imela posebnega praznika Gospodovega rojstva. To veselo skrivnost krščanske vere eo pričeli s posebnim praznikom slaviti najprej v Rimu okoli leta 330. Na krščanskem Vzhodu so spomin Kristusovega rojstva pred četrtim stoletjem in še do konca istega stoletja združevali s praznikom Razglašenja Gos.podovega, dne 6. januarja. Iz Rima pa se je praznik Rojstva Gospodovega razširil tudi na Vzhod; a tam so se še potem ohranili sledovi skupnega praznovanja obeh krščanskih resnic.
Rimska Cerkev se ni zadovoljila a tem, da se je božični angelski slavoepev veselo razlegal le v božičnem bogoslužju. Saj se prav za prav v vsaki maši skupno z velikonočno skrivnostjo Kristusove odrešilne smrti obnavlja tudi božična skrivnost učlovečenja in rojstva Gospodovega. Zato eo v rimski mašni obred v 6. stoletju sprejeli tudi boznčni angelski slavospev, pomnožen z drugimi vzkliki v slavo svete Trojice. Ta razširjeni angelski slavospev je sicer nastal na Vzhodu, a tam se nikoli ni rabil pri maši, ampak le v jutranjih cerkvenah molitvah. Tako je na Vzhodu ostalo še danes.
V	zahodni Cerkvi so angelski slavospev (Glo-rla — Slava) molili in peli izprva le v mašnem obredu ob nedeljah in godovih mučencev, a samo škofje. Navadni mašniki so smeli peti Slavo (Glo-ria) le o veliki noči. Šele v lt. stoletju je v tem jiogledu prenehala razlika med škofi in navadnimi mašniki.
V	lej zgodovini angelskega slavospeva je prav živo izražena zveza med božičem in veliko nočjo, med Kristusovim rojstvom in med njegovo odrešilno smrtjo na križu, ki se neprestano obnavlja v daritvi svete maše, da se more vse človeštvo do konca sveta udeleževati obilnih sadov Kristusove odrešilne smrti.
Najživahneje ln najveseleje se razlega angelski 6lavospev o božiču ne le pri maši, ampak tudi v mnogih narodnih božičnih pesmih v cerkvi in ob jaslicah. Obenem pa je angelski slavospev najznačilnejši vzklik veselja svete Cerkve sploh. To čutimo najbolj o veliki noči. Ko veliko soboto ta pesem po dneh trpljenja in žalosti zopet zadoni pri maši, se po žalosti velikega petka zopet oglasijo zvončki pri oltarju, zapojo orgle na koru in za-done zvonovi v zvoniku. To je vzklik veselja vseh vernikov, da se Kristusovo učlovečenje, rojstvo in odrešenje še vedno nadaljuje v tako ljudomili obliki, da se tako rekoč Kristus iznova rodi na oltarju in v srcih vernikov, deli človeštvu mir Ln blaži človeško voljo.
Najbolj radostno in pomenljivo pa se je razlegal angelski slavospev v tisti dobi, ko so o veliki noči krščevali na novo pokristjanjene pogane in jih spiejemali v sveto Cerkev. Ti novokrščenci so najgloblje občutili sveto radost angelskega slavospeva; saj so tudi najgloblje postali deležni Kristusovega učlovečenja, rojstva in odrešenja. V njih in z njimi je vsa cerkvena občina slavila obnavljanje, nadaljevanje in spajanje božične in velikonočne skrivnosti. V dobi pokristjanjevanja narodov so se naiživeje zavedali zveze med angelskim slavospevom in med sveto mašo, med t »ožičeni in veliko nočjo, med radostjo ob Gospodovem rojstvu in med veseljem ob sprejemu novih množič v sveto Cerkev.
V	tem okviru krščanske preteklosti bomo mogli razumeti, kako pomenljivo je božični angelski slavospev zapisan na najveličastnejšem listu stare slovenske cerkvene zgodovine iz one slavno dobe, ko je panonski knez Kocelj kot pokrovitelj svetega Metoda odločilno posegel v cerkveno in politično zgodovino devetega stoletja.
V	stari slovenski
zgodovini
Slava Bogu na višavah in na zemlji mir, v ljudeh blaga volja 1 S tem radostnim božičnim vzklikom so začenja znamenita poslanica papeža lladriana II. (leta 869) slovanskim knezom Rasti-elavu, Svetopolku in Koclju, dovoljenje slovanskega bogoslužja in podlaga za ustanovitev slovanske panonske nadškofije svetega Metoda. Ohranjena je, žal le v prostem staroslovenskem prevodu. Poslanica še na poseben način spada v našo slovensko zgodovino. Naslovljena je trem slovanskim knezom, a v resnici jo je sveti Metod prinesel naravnost knezu Koclju; s Kocljevim sodelovanjem in I>od njegovim pokroviteljstvom je bila z ustanovitvijo panonske nadškofije dana cerkvenopravna podlaga za izvajanje odlokov to poslanice.
Svetopisemski stavki so v poslanici navedeni v prostem prevodu, okrajšani in prilagojeni besedni zvezi poslanice. Le začetni svetopisemski vzklik je zapisan natančno po staroslovenskem svetopisemskem prevodu, ker so bile te besede pač dobro znane iz bogoslužja.
Tak liturgičen začetek je v papeških pismih redek in nenavaden. Že zaradi tega nenavadnega začetka ao se nekaterim učenjakom zbujali dvomi o pristnosti te Hadrianove poslanice. Nihče pa še ni natančneje preiskal, kako značilno se njen slovesni začetek ujema z vsebino in z zgodovinskim okvirom pomembne j>oslanice.
Slovesni začetni stavek Hadrianove poslanice se prav značilno ujema z vso zgodovino angelskega slavospeva v krščanskem bogoslužju. To je izraz papeževega vesolja ob uspešnem a|>ostolskem delu sv. Cirila in Metoda, ki sta « sveto gorečnostjo in ljudomilo poljudnostjo razvnela novo versko gibanje med že pokristjanjenimi Slovani ter ustva-
rila nadebudno podlago za pokristjanjevanje nepreglednih množic še poganskih Slovanov.
Torej Ima slovesni začetni stavek Hadrianove poslanice popolnoma isti značilni pomen kakor v ze pojasnjeni zgodovini krščanstva in cerkvenega bogoslužja. Panonija je bila takrat že pokrietja-njena. Toda papež je s tem pismom poslal Metoda ne le Koclju, ampak vsem slovanskim deželam, kakor beremo v staroslovenskem Zitju Metodija: »Ne le tebi edinemu, ampak vsem onim slovanskim deželam ga pošiljam učitelja od Bogn in od svetega apostola Petra.« Zgodovinarji mislijo, da je bil sveti Metod s tem pismom postavljen za papeževega legata (poslanca) za pokristjanjevanje slovanskih narodov, kakor isti staroslovenski vir šo enkrat poudarja: » V njegovih (Metodovih) rokah so od Boga in apostolskega prestola vse slovanske dežele.« Z utrjevanjem in širjenjem krščanstva med Slovani je torej sveti Metod res pospeševal, da so se narodi udeleževali Kristusovega učlovečenja in odrešenja, da se je Kristusovo rojstvo in odrešenje obnavljalo, nadaljevalo in širilo v duhu božičnega angelskega slavospeva.
Hadrianova poslanica slovanskim knezom ni niti prva niti edina, ki sc začenja z radostnim božičnim vzklikom. S tem vzklikom se začenjajo tri pisma papeža Gregorja Velikega. Posebno značilno je njegovo pismo prvemu angleškemu škofu svetemu Avguštinu leta 601, ki se začenja in končuje s teni slavospevom, v primernem soglasju z vso vsebino, ki izraža papeževo veselje ob pokri-stjanjenju Anglov.
Podobno značilno so fe besede zapisane v veliki dvorani nekdanje papeževe palače v rimskem Lateianu. V tej dvorani je papež Leon III. leta 800 spreiel cesarja Karla Velikega in jo okrasil z veličastnim mozaikom, ki predstavlja, kako Kristus naroča apostolom, naj uče vse narode. Na vnanjem robu ob sliki pa je napis: »Slava Bogu v višavah in na zemlji mir ljudem, ki so blage volje.« V isti dvorani je pnpež Hadrian II. dne 20. februarja leta 868 pogostil grške menihe, med njimi gotovo tudi sv. Cirila in Metoda; verjetno je, da sta prav ona bila povod tej pogostitvi.
V Rimu so torej zvezo med angelskim slavospevom in apostolskim delovanjem ne le dobro poznali, ampak tudi nazorno gledali, čutili in doživljali Ako beremo stare slovanske in latinske vire o radostno slovesnem sprejemu sv. Cirila in Metoda v Rimu ter jih primerjamo z vsebino Hadrianove poslanice in z zgodovino angelskega slavospeva v bogoslužju, se ne moremo ubraniti vtisu značilne skladnosti med zgodovinskim okvirom one dobe in med slovesnim začetkov Hadrianove poslanice, prav tako tudi skladnosti med začetkom in med vsebino poslanice*.
Za radostno slovesnim prvim stavkom poslanice takoj beremo: »0 vas smo slišali duhovne
reči, kako je Bog predramil vaša srca, "da bi njega iskali...« In potem: »Mi pa smo • trojno radostjo napolnjeni, sklenili Metodija, sina našega, poslati v vaše dežele, do bi vas učil; on je prevel svete knjige na vaš jezik... in sveto mašo... Da se izpolni svetopisemski izrek: Hvalite Gosj>oda vsi narodi.« Kdo se ne bi tukaj spomnil na angelski slavospev, kt je predramil pastirčke, da so šli Gospoda iskat? Saj so bili Slovenl prezirani »preprosti ljudje«, kakor je knez Rastislav pisal v Carigrad (in v Rim), narod brez omikanega meščanstva in brez izobraženega plemstva, narod kmetov In pastirjev. Zato so 6e pač s papežem vred veselili, da sta sveta brata njihov pastirski in kmečki govor tako ljudomilo in genialno dvignila na oltar, da so mogli postati deležni vseh dobrot ljudomilega Odrešenika, kakor nekdaj pastirčki na betlehemskih poljanah pred vrati ponosnega Jeruzalema, kjer so v oni blaženi noči malomarno spali okoli pismarji in farizeji.
Ze v prvi blaženi sveti noči se je nazorno pokazalo. da bo skrivnostno betlehemsko Dete podrlo pregraje med stanovi in narodi ter se ne bo oziralo na zakrknjeno trdovratne zahteve stanovsko in narodnostno omejenega Jeruzalema, marveč bo z brezmejno ljubeznijo in ljudomilo vesolj-nostjo objemalo vse sloje in vse narode.
To sta sv. Ciril In Metod doživljala v Rimu e papežem vred. To blaženo svetovno zgodovinsko doživljanje je ovekovečeno v znameniti Hadria-novi poslanici od začetka do konca. To so doživljali panonski Slovenci leta 869, ko so brali in poslušali papeževo poslanico, vredno, da ii prisluhnemo in jo občutimo tudi nocojšnjo blaženo noč:
Slava v vifniih Bogu
in na zemlji mir, v ljudeh blaga volja.
SlUaU smo duhovne reli, kako je Bog predramil vaia srca, da bi njega iskali.
Hvalite Gospoda vsi narodi!
Vsi bodo v raznih jezikih oznanjali velika dela božja.
Fr. Grivee.
* Tiste, ki še dvomijo o pristnosti Hadrianove poslanice in iščejo dokazov proti celi poslanici ali proti njenim posameznim stavkom, pač smemo vprašati, če eo vso vsebino poslanice in ves njen zgodovinski okvir dovolj preučili. Ali je mogoče, da bi bil ponarejevalec mogel vse tako globoko pogoditi? Mar ne potekajo dvomi iz površnosti in nerazumevanja, nekoliko pa tudi iz popolnoma nenavadnih zgodovinskih okoliščin, kakor ee niti prej niti pozneje niso srečale v Rimu in ki jih zaradi pomanjkljivih virov ne moremo do dna presodili?
Božja iskanja
Uvodna misel
n zopet je prišel. Prišel pa je tako tiho
in neslišno kakor nekoč v Betlehemu, ko ga je videlo le nebo s svojimi zvezdami, ko so ga videla le aingeli in tisti, ki eo jim ga razodeli angeli.
Povsod je prišel in potrkal na vrata kakor nekoč v betlehemskem mestu, a slišalo ga je samo Marijino in Jožefoto srce in tisti, ki so verjeli angelski besedi.
Kako čudovita je bežična skrivnost, da se neprestano ponavlja in še vedno enako skrivnostna. Prav zato, ker je tako skrivnostna, je tudi nad vse osrečujoča in bogata.
Pred vsem temelji ta božična skrivnost na tem spoznanju, da Bog vsakega išče in nikogar med živimi ne zavrže. Kdor misli ali čuti v svojem srcu drugače, ta ne misli, ne čuti prav. Kdor se čuti od Boga zapuščenega in zavrženega, je v resnici, tako vsaj razodeva s svojim čustvom, sam kakor koli že zapustil ali zavrgel svojega Boga.
Za Boga ni nobeno srce tako zapuščeno ln zavrženo, da ne bi božja milost vanj stopila in hodila svoje tihe poti. Nikomur se v srcu ne morejo podreti Gospodova nebesa, če si jih sam ne podere; pa četudi so porušena, Bog more tudi na razvalinah postaviti svojo novo bivališče.
Bog išče "in obiskuje človeka po vseh stvareh: po 6oncu in luči, po knjigi in pesmi, po govoru in po molku.
Pa tudi takrat, kfdar človek išče Boga, prav za prav le Bog išče človeka. Sladka so iskanja božja, kaj šele najdenja I
K temu nekaj elik iz sanj ln reenic*-
gove misli. Toda viSe, nad zvezde se niso mogle povzpeti. Naravoslovec ni odprl vrat prihajajočemu Soncu, ki ni iskalo njegove sobe, marveč njegovo dušo.
Pa kdo Je bil pred vrati? Njegov verni sosed, ki ga je hotel vrniti Bogu; prav za sveti večer.
Luč
Sonce
V prednji sobi, ki se jI je videlo, da Je prav za prav le drugi zaprti del veže, je na stebru 6tala zemeljska krogla. Na steni 6ta visela dva zvezdoslovna zemljevida.
Rahlo je potrkalo na vrata naravoslovčeve sobe.
»Kdo je?« s< je oglasil resen glas.
»Sonce!« je prijazno pozdravil gost, toda s ponarejenim glasom.
»Sonce? Ponoči? Ni mogoče!«
»Pri Bogu ni nič nemogoče!« Je zatrjeval obiskovalec v istem glasu.
»Pa kakšno 6once?« se je pričel zavzemati naravoslovec.
»Sonce za vnel Po nJem žive vsi in brez njega mora umreti vsak.«
Naravoslovec je umolknil In pomislil, kaj bi to pomenilo. Tako vtooko, do zvezd so hitele nje-
Božična
Svet« noč, božična noč, vsa prež-arjena z lej>oto, v sebi skrivaš čudno moč ln prinašaš mir, dobroto.
Bodi kakor svetla cesta, kakor kažipot v življenje; bodi nam vodnica zvesta v spravo, mir in prerojenje.
Zdravko Ocvirk.
V udobnem naslonjaču je sedel in bral »Uradni vestnik«.
Okno, ki je bilo le pol zagrnjeno, je hipoma zablestelo v žarki luči.
»Nekdo je vrgel raketo!« Je mislil uradnik.
Cez nekaj trenutkov je okno zažarelo vnovič.
»Avto je blisknil mimo,« si je razložil ta čudni žaromet. »To pa le ne bo avto!« je že podvomil v drugem trenutku; zakaj vse je minilo brez brnenja.
Okno Je zazvenelo v rahlem udarcu.
»Odpri!«
»Kako je zaklical: ,odpri'?«
»Odpri!« se je ponovno zaslišal klic.
»Ali me pozna? Zakaj ne reče: Odprite!«
»Odpri vendar!«
»Ne morem odpreti, dokler ne vem, komu.«
»Svojemu predstojniku.«
»Predstojniku? Mojemu? Glas svojega predstojnika poznam,« tvojega glasu pa ne. To je va-ranje!«
»Odpri in spoznal boš, da se ne motim N Je govoril glas pred oknom.
»Kaj bom videl?«
»Čudež!«
»Jaz pa v čudeže ne verujem in tudi v tvojo nezmotljivost ne.«
Višji uradnik Je zagrnil okno s temnim zasto-rom, da ga pač ne bi motila nobena tuja svetloba. »Zadosti je le moja lastna sobna luč,« je mislil sam pri sebi.
Toda čudnol Tujec je vjel tudi njegovo tiho, neizgovorjeno misel in odgovoril nanjo.
»Nisem prišel razsvetliti tvoje sobe, marveč tvojo dušo. Tam pa tvoja lastna luč ni zadosti.«
»Kakšen predstojnik bi mogel to bili?« je ugibal uradnik. Mogel bi se sicer prepričati, pa se ni hotel, ker je preveč ljubil svojo udobnost.
Mimo hiše so šli namreč božični kolednikl za zvezdo, ki Jo je nosil pred njimi »božični angel«. Vsi so peli venomer:
»Nocoj, nocoj je Bog Gospod spet obiskal človeški rod .. .<
Pesem
»Kdo pa ie zopet stoji pred vrati?« je nevolj-no vstal izza mize, ob kateri sta sedela še dva umetnika, slikar in glasbenik, njegova tovariša. Zamišljali so načrt za novo spominsko delo: »Umetnost v sodobni družbi.«
Umetnik, v čigar sobi je načrt za monumentat-no knjigo dobival prve oblike, je stopil k vratom.
»Nikogar ni I« in zopet je prisedel k mizi.
»Spomin!« sta rekla tovariša, slikar in glasbenik.
»Kakšen?«
»Božičen!« Je takoj pristavil glasbenik.
»Vražel« ju je zavrnil umetnlk-pisatelj.
»Nocoj potrka na vsaka vrata.«
»Pojdi torej ti pogledat pred vrata le Je s po-
Svetonočni sonet
Zdaj skrijmo novim željam vsako rano in k Detetu s pobožnostjo stopimo iu luči in moči ga zaprosimo, za milost sreče Tn ljubezni vdano.
0 pojdite, vsi pojdite zdaj z mano tja k Jaslicam v polnoč in pozabimo na žalost in grenkost sveta, molimo, Veselje od Boga je v noč poslano.
A glejte, saj jf svet nocoj kot vrt z neštetimi skrivnostmi; o tako dehti večer po milosti 6amo
še onstran smrti! In kdor je potrt, to noč mu blizu dobro je nebo, saj Dete vabi k sebi vse srčno.
Emanuel Kolinam.
smeSkom svetoval pisatelj glasbeniku. »Morda boš ti videl, česar jaz nisem.«
»Ni treba videti, samo slišati moraš.«
Glasbenik je šol in odprl okno namesto vrat.
»Ali slišiš? Božični zvonovi pritrkavajo. K pol-nočnici vabijo. Deset let že ni minula brez mene, tudi nocoj ne bo.«
Tovariš glasbenik se je poslovil in odšel.
»Kajhočeva?« je dejal slikar pisatelju: »Sveta pesem in glasba se je rodila na sveti večer. Zatorej jo morejo predvsem praznovati glasbeniki.«
Kmalu potem je odšel za glasbenikom tudi slikar.
Pisatelj je ostal sam.
Zopet Je potrkalo.
Umetnik je vstal in pohitel za svojima tovarišema.
Knjiga
Ves je bil zavkopan v 6voje knjige.
Služkinja je vstopila iu mu prinesla pošiljatev
s pošle.
»Kaj bo?«
»Poglejtel« je rekla služkinja in mu ponudila
škatlo z večjim obsegom. Profesor je prerezal ovoj in pogledal.
»Jaslice! In zraven knjiga b piemoml«
Profesor se je začudil.
»Kdo mi pošilja te otročarije?«
Odgovorilo mu je pismo s podpisom: »Vaš hvaležnovdani nečak Mirko.«
»Kakšno knjigo mi pošilja?« Profesor jo Je potegnil iz nožnic.
»Prerojenje. Misli za sveti božič.« Tak je bil naslov knjige.
»Otrok si bil, otrok ostaneš!« Je mrmra je sodil o svojem nečaku.
Potisnil je božični dar vstran ln zopet segel po svoji znanstveni knjigi.
»Zalka!« je zaklical služkinjo. »Vzemi to reč; ti jo boš razumela.«
Služkinja Je s hvaležnovdano zahvalo »Bog povrni stokrat!« božični dar sprejela in veselo odšla. Kako ne bi bila razumela te božične reči, saj jo je ljubila in za umevanje božične skrivnosti ni bilo treba drugega, kakor le nekaj preprostega srca.
Profesorju se je med branjem še vedno vsiljeval nečakov pozdrav v poslanem božičnem pismu: »Veliko božične radosti in milosti!«
Kdove, če nisi ti oboje nocoj odklonil?« je očital učenjaku tih opomin v zadnjem kotičku njegove duše.
Govor
Radio Je pel in pel na vseh postajah".
»Najmanj sedemkrat 6em že slišal nocoj: .Sveta noč — blažena noč'. Ali ne bo nikjer nič drugega?« Trgovec je stal pred radiom in pomikal drobno navpično črno črto na vse strani od postaje do postaje. Nikjer ni zaslišal nič zaželjenega.
»Pusti no! Naj pojo!« mu je prigovarjala žena. »Jaz pa bi rada poslušala to pesem celo noč.«
»Pa jo poslušaj I« je dejal mož in odšel v sosednjo sobo.
Božične pesmi so se z radiooddajne postaje vrstile druga za drugo. Za njimi pa je sledil verski govor.
Čudno naključje je hotelo, da je trgovec zopet vstopil prav tedaj, ko je govornik oddajal naslednje besede sv. Bernarda: »Premišljuj pogostokrat prihod Zveličarja 6veta in pripravi mu svoje srce; zakaj On je prišel iskat in zveličat, kar je izgubljenega. Sprejmi ga z ljubeznijo, ko prihaja k tebi kot odrešenik. in On te bo mkoč sprejel z ljubeznijo, ko boš prišel k njemu, k svojemu sodniku. Daj mu prostora v svojem srcu in On ti bo dal večno blaženo mesto v nebesih ...«
Žena Je na tihem hvalila Boga. da je na tako čudovit, tih in vendar glasen način povedal njenemu možu, kar bi mu bila sama tako rada povedala, a ni vedela kako.
Možu pa se je videlo v obrazu, da so ga besede, ki jih je pravkar slišal, tihoma prevzele, kakor da so bile izrečene 6amo zanj.
Molk
Pred pragom eo se začule stopinje. Zopet je nekdo prihajal k bolniku v obisk.
Bolnik je bil vesel vsakega obiska, toliko bolj obiska na sveti večer. Pravijo, da vsak, ki prihaja k bolniku na 6veti večer, prihaja v božjem imenu.
»Kdo bi torej bil?« je vprašal bolnik in komaj pričakoval, da se odpro vrata v njegovi bolniški sobici.
Vrata pa se niso hotela odpreti. Ne vežna, ne 6obna.
»Kako da ne pride?« Bolnik se Je skorajda razburjal.
Obiskovalec pa ni mogel priti. Komaj je stopil na prag, že je nekje v kuhinji ali veži ugasnila luč. Skozi steklena polja na vratih se je to dobro videlo. Nekdo je namenoma ugasnil luč. Obisk mu pač ni bil dobrodošel...
Obiskovalec je na vratih pustil svoj dar za bolnika in odšel. Spotoma ga Je obšla misel, zakaj da ni vseeno potrkal, četudi je prav za njegov prihod ugasnila luč. Pa se je spomnil, da je zapisano: »ako pa vas ne sprejmejo, naj se mir vrne k vam«. Potnik je potoval naprej in z njim je hodil mir in molk.
Bolnik se je utolažil z mislijo, da stopinje, ki jih je slišal, niso bile stopinje prihajajočega gosta, marveč le stopinje mitnogredočega potnika.
V bolnikovo dušo je segel velik mir; v dušo tistega pa, ki je zaprl vrata pred gostom s tem, da Je ugasnil luč, je pal silen nemir. Potnik pa Je potoval naprej in z njim je hodil mir in molk.
Kako srečni so vsi, ki blage volje sprejemajo bolje obiske I	S. S.

©R®ilMH * MU * 8¥E*1 * VEČER
malo tnano; pač pa ita ikoro udomačena n. pr. v Borovljah nemška izraza »bienuhti« in >m6tina<.
Sveta »noč<, polna tajinstvenih dogodkov kakor »velika noč<, spremeni za en sam trenutek vso vode v studencih, v vrelcih, v potokih v vino. Samo tisti trenutek sedaj ni nikomur več znan. V tej božični noči se v hlevu krave in konji med seboj pogovarjajo, prav kakor so pogovarjajo ljudje; pri tem pa vidijo bodočnost in jo proroku-jejo; kdor bi jih pri tem poinenku mogel zasačiti in poslušati, izvedel bi vse, kar se bo zgodilo v prihodnjem letu. Kakor še dandanes dekleta iz podob, v katere so strdi razliti stopljen svinec v božični noči ali na predvečer novega leta, sklepajo na svoje ženine in svojo bodočnost, tako so si nekoč divji lovci v visokih Karavankah v božični noči delali čarobne svinčenke, ki naj na vsako razdaljo zadenejo vsak plen.
Kesnost in tajinstvcnost božične noči se žo na sveti dan, še bolj pa na šentštetnnovo in na šentjanževo umakre veseli domačnosti iu razposajeni pesmi; četudi koroški Slovenci nimajo ne vinogradov, ne zidanic, pa imajo in znajo pripravili znamenit hruševec, ki so včasi, v steklenicah shranjen, peni kakor pravi šampanjec, pa ga po okusu in učinkovanju še prekaša in podneti pogovore o preteklosti in bodočnosti.
Dežela Koroška najbolj se glasi: ima moštaja dosti noj Boga časti.
V božičnem času je za našo otročad na Koroškem dan nedolžnih otročičev velik dan, velik, vesel dogodek sredi božičnih počitnic. To je tako zvana »šapelicac. Od hiše do hiše, ali vsaj od sorodnika do sorodnika, od sorodnice do sorod-
»Kam J« iel pa Tine?«
' O j« Devica Marija hodila po »vetu, *c
je namerilo, da je prišla neki večer k hišici siromašnega kočarja in ga pro-k sila za prenočišče.
Po vasi gred k je srečavala pse, ki pa niso lajali nanjo, marveč pcjdekali pred njo, ker so jo poznali. Toda kočar ni poznal gostje, ki ga je prišla prosit, da bi jo vzel pod streho. Zato se je izgovarjal, da ji ne more dati prenočišča, ker »4 ▼ hišici že tako na tesnem. Otrok da je dosti, prostora pa malo.
»Ljuba žena,« >1 je rekel nazadnje, »v V oblico pa lahko greste, če vas je volja. Tam že prenočite v božjem imenu. V hišo res ne morete čez noč.«
Ko ee je mož ob dveh po polnoči zdramil, se ni malo čudil, kako da je to noč vse tako lepo ožarjenf*. Pogledal je na dvorišče in videl, da najlepša zvezda sveti prav nad njegovo kolnico. Nad slamnato streho pa so kakor jata golobov krožili zlato okriljem angeli in veselo prepevaje oznanjali, da je Devica porodila Sina. Peli so: »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki eo blage volje I«.
Ko je stromaik to slišal, je zakrilil z rokama in potožil: »Presveta Devica, kako rad bi bil z otroki
Srespal zunaj v veži in vso hišo prepustil tebi, ko i bil vedel, kdo si!«
Mali Jezušček pa ee je ▼ 'kolnici tresel od mraza. Ker ni imela njegova Mati plenic, ei je kar ruto potegnila z glave in ga zavila vanjo. Pod nc»-žice mu je položila pest mrve, pokrila ga je « slamo in mu po tihem pela: »Spi, Jezušček, spil« Ni marala, da bi mu stregli angeli, čeprav jih je kar trideset tisoč čakalo, da bi jim kaj naročila. Čisto sama je skrbela za otroička, ker je vedela, da tudi angel ne more nadomestiti matere.
Vesti o božjem rojstvu ®o prišle najprej med pastirje pod gozdom, ki so bili siromašni, preprosti ljudje. Sami angeli so jih prišli dramit iz spanja in vabit, naj hite, da bodo prvi pozdravili Gospoda iz nebes. Povedali so jim, da leži kar na senu v jaslih tako siroten in skromen kakor poljska cvetica, čeprav je ves svet njegov.	.
Med himno angelov in uspavanko Matere božje je bilo v kolnici kaj kmalu slišati tudi glasove pastirjev. Igrali 60 otročku na piščali in ga zabavali, kakor eo le vedeli tn znali. Iskrenih src ®o mu podajali skromna darilca in prosili zalega Jezuščka, naj vzame za dobro. On pa se jim je hvaležno nasmihat in jim pomaljal ročice, kakor da bi blagoslavljal.
Van Djck: Rojstvo Gospodove
Mati božja je skrbljivo begala po borni kolnici,, ki je bila čudo lepo ožarjena od nebeške svetlobe. Dobrotljjvo in ljubeznivo se je pogovarjala s pastirji, ki 60 prvi prišli in se poklonili njenemu Sinu. Tako glasni, veseli in 6rečni 60 se gnetli okoli Jezuščkove zibke, kakor da bi sama nebeška blaženost prišla na zemljo.
Siromašni in preprosti g06tač, po poklicu vaški kovač, pa je bil s čudežem poplačan, ker je sprejel Boga čez noč pod svojo streho. Imel je ljubko, a pohabljeno hčerko, ki je bila že rojena brez rok. Zatq mu je neprenehoma kalila življenje grenka žalost. Tudi ta deklica se je ukradla v kolnico med angele in pastirje, ki so tamkaj koledo-vali in sočutno uprla svoje modre očke v JezuSčka. Ponižno in boječe je stala med drugimi in se samo čudila. Ko je Devica Marija zagledala sirotico kovačevo hčerko, se ji je zasmilila. Prijazno ji je velelas v »Daj, podaj mi mojega Jezuščka!«
Solze so oblile deklico, ki je stopila bliže in rekla:
»Kako naj ti ga podam, ko nimam rok!«
»Le sezi ponj, sirotka!«	*
Deklica se je sklonila nad jasli in tedaj Ma ji na mah dorastli roki, da je mogla Materi podati Jezuščka. Nato je vsa iz sebe od sreče jela mahati z rokami sem pa tja, kakor se na pomlad majejo v vetru veje mlade breze. Smejala sc je, jokala se je in tekla v koča pravit: »Glejte, roke imam, da bran mogla s čim moliti in delati!«
Sveta noč
Naj nocoj na krilih tvojih svetih splava moja duša v svet večer.
Naj kot blisk svetal spusti se nad temino zemlje širne v blažen mir.
Trnme angelov pojo že preko bojne zemlje v sveto noč,
in ljndem znane ljubezen, spravo bratsko sveti mir nesoč.
Naj ob angelskih teh glasih rod prisluhne Adamov, ran in solz drhteč, da pred jaslice omahne zver, ki suče v zlobi strašni svoj pogubni meč.
Naj na krilih tvojih dvigne spev o Bogu se, ki je rojen, da prežene dolgo, temno noč ... Naj bo zemlja meni, tebi, Betlehem, ki naj oznanja mir in moč.
(Marja Ferjan.)
Pastirei na polji pasejo, oj pasejo,
angelsko petje poslušajo. Pa so prišli kralji trije, kralji trije in so Zveličarju prinesli dari, miro noj kadiio noj čisto zlato. In darujejo, ofrujejo Jezusu, oj kralju nebeškemu.
»Le kdaj pride Božiček?«
niče hodijo naH mali. 7,a darove nosijo s eabo
pripravljene lepe vrečice ali kar cele sure. Z mehkimi, šibkimi šlhicami šapne otrok kakor s šapico osebo, ki jo je prišel »šapat< in ji >umšat< (= želet) srečo, deklamujoč pri tem na pamet:
Sap, šap, šap!
Bog daj vam srečo ln zdravje!
Da bi bli veseli ko tičice v hori (= gozdu), zdravi ko ribice v vodi, močni kakor medved na hori; da bi imeli toliko otročičev, kolikor ima vejica vršičev.
Razna darila, sadje posušene vinlce, debele ozimice, pa tudi kaka klobasica ali kak nalašč za ta dan spečeni rženi kržič smukne hitro v vre čico, deček ali deklica pa enako urno k sosedu, k sorodnikom. Mudi se jim; Število onih, h katerim so namenjeni, je veliko; njihovi domovi stoje na velike razdalje. Oni pa morajo biti pravočasno doma. Kajti baš o božičnem času začne naše otroke na Korošiiein strašiti, zalezovati in tudi kaznovati čudna nočna pošast, ako jih po večernem zvonje-nju še zasači pod milim nebom. Tedaj se sliši, kakor da bi se z vrhov zasneženih Karavank skozi čisti zimski zrak res nekaj bližalo s čudnim šu-motoni in šundrom. To ni škopnik. To jo Pehtra ali Pehtrna baba. Gorje otroku, ako ga po Ave Mariji zapazi na hišnem pragu. Takoj ga zgrabi in jadrno odnese skozi zimski mrak tja, odkoder je pritekla.
Se pred petdesetimi leti so odrasli možje ali mladeniči med koroškimi Slovenci nastopali kot sveti Trije kralji; danes nastopajo kakor drugod lo otroci. Značilna usoda staro šege, ki pride s časom ob svojo resnost in veljavo ter postane otročja ali celo smešna! Nekaj stare resnosti pa še dihajo vrstice iz kolednic o svetih Treh kraljih:
Sveti Tri kralji pri jaslicah klečč,
noj temu detetu dari ofrujejo. *
Brezdomci tn brezposelni oStiafaJo Svoj KoSič
po beznieah in krčmah, kjer so čez dan in čez noč, dokler je kaj cvenka v žepu.
Tako obhajajo božič ljudje, ki ne mislijo na rojstvo Gospodovo.
Toda pravim kristjanom je božič v prvi vrsti spomin na prihod Kristusa na ta svet. Prišel je na svet v bornem hlevcu in je ležal v jaslih na slami. Prava krščanska družina se zbere okrog jaslic in prepeva božične pesmi. Zbranega duha so pri polnočnici, na sveti dan vsi pri sv. maši. Prava krščanska družina tudi ne pozabi na prelepe, slovenske božične običaje, da pokadi go-
Naše slovenske jaslice
Zanimivo je, da je ponekod med koroSklmi Slovenci dandanes ime »božič« in >polnočnica< le
Božič modernih
Mnogo 3anaBnjTfi kristjanov, M ao kristjani po krstu, obhaja božič povsem v poganskem duhu. Ko obhajajo božič, ne mislijo na božje Dete in ne na to, zakaj da je prišel na svet. Božič jim je lepa prilika, da se pozabavajo s prijatelji, da se na-jed6 in napij6, pa noč več. Obhajajo božič, ker ga obhaja toliko in toliko ljudi in čemu le bi se odrekli takšni lepi priliki?
Vsi ti se ree veselijo, a po svoje. HiSo si oskrbi jo z vsem, ne manjka jim dobre kapljice in tudi ne slastne pečenke. Želijo ai, da veselo preživijo božič, česar pa ne morejo brez pijače in jedače.
Pride sveti večer in posedejo za mizo. Miza hI pogrnjena po stari, slovenski šegi, marveč je na njej množica daril — vse je moderno. Pred večerjo razdelijo vsa ta darila in zapojejo pesmi, nemara tudi kako božično vmes. Slednjič gredo tudi k polnočnici, kar tako iz navade, saj sicer itak ne hodijo v cerkev; kdo bi le hodil vsako nedeljo k mašil Ko se povrnejo domov, se ule-žejo v posteljo in prespijo vse dopoldne svetega dne. Po kosilu ee goejiod obleče v novo obleko in gre obiskat znance, a gospa čaka doma obiskov. Drug dan pa bo gospod doma in bo odšla gospa na obiske.
Tako obhaja mnogo modernih ljudi sroj boži?, zlasti tisti, ki so imoviti. Gospod je kak višja uradnik, a gospa je profesorica ali slično, pa sta že oba pozabila na pravi smisel božiča. Utrujeni od vsakdanjega dela se hočejo zabavati.
Tudi siromašnejši sloji gredo za njimi. Tudi nJim je božič samo prilika, da se najedo in na-pijo. Hodijo od prijatelja do prijatelja, jedo in pijejo, na vse drugo pa pozabljajo.
■podar sroje MvaliSče s kadilom in ga	poSkropi
z blagoslovlje.no vodo Božič je v srcu,	vse bolj
kot kak drug praznik. Božič je praznik	ljubezni, pa predvsem ljubezni do Stvarnika.
o je najsvetejši čas ▼ vsem letu, čas
svete noči pa tja do svetih Treh kraljev; obenem najzanimivejši, ker se je v njem iz prastarih poganskih časov ohranilo še največ prvotnih šeg, navad in obredov. Koroški božič je tudi na zunaj nad vse sijajen, ker ga ožarja znamenita koroška zima, mirna, brezvihrovna, dostojanstvena, vsa lesketajoča se v snegu in ledu gorskih orjakov in molčečih globokih jezer.
Že pred svetim večerom mora vse delo v hiši in hlevu biti opravljeno; na sveti večer mora vladati povsod mir in svečana tišina; kolo na kolovratu se ne sme vrteti, statve ne smejo škripati; niti kruha no smejo več peči na sveti večer. Nobeno poljsko ali drugo orodje ne sme ležati na prostem; vse mora biti lepo pospravljeno. Ko za-
doni večerni zvon, obhodi gospodar s svojo družino vsa poslopja, vse sobe, hleve, kleti in podstrešja. Na čelu korakajoč in gologlav kakor ostali moli naprej očenaš za očenašem; v ponvici nosi žarečo žerjavico, posuto z obilnim mirom in ka-divom, da se kadi kakor v cerkvi pred oltarjem po vseh sobah, po shrambah, po hlevih, po kleteh in okoli vseh poslopij. Sin pa nosi pri tem skodelico blagoslovljene vode in sproti z zeleno vejico škropi vse in na vse strani, tudi živino v lilevu. Pristna koroška hiša, ki stoji daleč proč od velike prometne ceste v Rutah, ne pozna božičnega drevesca. Jaslice, vse zelene od svežega mahu in pisane od papirnatih podob, so v kotu glavne sobe pritrjene, tam kjer sicer visi veliko razpelo. V jaslicah brli lučka, nad njimi plava zvezda. Pod jaslicami pa je ol<oli velike, snežno bele mize zbrana na sveti večer vsa družina. Po skromni, a zdravi večerji, koje glavni del so orehi, suhe češplje in suhe hruške, tako zvane »klocet in ržen kruh s klorami, otroci že nestrpno čakajo, kdaj bo oče začel peti »svete« pesmi. Častitljive, stare svojevrstne po napevu so te koroške božične pesmi. Razen slovenskega jezika, ki se zdi nekoliko starinski, nimajo nič skupnega z novodobnimi narodnimi popevkami koroških Slovencev. Zadnji ostanki so iz časov, ki so nad tisoč let za nami. Ko na sveti večer slovenski oratar koroški s svojo družino s kadilom kadi svoje imetje in potem v krogu vse svoje družine z njo poje stare »svete« pesmi, oživi v njem nekaj že popolnoma pozabljenega, nekaj svečeniškega, nekaj poglavarskega. Samo enkrat na leto so peli te pesmi; ni čuda, da je spomin nanje bledel od roda do roda in da jih danes otroci skoro da nič več ne poznajo. Tu je živa zveza s sivo preteklostjo pretrgana, da se ne da več obnoviti.
Slovensko leposlovje v našem
teer M ee napravica a podobnim naalo-
vom bolj prilegala prod mesecema, ko je
društvo slov. književnikov prikazalo jav-X1«:;:®*'' nosti pregled vsega slovenskega knjižnega udejstvovanja v zadnjih dvajsetih letih. To<la tudi za božično branje bi pregled tokov in smeri, težeinj in uspehov v naši književnosti v zadnjih dveh desetletjih utegnilo koga zanimati, zlasti sedaj, ko smo praznovali dvajsetletnico zedinjenja v državno obliko ter smo sc prav pred nekaj dnevi sjiomi-njali smrti Ivana Cankarja, ki stoji kot mejnik med enim in drugim razdobjem naše književne zgodovine. 0 naši povojni književnosti moremo zato govoriti tudi o slovenski književnosti pred Cankarjem in po Cankarju. Doba, ki jo je Cankar predstavljal v svojih predvojnih delih, je z njim minula, pa minula je s prevratom tudi doba duha tistega rod u, ki je tik pred vojno leta 1914 lako obetajoče nastopil, pa ga je zadriavala vojna in ga vrnila nazaj spremenjenega. Novi ljudje pa so rastli žo na razvalinah, ki jih je zapustila vojna ter se je zato našla v vrtincu novih teženj postaviti nov svet iz samega dna. Zdi se mi, da smo vseh teh dvajset lert ustvarjali ta nov svet ter emo se nahajali v tihi notranji revoluciji, ki so pa tragično izgublja v pesku, da zdaj stojimo zopet tam nekje, kjer smo stali tik pred vojno, tako duhovno, pa tudi morda — stvarno. Doba revolucije, ki obnavlja kot piš človeka notranje, izpreminja razmerje do sočloveka, duhovno in socialno, ustvarja osebno duhovne veličine in socialne revolucionarje, ta doba ponehuje, čutimo to, in pod pritiskom razmer in ustaljenosti oblik ee človek zopet povrača iz skrajnosti v sredino, v povprečnost, v človeka, ki računa s stvarnostmi, in ne morda s prividi in utopijami duše. Iz romantičnih vrenj, borb in osvajanj ter avanturističnih pohodov v veemiT duha, se je človek, rekel bi, stisnil v topli količek lastnega doma, lušči fižol in pripoveduje zgodbe svojim sinovom, jrrav tako kot so prej dedi bajali vnukom. Zdaj je čas, ko vnuki že sanjajo o lepoti teh pripovedovanj, mičnih zgodbah iz vsakdanjega življenja ter jih pripovedujejo brez strasti in brez globokejčega podsmisla, brez grozotnega ozadja in osvajajoče misli svojim očetom, ki se Se niso prebudili iz zamaknjenosti v revolucionarne borbo
Po dvajsetletnem Iskanju in borbah
se zdaj našli nekako na istemi mestu, kjer smo bili tik pred vojno: v epiki, ki ee naslanja na do-ma&nstvo, na narodno folkloro in vero, na posebnosti posameznih slovenskih krajev, v ljubezni do kmeta in kmečkega življenja, v opisovanju trpljenj malih ljudi, v preprostosti pripovedovanja, ki sjx>minja ponekod na naš predmoderni klasični pisateljski rod, toda e to razliko, da ne vidimo vsega tega življenja več v romantični idili, kakor predvojni podeiželski navdušenci, temveč v stvarnosti, ki ubija ponekod celo vsak du&evni polet. S pridobitvami vseh tokov v teh dvajsetih letih, x religioznimi in socialnimi, ustvarja današnji rod v književnosti nekako sintezo duha in zemlje: spi-rltualistični vzpon ponižuje do realistične omejitve duhovnosti, romantični panteizem do dogmatiične veroizpovesti, grobi materializem pa poplemenituje i veseljem nad radostjo življenj« in delom, v katerem naj zamrejo poslednja romantična nesoglasja in notranji opori. Ce smo prej plavali ko« na ladji «re<ii čudežnih morij in svetov, kjer smo videli U nebo nad sabo in vrenje v osrčju avoje ladje, na kateri «mo sanjali o novem svetu, smo zdaj že pristali na zemlji z njenimi radostmi tn čutnimi ter čuvstvenimi dražili, s strastmi in ljubeznijo do vsega, kar je na niji. In človek « želi prijeti za plug ter kot težak zaorati v mastno in dehtečo zemljo, da odkrije nove brazde in izj>od težke grude vrže na sonce novo spoznanje življenja in človeške usode, svojega naroda in svojega časa.
In v tem ■mmenju ebjeMtvnega opazovanja
bi težaškega obdelovanja književnega polja stoji
akrvenako leposlovje dvajset le* po Cankarju. ★
Povejmo m povojno dob« ta Jo vzemimo
Vot celota. Po Cankarjevi smrti so pisaH v tem času tudi pisatelji pred Cankarjevega časa in so prav tedaj, ko je nov rod, ki je pognal iz razvalin vojne ali pa hotel na razvalinah postaviti nov lepši svet, ustvarjali svoja najboljša dela in obenem najzrelejša dela slovenske književnosti. Vladajoči slog, ki je dajal ban-o tej prvi povojni generaciji, je bil sicer ekspresionizem, borbena umetnost za novo religiozno pojmovanje sveta in za nov socialni red, s. čemer ee je ta rod naslonil na Cankarja in njegovo etično borbenost, toda ta je samo utiral nova pota umetnostnemu izrazu in novemu duhu. starejši pa so v svoji mirnosti ustvarjali iz starega duha, a z zrelo kretnjo človeka in umetnika. Tako je Tavčar ustvaril v tem času svojo čudovito »V i soško kroniko«, zdi se mi, najboljše naše povojno delo. Prav tako je svojo mojstrovino podal in jih podaja še sedaj Finžgar, tako v .Stricih« in manjših novelah, tudi v zadnji, ki je izšla v letošnjem Koledarju. Ekspresionistom je bil duh »stricev« zelo tuj, toda oblikovanje je danes modernejše kot kdajkoli prej! M i 1 č i n s k i se je uveljavil v humorju, pa tudi Lea F a t u r j e v a, ki jo je povojni rod skoraj povsem pozabil, je tudi ustvarila nekaj skromnih lepot. Tudi Detel« je še po voini pisal svoje romane, s katerimi je slovenfko ljudsko j>ovpst spravil na visoko stopinjo. kakor jo predstavljajo »Svetloba in senca«. Govekar, Zbašnik, Koeitanjevec, Murnik, Jaklič itd., vsi ti pisatelji starejšega rodu so prinesli v teh letih svoje knjige, dasi so ustvarjali ob strani vladajočim tokovom Toda njihova vrednost je vrednost pisateljev druge vrste. Ti pisatel ji so j>red-»tavljali tisto R]K)dnjo plast, ki stoji kot temelj, na katerem se dviga potem vsa stavba in dobiva silne mladike. Toda mojstra kot Tavčar in Finžgar sta zrastla obenem tudi v sam vrh in dala trajne vrednote, morda največje v tem povojnem času sploh, čeprav so s koreninami zasidrani daleč v predvojno dobo, v njen mir in njeno čudovito nazornost podobe in besede, v epiko brez subjektivnih analiz, v zdravje ljudstva.
V časti, ko je nastopal prvi povtffnf rod, da prevrednoti slovensko umetnost v smislu novih evroj>sl<ih duhovnih in umetnostnih gesel, je v polni meri živela in delovala tudi še generacija slovenske »moderne«, ki je sicer s Cankarjem zamrla kot moderna vodilna struia v hipu. ko se je vzbujala že naslednica v mladih realistih 1-♦ tega Njen predstavnik je vse doslej naš največji pesnik Oton Zupančič. Po otroških pesmih medvojne dobe, ki so biser svetovne otroške po-
ezije, je povezal avojo poHtfftio pesem iz konca
vojne v lep šopek »V zarje Vidove«, s katerim se je močno približal občutju modernega časa v nekaterih pesmih, ki so postale predhodnice nove poezije in v katerih je prišla ekspresija do i>olne veljave. V njegovi čudovito kleni, globoki pesmi se je slovenski pesniški genij povzpel na višine, ki nam jo lahko zavidajo evroj»siki narodi, kar so priznali tudi ob pesnikovi šestdesetletnici. Toda njegova miselna zgradba, kakor tudi besedni lesk je odbijal novo generacijo od njega, zlasti njegovo artistično pojmovanje tragike v »Veroniki Deso-niški«, toda močna osetmost, čudovita jem k ovna uglašeno«*, tenka metafora, globoka človečnost sta ga dvignili iznad 6truj v zaklad vsega naroda in za vsekdar. Ni se dal zavesti oblikovni anarhiji in odprti pesniški besedi: njegov verz je ostal pojoč, riman in zaprt v stroge forme, tudi v zadnjih pesmih »Ostrnicah«, v katerih pa se inu je izraz do skrajnosti poenostavil, in tudi doživetje samo, kakor samo pri največjih pesnikih, katerih veličina je prav v preprostosti. Iz mladostne vihravosti »Caše opojnosti« je bila dolga pot v treznost in suho stvarnost zadnjih pesmi, s katerimi se približujejo najmlajšim. Izmed njegovih vrstnikov se je reševal s j>arabolami in svetniškimi legendami ter pesmimi v narodnem slogu Si Ivin Sardenko s svojimi številnimi pesniškimi zbirkami, med katerimi so morda najboljše »Dekliške pesmi« po svoji nežnosti in občutljivosti, ter prav zadnja »Spev o domu« z dvospevi o ljtibežni do doma, ko si mu blizu in ko ga izgubiš obenem. Njegova pesem je tudi iz čutnosti »moderne« prešla v meditacijo in deklainarijo ter čustveno popevko, kateri manjkajo včasih močne, doživete in iz srca iztrgane jxxiobe. — K s a v e r Meško, tudi sodobnik moderne koncem stoletja, je ustvarjal v tem času močne naturalistične drame (IM Hrastovih), sicer pa religiozne dramatske mi-sterije (Gobavi vitez, Paeijon) in otroško literaturo, kateri je prinesel marsikako lejx> knjigo, priznano tudi v tujini. Š o r 1 i je dozorel že Izbranim spisom, sicer pa je pisal bolj ljudsko vzgojne povesti, dočim je Kraigher ostal zvest svojemu naturalizmu e »Kontrolorjem Skrobarjemc. im »Mlado ljubeznijo« ter rajnimi dramami in poizkusi romana, ki je obtičal v seksualni romantiki, šele v f>ovojnih letih 6e je uveljavil sodobnik Župančičevega rodu Anton Komar (Vaclnjal) s svojim »Otoškim poftržkom« ter raznimi črticami, s katerimi se je približeval izražanju naših starih klasikov Mencingerju in drugim ter je v tem podoben izrazitemu kramljanju Bogdana Kozaka. — Druga rod »moderne« se je oglašal z novoklasi-cističnimi pesmimi Vojeslava Moleta, z veselimi in živahnimi naturalističnimi pesmimi Cvetka Golar-ja, ki je bila pravi izraz tik predvojne generacije, pa je ostal z njo živ tudi še pozneje, predvsem v dramah, kar jo mladi rod razburjalo in pri »Zapeljivki« pripeljalo v javen protest.
Iz tega pesniškega pokolenja je todl povojna peeem generala Rudolfa Maistra, ki s svojimi vojaškimi in vaškimi pesmimi predstavlja močno noto tudi v vrsti pesnikov. Marija Kmetova se je uveljavila s svojimi romani »Helena« in »V me-težu«, prešla v meditacijo »Večernih pisem« ter legendarnost »Svetega Frančiška«. Močna pa_ je njena avtobiografija »Moja port«. Prav v bližino Zupančiča se je uvrstil tihi pesnik Alojzij Gradnik, ki Je nastopili med vojno, pa a« raizvil po vojni v enega glavnih in resničnih pesnikov, katerega antologija »Svetle samote« lahko predstavimo svetu ter katerega zadnja zbirka »Večni stu-demci« obeta ustvariti med najmlajšimi celo šolo. Gradnik predstavlja pot iz realizma predvojne dobe v realizem današnjega dne. Njegov ciklus »Kmet govori«, predstavlja novo težnjo po nekaki polepični objektivnosti ter stoja kot mejnik v letošnjem letu, iz katerega gre pot v realistični opis, pa tudi v pravo epiko.
V skupino teh predvojnih pisateljev M vSlel V 1 a d i m i r j a Levstika, enega naSih najbolj klenih epikov, mojstra jezika, ki je ustvaril več dobrih romanov, dasi je v nekaterih pokazal premalo spoštovanja do velike in resnične umetnosti.
Vsi « pisatelji tn pesniki 1* predvojnega Jasa
bo soustvarjali našo književno podobo tudi po vojni, bogatili njeno motiviko, razširjali njene meje in prinašali nove oblikovne mogočnosti na svojih predvojnih osnovah ter se podtalno ob novih smereh razvijali v 6voje polne individualnosti ter vtisnili času svojo podobo.
•
8e bolj pa so stopili pod vpliv novega
duha pisatelji, ki so zabeli svojo lepo pot v zadnjih letih pred vojno, ne sluteč, da bo z vojno nasilno pretrgana. Izidor Cankar, ki jim je bil vodnik v novo realnost proč od omamljive proze Ivana Cankarja, ni v povojnih letih pisal literature, dasi bi romani in novele Franceta Bregarja zaslužile že zdavnaj ponatis. Toda on je uvel psihološko novelo in analizo ter objektivno epiko, kakor so jo potem gojili Bevk, Velikonja, Majcen in Remec. Ta rod je bil močan v sebe-analizi (Velikonja) in v opisih ljudi na določenem kosu naše zemlje (Majcen), toda vojna jih je razbila in razmetala po 6vetu, iz katerega so prinesli domov novo občutje groze, notranjega pritiska, pa tudi potrebo po duhovnem življenju. Tnko je U rod po vojni k svojemu psihologiziranju dodal še metafizično resonanco, s katerim so se približali prvemu povojnemu rodu. Saj je Velikonja v nekaterih novelah, zlasti pa Majcen e svojimi dramami in še bolj e svojimi pesmimi jx>stali naravnost predstavniki slovenskega ekspresionizma, kakor tudi Pregelj. Pri vseh teh se pozna in se je vedno bolj jx>znavalo, da so izšli iz realizma, katerega so cepili z novo romantiko, kar je pri nekaterih Majcenovib dramah dalo rezultat podoben Hauptmannovim simbolističnim dramam (Dediči nebeškega kraljestva). Toda v njem je dobila vojna in njena grozota prvega sodnika. Pesem pa je z njim, ko je bila najbolj spirituali-stič.na, dobila zopet svoj poudarek zemlje, in obdržala kljub temu smisel kozmičnosti. Nad vse velika škoda je, da je ta najbolj nadarjeni pisatelj iz te skupine prenehal pisati, ko je stopil v ospredje umetnostnega pionirstva. Tako pa je dal |wvojni dobi smisel in pečat — tako kot predvojni Cankar — pisatelj Ivan Pregelj, ki je skušal obe dobi sintetizirati in predstavita to dobno nihanje med telesom in dušo. Ta dualfeem je reševal na osnovi realizma, v katerem je zorel in kakor ga je prvikrat izkazal v »Mladi Bredi«, od tod pa ga je pot peljala skozi pekel osebnih na jglobokejših človeških borb za rešitev obličja božjega v duši. Ker
J« bil v temelju realist, a« v poznejših svojih delih
ni izgubil v iraciooalizmu in fantastiki prvih etks-presionistov, temveč je zašel v novi barok, ki ga je v zadnjih zgodovinskih delih iz 18. stol. stopnjeval celo do pravega galantnega rokokoja. V »1'lebanusu Joannesu« je višek njegove umetnosti, dočim je v »Predikantu Knaflju« segel še globlje, pa manj otipljivo v zadnje skrivnosti osebne človeške tragike iz duha. Pregelj je sicer ubog na motivih, toda bogat z oblikovnimi umetnostmi zmožnostmi, z opisom historičnih okvirov ter glo-bokoeti sodobne problematike, ki jo cepi svojim postavam iz zgodovinskih dob. Nasprotni tip pa predstavlja France Bevk, ki je tako bogat z motivi kot nihče pri nas, ter je do sedaj izdal že preko 50 knjižnih del. Tako je bre?. dvoma naš najbolj ploden pisatelj, pa tudi najbolj bran, kajti Bevk je mojster psihološke povesti, izredno fin ojiazovalec zakonskih tragedij, bodisi v kmečkem ali gosj)oskem okolju, jx>ieg iega pa človek e toplim čustvom in čutno dražljivim dojemanjem sveta. Naturalistična psihološka ix>vest, pa zopet romantična zgodovinska fabulist.ika, ki se mu llje z neverjetno lahkoto, se mu oblikujeta v umetnine, ki so vedno življenjsko neposredno žive, toda včasih preveč oblikovno ohlapne. Rod iz leta 1914 ima v niem najboljšega zastopnika: psihološkega impresionističnega fabuHsta. Janez J a 1 e n je dramatik, a še boljši pisatelj, ki je dal Slovencem zdaj že dve resnično lepi in poetični zgodbi »Ovčar Marko« in »Cvetkova Cilka«, pesnika naše gorenjske pokrajine in vaške idile in poetičnosti.
Ti pisatelji, kakor tudi Matija Malešič, ki je odkril Prekmurje, ter še pesnik Joža Lov-renčič, prvi slovenski futurist, zdaj pa spretni in topli pesnik legend v narodnem slogu — so izšli iz »Donra in sveta«. Iz »Zvona« pa^ je prav tedaj pred vojno rastla močnejša pesniška skupina, ki jo predstavljajo Fr. A 1 b r e c h t, Pavel G o 1 j a , Ante D e b e 1 j a k , Igo Gruden in Janko G 1 a s e r , ki so izšli iz Zupančičeve impresionistične, pa tudi razumske poezije. Glaser je ostal v toplem impresionizmu, ki zopet dobiva na veljavi, Debel ja k Ante se je izgubil v razumskih igračkah po francoskih vzorih in etritarjan-skih prigodnicah, Albrecht je ostal pesnik ene zbirke »Mysteria Dolorosa«, dasi je z drugo prinesel med prvimi socialni element v našo poezijo, Igo Gruden pa je postal najbolj sprejemljiv pesnik za svetovne tokove, jiodajajoč se nekaj časa so-lipsističnemu sebidopadljivetnu »narcizmu«, potem brezinovski himniki in iredentistični politični pesmi, zadnje čase tudi tendenčni proletarski pesmi, dokler se prav v zadnjih letih ni našel v pesniškem glosiranju dnevnih dogodkov, e katerimi je stopil v ospredje kot pesnik novega časa. Najmočnejši pisatelj te skupine pa je za Novačanom, pripovednikom in dramatikom, Juš Kozak, ki združuje prav tako kot Pregelj z naturalizmom romantično-pesniške prvine, kar je dal njegov veliki tekst »Šempeter«, najznačilnejše slovensko »n a t u r i -stično« delo, s »Celico« pa je dal topel in zanimiv opis življenja »omladiine« izpred vojne. S svojimi novelicami zadnjega časa ter novelo »Macesen«, pa se je uvrstil med najboljše pisatelje slovenskega rodu. Pesniški demonizem in vsemoč .narave je edina gonilna sila njegovega »vita-lizma«, duhovne smeri, ki stoji nad naturalizmom za celo poezijo narave in dušne skrivnosti više.
Povojni dnfc pa prinesel razgibanost to vihar v vse dele umetnosti, zlasti v likovno fn besedno. Razrahljane so bile vse vezi, ki eo bale v
predvojnem času avtoritativne. Vsaka avtoriteta je padla in vstal je človek, nag in kakor se je rodil, da iz svoje notranje potrebe sam in na novo zgradi vse vrednote, ali pa na nov način iz svojega dna potrdi stare. Najbolj sta bila v vojni poraženi etični in religiozni duh pa socialni red. V obeh ee je začel preporod, ki je tudi v naši književnosti rodil dobre sadove: iz »Križa na gori«, »Križa«, »Besede«, »Dejanja« in »Doma in sveta« je izšel katoliški rod, ki je vse dogajanje vrednotil sub speci e aeternitalis, vse n Boga in onostranstva in zašel v religiozno romantiko ter spiritualizem, ki je v mlajšem rodu dal najboljšo slovensko religiozno pesem. Druga mladina pa je izšla iz »Mladine« in se jiozneje razvijala v »Ljubljanskem zvonu« in »Sodobnosti« ter je temeljila na socialni borbi za lepšo tostranstvo, za novi družabni red, težila s socialno borbenostjo po novem vrednotenju življenjskega okolja, ki terja drugačno moralo kot religiozni svet. Obe struji pa sta bili optimistični, polni vere in navdušenja: borci Duha — pa tudi slavnostnih besedi, tendence in patosa, v katerem edino so se lahko oblikovale nove duše in kazala nova gesla in nove zemlje. To je prvi rod, ki je prodiral v nove svetove umetnostnega izražanja in postavljal prve pionirske mostove na drug breg, ki ga doslej niso videle oči starejših pisateljev.
Nov val Je vzdignila revolucionarna ln žon-glerska poezija Antona Podbevška, ki je pozneje izšla pod značilnim naslovom »Človek z bombami«. Dasi ima v sebi nekaj liričnih mest, je njen pomen vendar le samo literarno zgodovinski kot dejanje z bomlio, ki naj razbije vse prejšnjo pesniško obliko, pa tudi duha. To je pristna povojna pesem, kakor so tudi ustvaritve Oniča ali Stan-teta, ki so danes izgubile vso notranjo težo. Nasprotno pa je ta ekspresionizem dal lepi zbirki Toneta Vodnika, najčistejšega pesnika duhovne smeri v prvem povojnem rodu (Vigilije, Žalostne roke), s katerim je slovenska pesem dobila povsem novo resonanco, globoko mistiko in čisto pesniško občutje. To je naša tiha pesem, nova romantika, vsa potopljena v religioznost. Pesniška zbirka brata Franceta Vodnika ima bolj realistične poteze ter vsebuje tipični ekspresionistični tragični dtializem med Bogom in Naturo ( Bo-rivec z Bogom). Iz te skupine se je uveljavil z religiozno pesmijo tudi Vital Vodusek, dočim je pri močni pesmi Jožeta Pogačnika zazvenela tudi domovinska in domačijska nota, kar ji daje večjo ceno. Tem blizu je stal ves čas Miran Jarc, katerega pesem je bila precej razumsko dualistična, ter ga je pripeljala v programsko socialno pesem, ki ni uspela. Prav tako je socialni ekspresionistični pesmi našel svoj pravi izraz Tone Seliškar v zbirki »Trbovlje«, ki je ena najboljših pesniških zbirk tega rodu, dasi je druga njegova zbirka izšla že v času, ko patos njegovega socialnega navdiha že ni več prijal novemu rodu. Socialna pesem je tedaj že dobila nov izvor in novo obliko.
Svojevrsten pojav v tem rodu je bil Srečko Kosovel, ki tudi v času simbolizma in spiritua-lizma ni pozabil na zemljo in čut, ter je tako
atal na gladini prejšnje Impresionistične generacije, toda bil je ves glasnik novega duha, socialne in etične borbe ter hrepenenja po socialnem redu in religiozni utešitvi. Šolo smrt je pokazala veličino tega 22 letnega pevca, ki je prav s svojo zvestobo prirodniin čutom in razpoloženju ter stvarnosti predmetov samih postal zveza tudi z bodočim rodom. Med svojim pa je bil označen za tradicionalista. Ta prvi rod povojnih književnikov je bil v večini pesniško tvoren, dasi so se nekateri izmed njih uveljavljali tudi v prozi (Jarc, Seliškar). Sein bi štel tudi do zdaj najboljšo slovensko pesnico Vido Tanferjeve, ki prav zdaj zori svoji prvi zbirki, ter Boža Vodn-ška, pesnika izredne sugestivnosti, ki je začel kot religiozni, pesnik, pa je prvi iz te ekspresio-nistične skupine prešel v novi klasicizem, v duha renesanse in francoskega esprita, ki ga je deloma zavedel v ironiziranje vsega, kar je ekspresionistični generaciji bilo sveto. Postal je tako prvi glasnik novega rodu, ki je že rasel in se pokazal v pesmi tudi v Mile Klopčiču. Ta so je po prvi, komaj opaženi zbirki, naslonil zopet na Zupančiča, njegov realizem in preprostost in dal zbirko »Preprosto pesmi«, zopet nov dokument novega rodu, ki je prišel za prvimi metafizičnimi borci. In ta novi rod je bil že realistično ogla-šen ter se je bolj uveljavljal v prozi kakor pa v pesmi. Nekateri pisatelji so polagoma zoreli novemu slogu, tako Mrzel Ludvik, ki je začel s cankarjansko mehko črtico, pa je v »Bogu v Trbovljah« dal sodobno stvarno proletarsko ten-denčno pravljico, ali pa Bogomir Magajna, ki je bil najizrazitejši spiritualistični romantik med povojnimi prozaisti, pa je dal boljše stvari v naturalističnem žanru. Njegov duh je vedno nihal med tema obema skrajnosti ma, ter ju še ni spravil v harmoničen sklad. Bartol Vladimir je s svojo psihoanalizo pokazal povsem novi tip pisatelja znanstvenika, pri katerega delih boj zajame problem sam, kakor pa literarno oblikovanje. Toda s svojimi velikimi romani (Alamut) in dramami je postavil zanimivo pisateljsko osebnost. V pesmi pa je napravil veliko dejanje Edvard Kocbek s svojo zbirko »Zemlja«, ne samo s tem, ker je ustvaril nekaj najpopolnejših pesmi v našem povojnem času, temveč tudi s tem, da je spiritua-listično pesem prvih kozmičnih vizionarcev pri-vedel k zemlji, k duhovnemu tihožitju. Kocbek je v pesništvu zvezal dva bregova ter je njegov duhovni realizem svojevrstna naša pesniška vrednota. Od nje pa gre preko Boža Voduška direktna zveza k novemu pesništvu, ki ga predstavljajo močne pesniške osebnosti, kakor so Futnr. Udovič, Šali itd., ki ustvarjajo v zaprti formi klasičnega soneta, ter tudi v tem pogledu predstavljajo omejenost vsemirja, ki je bilo prej neomejeno, ter večjo bližino problema in prirode. Čustvo je zopet zaživelo v vsej veljavi, pa tudi čuti, ki so bili prej zanikavani od razuma. Poezija sedanjega rodu je zopet blizu pesmi naših impresionistov, naših predvojnih mojstrov, ter ni čudno, da prav Gradnikov duhovni realizem obeta biti najmikav-nejši za nastopajoče nove pesnike (Dular). V prozi pa je ta druga generacija dala Kreftove avtobiografije in potopise ter drame, Javornikov« zanimive potopise ter romane iz sveta (Srečanja) in ožje domovine (Črni breg), odkrila reportažni feljton, pa tudi pravi naturalistični roman v Ingoliču (Lukarji), ki pa so ostali preveč nedognani z ozirom na umetniško kompozicijo, v glavnem pa v Mišku Kranjcu, ki je za ta rod tako predstavnik, kot sta bila za prejšnji Ivan Cankar ali Pregelj. In prav pri Kranjcu so vidne vse dobre in slabe strani tega pisateljskega rodu: prevelika ohlapnost, deskriptivnost, reportaža, miselna plitvina, toda širokost gledanja, sodobna aktualnost, največ socialna, neizčrpna fabulistika, ki pa se rada ponavlja, toda resnična epika, ki je doslej nismo imeli. Sem spada talent Prehiliovega Vo-ranca, Šnuderla itd. Najmlajši gredo za njimi (Kajč, Potrč, Filip Kalan itd.) ter je videti, da prehajamo že iz socialne tendenčnosti, ki je še zelo očita pri Kranjcu, v resnično mirno stvarno opisovanje domačih zgodb, v resnični stvarni realizem, pomalem že nasičen tudi s folkloro. In tako smo prišli na rob našega časa, s katerega gledamo v bodočnost, in nam se zdi. da bo literarno ustvarjanje bodočih let šlo še globlje v narodopisne globine posameznih krajev in dežel, bolj v narodno psiho kot v socialno borbenost, ter bo tako ta realizem začel zopet prevzemati nase romantične domorodne prvine. Prav tako pa je tudi pesem uvidela, da jo prevelika socialna ali kakršnakoli tendenca notranje slabi, ter se bo zopet predavala čutom in bo iz presuhega realizma in prevelikega formalizma, ki vodi samo v parnasizem, prešla v sočnejše romantičnejše razpoloženje.
Po dvajsetih letih književnosti stojimo zopet
v znamenju stvarnega pripovedovanja, v katerem sicer manjka poezije. Naši starejši klasiki postajajo zopet bolj domači. Ali je to napredek ali nazadovanje?.
P. s. Članek nI hotel bftt semam vseh pisateljev, ki so se v tem dvajsetletju ndejstvovali v našem leposlovju, temveč samo nekak pregled rodov, tokov in pomembnejših piscev. Razumljivo je, da je več imen izpadlo tor da ni popolno. Saj nisem vzel v poštev — zaradi prostora — niti dramatike. Popolnejši pregled pisateliev in izišlili del je podal Fr. Vodnik v »Mladiki«. Moj članek je v bistvu glavna misel razprave, ki sem jo že pred tem napisal za avgustovo številko slovaške revije »Slovenske pohlady«.
Tine Debeljak.
K • v • knjige;
Stupan Milica, Slovensko ozemlje — zemljepisni pregled za učiteljstvo, vezano 68 din. — Bernas Štefanija, Kuhanje na olju, 6 din. — Matko dr. Ivan, Skrivnost človeškega telesa z razvojnega in notranjesekretornega gledišča, vez. 76 din, broš. 64 din. — Lipah Franc, Gledališke zgodbe, br. 40 din, vez. 50 din. — Odar dr. Alojzij, Teološka fakulteta, cerkvena in državna uredba, br. 16 din. — Ušeničnik dr. Aleš, Obris socialnega vprašanja (Naša pot XVII. zvezek) br. 10 din. — Vahen Damjan, Esperanto — slovnica in slovar, br. 10 din. — Kresal Rudolf, Študent Štefan, roman, vez. 168 din. — Canjkar Stanko, Sv. Ciril Aleksandrijski, br. 15 din. — Cičok Franio, Po-štela na Pohorju v zgodovinski in prijiovedni obliki, br. 5 din. — Ciček Franjo. Poštelski zaklad, mladinska igra, br. 7 din. — Žontar Jože, Zgodovina mesta Kranja, vez. 200 din.
Voščila tistim, ki ne morejo praznovati - zaradi skupnosti
Misel na tiste, ki bodo morali tudi na božične praznike delati
eptših praznikov nima vee leto kot je božič. Krščansko človeštvo se vsako leto ' na novo zresni in v tihein miru praznuje spomin na božje rojstvo. V tej ali ri vtiost i je toliko lepote in vabljive globine, da se njenemu praznovanju noben stan, noben posameznik ne more odtegniti. Božič hoče čutiti vsakdo. Vsako breme se v teh dneh olajša, vsaka skrb izgubi nekaj na svoji ostrini. Kdo je božičnim dnevom dal to toploto, ne vemo Odkar so pastirci. gnani od nenadne svetlobe in angelskega klica, tekli k jaslicam, sta v človeštvu sveli večer in sveti dan, jaslice in orgle in voščila drug drugemu. In če razmere zamorč zunanje praznovanje, o«tane hrepenenje po tem miiru Tako od leta do leta, skozi vse rodove, vsak se pomlaja in krepi, da more bolj spočit spet v delaven dan.
Vse poslovno življenje v leh dneh nekako zastane. Nobena pisarna ne dela, v vseh tovarnah stroji počivajo, trgovine zastro svoje mikavnosti, polja so izpraznjena kakor da njive nimajo gospodarjev, po vaseh vlada tišina, kakor da se bo V6ak čas začela velika ma:a. Vsi čiani enegr družinskega kroga, ki jih je skrb za vsakdani kruh razpropila po svetu, se od blizu in dalei vračajo jx>d svoj rodni krov, k tistim jaslicam po katorih so še kot otroci prestavljali pastirčke in sd izbirali ovce. V mestih je kakor ob majhnem preseljevanju narodov: na kolodvorih se gnete jjudi, vsak bi rad domov, k svojim; avtobusi vo-
postajo. Vsi že praznujejo božič. V uradnih prostorih kolodvora pa je navadno delavno razpoloženje kakor vse dni. Tu še ni nič praznikov Ob telefonskih in brzojavnih aparatih ob signalnih napravah, nad protokoli in zapisniki še čepe uradniki in uslužbenci skromnih ali zvenečih naslovov, ob vlakih hodijo sprevodniki, na lokomotivi se "po eni strani parita, po drugi pa prezebala strojevodja in kurjač — ti ljudje še nimajo praznikov, za štiri sto, pet sto ljudi pa je vse pripravljeno, da l>odo mogli varno domov, k praznovanju. In tako je ob vsakem vlaku, na vsaki lokomotivi, prazničnih in brezskrbnih ljudi pa je na tisoče. Ljudje brez praznikov bodo vse zvozili daleč ven po deželi, da bo vsaka hiša dobila obisk.
Vlaki drug za drugim zapuščajo kolodvor. V Ljubljani tako, v Mariboru, in v vseh drugih središčih — bogve koliko ljudi nima svetega večera, da vlaki, polni potnikov, morejo odpeljati ven in da je vožnja varna? Vasi so že razsvetljene, danes
zijo natrpani, go ulicah v popoldanskih urah neko vrvenje, brez razburjenja, le vsakemu se nekam mudi, da bi bil že na gorkem, ko pride sveti večer; ceste so polne kolesarjev, vsem se mudi — domov, da jih sveti večer ne prehiti na cesti, vse leto bi bilo treba spet čakati nanj. Tako je, kakor da se človeštvo razhaja; nič več ni službe, nič več dela, vsak hiti k svojim. Ko pa prazniki minejo in se spet razgledamo po okolici in vidimo, da se je vse v redu ohranilo in življenje spel more teči lepo naprej, bi se morali prav za prav začuditi, kdo je med tem svet držal v redu, da se ni vse zapletlo. Kdo je, ki ni imel časa praznovati, ko smo vsi brezskrbno hiteli k praznovanju? Ali nismo praznovali prav vsi, ko ni nikjer nobene škode, nobene zmede?
Na kolodvoru velik živ žav Na tračnicah leže vlaki, dolgi in mrtvi, le rilci puhajo velike stebre dima v mrzel večer. S perona se nepratano vsipajo potniki in vstopajo. Vsak nosi s seboj kak sveženj in v vozovih že nestrpno pogledujejo na uro i:n se izprašujejo med seboj, kdaj bomo že šli. Nihče nima nobene druge skrbi kakor to, da bi bil čimprej doma, pri svojih Nekateri nosijo š« ta ali oni okrasek za jaslice, vsem se zdi škoda zamuditi le en trenutek svetega večera Nabere se jih po štiri slo, pot sto v enem vlaku in nikogar nič ne skrbi, kako bo prišel na svojo
haja iz nekega središča, kjer ob tabli merilnih naprav stoji človek, ki nima svetega večera, ki ne bo šel k polnočnici Skrbi za luč velikemu okrožju, da se ne prekine, da so vsi v svetlem. Po vsej deželi so razmeščena ta središča naše sedanje iuči — elektrarne — in v vsaki je nekaj ljudi brez praznikov. Ti imajo »službo«, da imamo mi praznike v svetlem. Ko lako sedimo ob poprt-njaku. ob jaslicah, ko poslušamo »Sveto noč — blaženo noče v naših cerkvah in smo povsod v svetlem, so tudi teh spomnimo in jim voščimo za piaznike da ne !k><Io lako osamljeni bdeli po elektrarnah. Naj tudi ti vodo. da spadajo k našemu praznovanju čeprav na drugem koncu žic pazijo na luč. Ko bo veter morda pihal, da se bomo vsi zavijali, bodo ali monter morda moral ven, na mraz in na drog. da zveže pretrgano žiro in celi vasi vrne luč, ki se ji je prekinila. Eden za svetlobo rele vasi ali še več! Povejmo mu, da cenimo tudi njegovo praznovanje, lažje mu bo pri srcu, ko bo lako sam visel na drogu in iz dalje prižigat luč v tolikih hišah in bo v njem gorela zavest, da ni obsojen na samoto, ampak da je naš in je njegova služba le plemenita straža ob našem udobju. Dajmo na ta svetli dan tudi temu delu čast, da ga bomo znali ceniti tudi takrat,
ko bomo vsi imeli suhoparen delavniki *
Ne preklinjamo pa življenja in človeštva, če vsi ne čutijo lepote praznikov, če iz tega ali onega srca tudi praznik ne prežene hudobije, ki se je vgnezdila v njem in kljuje in ne pozna odmora. Ne recimo jim »izvržek človeštva«, pomilujmo jih kot naše brate, ki so zaostali v temi, ko smo se mi — morda s kaj majhnimi lastnimi zaslugami
—	dokopali do božjega sonca So pa, ki tudi na te lepe dini ne mislijo lepo, ampak snujejo temne naklepe, sedaj posebno, ko vedo, da bodo ljudje praznovali in bodo manj oprezni in previdna Toda spet je naša družabna organizacija postavila ljudi
—	in vsaka bi jih morala —, ki se ne smejo prepustiti toplim občutkom praznovanja, ampak varujejo na^e imetje in naše življenje, da hudobni s svojimi naklepi ne morejo do nas. Ko bomo mi šli v praznični obleki v rerkev, bomo morda srečali stražnika, kako v služhpni obleki hodi po svojem »rajonu«, da ž» stem, da so pokaže, odganja tatove vlomilce in druge nepoštene ljudi, ki hi jih prazniki sami ne mogli odgnati. Brezskrbno se bomo prepustili nočnemu spancu z za-vest;o. da jih nekaj brli za nas. Tudi tem — stražnikom, paznikom in raznim čuvajem — vo-
»Očka. sveti večer je že, težko te čakamo«
ščimo praznike, ki jih uživamo pod tem varstvom Tudi ti ljudje brez praznikov imajo svoj družinski krog. svoje ognjišče, ki jih pogreša. Niso to brezčutni ljudje, nam ne-stražnikom v nevoljo in kritiko; imajo svoi globlji svet, kateremu bi se tudi prileglo praznovanje, pa morajo »v službo«, ko smo jo vsi drugi zapustili. Tudi te spoznajmo za naše, voščimo jim, da ne bodo mislili, da so kaznovani. ko liodo službeno hodili okoli nas prazničnih. Naj danes vedo. da mislimo na nje; ko bodo prezebali kje na kakem oglu, bi jim bilo brez lega težko misliti, da je to sveti večer ali sveti dan. Tudi njim brez praznikov iz našega
praznovanja: »vesele praznike in božni mirt. *
Velike so množice, ki se bodo v leh dneh nekoliko oddahnile. Na stotisoče jih je. Med temi stotisoči listi, ki za skupni blagor ne morejo praznovati. nekako utonejo. Rado se zgodil, da jih zgrešimo. Ni jih sicer veliko, pa so le izvzeti i i veselega občestva, kakor da smo jih pustili v suhoparni »službi«. Ko smo mi zapustili |>oslovno življenje, so ga prevzeli »dežurni« v vsakem poklicu in vsaki vrsli po nekaj. Ti — našteti in nenašteti — delaio kakor navadne dni. Po čem naj izvedo in čutijo, da je danes praznik, da je božič? Po naših voščilih. ki jih vse druge dni ni bilo. Danes, ko si voščimo vse vfrek, še ten nikar ne pozabimo, da ne bodo imeli vsakdanje »službe«, ampak praznično. Iz našega ravnanja si bomo pridobili ludi čut za vrednost dela, da se bomo bolj prepričani potegovali za njegovo pravico.
Poštarji, ki bodo raznašali voščila — drugim
mora iz vsake hiše svetiti luč, če bi morda spet prišel sveti Jožef z Ikižo materjo, da l>i se mogel kam obrniti. Nad vasmi že kroži ubrano zvonemje — vlak (»a dirvi skozi noč in le šop isker kaže njegovo pot. Na vsaki |>o-staji i>otniki izstopajo, nekateri še vstopijo. nato pa zopet naprej, da bo vsak .jo. kamor se je namenil. Je sveti večer, je - za tisoče in tisoče. Da ga pa ti tisoči more o neti, da morejo iz daljnjih nrajev k jaslicam svo-li otroških let — je za toliko in toliko ljudi ^služba« kakor vsak dan.
Isto življenje je še na sveti dan. Veliko jih je, ki zlepa ne okusijo svežega zraka, pa se ga nočejo navžilii v teh dneh, ko ni -»službe . Kdo bi jim bil nevoščljiv, saj je v mestu res tež :o najti naj prazničnega. Če graš pa ven, na deželo, je pa že v tem pol praznika. Kar v procesijah hite na kolodvore, težko oprlani z nahrbtniki, v katerih so še dobrole z božične mize, in vsi jutranji vlaki v vse smeri so jih polni. Nekateri so dali čast bož emu Detetu, drugi beže iz mesla s polnimi nahrbtniki iin praznimi dušami — toda kdo bi po tem raziskoval in sodil, ne znajo se vse duše enako odpreti toplim božjim sapam. Železničarji pa vse prepeljejo na majhne in velike razdalje Za nje je tudi na sveti dan »služba«, tudi na sveti dan se morajo ljudje zanesti, da ne bo promet obstal iin da je vsakomur na razpolago, za potrebo in veselje.
Ko človek srleda te ljudi, bi si skoraj mislil, da nimajo družin, da niso iz družin, da ne ljubijo in ne čutijo božiča in jim je samo za »službo« Pa ni tako! Tudi ti imajo svoja gnezdeoa, v ka-tre hi se radi zatekli na sveli večer in sveti dan, toda — da more na tisoče ljudi iti za svojim veseljem, jih mora nekaj biti »v službi« Ko vlak sopiha po pokrajini, morda mislijo na svoje, na jaslice in otroke, na starše, oddaleč slišijo sveto-nočne zvonove in čutijo slovesnost |>olnočn.ic — toda ne smejo bliže, za nje je le natrpan vagon-potnikov, je le vozni red. signali, lokomotiva in kretnice. Voščimo jim, da bodo vedeli, da mislimo na nje, da jim na progi in v kolodvorskih uradih ne bo lako tuje. Povejmo jim, da so naši, čeprav jih ni ob jaslicah, čeprav jih ni k polnoč-nicain. Povejmo jim, da cenimo njihovo delo, njihove usluge, ki jih izkazujejo naši veliki družini. Ne hodimo mimo njih. kakor mimo ljudi, ki so pač »v službi« — duša je v njih, ki prav tako kakor naša hrepeni po blaženetvu božičnih praznikov. Tudi ne recimo: Če bi ti ne bila. bi bili pa drugi — voščimo tem, ki so, da bomo znali
tudi tiste sprejeti medse, ki bi bili.
•
Otroci delajo jaslice. Z veliko skrbnostjo nabirajo v kot to praznično blago, ki je pri hiši že od bogve kdaj fte luč mora biti In napeljujejo od glavne luči v hlevček — prav majhno tučko. ki se ji nobena žira ne vidi, le hlevček je ves svetal in od njega vsa hiša
Po vasi je svetlo, rz vsakega okna prihajajo svetli prameni in svetijo na cesto. 1'obioČnica je V razsvetljeno cerkev »e zbirajo množice in ko orgle zapojo, se vsa eprkev razsvetli od velikega oltarja ob obeh straneh pod križevim potom, lestenci po sredi cerkve, pod koroni — vse svetišči-je v eni sami luči. Ta slavnostna luč danes že spada k svetemu večeru, k polnočnici, k velikim mašam na sveti dan.
Kako smo se navadili na to razkošje. Uživamo ga kakor vreme in nič ne vemo, da ta luč pri-
Advent v Moskvi
V, udi Moskva pričakuje Odrešenima. Toda v mostu svetih tradicij je danes zločin izgovoriti besedo »božič«. Zato je pa ludi prav nihče več ne izgovori naglas. Pa ie vendar kljub temu sveti adventni čas tudi v Moskvi, in sicer se odpirajo na stežaj boječi prazničnosti, ki prihaja kot odmev nečesa dalj-njega in lepega, kar pa je za vselej izgubljeno in smo le še kot kaznjenci, ki ne bodo nikdar več okusili svolx>de. pa jo kljub temu ljubico.
Tu in tain se s"slaneta dva, trije in govore nekaj splošnega o »praznikih«; ko se znanci poslavljajo na kolodvoru, na cestah, si izražajo nekaka voščila — advent je, božič prihaja tudi v Moskvo. Ne javno, naglas in v slovesnem obličju, ampak tiho, boječe, da ga ne opazi oblast, ki ga zalezuje kakor nekdaj Herod Boga. Tuintam kaka senca izgine v redkih cerkvah Moskve, ki uživajo kakršnokoli že varstvo iz inozemstva in se v nje zatekajo tudi »osvobojeni proletarci« samo najpogumnejši seveda, ker huje pač ni mogoče »izigravati« smernic in ukazov režima kakor iti v cerkev čeprav zato, ker je advent in je treba srca pripraviti na božič.
Nekdanje riuke cerkve v Moskvi so skoro vse zaprte. Je že kak klub, mlado komunistično društvo, kak »kulturni odbort potreboval prostore, pa so zasedli cerkev — ali pa je sovjet okraja čutil potrebo po novih skladiščih, kleteh ali je bilo treba dati pod streho novi kino — v cerkvah je bil vedno najbolj primeren prostor za vse pisane namene, pametnemu človeku bi se še sanjati ne moglo, za koliko namenov je v cerkvah baš najprimernejši prostor. Za duše, ki prosijo, iščejo o|>ore in trpe v pričakovanju Odrešenika. pa v današnji Moskvi ni prostora, ulica in luč je z.a druge, za vernike ne. Pa jih vendar ni malo. Zbirajo se v majhnih skupinah, ki na zunaj — kolikor so sploh vidne — delajo videz kake čudaške sekte iz bogve katerih časov še. V cerkvah se je težko sha;ati, hogve kje je še kakšna ostala in Moskva je velika in nihče nikdar ne razglasi, da je v tem in tem okraju cerkev še odprta. V predmetjih pa se še vedno najde kaka delavska baraka, zlasti Krasnaja Presnja je gostoljubna, kjer se zb<ra »kolektiv« vernih h krščanskim »zornicam«, ki minevajo v molitvi in pritajeni pesmi. Lepe so zornice v glavnem mestu brezt>ož-11 i kov I
In ko pride sveti večer, bodo ulice mrtve, kvečjemu sprevodi brezl>ožnikov bodo tulili in preganjali božičnega duha, ki ga ni mogoče pre-cnati. Nič ne ho mesto zadišalo po kadilu, ne bo razsvetljenih ikonostasov, režim, svetemu božiču ne pusti med žive. Verniki, ki iih je v Moskvi še na tisoče in tisoče, bodo, zbrani v majhnih skupinah. klečali v kakem kotu in sprejeli božič medse. In kakor se šum vetra nevidno rodi v gozdovih. tako bo nad zborom zašepe'alo »Oospodji, pom-i-luj!« Tiho in previdno, da sosed ne sliši, ki ima morda dolžnost vsak tak pojav prijaviti in si hoče služiti kruh. Le malo jih l*> moglo iti v cerkev, ker nima vsak poguma iti danes v cerkev, jutri bi bil pa odpuščen od dela in kruha.
Da se bližajo veliki dnevi, kažejo najbolj brezbožniki, ki so spoznali, da božiča ne bodo mocli vreči v pozabnost in bi ga sedaj radi polili. Radio zvočniki in govorniki po tovarniških dvoranah 7, muko dokazujejo utrujenim poslušalcem, kako »škodljiva, nevarna in sramotna« je vera. Na sam sveti dan bodo po mestu sprevodi, ki
bodo zasmehovali božič in rojstvo Gospodovo. In ob teh prizorih otroci odrasle izprašujejo, kaj je to »vera«, »božič« — in odrasli pripovedujejo o svetih ikonah, o božjem Otroku in čimdalje večje je število tistih, ki bi radi doživeli božič. Tako brezl>ožniki s svojimi surovimi napadi sami od leta do leta nehote poudarjajo, da je to nekaj velikega, nekaj lepega in tako vzdržujejo hrepenenje... Jaroslavskij je v imenu Zveze brez-božnikov pozival, da mora biti letošnji pohod proti krščanskemu praznovanju božiča velik, ofenziven in da mora zasenčiti vse dosedanje njihove nastope. Zlasti mladina mora biti v velikih množicah na mestu in paradirati proti nekemu neznanemu božiču, ki ga še nikdar ni imela sreče okusiti in ne razume, čemu se ta Jaroslavskij toliko žene... Na sveti večer bodo po gledališčih in kinih sramotilne predstave, ki se bodo z organi ziranim pijančevanjem in razuzdanim veseljače-njein zavlekle tja v sam sveti dan. In praznina lx> še večja, ker komunistični rod ne razume več kaj je zakrivil ta neznani božič, da toliko vpijejo proti njemu. Carji in njihovi opričniki. Iniržuji in kapitalisti — to so še bili nekaki sovražniki re-vežev, dokler jih ni zmanjkalo, toda božič, prazniki ... ko vendar starejši ljudje pripovedujejo kako lepo je bilo.. . Vsa vprašanja pa »k sreči f reši družabna ureditev: vsak delavec, ki ga na sveti dan ne bi bilo na delo ali bi ga celo opazili v cerkvi ali izvedeli, da je v kakem krogu praznoval lepi dan, ve že vnaprej, da lx> plačal velike denarne kazni, da Ik> njegovo nakazilo za živila takorekoč brez vrednosti — dolgo l>o stal v vrsti in ko bo prišel do okenca, bo živil ravno zmanjkalo ali pa bo ostal le še kak slališi kos. 0, v komunizmu se ne izmuzneš kar tako, kakor
mV '
i
i; J
~ . * j
se prestopiš, moraš misliti, kaj bo na to rek režim, vsega te ima v rokah. Kljub temu pa 1 l>ožič ludi za Moskvo, pozdravila l>o OdroAeniku po tihem in skromno, revnn in premražena -tudi pastirci niso prišli nredenj z godbo... Dub veje, kjer hoče.
Na svojo narodno družino mislimo
o danes }e samo en narod n« svetu številčno zajel V90 svoje po vsem svetu
raztresene ude. To je bil nemški narod, ki ima v svojih narodno-obrambnih zbirkah zapisanega slehernega od 23 milijonov Nemcev, ki žive izven meja materinske države. To je 4oril narod, ki ima v svojih mejah 75 milijonov rojakov nemške krvi. Do sedaj jo bil samo en narod, ki je slehernega od svojih 75 milijonov lomačinov mobiliziral za obrambo sinov in sestra onstran meja in ki je pri zemeljskih rojakih znal ižgati brezpogojno zvesto!*) do materinske države. Po je bil nemški, ki je v svojih narodno-obrambnih >rganizacijah dal zgled drugim narodom, kaj vse je treba storiti za ohranitev narodne skupnosti in kako je treba to delo organizirati, da rodi stoodstotne uspehe.
Mnogo smo »e od Nemcev naučili. Mnogo smo od Nemcev prevzeli. Le čudno je, da se nismo navzeli tudi njihove požrtvovalne ljubezni do lastnega naroda, in njihovega ponosa, da morejo in smejo biti Nemci. Ni še pre(>ozno, da posnemamo ta nemški zgled, tega na prvem mestu in najbolj!
Slovenci smo majhen narod. Ne štejejo nas po desetinah milijonov Potisnjeni na velika kulturna križišča v srednji Evropi, izpostavljeni ogromnim političnim prepihom, ki so valovili čez Evropo, izkoriščani, tlačeni, razkosani, obubožani, smo v teku stoletij izgubljali svojo materinsko zemljo ped za pedjo. se z velikih cest umikali v hribe in gorovja in žalovnli ob usahlih ali zastrupljenih virih svojega lastnega kulturnega žuborenja. Do Dunaja smo se pred stoletji raztezali, do salzburških gora, do beneških ravnin in do panonskih poljan, priden narod, delaven, borben tudi in s svojo zemljo zraščen. Še danes pričajo spačena krajevna imena po južnem delu Nemčije, po Benečiji v Italiji in na Madžarskem, da smo svoje dni Siovenci tod živeli. Ta slovenska krajevna imena so kot pogorišča, ki mimoidočim pripovedujejo zgodovino tistih, ki so že prej tam hoditi. A tudi vsa dolga stoletja, ki so jih Slovenci preživeli v tmini tuje oblasti, tega žilavega naroda niso mogla uničiti. Strašna hudourja so šla nad nami, zapuščala so za seboj razdejanje in obup, a slovenskega življenja niso ugonobila Kakor hitro je prišel le majhen sončni žarek svo-l>odnejšega dibanja, že je iz razvalin zaduhtelo novo slovensko kulturno življenje, da je imel tujec kaj pokončavati pri prihodnjem navalu.
Nikdo Slovencev ni preštel, koliko jih je bilo takrat, ko so bili po srednji Evropi najbolj razširjeni. Komaj da površno poznamo meje pokrajin, ki smo jih zasedli, ko smo nadalje prišli. Toda kaj zgodovina prošlih stoletij, ki je zgodovina neprestanega umikanja in krčenja materinske zemlje, ko pa niti danes nismo prešteli vseh svojih rojakov in ko ro danes tako redki tisti med nami, ki vedo, po katerih zemljah je raztresen naš mali slovenski narod!
Radi se nazivamo narod. Radi se ponašamo s kulturnim življenjem, ki ga je ustvaril naš narodni duh. Vendar pa bi človek dvomil, da je vse lo res, kadar v«, kako malo je pri nas zavestne lejanske ljubezni do vse naše narodne skupnosti, kako bolehna je pri nas želja, da bi lo narodno skupnost ohranili neokrnjeno, in kako slabotna je pri nas volja, da bi, čpprn.v z najve&jjmi napori, zbrali vse to, kar je našej pod streho materinskega krova.
In vendar bo treba tudi to delo opraviti. To delo, ki ni čustvenega značaja, ki ne bo opravljeno z jadikovanjem nad vsem, kar smo izgubili in ne * malomarnim ugibanjem o tem, kar nas v liodočnosti čaka, ampak z voljo, ki zgodovino vpojne pod svojo neuklonljivo silo, in z ljubeznijo, ki vse pramasa, ovire človekove in ovire časa. To pa je dolžnost, ki jo mora izpolniti v prvi vrsti materinski narod, torej Slovenci, ki smo doma v svoji narodni državi. Nad vsenvi stvarnimi in če-stokrat namišljeno napihnjenimi nalogami, kl si jih doma nalagamo in ki krijejo le majhna polja velike slovenske narodne potrebe, leži torej kot neprestani klic vesti, da moramo v prvi vrsti imeti pred očmi vso narodno celoto in jo najprej rešili in šele potem poslušati male bolečine, ki morda tarejo posameznega Slovenca ali posamezne slovenske skupine.
Koliko je Slovenccv?
Do danes, kot rečeno, nimamo nobenih zanesljivih jKKlatkov, koliko ie še Slovencev in kje 1)0 svetu služijo svoj kruh. Na razpolago imamo le
Slovenci po vseh petih celinah zemlje
j«v.Amei-i ka
Mizozentkc, Nemčija
približne pojme, ki 90 že sami po sebi dokaz za to, itako malo vsebine ima naš narodni ponos in kako prazna je dostikrat naša narodna zavednost.
Doma, v jugoslovanski državi, nas je okroglo 1 milijon 200.000. Toda le našo slovensko banovino poznamo do podrobnosti, medtem ko nikdo ni izračunal, koliko desettisočev, morda stotisočev Slovencev živi razkropljenih po drugih delih naše države.
Izven meja ožje, materinske domovine, pa postajajo naši pojmi o številčni moči Slovencev vedno bolj motni in megleni. Deliti jih moramo v narodne manjšine, ki žive na obronkih materinske zemlje, a pod tujo državo, in v izseljence, ki so zapustili materinsko zemljo ter šli v tuje države, l>odisi v Evropi ali izven nje, iskat kruha in zaslužka ter so si tamkaj ustanovili svoje nove, stalne domačije.
Kot narodne manjšine Žive Slovenci pod Italijo v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Te računamo danes na 600.000 in moramo reči, da smo v svojih računih skromni, kajti tukaj niso tfeč všteti vsi oni Slovenci, ki so bili odtrgani od materinskega telesa pred komaj dvema rodovoma. Kot narodna manjšina žive tudi v sosedni Nemčiji in sicer onstran skoraj vse naše severne meje. Na Koroškem iih je 100.000. onstran Drave in onstran Prekmurja ob Raabi 20.000. Zopet niso všteti Slovenci, ki so utonili v tujem narodu na Gospo-svetskem polju in okrog Osojskega jezerda. Kot manjšina žive nadalje še na Madžarskem, kjer jih je vsaj še 10.000 in niso všteti desettisoči, ki jih je Madžarska potujčila v zadnjih 80 letih.
Kot izseljenci pa so Slovenci rakrop-1 jeni po vseh Celinah sveta. V Evropi jih imamo samo v Franciji dobrih 24.000,'na Nizozemskem 3000, v Belgi ji in Luksemburgu 6000, v Nemčiji Vestfaliji 40.000, skupno torej v evropskih držaVab okrog 70.000 slovenskih izseljencev, ne vštevši ti-' ste tisoče, ki so razkropljeni drugod, niti neznanega števila slovenskih ljudi, ki še danes iive v sovjetski Rusiji. V Severni Ameriki jih imamo v Kanadi 20.000, v Zedinjenih državah severne Amerike 300.000, v Južni Ameriki pa 40.000. ki vsi žive v večjih naselbinah Brazilije, Urugvaja in Argentine V Afriki imamo močne slovenske naselbine v Egiptu, ki jih cenijo na 8000, v Aziji ima svoj tisoč slo\enskih duš, prav tako v Avstra liji 1000, kjer se drže delno v AvRtraliji sami odnosno na otoku Nove Zelandije.
Seštejmo raztrešene slovenske ude.
Slovenske narodne manjšine .... Slovenski izseljenci: v Evropi ....
v Severni Ameriki v Južni Ameriki . v Afriki .... v Aziji .... v Avstraliji . . . Skupno Slovencev onstran meja .
Novn Zelandija
naše narodne jugoslovanske države. Med njimi eo velikanske naselbine, kjer Slovenci žive strnjeno v celih pokrajinah, in manjše naselbine, kjer Imajo Slovenci samo svoje vasi ali v tujih vaseh svoje slovenske manjšine.
Zamejski Slovenci
Življenje zamejskih Slovencev, ki jih bomo delili v slovenske manjšine in slovenske izseljcnce, žal ne poznamo niti
250.000. 12 rednih slovenskih listov izdajajo, med njimi kar 5 dnevnikov, v 10 velikanskih organizacijskih skupin so združeni, ki imajo skupno okoli 140.000 članov in okrog 15 milijonov dolarjev (okrog 700 milijonov dinarjev) društvenega premoženja in daleč nad 1000 društev po raznih državah narodni skupnosti.
V Južno Ameriko se je slovenski človek začel seliti po svetovni vojni. V gostih trumah je odbežal iz Italije in se naselil v Argentini in Braziliji. Sledili so Slovenci iz domačinske Slovenije, tako da je dosegla naša naselbina že 40000 duš Imajo svoje dušne pastirje, imajo tri lepo ureje-vane slovenske liste imajo nekatere slovite slovenske šole. Vprašajmo se. če smo n teh Slovencih govorili pri naših prosvetnih večerih, če smo o njih govorili naši mladini na osnovnih, srednjih in višjih šolah? Ce nismo potem priznajmo, da smo se obnašali kot mrtvo telo, ki ga odsekani udje ne bolijo več Priznajmo, in popravimo škodo.
Davno pred svetovno vojno so se ljudje selili v Nemčijo tes zasedli vestfalske rudnike. Do 40.000 jih je bilo Danes jih naše oblasti vodijo v seznamih samo še 26000. nemške oblasti ie samo 17.000. Okrog 60 slovenskih društev so si ustanovili, da so v njih varovali ljubezen do slovenskega naroda, do slovenske zemlje, do slovenskega jezika. Da so se mogli na nje opirati, ko so vzgajali svoje v tujini rojene otroke. Veslfalija kakor si nam tuja. Kako malo te poznamo! Ne vemo xa hrepenenja, ki so izdihnila v nemoči in v občutku pozabljenosti. Kako daleč si od nas še dane«, ko je nastopila 12. ura. da zberemo slovenski narod, ostanke slovenskega naroda v celoto, ki naj ostane neokrnjena, za to, ker smo kot narod prisegli, da jo ohranimo.
Pred 15 leti se je reka slovenskih izseljencev začela valiti v francoske, belgijske ln nizozemske rudnike. V Franciji smo jih našteli takrat, ko jih je bilo največ, kar 24.000, v B e 1 g ' I i ir v Luksemburgu se jih je na selilo 6000, na Nizozemsko jih je prišlo 8000.
Slovenci in njihove naselbine v Evropi
■
. 730.000 . 73.000 . 300.000 . 100.000 8.000 1.000 1.000 1,222.000.
Torej površno računano. En milijon dve • to tisoč Slovencev živi onstran materinske slovenske zemlje, onstran
Slovenci in njih manjšine v Italiji, Nemčiji in na Madžarskem
površno, kaj šele v vseh podrobnostih. Na svojo sramoto bomo morali lo priznati. Učiti bi se morali pri Nemcih in Italijanih, ki so v tem pogledu dali sijajne zglede. Za odrasle in za mladino so uvedli obvezen pouk o življenju svojih rojakov, ki žive izven meja materinske države. Šola služi temu namenu, strankarske organizacije so se z navdušenjem tej nalogi posvetile in danes v Italiji in Nemčiji ni nobene organizirane skupnosti, kjer ne bi proučevanje razmer med zamejskimi rojaki spadalo v obvezni delokrog društva.
Slovenske manjšine
Zgoraj smo še navedli, da je v kraljevini Italiji okroglo 600.000 Slovencev, ki so bili Italiji vključeni z mirovnimi pogodbami 1. 1920 Vsi so zvesti državljani Italije, ki je njihova nova domovina, a so ohranili duhovno skupnost z materinskim rodom, kat tudi fašistična ideologija odobrava kot naravno pravico vsakega človeka. Toda, ali jih poznamo, ali nam je njihovo življenje poznano, ali zasledujemo njihova kulturna stremljenja? Koliko ve o njih naša mladina, koliko ostali rod. Materinski narod ne sme nikdar pozabiti na kulturne in gospodarske potrebe svojih rojakov po krvi in duhu, pa naj živijo kjerkoli na svetu in še tako oddaljeni od materinskega doma. Dajmo vsaj doraščajočemu slovenskemu rodu možnost, da bo v vseh podrobnostih poznal življenje teh 600.000 Slovencev, ki so ena tretjina vse slovenske narodne družine.
V	današnji Nemčiji žive Slovenci v strnjeni skupini na Koroškem, kjer jih je okrog 100.000', na bivšem Štajerskem, in sicer pod Koziakom in pri Lipnici, kjer jih je okrog 20.000 Tudi koroška narodnostna meja se pred nami počasi izgublja v megleni daljavi. In vendar bi bilo treba poznati deželo, ki je pred davnimi stoletji v slovenščini ustoličevala svoje kneze in ki je postala zibelka slovenskega kulturnega in političnega preporoda. Koliko jih je še med živimi Slovenci, ki poznajo zgodovino Koroške, ali ki vedo, kaj je bila še pred 20 leti in kaj je danes? Ali naši slovenski mladini kaj dopovedujemo o koroških Slovencih in jih izročamo njenemu nesebičnemu rodoljubnemu ognju. da bo varovala rodno skupnost, ki brez ozira na čas, ki mimo hiti, ne sme biti nikdar presekana.
V	trikotu. kl ga tvorijo jugoslovanska, nemška in madžarska meja, je skupina 6000 še vedno strnjenih rabskih Slovencev, medtem ko so oo-samezne družine že utonile po vsem gradiščan-skem ozemlju na obeh straneh madžarske meje.
Slovenski izseljenci
Najstarejše naše izseljenske naselbine so v Severni Ameriki. 300.000 jih je, pravijo statistike, ki pa so jih najnovejše .že ponižale na
To izseljevanje se je zgodilo pred našimi očmi, a
smo 3proti pozabljal, na Slovence ko so odhajali, če smo se sploh zanimali zanje, koliko jih odhaja in kam gredo. Pa so le v hudih naporih vsakdanjega dela varovali ogenj slovenske ljubezni v objemu slovenskih društev, dokler niso zadeli omagovati od razočaranja, da jih domovina pozablja, ko podlegajo tujemu objemu. Tudi ta najnovejša polja, p<. katerih smo sejali slovensko kri, je treba zajeti, je treba živo predočiti naši mladini, da ga bo obdelovala in neoskrunjenega oddala naprej negi bodočih rodov.
Velike Izjeme so tudi Slovenci, ki vedo kaj 0 krasnih naseljih slovenskih izseljencev v Egiptu, v mestih Alekiandriji in Kairu, ali c slovenskem misijonu med pogani v Indiji, ali
0	slovenskih delavcih na obronkih avstralske puščave in na bogatem otoku Nove Zelandi-
1	e. Tema leži nad Slovenci, ki jih je pogoltnila sovjetska Rusija kamor so v letih gospo darske stiske (1930 — 1934) odšli iz zapadnoevrop-skih naselbin.
Narodno obrambno delo — naša sveta dolžnost
Samo ta zelo površen pregled o življenju Slovencev onstran narodnih meja nam zadostuje, da si predočimo ogromno narodno-obrambno delo, ki Zedinjenih držav. Kdo izmed domačinskih Slovencev pozna to žuborenje slovenskega duha? Komu je zal, če bo enkrat usahnilo? Ali smo slovensko mladino naučili slovenskega zemljepisja, ki je za našo narodno rast vsaj toliko važno, kakor so tuja zemljepisja, da bo vprav mladina nesla dalje poznejši m rodovom sporočilo, da je treba to slovensko rast onstran morja ohraniti v slovenski nas čaka. Nas. kajti Če danes ne napnemo vseh sil. lahko rečemo, da je usoda našega naroda za nečatena.
Materinski narod Ima dolinost, da bodi nosilec narodne zavesti. Ce te zavesti ni, jo je treba ustvariti. Ce je Slovenci nimamo, si jo moramo priboriti
Kadav homo lahko rekli, da ga nI Slovene* na domačih slovenskih tleh. ki si je te dolžnosti svest, še le takrat bomo lahko rekli, da smo narod. kajti narod ni nikak mrtev pojem, ampak je življenje.
Naj nas božični prazniki, ki nas bo ie prss-niška misel sama zanesla po vseh slovenskih domovih po širnem svetu, kjer bodo Slovenci obhajali sveti večer po davnih obredih slovenskih krščanskih izročH. naj nos božični prazniki prehude k tvornemu narodno-obrambnemu delu, do bo novo leto za nas vse leto narodnega preporoda pod geslom: Vse Slovence v slovensko kulturno in narodno skupnost, kl bo branila slovensko zemljo in slovenske domove v njej.


Opeharjeni krčmar
. lizu najtemnejše reke izmed vseh temnih voda v tistih hribih, prav aredd štr-) lečega, grčavega gorovja je čepela ob skali samotma krčma. Mimo te krčme je vodila razdrapana, vsa vegasta pot, koder si prišel do steklarn, ki so se de v bolj pusti divjini kadile in žarele.
Tista noč v prvem krajcu je bila temna in krčmar je planil s stelje, kjer je ležal. Nekdo je bil potrkal na okno, nemara kak žejen popotnik ali kak človek, ki je prišel prosit kruha in poti. Krčmar je nejevoljno vzel laterno v roko in je odprl ivnata in škripajoča vrata.
Glasovi zvonov cerkvic so mu zadoneli na uho, ki eo se razlegali iz zvonikov daljnih vasi. Zvezde so ee lesketale skozi jelke. Tedajci se je krčmarju, ki je bil še ve« zmeden od zaspanca, posvetilo, da je nocoj najdaljša, nagloblja noč v letu.
Pred vrati je čakal spet tisti tuji, čudni voznik, ki ae je vsako leto pojavil samo enkrat in zmeraj v tej sveti noči in ki Je vselej odšel, preden je petelin prvikrat zapel v nastajajoče jutro svetega dne. Nekoč je bil povedal, da je voznik iz bližnjega mesta in da prevaža iz steklarn rdeče keHhe v severne kraje. Bil je orjaške, plečate postave in več ko velik, prav, kakor da bi bil iz dežele velikanov. Obsežen, trioglat klobuk mu je delal senco na obraz. Njegova vranea visokih nog sta puhala bele pene skozi nozdrvi. Imela sta železne obročke v nhljih. Desnemu je bilo ime Burja, levemu pa Sneg Ova kosmata volčjaka sta ranča j e čuvala voz. Prvemu je bilo ime Trn, drugemu pa Zob.
Krčmar je posvetil v tujca. »Alt al spet tukaj v svojem troedinem klobuku?« je vprašal.
Voznik je vzel triogelnik z glave in je razgalil svoje krasno, strmo čelo. Imel je raven noe, nasršene, gospodovalne obrvi, ozka, kljubovalna usta ln odločno brado moža in pol. Lasje eo mu bili že sivi. S svojimi sivimi, sanjavimi očmi je zri v svet kakor lz globine tisočletnega znanja.
Krčmar Je spet povzel: »Zdaj je vprav leto dni minilo, odkar si se bil oglasil pri meni. Kako čas naglo beži. Nobena reč tako ne beži kot čas.«
Tujec se je zasmehljal, rekoč: »Čas je samega sebe sit. Rad bi prišel do svojega konca. 7.ato pa zmeraj hitreje beži.« Povedal je še nekaj besed ia v njegovem govorjenju so bile brihtnosti in več ko* brihtnosti in nerazumljivost čudovito prepletene druga z drugo. Krčmar ga ni razumel.
Potlej Je voznik izpregel konja ln ju je odgnal v hlev. Hlev je bil star, zapuščen rov, kjer so pred leti lomili zlato in je tvoril zdaj nekakšno
Krčmar je čakal voznika. Pričakal Je polnočnega čudeža. Tri velikanske hrastove sode je bil dal napraviti. Stali so zunaj pri vodnjaku, da bi se bri, brž napolnili z začaranim vinom. Zdaj pa je veljalo, da bi ne zaspal blagoslovljene ure spreminjanja.
Počasi se je pomikal kazalec na uri. Voznika ni bilo. »Mogoče so ga dali že v poslednje olje in ga je že smrt pokosila,« si je mislil krčmar. »Tein boljel Vem pa jaz sam za to skrivnost.«
Mačka je predla na peči in je puetila, da so miške plesale. Krčmar se je spravil na štetje
denaTja, da bi ga spanec ne premotil. Še nihče ni zaspal, kadar je štel denar. V svojem življenju 9i je bil veliko nagrabil, je silno odiral ljudi in je nebo in zemljo sleparil. Zdaj je sleherni stotak dolgo mencal med prsti, ali mogoče le nista dva skupaj in je eden na drugega prilepljen. Gasili je bankovec povohal in se je zarezal. Prav nič ni bilo na denarju čutiti, kako ga je bil zaslužil.
Časih je odprl trhlo lino in prisluškoval v noč, da mu je bila kar brada mokra od ponočne megle. Vendar se ni oglasil noben konjski peket in nobeno škripajoče kolo in noben nočni potnik ni bil zunaj. Gozdovi eo počivali v zimskem snu in v belini, in sneg je pokrival tudi male peščene gomile ob reki, kjer so bili nekoč izpirali zlato. Pradavno božje pismo je bilo s čudežno srebmiuo napisano na ol>oku sveta. A to ni prav nič ganilo na preži sedečega krčmarja. Njegova duša je poznala ene same sanje: d e n a r I
Zdaj je postaval spet po izbi V namizni plošči pred njim je tiktakal črv — mrtvaška ura. Stenj v sveči se je kadil. Na misel mu je prišlo, ali ni tisto, kar se bo opolnoči zgodilo, le prazna marnja in trapasta prevara.
Pa so mu zmeraj stari ljudje pripovedovali, da ima vsaka noč svojo moč in svoja posebna znamenja. Na presno noč na primer prilezejo vse
Med materami
skalnato votlino v polkrogu, ki Je Izginjala v porušen, vlažen podzemski rov. V skalo so bile vsekane jasli in dolgodlake krčmarjeve krave so se dvignile, ker jih je predramil pozni obisk in so zažvemketale z verigami in buljile v noč.
Medtem ko je zunaj potrkavalo k polnočnici, je voznik šel k vodnjaku po vedro vode, ki jo je izlil svojima vrancema v korito. Vranca sta žejno sklonila svoji težki glavi, da bi začela piti. Ma-noma sta pa nezaupno prsknila v vodo. Potem sta se preplašila in se tako divje povzpela kvišku, da je kazalo, kakor da se bodo napete verige potrgale. Njune zgovorne, črne oči je navdajala groza, ko da slutita nekaj neznanskega. Tudi oba pea sta se nalezla njunega strahu in cvileč sta se prihullla k svojemu gospodarju.
Voznik je stopil med plašeča se konja, zgrabil ju je za grivo in ju je začol miriti. Zasmejal se je, rekoč: »Imata prav, konjička moja. Studenec ima zaree čuden duh. Resnično, v njem ni stu-denčnice.«
Krčmar si je popraskal brado umazane barve in je zahrbtno poškilil na svojega gosta. Potem je pomočil prste v vedro in je poduhal. Strela božja! Ali ga je sam peklenšček preslepil? Po vinu je imelo okus. Zajel je polno prgišče in je pil. Zares, vino je bilo, prekrasno vino! Niti slutil ni, da je na svetu tako ognjevito in dragoceno vino nikar da bi ga bil sploh kdaj pil!
»Kaj se pa to pravi?« je zahrekal. Njegov glas, ki je bil iztisnjen iz pohlepa srca, je izgubil vso svojo barvitost.
»Ne čudi se!« je mirno dejal tujec. »Sonce se obrača, noč je na višku. Ob tej uri sta zemlja in nebo odprta.« In je glavi svojih vrancev nežno, pa neodjenljivo potisnil v vedro. »Pijta, vrančka moja, pijta It ln sta srkala v mogočnih požirkih in se nista nič več plašila. Velikih oči so buljile krave in psa sta se stiskala k skali in sta se tresla.
Toda voTinik je s svojima velikanskima rokama porinil krčmarja iz hleva, rekoč: »O tem bova tihoi«
*
Spet je minilo leto in dan. Spet je bilo kasno v noč. Krčmar je pognal ženo in deklo v posteljo in je čakal ob svitu sveče v izbi.
Nobenega pivca ni bilo v hiši. Ljudje so se je izognili. Studila se jim jo postana podčopina. ki so jo ondi dobivali kot vino in ki je imela okus [h> plesnivem špiritu. Pivo je bilo kislo in snet Ijivo in v sodih so se gnile, jesenske lesnike spremenile v mošt. Slabo spečen. trd in grenak je bil kruh, in nihče si nI tu zaželel mesa. ki je hilo sivo od samega popra in ti je skoraj ožgalo grlo, samo da je povzročalo hujšo žejo
&M rV. iho, tiho, neslišno, vse tiše padajo beli II rahli kosmiči, jablane .so zacvetele, v (JLS deviška krila se odele. Sveti čas je tu.
Sedi k meni v temačni kot, opazuj begajoče sence svetlih plamenov tople peči, poslušaj zadovoljno mrmranje peči in rahle vzdihe vetra, okoli oglov se lovečega. Cilj v tej sveti samoti je-lovih gozdov v deviški molk pokopanih, pesem dela, pesem mater, pesem trpečih, novi, mladi rod rodeči h.
Iz majhne bolniške kapele je zadehtelo kadilo, razlilo svoj blagi in plemeniti vonj po vseh hodnikih, po vseh sobah, prav do sobe trpečih — do porodne sobe.
V svoji skromni sobici je sedel zdravnik-de-žuini in mislil ob rahlo tleči cigareti na dom, na svojo mamico :n očka. Zazrl se je skozi okno, skoz.i belo opojnost vse dlje preko poljan in trat in zasneženih streh, tja v motno sivo daljo. Rahel šum ga je zdramil iz zamišljenosti. Usmiljenka je tiho dejala: Vizital Da, vizita pred svetim večerom! Primarij je v mašni ohleki. s trdim ovratnikom, vse osebje v lepih, zlikanih oblekah, le dežurni v belem plašču. Kot nekaj grenkega je leglo mlademu zdravniku na srce, vsi ti bodo praznovali Božička doma, le on je prikrajšan za to radost, za to tiho srečo...
Kot blisk žareče in jasno pa mu je posvetil v dušo vzdih bolnice, ko je šel mimo sobe, tja so bila vrata le priprta. A vse te, vse te bedne re-vice, matere? Kje bodo te obhajale Božička? Tu, tu med belimi stenami, ki so tako mrzle, tu, kjer je vse belo, včasih tako obupno belo in kjer tolikokrat korači božja dekla Smrti Zbral se je za hip, stopil k primariju in mu povedal stanje bolnic mater in porodnic. Potem se je začeia ona
strupene zeli iz zemlje; noč vernih duš požene mrtvece iz njih jam. In zakaj se ne bi dogajale čudne stvari na sveto noč? Ali niso pravili, da se nocoj odpirajo skale in nudijo zaklade? Iz votlih dreves da curlja med v zlatih curkih in ga srne ližejo? V tej sveti noči se vendar vse, kar je navadnega, spremeni v svete reči, vse pozemsko postane nebeško, vse prekletstvo zadobi milost in odpuščenje. Tako je zapisano v bukvah. In dokler potrkavajo polnočni zvonovi, tako so pravili, se odpira zemlja in rude začno vreti in se spreminjati v samo zlato. Počemu naj bi ne bilo resnično, da se studenec spremeni v vino?
S plamtečim pogledom strastnega |»hlepa je krčmar buljil krog sebe. V izbi je bilo vse v meglenih, nedoločnih obrisih. Zdaj se je skrotovičila mačka in je tiho kihnila. In iz luknjice pri peči je previdno pokukala miška s svojim špičastim gobčkom, kot bi rekla- »Bog pomagaj!«
0, v tem času, ko tudi živali znaio po človeško govoriti, je slednjič prišla čudežna polnočna ura I
Krčmar je butnil v vrata in planil ven.
Krog in krog so bili hribi na veličastni straži. Megle so puhtele iz doline, iztezajoč se oh okraj-kih gozdov; jelke so stale v svojem dehtečem zelenju. Tek gozdne reke se je pridržano oglašal. Studenec je enakomerno žuborel. Enkrat »e je zahlestelo na nebu, kakor bi šinil severni sij kvišku.
Iz dalje so zadrhteli zvonovi. Prav natančno se Je razločilo zvonjenje iz bližnjega trga; to je bilo najfinejše zvonjenje tu v gorah, /.vonlk te cerkve je namreč stal nad votlim rovom zlatih rudnikov. In mogoče je v teh zvokih podrhtevalo podzemsko, še ne odkrito zlato in je tem bolj ganilo pohlepna srca ljudi.
In zdaj je bilo, kakor da bi bil čas vzet iz rečnosti in da je ves svet utešen 1n blagoslovljen. Venadoma je zapihala prisrčna, voljno mehka sapica iz gozda, in studenec, ki je bil pravka^ Se brezdušno žuborel, je za hip pridržal sapo. Po'eni je začel žuboreti z drugačnim, bolj globokim, fk>l-nim glasom, ki je prehajal v neskončno lepo petje. Curek vode, ki je tekel iz revi, se je potemnil, se razširil tn se je začel svetiti
Samo krčmarja je ppkla v prsih temna, brezkončna želja. Pogled mu je ko v viočiri šinil na trehušaste, prazne sode. Treba jih bo zdaj napolniti! Ni hotel piti, kar mu je bilo dano v tej čudežni uri. Nič piti! Le sode naglo napolniti z dragocenim, tekočini zakladom! In potom vse prodali! Prodati 1 V drag denar spremeniti
Saj je denar vse.
Denar je sveta vladar.
Denar!
Tenka plast megle je bila še med njim in studencem. Zmeraj bolj oddaljeni so bili daljni zvonovi, zmeraj bolj divje, bolj hogato je žuborelo iz studenca. Zemlja se je iztakala in razdajala na divje, nobene mere ni več poznala, vsa je bila omamljena od svoje lastne moči. V vedro ni moglo iti toliko, kolikor se je venomer na-takalo. Prekipevalo je čez rob, se izlivalo na tla.
Tedaj so je krčmar v vsej svoji pohlepni strasti prihulil kakor ris, ko hoče naskočiti plen. Kakor v klobčič se je zvil sam vase, da bi planil na ta čudež, ga napadel in izropal.
A iz lesketajočega se curka studenca »e je zabliskalo kakor ozek plamen. Viselo je v zraku med človekom in kakor božja roža dehteči m vinom in je bilo kakor oster, dvorezni, žareči nož, ki je strahotno grozil.
Gorje ga tistemu, ki hoče hinavskega, nečistega srca poseči v čudež!
Krčmar je siknil grozno kletev skozi zobe. Potem je bojazljivo zlezel sam vase, zastokal je in se počasi umikal.
Zvonovi so utihnili. Trezno in vsakdanje je žuborel studenec. Krčmar je brez življenja ždel 7.a mizo. Polnoč je v njegovih divjih sanjah že zdavnaj minila, ko ga je nepripravljenega zalotila smrt za sveto noč.	(II. Vaclik.)
slavnostna vizita, oni svečani obisk bolnic, mater, porodnic. Svečan je bil dane« oni malce trdi profesorjev glas, malce je trepetal. Pri tem obisku je bil ves mehak, očetovsko topel, dober.
»Vam, ki ne morete obhajati svetega večera v krogu svoje družine,« postal je, malce se zdrznil fn pribral, »smo pripravili tu majhnega Božička, da tudi mimo vas ne bo šel s svojimi darovi, svojim blagoslovom in srečo.« Tedaj je prišel oni trenutek, ki se ga je mladi doktor, edini v belem, najbolj bal.
Najhednejša bolnica, ona, na katero je že skoraj smrt položila roko, je z drhtečim slabotnim glasom prosila Boga, onega malega, ki se bo rodil nocojšnjo noč, naj blagoslovi roke onih, ki z muko, trpljenjem, velikim usmiljenjem in dobroto skušajo vrniti zdravje betežnim. Profesor je mukoma ohranil isti obraz in izraz, ko pa je majhno dekletce, hčerka vratarjeva, ob lučki pri jaslicah voščilo z drobnim srebrnim glaskom vsem bolnicam in zdravnikom svetonočno srečo, se je v mladem zdravniku in možatem togem profesorju prelomilo.
profesor je objel malo dekletce in jo prižel na 'ftvoje prsi, mladi zdravnik r>a je obrnil svoj obraz proč, skril je pred bolnicami solze.
Po vseh obširnih belih, belih sobah isto, ista bolest in ista tiha vdanost, nato krepak stisk roke in toplo voščilo profesorja in dežurni je bil sam. Sam, edini zdravnik sredi bolnic, mater in porodnic.
S plahim korakom je prišla usmiljenka z blagoslovljeno vodo, druga s kadilom in tretja z molkom. Voščile so med molitvijo gospodu dežurnemu svete božične praznike, pokadile in poškropile njegovo in |>orodno solio, ki je samevala, in spet s tihim plahim korakom odšle.
Samevajoči zdravnik si je nažgal cigareto, legel na posteljo in zrl v prazni, pusti strop. Iz bližnje cerkve so plavali rahli, uspavajoči glasovi liožičnih zvonov, v solio »e je tihotapil mrak, sneg je zdržema tiho padal. Praznično razpoloženje je napolnilo dušo mlademu zdravniku. V tn sveti l>ožični mir je kruto, trdo padel zvok avtomobila, ki se je ustavil prod porodnišnico. Hip na to je že zazvonil hišni telefon in klical zdravnika. Porodnica! Kaj urno za njo druga, tretja, peta... Vse razpoloženje in svetonoČni mir je splaval po vodi. Polne roke deln, polna ušesa krikov, stokov... Dežurna babica se je ročno vrtela ob zdravniku in komaj je bila sprejeta poslednja, je že podarila prva življenje novemu zemljami. Pozno na večer je spet zavladal mir. S tihim korakom je obšel zdravnik bolnice in matere. Tej je popravil blazino, oni odejo, tej dal blažilo, s ka-
torim je Ml sicer tako skop In z ono se spet Se-petaje razgovarjal. Vsem jo bil danes tako blizu, blizu ...
Ni Se odbila polnočna ura, ko je Imel porodno sobo že v drugič natrpano jioliio. Ni bilo pričakovati poroda in vtihotapil «e je po pretlh na kor v kapelo, zvabili so ga blagi zvoki orgel
in nežno petje usmiljenk. Prav ko se je božji služabnik pri oltarju obrnil in zapel »Gloria ...« je pretrgal svečano zbranost obupen krik. Zdravnik je planil iz kapele in bil v hipu pri bolnici. Prav tedaj, ko je ob božičnem evangeliju zvenelo: »Na-tus est Jesus Christus« jo ob neizmernih mukah rodila bedna mati iz predmestja svojega devetega otroka.
Ko je bila tretja polnočna daritev končana je prišel v solzno dolino četrti zemljan. Trije so prišli med polnočnifo, četrti je dobil samo še zadnji evangelij.
Mati onega, ki je priromal na svet prav tedaj, ko je svečenik pel božični evangelij, je tiho dejala zdravniku: »Gosjiod, ki ste mi toliko, toliko pomagali, čujte! Deveti je in danes sem morala od osmih otrok in moža sem, k vam, da sem dobila devetega. Pa nič za to, za vse bova našla kruha! Pa nič ne l>o to hudega, nobene zamude I Časopis sem danes popoldne raznesla še sama, porihnla in očistila sem sobi, umila in okopala še otroke, jim spekla potico, pa voste sem že morala kar hiteti, no pa sem še prišla peš do vas, zakaj avlo je drag, drag in Bog ve, kje bi dobila zanj denar in koliko bi morala pritrgati onim osmim.«
Vsa blažena mu je to pripovedovala ta eo ji je samo nemo stisnil roko, jo odnl in nesližno
odšel.
Sneg je ponehaval padati, nekje je Ml« ara štiri in dežurni zdravnik se je do onemoglosti truden vlekel v svojo sobo. Komaj je zatisnil oči, že so ga spet klicali in spet je v potu svojega obraza |*miagal materi do malega kričača. Ves z.nojen, utrujen in zbit je šel takoj nato k avtomobilu, v katerem so pripeljali težko bolnico. Od polnočnice je šla, zavrtelo se ji je, stemnilo pred očmi in udrla se je kri.
Pod noži Brž na telefon po tovnriia da bo pomagal in že je hitel pod žarko luč reflektorja in pripravil vse potrebno za takojšnjo pomoč. Kmalu je priftel tovariš in dve usmiljenkt Redili so jo. Ko pa je dežurni slačil gumaste rokavice in težke operacijske galoše, so zvonovi praznično potrkavali in zunaj je bil že velik dan. Ljudje eo vrvelii v mesto, v svetišča, njega pa je zamenjal tovariš. Neprespan, neobrit in v delavni obleki je šel k veliki maši, pa se skril za stober, da ga ne bi videli ljudje, da hodi na tak praznik ae-obrit in v delavni obleki.
Videl pa ga je Jezušček iz jaslic, prav oni, ki ga je obiskal v porodnišnici to noč šestnajstkrat in pozdravil vselej novega zemljana, M je prišel na sveto noč. na svet.
Orgle so mogočne zvenele in bučale. Znanci so si s svečanimi obrazi voščili božične praznike, zdravnik pa je sam in prezrt od vseh šel domov, vse njegove božične želje so bile usmerjene v — posteljo. V skromni sobici je zastrl okna in do smrti truden legel in zaspal kot ubit. To je bil njegov božič.
Peč ugaša, cigareta dogoreva, pogovor je utihnil. Vidiš, to je moja božična zgodba in to je bil moj najlepši božič, čeprav nisem mehko pozdravil očela in toplo stilnil roke materi.
■ložo Herfort.
Orgle so zabtičale: Sveta noč, blatena noč..«
Mi pa gremo k Jezuščku v Betlehem...
Mirko Kunčič:
Revčki romajo v Betlehem
Mi pa gremo k Jezuščku r daljno mesto Betleliem, vso bridkost in vse gorje položimo mu v objem:
Glej, sirote jokamo po očetu, mami. -Sprejmi k sebi nas nocoj, da ne bomo sami!
lezušček sam dobro ve, kaj je mraz in beda; v revnih jaslicah leži in ljubeče gloda...
Kdor nocoj je kakor mi rcvpn in brez doma — v daljno mesto Betlehem z nami naj poroma!
Božično drevo in jaslice
Božično drevo ima globok pomen. Spomnite .e dveh dreves: drevesa v raju. s katerega je Eva utrgala prepovedan sad in drevesa, iz katerega so iztesali križ, na katerem je Jezus daroval svojej življenje la človeštvo.
Luči na božičnem drevescu pomenijo Je-zuščka. ki nam je s svojim rojstvom in svojo mu-čeniško smrtjo razsvetlil v dušah temo.
Darovi, ki jih polagamo pod božična drevesca, nas spominjajo vseh dobrot in milosti, ki jih jo .Ipzušček po svojem rojstvu delil z radodarno roko.
V nobeni hiši pa ne bi smelo manjkati jaslic! Saj se je Jezušček v jaslih rodil 1'ostavljanjo jaslic je pristen slovenski narodni običaj. Vsaka slovenska hiša bi zato morala imeti predvsem jaslice in šele |>otem božično smr"čico ki jo jo tujina uvedla pri nas.
Mirko Kunfič:
Metodovo voščilo
Pastirček Jakob in Jeznčček
(Legenda)
Kdo je ta mladi gospod s svetlim cilindrom na glavi, s hlačami prav do peta? — Naj sc kar sam vam predstavi
»Jaz sem Kovačev Metod, nisem gospod in ne bom še. dokler pri očku imam mizico, krožnik in dom še.
Danes je sveti večer, pražnje som se preoblekel, da prav svečano vam bom svoje voščilo izrekel:
Pridni za božič dobe v dar naj cekin, lepo knjigo, lenim pa jaz pomolim s palcem med prstoma — 'igo!
Zamotano sorodstvo
Dva gospoda gresta po cesti in srečata nekega dečka. Eden izmed gosjnidov reče:
»Tega dečka (>a poznam <
»Srčkan fant! Čigav pa je?« povpraša drugi gospod.
»Moja mati je tašča njegove matere in moja mati ima samo enega sina.« odgovori prvi go<s|Kxl.
Ali veste, otroci, v kakšnem sorodstvu je prvi gospod z dečkom? (sjo Aonjop podnorj)
Jabolka na drevescu
Stric je dovolil Janezku, da lahko sklati vsa jabolka z drevesa Janezek je ves vesel odskakljal na vrt in tako krepko potrese! jablano da so padla vsa jabolka z nje Z velikim užitkom jih je pohrustal. — Na drevesu ni bilo več iabolk Kako toT
(Na drevesu so bila samo tri iaholka Ko je Janezek jablano potresel, sta dve jabolki padli na tla eno jabolko (ednina) pa je ostalo na drevesu, tako da v resnici ni bilo nobenih jabolk (množina!) reč na drevesu.)
isto noč, ko je nad betlehemskim hle-& voin zažarela zvezda in oznanila svetu, da je rojen Kralj vseh kraljev, se je napotila truma pastirčkov v Betlehem Med njimi je bil tudi pastirček Jakob, ki je bil gluh in nem. Ni slišal zvonkega petja ptic, šumenja gozdov in bučanja rek, ni mogel izj>regovoriti niti ene besede. Nekaj kol kamen težkega mu je ležalo v grlu.
Pastirčki so našli hlev in stopili vanj. Na vso moč so se zavzeli, ko so zagledali božje Dete na slami Nebeška svetloba je ožarjala njegov obraz in tako sladko in dobrotno se je smehljal, da tega ne bi moglo popisati nobeno pero. Pokleknili so okoli jaslic in začeli moliti naglas Samo pastirček Jakob je molče klečal med njimi in žalostno strmel predse.
»Zakaj pa ti ne moliš?« ga je prijazno vprašala Marija.
Jakob je žalostno uprl oči vanjo. Videl je, kako so se pregibala njena usta, razumeti [>a je ni mogel.
»Zakaj ne govoriš?< se je začudila Marija.
»Ne more,c ji je [»ojasnil eden izmed pastirčkov. »Gluh je in nem«
Mariji se je ubogi pastirček zasmilil v dno srca. Rada bi mu fiomagala, pa ni vedela, kako. Nazadnje se je sklonila k Jezuščku in mu potihoma zašepetala na uho:
»Sinko moj, pomagaj! Daj, da bo ubogi pastirček spet slišal in govoril!«
Jezušček je položil svojo drobno ročico nanjo ln odgovoril:
»Potrpi, njegova ura še ni prišla! Naj veruje in čakal<
Dolgo so pastirčki klečali ob jaslicah in molili božje Dete. Potem so drug za drugim odšli. Samo pastirček Jakob je ostal. Klečal je ob Je-zeščku in ves zamaknjen strmel vanj. Tako rad bi mu rekel vsaj eno gorko besedo ..
Ure so tekle. Zvezde so bledele, jutranja zarja je pozlatila nebo. Posijalo je sonce — pastirček Jakob pa je še zmerom klečal ob jaslicah s pobožno sklonjeno glavo.
Nenadoma je ves presenečen dvignil elavo Kaj je bilo to? Ali ni slišal glas. neskončno mil in ljubeč glas? Ne, saj ni mogoče! Gluh je in nem, kako naj bi slišalo njegovo uho!
Pogled mu je obvisel na Jezuščkovem obrazu. Naravnost vanj so bile uprte Jezuščkove oči. Razprostrl je roke in zaklical:
»Pastirček Jakob, rekel sem ti: vstani in pridi l< meni!«
Pastirček Jakob je planil na noge in zaklical, orosunien do dna:
»Slišim! Govorim!«
Kakor da bi mu težek kamen padel iz grla, mu je postalo pri srcu prijetno in lahko.
JezuSček se je dobrotno smehljal, smehljala sta se sv. Jožef in Marija, in celo osliček in ovčice — tako se je zdelo Jakobu — so se mu prijazno smehljale.
Jezuščkov obraz je nenadoma postal za čuda resen. Tiho je izpregovoril:
»Tako ti rečem, pastirček Jakob: Tisti, ki so me prvi slišali, so odšli in se morda nikoli več ne vrnejo. Ti pa si me slišal zadnji izmed njih, a tvoja vera je bila tako živa in močna, da si ostal. Tvoja ura je prišla. Pojdi in moja milost naj hodi s teboj!«
In pastirček Jakob je šel Kamor je prišel, povsod je z zvonkiin, kakor struna čistim in jasnim glasom prejieval čast in hvalo novorojenemu Detetu.
Mali kričač
Profesor Slana je imel sinčka, katerega naj ljubše opiavilo je bilo. da se je drl kot jesihar. Profesorju Slani to kričanje kakopan ni bilo nič kaj všeč, ker ga je mali neugnaiiec motil pri či-tanju in pisanju
Ko se je nekega dne 5 letii Francek spet na vsa usta drl. je profesor Slana ve« jezen vstal in rekel ženi:
»Tega ne preneseni več! Ne vem ali je še kje na svetu taksen kričač, kot je naš paglavec. Zbogom!«
Vzel je klobuk in odšel.
»Ta frkolin je dane« res čez mero siten,« je vsa preplašena rekla žena. »Micka, pojdite z njim malo na sprehod — nemara se unese «
Micka je prijela malega kričača za roko in ga odvedla na ljubljanski grad.
Profesor Slana se ;e čez pičle uro vrnil domov in njegov obraz je kar žarel od zadovoljstva Stopil je k ženi in rekel:
»Hvala Bogu. zdaj sem pomirjen. Krivico sem storil našemu malemu.«
»Kako to?* se je začudila žena. »Na sprehodu sem slišal frkolina, ki se je še vse huje drl. kot se dere naš,« ;i ie pojasnil mož. Ženo je obšla tesnobna slutnja »Kje je j>a bilo to?« je vprašala »Na ljubljanskem gradu!«
Slikanica za novo leto 1939
Risbo, ki predstavlja štiri možiceljne. ko neso novoletne številke 1939, izrežite. Potem vzemite v roko barvice ali barvne svinčnike in jk>-barvajle risbo čim lejiše.
Za liste, ki bodo v zadregi, kakšne barve naj bi ujx»-abili, ob|avljamo tole ntvodilo1 Možicelj-nom napravite zelene suknjiče in rdeče ali modre če[>ice. rdeče ali riave čeveljčke, sive brade, črke ki jih nosijo v rokah pa naj bodo zlate.
Sliko lahko prilepite na trd karton, če hočete Potem jo vteknite v pisemski ovitek in pošljite na
Otrok toži
Jezus ljubi, daj, poslušaj, kar sedajte Ti povem! —
Glej, sinoči, ko smo spali očka, sestrica in jaz, mamica se je jokala, žalostno je vzdihovala, solzen bil je njen obraz.
Prva solza — kri rdeča je pritekla ii srci. Jezušček. povej, li zame je jokala mamica?
Kakor biser solza druga padla mi je na oči in i oči v dušo mlado, kjer se več ne raztopi.
Jezušček. vse to trpljenje materino meni daj! Mamico skrbno poplačaj, naj ji bo že zemlja raj!
Olga Kuretova, Zagorje.
Vesela božična zgodbica
Božični prazniki so trkali na duri Profesor Raztresen je hodil j)o mestnih ulicah in toplo mu je postalo pri srcu ob pogledu na V60 božično lepoto, ki je bila razstavljena jx> izložbah. Stopil je v neko trgovino in kupil velike, prelepe jaslice »Ali bodo otroci veseli!« je ves zadovoljen pomislil. Potlej pa je stopil še v to in ono trgovino in nakupil darov kar čeden kup. Oborožen s številnimi zavitki je hofel jx>časa kreniti proti domu Medtem pa je začelo na vso moč snežiti in hladen veter je zavel. Profesor Raztresen ie bil doma nekje v okolici mesta, zato se snežnega meteža prav nič ni razveselil. Nekaj časa je premišljeval, kaj bi in kako. jx>tem pa je z odločn;mi koraki zavil v ulico, kjer so v dolgi vrsti stali avtomobili Stopil je k enemu izmed njih in zavpil:
»Hej. šofer, ali ste prosti?«
»Sem, gospod profesor,« je vljudno odgovoril šofer.
»Ali me poznate?« se je začudil profesor Raztresen.
»Poznam vas sicer ne,« se je prebrisano za-smeial šofer, »ampak takoj sem uganil da ste profesor.«
Profesor jp nekaj zagodrnjal v brke. potem pa povpra al, koliko stane vožnja do njegovega stanovanja.
»Šest kovačev,« je povedal šofer.
»Kaaaj?« se je razburil profesor. »Šest kovačev? Mene ne boste odrli, prijatelj! Vožnja stane pet kovačev in niti beliča več!«
»Šest kovačev,« je mirno ponovil šofer.
»Pokažite cenik!« je zavpil profesor in ga divje pogledal.
Šofer je počasi privlekel iz žepa cenik in oba sta začela buljiti /a.ij. Sneg je padal v gostih kosmičih, a moža tega niti opazila nista, tako sla bila zaverovana v cene...
»No. ali vam nisem rekel?!« je čez nekaj časa zmagoslavno vzkliknil profesor. »Samo petdeset dinarjev stane vožnja. Zakaj pa zdaj molčite, a? Mene ne bo nihče pretental, zapomnite si! Jaz imam zmerom prav, zato se nikar ne pričkajte z menoj I«
Takšno grmovito pridigo je profesor napravil ubogemu šoferju
Pa je profesor Raztresen segel v žep odštel šoferju petdeset dinarjev na roko, se obrnil in zadovoljno odšel s svoiimi božičnimi darovi Ves premočen in premražen je prišel do hišnih vrat. Tam mu je nekaj šinilo v glavo. Udaril se je 6 pestjo ob čelo in vzkliknil:
»Ti prebita reč ti! V avtomobilu sem pozabil sesti!«
Čemerne volje je nekaj časa stal na pragu ln se jezil nad svojo pozabljivostjo. Pa je kmalu moško premagal slabo voljo in med veselim smehom zamahnil z roko:
»Kar je to je' Prav sem pa le imel jaz lil ne šofer!«
naslov Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca v Ljubljani.
Pomnite: če hočete prihraniti pri znamkah tedaj napišite svoj naslov na zadnjo stran ovitka ovitek pa pustite odprt Na sprednji strani ovitka napišite v levem kotu: Tiskovina Na ovitek prilepite samo znamko za 28 par Na sliko v ovitku pa ne smete napisati nobene besede, drugače pismo ne velja kot tiskovina!
Izmed kopice najlepših slikanic jih bomo pet izžrebali za nagrade.
Kokun:
Ančkin srček
Srček svoj poslala stričku jo za božič Ančka. Kar poglejte: v njem sred n zlata ptička spančka.
Včasih pa ta zlata ptička zažgoli veselo.
kakor da sto rajskih strun bi v Ančki zabrnolo.
In še nekaj v drobnem srčku \nckincm je skrito, z zvezdami in zarjami je prav skrbnrt ovito:
to je lučka, svetla lučka ki gori brez olja in je rdečo, živo rdeča kakor mak sr*ed polja.
Lučko to — ljubezen svojo -Ančka poklonila striCiku je ia božič, da mu v dušo bo svetila.
Zbudite
se!
r
ko poanžeHra n* SoffiJSe avoje mladosti
na naši samotni hribovski kmetiji, vidim zmeraj v duhu pred seboj ptice, velike ' jate črnih ko6ov, ščinkavcev in sinic, med njimi tudi izredne taščice z rdečimi prsi, in vreščeče pisane srake. Ko 6em klečal na klopi pri oknu, ee mi je zdelo, da vidim kdo ve kako čudo.
Saj poleti ni bilo vseh teh ptičev na kmetijo, saj so gnezdili in peli skriti spričo slehernega človeškega očesa. Zdaj pa so v jatah priletavali v svoji zeleni, zlati in spreminjajoči se krasoti, da so bili kakor pisan oblak, ki se je »pustil na tla in splaval kvišku in izginil v megli čim se je mačka prihuljeno priplazila na dvorišče, ali če je zalajal pee in če so se odprla hišna ali hlevska vrata. V tisti dobi mojega prvega gledanja na svet se mi je rdelo, da sta vea ta skrivnostni ptičji svet in Jezušček prišla iz istega čudežnega kraljestva. S prvimi snežinkami sta se začela bližati, tako tuje pa hkrati tako domače blizu, da se ti je zazdelo, ko da ti je treba le roko iztegniti po vsem tem. A čira je bila radovednost prehuda, ti je vse izginilo v somraku. Vse -te srake, taščice in drozgi so imeli svoje zgodbe, ki so jih vezale drugega z drugim. Kar v eni sapi nam je teta povedala zgodbe o Jezuščku in o ptičjem svetu, kakor je sploh zmeraj družila v svojih povestih dogodke o živalih in rastlinah in o svetih rečeh.
Tudi teta je pripadala božiču mojih otroških let in mislim, da sem tedaj, ko je bil prazen njen prostor v naslanjaču, izgubil paradiž svojih otroških dni. Prenehale so cvesti rože čudovitih pravljic in niso nič več odpirale svojih prekrasnih čaš. Moj mlajši brat Božidar in jaz sva brez dvoma ljubila to staro teto. Toda otroci so zmeraj okrutni 9 tem, kar ljubijo, posebno še, če je tisto slabotno in se n« more braniti. Stara teta pa je v poslednjem času sedevala vedno kakor priklenjena na svoj stol in je imela noge v obvezah in je bila že skoraj oslepela. Hladnega duha, kakor učenjaka raziskovalca, 6Va včasih opazovala tisto sivo tnTe-nico, ki je bila kakor zaprta veka prilepljena tla njene, ie itak blede oči. Pletilke sva ji jemala iz pletenja in ji na kolovratu narobe postavljala vretenca. Čeprav je mogla komaj še govoriti in so nama mati zabičevali, naj se nama vendar kaj smili, nama je morala še in še pokazati, kako so petelin in pes in ovca na sveto noč oznanili rojstvo Gospodovo. Resnično, v vsej svoji nedolžnosti in ljubezni sva jo večkrat mučila kakor lesenega konja ali lutko. Vendar, kadarkoli nama je bilo hudo ali če najn je zadela nezgoda, sva prišla k njej po tolažbo. Ona nama je z zdravilnim vplivanjem popihala prst, ona je prosila za najn, če je nama grozila očetova šiba.
A nekoč, nemara da nri f« bilo sedem aH oaem let, mi je spremenila najnesrečnejši božič v najbolj blaženega in mi je hkrati povzdignila Je-zuščka visoko nad oblak pisanih ptičev.
Tako v živo se še spominjam tistega večera, da imam celo okus po vonju po suhih hruškah, ki je napolnjeval izbo, v ustih, čim se le domislim tega božiča. Midva fanta-brata sva stala pri stari teti in sva tiščala vanjo, da nama je morala za življenj« in smrt obljubiti, da naju bodo ponoči prav zaresno zares zbudili takTat, ko bo Jezušček priletel r sobo z dreveščkom v lučkah, prižganih na rvezdah. Jaz sem se bahal in se postavljal, da sem že iznašel zvijačo, kako bom nebeškega Gosta Se ujel, vsaj da bom videl en sam pramenček njegovega sijajnega oblačila.
Tega večera sem pa tudi prvikrat zaslutil, kakšna posebna luč je svetila v napol oslepeli teti. Ko se je oče usedel za mizo, da bi prebral tiste tri evangelije svete noči, je ona sproti popravljala njegove grobe napake. In potem, ko je ugasnila medla, kadeča se leščerba, je stara teta, ne da bi se ustavila, na pamet nadaljevala besedilo, kakor da bi brala iz odprte knjige. Mesečina je svetila v sobo. Toda svetloba, ki nam je drug drugega odkrivala, ni prihajala skozi okno, marveč — naravnost od pripovedovalke. Vsi smo se začudili in smo se začudeno okrenili k bledi starki, ki je bila kakor prikazen vsa obdana s svetlobo. Sedela je na žimnici z°fe in se je z rokami oklepala nog na pručici, držeč glavo čisto vznak in obraz dvignjen navzgor. In ko je govorila: »Pastirci čujejo na paji, tedajci pristopi angel...«, nam je bilo, kakor da nam pripoveduje, kaj se prav v tem hipu do-gaja.
Po polnoS »o prihiteli ljudje Iz cerkve, da
prejmejo hlebec posebnega kruha izpod dreveščka in da se naužijejo ob pogledu na veselje otrok.
s hlačami ln naramnicami. Jaz pa sem ležal kakor klada. »Hej, Peter, zbudi se, brž, brž, da boš le lučke videl!« Božidar je že odcepetal skozi vrata In se dotipal do stopnic in spotoma junaško zmagal v boju z razmeštranimi naramnicami. A jaz sem nepremično ležal v postelji kakor voščeni Jezušček v jaslih. Oče me je potresel za obe rami, me slednjič pograbil in me postavil na noge. Toda noge so klecnile, kakor da bi bil fant iz testa; zares, kakor iz testa sem se zvalil nazaj na posteljo. Saj bi se bil oče ustrašil, misleč na kako bolezen, pa sem preveč globoko in lepo enakomerno dihal, »No, meni se zdi, da je šla njegova duša na romanje,« je čudno prevzet zamrmral. Pomislil je, kaj bi bilo storiti. Pa se mu je fantek le zasmilil. Naj le spi in se bo zjutraj veselil svojih reči! Zavil me je spet v odejo in je brez mene odšel iz izbe.
A drugo jutro se j« kesal, da je bil popustljiv. Sicer sem bil takrat že preveč ponosen, da bi bil svojo bolečino izlil v potok solzi, dasi bi bilo nato brez dvoma vse dobro. Pa nisem niti solze potočil. Vendar mislim, da sem imel tak obraz, da sem se moral vsakomur zasmiliti. Ker navzlic vsemu premagovanju le nisem mogel preboleti svojega gorjš, sem se stiskal po kotih in sem si grizel ustnice, da bi ne izbruhnil v jok. Moj srečni brat Božidar pa se je neznansko bahal, ker se mu je posrečilo, da je za to pot spravil podse svojega starejšega, njega v vsem nadkriljujočega brata. Moja nesreča je bila ko temen oblak, ki se je vse praznike šopiril v njem. Ha, on, on je bil kar na mah planil iz postelje in je sam 6tekel po stopnicah nizdoll In kako je bilo vse tako čudovito! Saj ni videl samo dre-veščka, nikakor, videl je tudi prav natančno zlate perutnice Jezuščkove, ko je vprav odletel iz hišel Zares, on je bil junak dneva, a jaz en 6am kup sramote.
Črhnil nisem k rsemti temu nobene, čeprav bi
se bil najrajši s pestmi vrgel namj, da bi mu njegovo ošabnost z bunkami izbil iz glave. Mimo jeze pa me je pekla tudi zavist, saj mu niti malo nisem privoščil njegovega zmagoslavja, ki ga je tako neusmiljeno izkoriščal. Zatekel sem se k svojim igram in sem se tudi roganja služinčadi le tako ubranil, da sem privlekel kljubovalen nasmeh na svoj obraz.
Toda čim »o odšli ljudje Iz sofoe, itn st splazil k teti, se oklenil njenih kolen in sem vrtal z glavo v njeno naročje kakor človek, ki od bolečin ne vč kod ne kam, a s prsti seim ko s kremplji grabil po njenem predpasniku. Samo njej sem 6e upal potožiti in le ona bi mi mogla Se kako pomagati. Toda kaj več kot stokajoče besede »teta, teta, oh, teta«, 'tudi pri njej nisem spravil iz sebe.
Tedaj pa se je zgodilo •tisto veliko ta nepozabno, kar me je že tedaj pretreslo, kar sem pa šele kasneje znal ceniti kot najdragocenejše božično darilo, kar sem jih sploh kdaj prejel.
Stara teta me je začela najprej, nemara zato, ker se tisti hip ni če6a boljšega spomnila, prav prav nalahko božati po laseh. A nenadoma je oka-menela božajoča roka in tudi starka je zaječala in zavzdihnila. Nato sem zaslišal nad seboj plašen glas. »O, moj ljubi otrok, o, moj dragi otrok svilenih las, ali si to ti ali pa je božje Detece, ki toži? Tudi mene je zbudilo pred letom in dnem, in nisem vstala, in leto za letom, pa cem kar na-
pref apela, ia »daj, aH sem vetala? Ne, ae te ame-
raj mislim, da ie nisem povzdignila oči do Njegal«
Utihnila je in ko sem Se dalje stokal, je za-mrmrala: »Zdaj, zdaj razumem tvojo bolečino. Da, da, tako dolgo je človek sam, tako dolgo romaš iu romaš in trkaš in trkaš, pa le še ostaneš sam! Le vekajl Otrok moj, pomisli — štiri tisoč leti Jaz vem zdaj, zakaj je tako dolgo trajalo; nikdar nisem mogla razumeti Boga, pa ga je vendar ena sama ljubezen in usmiljenje! Njegov Sin ni ostal štiri tisoč let, ne da bi s prstom zganil, v nebeški sreči. Ne, ne, kot bi mignil je stopil dol v solzno dolino pogledat Adama in Evo. Potrkal je na njih siromašno kočo, a glej, spala sta kakor zaspani otroci. Adam in Eva pa sta rastla in sta postala ljudstva, svetli prst je trkal na njih koče in gradove. Zmeraj je delalo: Trk, trk, zbudite se! — Pa ga živa duša ni slišala. Vstanite, čas je, da nehate spati, je prosilo in prosjačilo, je nežno budilo in karujoče butalo, a je s svojo lučjo v roki sAmo ostalo, zmeraj si samo ostalo, v Jutrovi deželi, v judovski deželi. Kakor tisti, ki so prekleti, ki blodijo po strehah in vendarle spijo, pa 60 do svojega groba okrog tavali in so svoj živ dan budni sanjarili in spali. In če bi ne bilo ene Edine, Device Nazareškc, ki je bila koj, komaj da sc je je bil poslanec božji le dotaknil s svetlim prstom, kar pokoncu, vsa vedra in pripravljena, pa prav zares ne vem, moj preljubi otrok, koliko časa bi bil moral še zaman zbujati ljudi!«
Preplašeno sem prisluhnil, ker sem razumel besede kakor samoobtožbo, in ves zmeden sem bil, saj nisem vedel, ali govori meni ali Jezuščku. Strah me jc bilo, sunkoma sem se pognal kvišku, da bi videl, kaj jc s teto. Pa sem jo videl z nazaj naslonjeno glavo, usta so bila malce odprta in temni votlini pod obrvmi z bledimi očmi, napeti izraz vsega njenega obraba, mi je dalo misliti, da ona V6e to tam zgoraj vidi, kar so njena usehla usta jecljala. Tedaj sem sc na mah dvignil k njej na zofo in sem se sklonil prav k njenemu bledemu, koščenemu starčevskemu obrazu, da bi mogel skozi isti svetlobni rov gledati kot ona. A kako sem bil razočaran, ko nisem videl drugega kakor resaste maroge jelkovega stropa.
Teta pa je pokimala, kakor da bi me hotela vzpodbuditi, celo prst je dvignila kot navadno, kadar je hotela kaj posebno poudariti. Potem je bolj živahno nadaljevala: »Le, le glej, tudi dandanašnji hodi še okoli, in en brat čuje in drugi brat spi, in trka, tolče in vsaka noč je 6veta no,č. A tam je veliko mesto, ki se nc da prebudili, in le majhna vas se polagoma zbuja iz spanja. O moj ljubi otrok, moj ubogi otrok, ali boš moral res še doživeti, kar je bilo prerokovano? Moja babica je dej&la: Tako majhno bo še vse krščanstvo, da ga bo moči povezniti pod kad. — Ti ubogi moj otrok, hodiš okoli 6 svojo lučjo, pa si sam v veliki temi.«
Zdaj mi je bilo že preveč. Teh besed, ki so se vrtinčile pred menoj kakor temne vode, nisem mogel več poslušati. Kakor da bi se nehote branil, sem se oklenil tetine glave in ji z rokami pokril slepe očesne votline, ki je skozi nje kakor iz kakega čarobnega rova žgalo vse to strahotno vanjo. Hkrati pa sem kakor v nagloblji skrušenosti prižcl glavo na njeno čelo, in tedajci je teta zapazila, da sem ves moker od solzA. In iznova me je začela uvela roka božati, kakor da bi se šele zdaj spet spomnila mene in moje bolečine. Njen glas je poslal nežen, dobrohoten in tak, kakršnega sem tako rad imel. Kaj pa ti je, dragec moj? se mi je do-brikala. Ne smeš biti žalosten, ti ne! Zakaj, glej, s«; nisi zbudil? Zvččer, ko ste bili že pospali, so Se enkrat prišli božični pevci. S seboj so imeli otroka, ki je pel in prosjačil kot oni in mi je pomolil svojo veliko beraško bisago. A ko pogledam vanjo, kaj vidim? Ne 6liv in jabolk, ne moke rn slanine, temveč sama srca! Tudi tvoje srce je bilo vmes. In lahko boš uganil, kateri Otrok je bil to? Pa vedi, da prihaja zmeraj najprej kot beraček in da daje tistim, ki dajejo. Tvoje srce ti je lepo okrašeno spet vrnil. Lepo se je svetilo in živelo — sezi tja, fant, ali slišiš, kako veselo trka?«
Posegel sem tja in sem z enim samim dolgim skokom skočil v sredo sobe, tjaikaj, kjer je drhtelo sonce s srebrnimi pahljačastimi žarki. Tedaj sem se pretegnil, kakor da bi sc bil pravkar zbudil in kakor da sem s pogledom le ujel utrip perutnic nebeškega Deteta.	(Peter Dorfler.)
Hiša „Pri Vetra"
šele »daj, po polnoči, ]t prišla božična radoet k
slehernemu, k živalim in drevesom in k otrokom.
Oče je, ne da bi se prej v sobi otepel ivja in snega, odkorakal navzgor po stopnicah k fantoma v izbo, da ju bo zbudil. Dotaknil se je s svojimi, ko ledena sveča mrzlimi prsti, toplega telesa svojega Petra in nato še Božidara. »Fanta, zbudita se, Jezušček je prišel!« Božidar je planil kvišku, je skremženega obraza z rokami segel v skuštrane lase in je ječaje zazehal. A nenadoma se mu je posvetilo in že je stal na nogah in že se je onegavil
//
adar je Imel oče skrbi, smo morali mJ,
otroci, iti okoli po deželi z listkom, kjer je bilo napisano, kaj je ta ali oni vzel v trgovini našega očeta na upanje. Saj ni bilo nikoli veliko tega denarja, a če smo nato zvečer izpraznili borni moinjiček, je bil oče zadovoljen.
Kadar je bil pa naš oče norčav, se je pa tudi domislil, da nas je poslal kar nekam v frrazno, kakor nas je bil že poslal h »koncu mavrice«, češ, da leži ondi zlata skleda. Tako je poslal nekoč mene, tik pred božičem, mrzlega decembrskega dne, ko je bil debel sneg in huda burja k »Vetru«, pa mi je še natnčno opisal pot, kod da naj grem, da ne bom zgrešil. Prav resno mi je bil govoril, da naj grem skozi dve vasi. Konec druge vasi, da je tisti veliki gozd, ki smo se ga otroci tako strašno bali, saj so se bile ondi dogodile, baje, že izredno hude stvari. Šele onkraj te hoste pa da je tista hiša; na samem je, prav tik kolovozne poti; stran od vseh ljudi; in tej hiši da se pravi »Pri Vetru«.
Najprej naj bi pobral nekaj manjlrh zneskov, nato naj bi šel k Vetru, ki da je očetu dolžan denar za vrečo otrobov.
Ve« tisti zimski dan sem se vse pravilno »do-»kal«, bil sem v hišah in opravil, kar mi je bil oče naročil. Ko sem nato prišel po mahoviti stezi v gozd in se je že začelo temniti, sem moral s prsti močno poprijeti za vrečico s pičlim drobižem, zakaj mati, ki ji je odpuščanje prizadejalo zmeraj precej truda, mi ne bi bila izgube denarja nikoli odpustila. Je bilo pač na marsikaterem koncu hudo pri nas domi. Kadar je otroke strah, ei radi kakšna zažvižgajo, da preglasijo prehudo utripanje srca. To bi bil tudi jaz v tem dolgem gozdu kaj rad storil, če bi bile moje ustnice ostale pri miru v tistem hudem mrazu. Ali pa sem se resnično bal za svoje mršavo, malo življenje?
Mrzla noč me je zalotila, ko eera slednjič dospel i/, gozda na svetlo poljsko stezo. Po tej stezi je bilo treba pač iti dalje, če sem hotel priti do »Vetra«, ki je morala biti tu nekje njegova hiša, sredi puste pokrajine, kjer je bilo tu in tam le nekaj bornih dreves in se je dozdevalo, ko da njih
In bil ereefi Urnega gozda, v katerem se
je že marsikaj pripetilo, če nam je bil oče po resnici povedal. A to ni bil zdaj več strah otroka spričo grozeče nevarnosti, ampak je bil tisti drugi strah: če nemara ne bom več našel poti domov! Tekel sem in sem padel in sem spet tekel kar med drevjem, ki me je teplo po obrazu, tekel sem dalje in dalje, dokler nisem mahoma začutil trdne kolovozne poti pod čevlji. A zdaj nisem nič več vedel, kam da vodi ta pot, in ko sem čez dolgo žasa mislil, da sem se vendarle malce približal domači hiši, ■sem spet spoznal tisti del poti, kjer jc morala kraj nje stati na desni hiša »Pri Vetru«.
Še danes ne vem, odkod sem vzel tisto moi za vero v tega mrkega človeka, ki je moral veter ustrahovati in ki ga je, če je bil slabe volje, izprnstil na ves svet. Toda, stal sem spet pri vratih njegove hiše in sem potrkal nanje, dvakrat, dokler nisem dobil odgovora. Odgovor je bil še bolj neprijazen kot prejšnji lajajoči smeh. Saj je bila že trda noč in ozvezdje Oriona je viselo že visoko čez sredo noči. Moral sem tega človeka prositi, naj mi pokaže pot. Preklinjal je in je v temi nekaj prevrnil v sobi, vendar me ni zapodil; čez čas je prišel z laterno iz hiše.
Naj grem z njimi
Stopal sem za laterno, H ee }e njena luč opotekajo stresala sem in tja, kadar se je veter, »gospod Veter«, zasmejal ali zakašljal; smejal ie je, da sem bil tako zabit, in kašljal je, ker je bil tak meglen mraz. Prišla sva spet v gozd, in ko ni bilo tu sredi noči ničesar več slišati, kot najine korake, ki jim je sneg jemal glas, tedaj je začel mož govoriti o nekih stvareh, ki jih jaz nisem razumel, ker razumeli nisem hoteL da ima mož »Pri Vetru«
vejevje, kakor obrabljena metla, pometa po meglenem nebesu. Moja obleka je bila lahka in dolžina hlačnic ni segala do gležnjev, vendar mraz ni bil tako hud kakor strah, dokler sem moral stopati po gozdu. Iz tega mraza se je pojavila drobna luč, ki se je počasi večala in je slednjič stala v temi kakor prekrižan četverokotnik. Na desni kolovozne poti je bilo, senca hiše jc stala ondi, in če mi je oče vse prav opisal, je bila to pač hiša »Pri Vetru«,
Črnobradatl mož, ki je z napol temne klopi ob peči buljil v izbo, se je z obrazom okrenil k meni, in jako junaško sem mu sporočil naročilo svojega očeta. »Denar da bi rad? Denar?« Zasmejal se je glasno, odurno, da je kar zagrmelo [>o leseni izbi. Nič ni zaleglo, da sem mu pokazal listek, kar smejal se je spet in mi pokazal s coklo na nogah proti vratom. Da naj brž greml In naj se nikoli več ne prikažeml
Ko sem se začel majhen rn premraJen spet
spotikati po kolovozni poti proti domu, sem še zmeraj slišal tisti strahotni smeh. Začel sem bežati pred tem smehom in nisem nič opazil, da jc bila pot spet v hosto uklenjena. Še zmeraj mi je roka oklepala belo vrečico z denarjem, in če sem se spotaknil in telebnil na tla, kot sem bil dolg in širok, sem zmeraj padel na komolec, ker nisem smel roke odstraniti z denarja. V tem begu in hitenju sem zgrešil pravo pot, gozd sc je tesneje zgrnil krog mene in izrez meglenega neba je bil čisto ozek, dokler nisem spoznal, da ni bila ta mehka, mahovita in nalahno s snegom posula pot pod menoj. nobena pot več.
tudi prav taktne SoveSke skrbi kakor mo) eče. Povedal je, da ima jedem otrok, in premočil sem ti okrutno podobo o sedmih otrocih vetra, saj sem se še zmeraj prav hotel bati tega ičetinastega človeka.
S tem pripovedovanjem, ki ran aaaj nisem nič odgovoril, se je gozd polagoma nehal, in odtod sem vedel za pot skozi tiste dve vaai. Toda »Veter« je hotel z menoj vse točno opraviti, dasi me je bil prej s svojim lajajočim smehom talco mučil. Rekel je še, da bo laterno obesil tu na drevo, in če ne bi prav vedel za pot v dolino, naj ee le zmeraj ozrem in naj si po hiči naravnam evojo pot.
Toda ti i ti enkrat se nisem ozrl na pot in vendar vem, da je tista luč vso noč gorela zame. Kar toplola je zasijala krog mene, čeprav je škripal sneg kakor prej. Toda nekdo, ki so ga ljudje nazivali »Veter« in ki je bival daleč za velikim gozdom v črni, ]>r&zni samoti, in ki jc brez dvoma vse ljudi sovražil, je zame pripravil luč, da bi našel pravo pot.
Bila je že tretja tira čez polnoči, ko sem nehal
teči.
Ker je bilo pred praznfki, je imel oče — kot
pek — vso noč peko. Svoj obraz je približal prav k šipi, da me je mogel skozi okno sj>oznati. Izpraševal me je po vsem in sem mu vse povedal, a tega nc, da me je bil »Veter« brez denarja zapodil. Oče je bil zadovoljen z mojo potjo, vzel je listek in jc s svojo nerodno roko prečrtal tudi »Vetrov« znesek, kakor da bi bil plačal.
»Naj bo, za praznike in ker ti je ,..« je zamrmral sam pri 6cbi.
Preden sem legel spat, m« je oče le enkrat poklical v pekarno. Narahlo me je prijel za roko in me odvedel k oknu, ki je med dvema deloma zidu nudil majhen pogled na nočno nebo. Njegova velika, dobrotljiva roka je pokazala na zvezdnato nebo; da 6e je tako nekaj čudnega zgodilo to noč, je dejal, Tamle zunaj, kjer se stikata nebo in zemlja, da je nocoj vzšla nova zvezda, ki je bolj rdečkaste luči in je bolj drobna, kot so navadno druge zvezde. Nemara da bodo zdaj boljši časi, je dejal, ko v takšni mrzli noči vzide nova zvezda na robu neba ,..
Jaz nisem nič povedal, da je to tiata luč, ki jo je »Veter« zame obesil na drevo. Res je pa, da je bil oče odslej nenavadno dober z menoj in da se mu je na sveti večer solza utrnila, ko je materi dejal, naj pošlje »Vetru« in njegovim sedmim otrokom veliko orehovo potico v dar... (J. M. Bauer.)
Za zdravje našega naroda:
Modernizacija naših bolnišnic
Triletni načrt za povečanje in modernizacijo banovinskih bolnišnic y Sloveniji. Skupni izdatki za modernizacijo bolnišnic znašajo nad 60 milijonov dinarjev
Sloveniji imamo Štiri državne bolnišnice, med katerimi je pač najbolj znana Splošna državna bolnišnica v Ljubljani, ki premore nekaj nad 900 bolniških postelj. V Ljubljani je še Državna bolnišnica za ženske bolezni e |>oroclniinioo in Državna bolnišnica za duševne bolezni v Ljubljani in na Studencu. Četrti državni zavod pa je bolnišnica za duševne bolezni v Novem Celju. Poleg teh zavodov pa delujejo še javne bolnišnice, ki jih vzdržuje banovina v Mariboru, Celju, Murski Soboti, l'>režicah, Ptuju, Slovenjem Gradcu in Novem mestu. Vsi ti banovinfdri zavodi služijo v prvi vrsti ozemlju, ki gravitira nanje; za veo banovnio pa je letos na novo ustanovljeni in odprti banovinski /•avod za raziskavanje novotvorb v Ljubljani. Tega je banovina uredila in opremila zato, ker so se morali doslej številni bolniki zatekati v Zagreb, kjer pa često zaradi pomanjkanja prostora niso bili sprejeti.
40 let ljubljanske bolnišnice
Od vseh bolniških zavodov v Sloveniji je ljubljanski seveda največji in tudi najstarejši. Ljubljanska bolnišnica jo bila zgrajena po potresu leta 1896. Zidal jo je tedanji deželni odbor kranjski z denarno podporo mestne občine ljubljanske in Kranjske hranilnice. Če upoštevamo, da ima sedanja državna bolnišnica v glavnem prav toliko prostorov, kakor jih je imela pred 40 leti, potem bomo razumeli, de je imela ob času zgraditve pač dovolj prostora. Zgrajena je bila z» tedanjo majhno Ljubljano in za deželo kranjsko, ki je imela tudi manj prebivalstva, kakor naša sedanja banovina. Prav zaradi tega se je pomanjkanje prostora v Splošni bolnišnici začelo kazati šele v povojnih letih, ko je mnogo večje ozemlje začelo pošiljati tudi večje število bolnikov. Pozabiti pa ne smemo tudi važnega preobrata v gledanju našega ljudstva. Pred svetovno vojno je vladal zlasti po podeželju sicer neopravičen strah pred bolnišnico, ki je pa vendar marsikoga odvrnil od zdravljenja v njej.
Pomanjkanje prostorov
Vsi ti vzroki pa eo rodili posledico, zaradi katere se že leta in leta razburja vsa naša javnost in zaradi katere trpe zdravniki, vse drugo osebje in bolniki v ljubljanski bolnišnici. Bolnišnica je prenapolnjena tako, da sprejema še enkrat toliko bolnikov, kakor bi jih v normalnem stanju smela. Ze lani je preseglo število sprejetih bolnikov 30 tisoč. Letos pa ho ta rekord zvišan in je prav verjetno, da bo bolnišnica konec leta sprejela že 33 tisoč bolnikov. Zato je zadnji čas, da se dogTadi in opremi novi kirurgični paviljon, ki bo razbremenil oddelek, ki sprejema letno skoraj polovico vseh bolnikov, ki iščejo zdravja v ljubljanski bol-nišnicu Da se bo to tudi res zgodilo, je obljubil tudi pred nedavnim minister ra socialno politiko in narodno zdravje g. Dragiša Cvetkovič.
Stiska y vseh zavodih
Pregled naraščanja Števil« bolnikov T banovinskih bolnišnicah kaže ranimivo sliko, da namreč obisk banovinskih bolnišnie po deželi sliično narašča, kakor narašča obisk ljubljanske Splošne bolnišnice. Zaradi tega ni dvoma, da naval na ljubljansko bolnišnico ni posledica tega, da ljudje l>o nepotrebnem silijo v ljubljansko bolnišnico. Hkrati pa dokazuje to dejstvo isto, kar kažejo statistike. da je namreč v Sloveniji v vseh bolniških zavodih mnogo premalo bolniških postelj. Po naj-skromnejših cenitvah sledi namreč, da manjka v Sloveniji ta sodobno delovanje bolnišnie najmanj 2500 bolniških postelj. To je skoraj prav toliko |K>stelj, kolikor jih premorejo dosedaj vsi obstoječi Iržavni in banovinski bolniški zavodi. Delna razbremenitev ljubljanske Splošne bolnišnice bi bila le mogoča, če bi banovinske bolnišnice imele več prostora in ne bi bile prav tako prenapolnjene kakor ljubljanska. Temn namenu pa naj služi veliki načrt naše banovine ta modernizacijo banovinskih bolnišnic, za katerega bo v prihodnjih letih porabljenih skupno nad 60 milijonov dinarjev.
Veliko posojilo
bammrl, katera M Mcrati t bolnišnico morala tudi
dobiti dohodke, ki jih sicer prejema država za vzdrževanje bolnišnic. V tem primeru pa bi banovina prav gotovo z isto velikopoteznostjo načela vprašanje ljubljanske bolnišnice, kakor se je že lotila ostalih banovinskih bolnišnic.. Za modernizacijo teh se je namreč pred kratkim osnovala po odredbi g. bana dr. '.Satlačena na tehničnem oddelka banske uprave posebna sekcija za modernizacijo bolnišnie. Ta odsek bo čez zimo pripravil vse podrobne načrte in proračune, tako da bo na pomlad že mogoče začeti z gradbenimi deli.
Triletni gradbeni program
bo uresničil prvi del velikega načrta ta modernizacijo bolnišnic. Zamisel gradbenega programa je nadvse smotrna in se drži načela, da je treba banovinske bolniške ustanove urediti tako, da bodo vsaka zase zaključena enota, lei bo v polni meri mogla služiti ljudskemu zdravju. Zaradli tega obsega triletni program v veliki meri razširitve in modernizacije že obstoječih banovinskih bolniških zavodov. S tem bo namreč zavodom omogočeno, da bodo zvišali svojo kapaciteto, pri čemer bo celotni izdatek mnogo manjši, kakor pa če bi banovina takoj v začetku začela graditi nove bolnišnice, ki zahtevajo gotovo še mnogo večje investicije.
V triletnem gradbenem načrtu bo zgrajena ena sama nova bolnišnica, dočim bo cela vrsta obstoječih banovinskih bolniških zavodov urejen« tako, kakor more to želeti sleherni bolnik ali sleherni zdravnik. Iz posojila 43 milij. din bo banska uprava v celoti dogradila in uredila banovinsko
splošno bolnišnico ▼ Maribora
za katero je v zadnjih letih že postavila i* lastnih
sredstev razsežen paviljon, ki ga pa zaradi pomanjkanja denarnih sredstev do sedaj ni mogla opremiti. V mariborski banovinski bolnišnici bodo s sredstvi iz posojila dogradili in opremili že obstoječi novi paviljon za štiri bolniške oddelke. Nadalje bo zgrajena nova porodnišnica in centralna kurilnica z daljnovodom kakor tudi central, pralnica. Zgrajeno bo novo upravno poslopje e stanovanji za zdravnike, sestre, upravnika in ekonoma. V tem upravnem poslopju bo tudi bolniška kapela. Obstoječi oddelek za kirurgijo bo dobil nadzidek z liftom, prav tako pa bo nadzidan interni oddelek. Z istimi sredstvi bodo z odkupi zaokrožili zemljišče dosedanje bolnišnice, katero bodo ogradili okrog in okrog z zidom.
Dr. P. Roman Tominec, 0. F. M.
Modernizacija drugih zavodov
S sredstvi iz 43 milij. posojila bo banovina razširila tudi bolnišnico v Celju. Tako bo dograjena porodnišnica, zgrajeno pa bo tudi novo upravno poslopje s potrebnimi prostori za upravo in stanovanji za zdravniško in drugo osobje. V celjski bolnišnici bo nadalje še zgrajena nova bolnišnična pekarna. — Druge banovinske bolnišnice, ki bodo iz tega posojila razširjene in modernizirane, so nadalje: bolnišnica v Brežicah, kateri bo dozidan porodniški oddelek. Bolnišnica v Slovenjem Gradcu, ki bo dobila dozidano izolirnico. Banovinska bolnišnica v Ptuju, kjer bo zgrajeno zvezno poslopje med obema oddelkoma in kjer bodo preuredili hiralnico v bolnišnico. Banovinska bolnišnica v Novem mestu pa bo dobila stanovanjsko poslopje za sestre, zdravnike in ekonoma. V triletnem gradbenem načrtu bosta tudi prišli na vrsto banovinski hiralnici v Gornji Radgoni in v Vojniku.
Na novo pa bo zgrajeno bamovinska
bolnišnica v Murski Soboti
za katero znašajo proračuni okrog 12 milij. din. Z vsemi temi deli bodo sredstva iz posojila v glavnem izčrpana, ostalo pa bo še nekaj milijonov za opremo novih bolnišnic in novo zgrajenih objektov z zdravniškim inventarjem. Ni nam treba posebej poudarjati, da bo nova sekcija za modernizacijo bolnišnic pripravila vse potrebne načrte in proračune, tako da bo graditev lahko šla nemoteno in brez zamud izpod rok. Na prvi pogled morda preseneča dejstvo, da je velika večina vseh gradbenih investicij iz triletnega načrta odpadla na ozemlje nekdanje Štajerske. S tem seveda ni rečeno, da bodo drugi deli banovine prikrajšani, vendar je bilo nujno, da se najprej usposobijo v celoti že obstoječi banovinski bolniški zavodi, ker je bil s tem omogočen z najmanjšimi sredstvi še največji učinek. Jasno je, da veliki triletni načrt še ni rešil v celoti vprašanja banoVinskih bolniških zavodov. V načrtu za celotno ureditev bolniških zavodov pri nas čakajo še nove bolnišnice na Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem. Te pa bodo prišle na vrsto po končani prvi triletki. Vsekakor pa smo prepričani, da ho vsa javnost z največjim zadovoljstvom in priznanjem pozdravila ta tako pogumni korak banovine, ki je s tem dokazala, da pred vsemi drugimi vprašanji zna pravilno ceniti ljudsko zdravje kot predpogoj obstanka in napredka vsega slovenskega naroda.
Simonetta Cattaneo
Zgodb« cveatobe in ljubezni.
Zasluga, da se je sprožil ta obsežni gradbeni načrt, gre banu g. dr. Marku Natlačenu, ki je zadnja leta z največjo skrbjo spremljal vse težave, s katerimi so se borile vse naše bolniške ustanove. Kakor je nekdaj deželni odbor kranjski zgradil ljubljansko bolnišnico, sprožil elektrifikacijo dežele in začel številne druge akcije za gospodarski n kulturni dvig prebivalstva, tako bo tudi sedaj banovina z velikim posojilom omogočila delno rešitev našega najbolj perečega vprašanja. Če je dosedanja bolnišnica 40 let služila svojemu namenu, potem je verjetno, da bodo modernizacije banovinskih bolnišnic služile najmanj prav toliko časa. Zaradi tega je prav, da se porazdele tudi stroški la modernizacijo na daljšo dobo let in da prispevajo deloma vsi tisti, ki bodo naprave uživali v prihodnjih desetletjih. Ker tudi banovina sama ne nore brez škode utrpeti tako velikanskih milijonskih izdatkov za en sam namen, je naprosila >UZOR v Zagrebu za posojilo. Osrednji urad za '.avarovanje delavcev, v Zagrebu je glede na načrte banovine dovolil posojilo 43 milijonov din, 'iaterega bo banovina odplačevala skozi 25 let. 'osojilo se bo obrestovalo po 6% in se odplačevalo v> polletnih obrokih. SUZOR bo posojilo izplačal • treh letnih v približno enakih obrokih.
Kaj bo z ljubljansko bolnišnico
Po tem načrtu, ki ga pripravljata oddelek za ocialno politiko in tehnični oddelek banske upra-/e, bodo modernizirane in povečane vse bolniške banovinske ustanove. Na žalost pa se načrt ne more dotakniti državne bolnišnice v Ljubljani, ker ta ne spada v bnnovinsko območje. Za rešitev tega zavoda pa hi bilo potrebno to, da država da na razpolago potrebna sredstva za zgraditev sodobne osrednje bolnišnice v Ljubljani, za kar »e poteguje vsa naša javnost. Če pa to ne bi bilo mogoče, potem bi bilo treba v smislu vseh samoupravnih teženj posameznih predelov naše države prepustiti državno bolnišnico v Ljubljani v upravo
'nogo IJn<* m razume, zakaj poedlnd
A^jl | tako ljubijo stare in že rabljene stvari, pa najsi so to stairi stola, malce okorni iv«.jn težki, stare baročne in gotične omare, ko so vendar moderne stvari zares tako pripravne in v ceni ne predrage.
Uganka jim je, da utegne biti nekomu star einast krožnik s komaj lepimi vzorci ljubši in dražji od srebrnega, ki nosi sodobne oblike.
Mislim, da je ponekod to v resnici zadeva area in sega globoko v bit tistega človeka, ponekod pa je vse nekaj narejenega, od drugih priučenega brez čuta za pesem in za povest in za živo zgodbo, ki lahko tiči za tako staro stvarjo.
Podoben čar in čisto poseben mik imajo zame stare kronike in stara družinska pisma, ne kot dokumenti, temveč kot neme in zgovorne priče davne preteklosti. In tolažbo nosijo v sebi, ker nam pripovedujejo, da 60 nekoč pred davnimi leti ljudje prav tako trpoli, čisto tako in spet po svoje mislili, hrepeneli, ljubili in poznali odpoved, ponos in žrtev, zvestobo in poštenje.
Fireme, Biblioteka Medici.
Kako čudovit je ta svet iknjig, starih rokopisov, risb in osnutkov najslavnejših mojstrov in imen, ki jih bogati ljudje z zlatom plačujejo.
Že tam biti, je sreča. Radost je za roko, ki sme božati tiste stare liste, stara pisma, dokumente, kronike ter se pogrezati v tisti čas, ki je bil tako čudno bogat in žejen življenja.
., m. i«».' i	»'miilj m« pi
mmm

.J

Sandro Botticelli
Tisto leto •Olll bil posebno vrljnbfl florentfn-
skega mojstra, slikarja nad slikarji Aleksandra di Mariano Filipepi, ki je znan v širokem svetu pod imenom Sandro Botticelli. Prosil sem knjižničarja, da mi je prinesel del njegovih risb, osnutkov in pisem. Ljubeče in spoštljivo sem se zazrl v tiste lahkotne poteze roke, ki je bila že davno mrtva. Vmes so risbe čisto preproste, prvi osnutki in zopet glavica angela, človeška dlan podana s toliko dovršenostjo, da sem strmel. Vmes pa se je ponavljala ženska glava tako čiste lepote in gledana sedaj od desne, sedaj od leve strani, sedaj docela v obraz, da je človeku kar vid jemalo. Zaman sem iskal v spominu ime tega obraza, četudi se mi je dozdeval prečudno znan.
Obrnil sem predzadnji list. In tedaj stopi skod stranska vrata starejši gospod, močno osiveli lasje so okusno in možato ostriženi, pogled mu je bil prijeten in obličje prikupno. Ko je videl, da sem pri risbah, je pristopil k meni in me v svojem jeziku vprašal, kaj me tako zanima v risbah velikega florentinskega mojstra. Pri tem mi je 06tro premeril obraz in postavo in še obleko.
»Mar veste, čigav je ta obraz?<
»Res ne vem, spominjam se pa posameznih potez, sem že razmišljal, pa mi ne pride na um.c
»Tako, ne veste, da je to Simonetta Cattaneo — kasnejša žena zloglasnega Marka Vespuccija in nedolžna ter velika ljubezen tega moža, katerega risbe tu gledate.«
»Toda, močno se mi dozdeva, da sem to lice videl že v palači Pitti in tudi v Rimu v zbirki grofov Pallavicini ter vila Borghese.«
»Da, čisto prav,< — mož se je razvnel — »in prav za tem obrazom je sladka in grenka skrivnost, ki jo utegnete z zanimanjem brati.< Poklical je z glasom, ki je bil vajen zapovedati, enega pomočnikov v tej knežji knjižnici in zaukazal, naj prinese — rokopise iz 1. 1477, in sicer zasebne. Ni bilo treba dolgo čakati in že je stal Rveženj dragocenih pisem, redkih zapiskov, prava paša radoznalim očem, iz otistih davnih let.
Moj mentor ali kako bi rekel neznanemu gospodu, je bil odšel k drugi mizi, kakor da nima nič več povedati. Tem bolj skrbno sem razvezal snopič, kjer je bila vpisana na vsaki strani posebna številka.
Simonetta Cattaneo — 8e danes vidim pred seboj tvoj obraz. Miren in otožen, oči sinje kakor dve lučki, lica belia s komaj zaznavno rdečico in lepo visoko čelo, obkroženo od kostanjevih las, ki se bleste v soncu kakor škrlatni prisev starega zlata.
Videl sem ta obraz kasneje že poveličan ▼ obličjih Madone in angelov v Sikstinski kapeli, v kraljevi akademiji lepih umetnosti, toda na vse to tedaj nisem mislil.
Postala si, Genovčanka, is dolžnosti iena Marka Vespuccija, katerega oče je bil prav tako zloglasni Pietro Vespucci — in ostala si kakor cvet na polju nedotaknjena, sama. Kako so polagali pred te pesmi LORF.NZO DE1 MEDICI v svojih »Laudi spiritualc, GIULIANO, njegov brat, te je hotel z zlatom pridobiti, ker te je lastni mož prodajal. Polizinno s soneti, ki so še danes vredni branja in truda. Z otožnim nasmehom si šla preko
Simonetta Catt&ne«
tega, kakor da ne vidiS in nii ne veS. Ko so drugim deklicam in ženam ob teh imenih, ki jih je poznala vsa Firenza, plala lica in drhtelo srce, si bila ti mirna kot bel golob, ki še nikoli m videl kragulja.
Samo eden je bil, ki Je ▼ tvojo samoto in bolečino smel bliže pogledati — on, preslavni mojster SANDRO BOTTICELLI.
In pred menoj so ležale priče te davne ljubezni in odpovedi, zvestobe in čistega spoštovanja.
Zato 6em zapisal poprej, da nosijo ti stari zapiski v sebi tolažbo in pristaviti moram: veliko življenjsko modrost.
Pismo prestavnega gospoda ln mojstra ALEKSANDRA DI MARIANO FILIPEPI še glasi:
Prejasna gospa —
Videl sem Vaše obličje in od tistega časa me ne zapusti več čisti blesk Vašega obraza. Ne mislim, da bi hotel tudi samo senco nečasti, Vam, poročeni ženi — toda prosim Vas, da bi smel slikati Vaš obraz, ker bi tako zelo rad naslikal Ma-dono, kakršne svet še ni videl. Do sedaj sem ustvarjal iz svoje misli, iz svojega čustva, iz sanj o čisti Devici in Materi. Vem, da je vse le iskanje in slabotno. Učil sem 6e veliko od večjih mojstrov, pa nisem našel onega, kar bi tako želel dati sliki Edine, naše prečiste nebeške Gospe. Moj prijatelj, strogi in neizprosni FRA GIROLAMO SAVONA-ROLA, prezira slike, ki samo lepoto dajejo, pa so brez notranjega sveta. Vi, prejasna gospa, imate oboje. Če mi dovolite, da Vas smem slikati v čistem spoštovanju, naročite slugi, ki Vam, prejasna, to pismo prinese, da 6mem priti sam.c
SANDRO DI MARIAITOL
Odgovor Je prinesla splettčna, ki Je povedala,
da njena gospa neprestano kašlja in da bo rada ustregla, čim bo mogla.
In čez tri mesece jo Je smel Sandro re« slika tt. Prišla je k njemu v delavnico. Z zadnjimi močmi. Kako lepo popisuje Sandro di Mariano to poslednje srečanje.
»Prišla Je, «na, moja prejasna gospa. Zakaj mora tako bitje na svetu toliko trpeti, v očeh, ki so tako sinjemodre kot nebo nad našo reko Arno, je toliko 7.adržanih solza, da so kot mala jezera. In na čelu bledica, lica so lahno rožnata, pa ne od zdravja, vsa je oslabljena od zle bolezni. Roke so dolge in prsti kot cvetne čaše lilij.
Z ognjem sem začel slikati, pa mi je po kratkem času omahnila v težko omedlevico. Njena apletična GHILLA jo je prestregla in dejala, da jo skoraj vsak dan napade ta slabost.
Se ko je ležala v naročju svoje strežnice, gem jo še enkrat risal, vso sladko, tako čisto in z obrazom angela.<
Potem slede zapiski nekega sodobnika. Kratka sporočila o družabnih prireditvah. Listi pod nemirno roko, ki vsa nestrpna podlega nestrpnosti srca, trepetajo in beže drug za drugim izpred očj.
Sedaj ga imam — njena pisava — njen podpis. Izobražena žena je morala biti. Pisava je stroga, pokončna. In kaj je bilo vmes?--
Gospod mojster —
Hvala Vam za Vašo veliko ljubezen — meni ubogi, ki bom šla kmalu odtod. Pisali ste mi, da vam je moje obličje odkrilo ono, kar 6te zaman iskali doslej. Naj nebeška Gospa ne bo jezna name, če sem smela biti mojstru, ki je Njo prečisto, po meni grešni stvari upodobil in ji dal moje lice.
Tako &em trudna in zapuščena. In tako odhajam.
Simonetta
Umrla je dva dni kasneje.
Kronist omenia, da je bil pogTeb veličasten in da sta oba brata Medici šla osebno za krsto. Njen mož Marko Vespucci je bil odšel po nujnih poslih v Benetke.
Simonetta Cattaneo je umrla. 2ivi pa njen
obraz, njena nedolžnost, njena vdana potrpežljivost, njena preizkušana zvestoba v neštetih slikah mojstra gospoda Aleksandra di Mariano, ki ga ves svet pozna po imenu Sandro Boticelli —
Božična križanka
▼ T98it prostorček TstHTl po eno ?rko. Besede M začno pri itevilkah, nehajo pri debelejših črticah ter pomenijo:
Vodoravno: L trda snov, 6. velik kamen, II. severna žival, 16. tovarna orožja, 21. delokrog, področje, 28. starogrška čarovnica, 33. trgovski izraz, 36. del knjige, 37. del njive, 38. francoski politik, 39. del dneva, 40. neumen človek, 41. advent-na nedelja, 42. prebivalci Romunije, 43. znanstvena trditev, 44. del valovanja, 45. živinska krma, 47. abesinski poveljnik, 48. maloazijsko bojišče, 49. jugoslovanski otok, 50. del obraza, 51. slovenski učenjak, 52. vojvodinsko mesto, 54. sremski kraj, 56. osebni zaimek, 57. istrski kraj, 58. italijansko mesto, 59. poljska cvetlica, 60. češki krivoverec, 63. flamski predlog, 65. španska grofica, 69. lesk, ble-ščanje, 71. žensko ime, 73. oblika vode 75. istrski kraj, 76. živalski lasje, 77. vrsta okraska, 79. starogrški junak, 81 gorenjski kraj, 83. nasprotno upanju, 84. draga ruda, 85. ribnik, močvirje, 86. starogrška pokrajina, 87. letoviška hiša, 89. morska žival, 90. evropski polotok, 92. velika gostija, 94. del cirkusa, 96. huda nadloga, 98. obcestni vodotoč, 99. velika rastlina, 100. domač rokodelec, 102. čistilna potrebščina, 10-1. lačen človek, 106. kozaški poveljnik, 108. del obleke, 110. divja žival, 111. koroški pozdrav, 112. kvartopirski izraz, 113. del noža, 115. del vojskovanja, 117. žensko ime, 118. del obleke, 119. kmečko orodje, 120. evropski polotok, 122. slavnostna pesem, 123. vrsta nesnage, 124. osebni zaimek, 126. zdravilna snov, 127. gorenjski hrib, 129. vrsta jedi, 131. španski junak, 133. južna rastlina, 134. leposlovno delo, 135. nevaren človek, 136. del voza, 137. zdravilna voda, 139. vinska posoda, 141. ameriška država, 142. zemeljski pomol, 144. merilna priprava, 145. moder Človek, 147. mlinska priprava, 149. azijski otok, 151. znan del stare Ljubljane, 154. prebivalec Loža, 157. kovinsko loščilo, 160. nemška reka, 162. sibirska reka, 164. finski romanopisec, 166. draga tekočina, 167. oblačilo (tujka), 169. vrsta umetnika, 171. glej (tujka), 173. vojaški jetnik, 176. hun-ski poglavar, 179. kemični izraz, 181. italijansko mesto, 183. propad, podrtija, 184. del strehe, 185. trgovski izraz, 186. kulturna pridobitev, 187. bolgarski književnik, 188. ribiška potrebščina, 189. služabnik, hlapec, 190. maloazijska gora, 191. pesnik (tujka), 192. hrvaški kraj, 193. Gogoljev junak, 194. mlada kravica, 195. človeški razum, 196. slovnični izraz, 198. navadni števnik, 199. vrba žaluj-ka, 200. morski razbojnik, 203. leseno tnalo, 206. zaničevalen nasmeh, 209. japonsko pristanišče, 212. prebivalec Španije, 215. izbrana družba, 218. starorimski književnik, 221. del očenaša, 223. drevored (tujka), 226. obsavski kraj, 229. zaspanost, dremavost, 233. velik trud, 236. grška črka, 239. del knjige, 241. del vodovoda, 242. hrvaška reka, 244. pevski izraz, 246. navadni števnik, 248. vojaška priprava, 249. uradni spisek, 251. južna rastlina, 253. matematični izraz, 256. prometni pripomoček, 258. navadni števnik, 259. del obraza, 260. kovinasta posoda, 262. strupena žuželka, 264. premikanje zraka, 265. hrvaška reka, 267. svetopisemska oseba, 260. žensko ime, 271. kuhinjski izraz, 273. Buschev junak, 275. lepo vedenje, 277. domača žival, 278. nemško mesto, 280. vrsta kazni, 2S2. prebivalec Asirije, 284. del pohištva, 286. rahel sklep, 288. atlantsko otočje, 290. starorimska po-
krajina, 293. de! bfbavfee, 21)5. kuhfnJsSa potrebščina, 297. Feitenova igra, 299. južni ptič, 300.'istrski kraj, 302. oddelek moštva, 304. ptičje strašilo, 308. lagunsko otočje, 310. kratka veriga, 312. starorimsko božanstvo, 314. del obraza, 316. vojaški izraz, 318. elektrotehnični izraz, 320. podzemski hodnik, 322. del voza, 323. strupena kača, 325. božiča umetnosti, 327. azijski prebivalec, 329. sibirska reka, 330. mlinsko korito, 332. letenje, polet, 333. sredozemski otok, 335. moštvo (tujka), 337. Knobleharjev naziv, 340. divja žival, 342. Prešernova pesem, 344. šivalna potrebščina, 315. angleški politik, 346. bajeslovni mladenič, 347. ruska I>odoba, 348. dolžinska mera, 349. odmev, jek, 350. del vojskovanja, 351. napev (tujka), 352. hrvaška reka, 353. domač rokodelec, 354. Chateaubriandova povest, 355. zlatarska mera, 356. južna rastlina, 357. svetopisemska gora, 358. žensko ime, 359. ku-halna priprava.
Navpično: 1. jugoslovansko mesto, 2. ženevski tajnik, 3. del pohištva, 4. grška črka, 5. ruska reka, 6. slab delavec, 7. lesena stavba, 8. smrtni boj, 9. svetopisemska oseba, 10. zadnje-indijska država, 11. divja žival, 12. slovanska pijača, 13. predmestni prebivalec, 14. svetopisemska oseba, 15. pleme (tujka), 16. majhna stranka, 17. prebivalec Rusije, 18. moško ime, 19. domača žival, 20. italijanska reka, 21. nemška reka, 22. mestno zabavišče, 23. človeška ribica, 24. žensko ime, 25. škodljiva žival, 26. svetopisemska oseba, 27. fizični izraz, 28. mohamedanska svetinja, 29. prebivalci Italije, 30. kvartopirski izraz, 31. pekovska potrebščina, 32. turški naslov, 33. Ostensov junak, 34. del glave, 35. matematični izraz, 46. mo-hainedanski bog, 53. angleška reka, 55. vrsta pokrivala, 57. nabreklo govorjenje, 58. turški državnik, 59. slovenski književnik, 60. ud družine, 61. nemški dvoglasnik, 62. prirojena strast, 64. žepni zapisnik, 66. slovansko božanstvo, 67. del voza, 68. grški otok, 70. cerkveno petje, 72. nemško mesto, 74. ribiška potrebščina, 75. frankovski vladar, 76. dolenjski kraj, 77. napeljava, navodilo, 78. starogrški državnik, 80. živinska krma, 82. svinčnikovo varovalo, 84. hudobija, hudo, 85. slovenski naravoslovec, 86. žensko ime, 87. samoglasnik (tujka), 88. duhovniški naslov, 89. naseljenec (tujka), 91. štajerski kraj, 92. italijanska reka, 93. kmet, poljedelec, 95. žensko ime, 97. starogrški bog, 98. tatarska pokrajina, 99. Nušičeva igra, 100. preprost zdravnik, 101. moško ime, 103. rusko jezero, 105. primorski kraj, 107. varljiva stvar, 109. finsko pristanišče, 110. prislov kraja, 111. del posode, 114. del sobe, 116. severni jelen, 118. del roke, 119. mestno zabavišče, 120. del strehe, 121. žensko ime, 122. vrsta žuželk, 125. vrsta zemlje, 128. dolenjski hrib, 130. starorimski pozdrav, 132. znamenje sužnosti, 134. operni pevec, 135. starogrški junak, 137. drag kamen, 138. ameriška država, 140. pravica ugovora, 143. mlečni izdelek, 146. ameriški denar, 147. jugoslovansko mesto, 148. posteljna potrebščina, 149. ničvreden človek, 150. znamka obleke, 151. poljski pridelek, 152. majhna uta, 153. oddelek (tujka), 155. poljsko opravilo, 156. vzdigača, vzvod, 158. dokaz neprisotnosti, 159. južna rastlina, 161. del trdnjave, 163. nepotrebno blago, 165. hoja (pesniško), 166. rudnik, kopanje, 167. romunska reka, 168. žensko ime, 169. del sobe, 170. kuhinjska začimba, 171. žensko ime, 172.
ruska reka, 174. gorenjski kraj, 175. fonetična
Črka, 177. starorimski datum, 178. srbsko ime, 180. del dneva, 182. divja žival, 183. del vodovoda, 197. ptica roparica, 201. štajerski kraj, 202. žensko ime, 204. slovenski književnik, 205. dol meseca, 207. Shakespearova tragedija, 208. ud družine, 210. kmečko delo, 211. kopanje, umivanje, 213. izumrli Slovan, 214. časovno razdobje, 216. preprosto orožje, 217. moški glas, 219. žensko ime, 220. koroški kraj, 222. glej (tujka), 224. pleten ročaj, 225. tibetanski bik, 227. zidarska potrebščina, 228. moško ime, 230. ravnina, polje, 231. gonilni stroj, 232. namizna igra, 234. ud družine, 235. zdravniška potrebščina, 237. kovaška priprava, 238. slovenski književnik, 240. indijski fakir, 241. umetna začimba, 243. kuhinjska potrebščina, 215. evropska prestolnica, 247. žensko okrasje, 250. odrezek (tujka), 252. zgodovinski zapiski, 254. hercegovski vrh, 257. živalska noga, 259. čustven pesnik, 261. dramatsko delo, 263. izdelovalec sira, 266. umeten gozdiček, 268. dalmatinsko vino, 270. avstrijski denar, 272. slovenski skladatelj, 274. zemeljski kontinent, 276. izdelovalec lopat, 279. doslužen vojak, 281. istrski kraj, 283. italijanska prestolnica, 285. japonski vladar, 287. dober tek, 289. zidarsko opravilo, 291. moško ime, 292. del naslova, 294. poljski pridelek, 296. južni sadež, 298. italijansko mesto, 299. dolžinska mera, 301. rusko pristanišče, 303. ukrajinski vojak, 305. jugoslovanska agencija, 306. posteljna potrebščina, 307. starokrščanska pojedina, 309. sluga, strežaj, 311. nravoslovje (tujka), 313. preprost zdravnik, 315. vez, spona, 317. Vodnikov sodelavec, 319. Cankarjeva povest, 321. del zidu, 324. grška gora, 326. jugoslovanska reka, 328. najmanjši delec, 329. nestrupena kača, 331. svetopisemska oseba, 334. žalost, bolečina, 336. žensko ime, 338. del vojskovanja, 339. delo Turgenjeva, 311. švicarska pokrajina, 343. del poslopja, 345. GoloVčev junak.
Leposlovna zlogovnica
I? naslednjih 29 zlogov: a — belj — bi — ee
—	či — čip — i — ke — kov — la — li — lome — na — no — nov — o — o — paz — porod — strv — sti — tar — to — u — va — že
—	ži — sestavi dvanajst besed s sledečim pomenom:
1. druga beseda za spono, 2. vrsta dragega kamenja, 3. rastlina zajedalka, 4. javni ura dnik, 5. kovnški izdelek, 6. mesto v Jugoslaviji, 7. vrsta rib, 8. tuja beseda zn dokaz nenavzočnosti, 9. druga beseda za ljudstvo, 10. čistilno sredstvo, 11. sodobni ruski književnik, 12. domač ročni izdelek.
Ce si izbral prave besede, ti prve črke, brane od zeoraj navzdol, povedo sodobnega slovenskega pesnika, zadnje črke, brane od zaoraj navzdol, pa njegovo pesniško zbirko.
Rešitev križanke
i dne 18. decembra.
Vodoravno: 1. moto, 5. Peko, 9, raka,	13.
P(rivilegirana) A(grarna) B(anka), 16. uta,	17. Peru, 18. pero, 19. Riva, 20. notica, 21. masa, 22. sever, 23. Ilira, 25. Java, 26. pinoža, 28. raca, 29.
mera, 30. Bela, 31. lik, 32. USA, 33. miza,	34.
veto, 85. kil«, M. dolina, 88. Paka, 89. padar,
41. Atila, 43. četa, 44. Padova, 46. meso, 47. leča, 4& duri, 49. kes,.50. Ema, 51. vila, 52. Kola, 53. Loka, 54. Takovo, 56. konj, 57. Taras, 59. arija, 61. Zola, 62. lopala, 64. vena, 65. delo, 66. vino, 67. Nil, 68. Ada, 69. kalo, 70. Sama, 71. ralo.
Navpično: 1. Munl, 2. Oto, 3. tatica, 4. opica, B. Pepca, 6. era, 7. kumara, 8. Opava, 9. resa, 10. ara, 11. kosilo, 12. arena, 13. pivo, 14. ave, 15. baraka, 24. lase, 25. jeza, 26. peta, 27. žila, 28. ruda, 29. mina, 30. beka, 31. Lido, 33. milo, 34. vata, 35. kadi, 37. lisa, 38. peča, 39. para, 40. rasa, 42. tema, 43. čelo, 44. Pulj, 45, veka, 46. Me-tava, 47. livada, 48. Donava, 49. Korana, 51. vojak, 52. kolos, 53. lapor, 55. Kina, 56. kolo, 57. tona, 58. salo, 60. red, 61. zel, 62. Liin, 63. til.
Družina se zabava i.
Resnega obraza se obrneš k družbi in praviš:
»Za kratek čas pnjdem iz sobe in stavim z vami, ne vem koliko, da vrnivši 6e v sobo, ne bom imel nobene glave več.« Vsi se silno začudijo, zasmejejo in seveda ti nihče ne verjame tega. Čez nekaj časa prideš spet v sobo. Stavo si dobil, saj nimaš nobene glave »več«, kot si jih imel prej I
Poveš družbi, da ne bo nihče mogel za teboj pravilno izgovoriti tri besede. »Prosim, gospod, z vami kar začnem. Torej: svinčnik.« Gospod: »Svinčnik«. — Ti: »Cigareta.« Gospod: »Cigareta«. Ti zmarjodavno: »Narobel« Gospod: »Kako neki? Saj sem prav povedal?« — Ti: »Torej: prvi dve besedi ste prav povedali, a zakai niste izgovorili za menoj še tretje besed: ,narobe'?«
Srečen Božič in novo leto
leli in naznanja ★
znižanje ccn vsem krznenim izdelkom!
LRot, Ljubljana, Mestni trg 5
Posebna izložba tudi v pasaži nebotiinlkal


Starši, mladino k nam!
Prečni skok? Salto?
narod, majhen aH veldlk, M stremi za tem, da se bo ohranil na zemeljski obli še stoletja in tisočletja v vsej svoji moči in slavi, gleda v prvi vrsti na zdravje, moč, moralo, disciplino in kulturo sira svojega najdražjega, to je na svojo mladino, na katero pazi, jo hrani, krepi in vzgaja tako, kakor pazi dobra in skrbna krščanska mati na svojega otroka v bojazni, da se mu ne zgodi kaj hudega.
Živimo v res čudnih časih, saj skoro dva ne mislita enako. Dogodki vsakdanjega življenja beže mimo na«, kot bi jih podil, kakor bi šlo za stavo. Kar je bilo še včeraj dobrega, koristnega, se dane« graja ali nasprotno. Pojmi v eni In isti stvari se tako mešajo in križajo, kakor sablje pri dvoboju. Logike prav nobene! Nekateri današnji moderni mladinski preroki, ki hočejo veljati za edino zmožne in prave vzgojitelje današnje mladine, bi-iejo v tem oziru po zobeh sami sebe že pri vsaki drugi besedi, če jih količkaj pazljivo poslušamo, oziroma zasledujemo njihovo delo. Namere in njihov končni cilj je vse kaj drugega, kot res od tal do vrha v polnosti zgrajena človeška duša in telo, ki sta zmožna kljubovati vsakemu napadu tako telesnemu, kakor tudi duševnemu, pa naj pride od katerekoli strani, kadarkoli in v kakršnikoli obliki, času in razmerah danainjega svetovnega kaosa.
In ravno tu si Ti, res idealna in nepokvar-na mladina, poklicana, da prekvasiš v dobrem, svojem smislu ono drugo mladino, ki je sicer v srcu še dobra, pa se le po zunanjosti z ozirom na bližnjo in daljnjo okolico in način današnjega »modernega« življenja nagiba v stran v neznano smer, za praznimi besedami in obljubami, za mogočnimi gradovi tam nekje v oblakih in morda celo lovi za raznimi idejami v zraku, ki jih seveda nikjer nil
Resno delo! Kje? V naših fantovskih in prosvetnih organizacijah, to so naše visoke šole, ki so pokazale prav na vseh poljih ljudske prosvete doslej že toliko lepega in koristnega, da se je vsemu temu naravnost čuditi. Tamkaj se vzgajamo telesno in duševno, kar je edino pravilno, saj velja tudi za naš narod v danih razmerah še bolj oni lepi in večno veljavni »Le v zdravem telesu, zdrava duša!« Gorje onemu narodu, kateremu ta izrek ni več svet in vodilna misel pri vzgoji svoje mladine! Zapisan je popolnemu poginu in sigurni smrtil
V zdravem telesu, zdrava duša! Res je, dane«
živimo zelo zelo hitro, saj smo v dobi neverjetnega napredka tehnike, vseh mogočih iznajdb, elektrike, radija, avijonov itd., ko pravzaprav ni nobene razdalje več med posameznimi kontinenti. Toda vse to nas popolnoma nič ne sme opravičevati, da v rnnogočem še dandanes ne bi posnemali stvari in dobrih naukov naših dobrih pradedov, ki so živeli lepa zmerno, pametno vse 6Voje življenje in ravno vsled svojega pravilnega in poštenega življenja dočakali zelo zelo visoko starost, četudi brez zdravnika, okrevališč, raznih obsevanj itd.
Zaposlimo vso našo mladino, ki je poštena m dobra z resnim in pametnim delom, z visoko šolo v naših telovadnicah in t prosvetnih domovih in naš mladi rod, bodočnost naroda bo na pravi poti.
Pojdimo v naše prosvetne domove v telovad-nicel Tamkaj bomo po načrtu vzgajali odpornost naših mišic, za zdravje našega telesa v dobro sebi, družinam, narodu in r veliko pomoč tudi državi. Pametno in po načrtu bomo krepili 6Voje telo, nai
korak bo prožen, pogled vedno & povsod jasen,
obrnjen navzgor, pri vsem tem pa 6e bomo res po fantovsko, pošteno zabavali, prepevali itd. S tem bomo manjšali število gostilen, ki so rak-rana na našem narodnem telesu, pa tudi število bolnišnic, katere gredo v breme naroda, saj jih vzdržujete s svojimi dajatvami Vi sami, Vaši bratje, sestre, starši itd., mesto da bi izdajali denar za dvig svojega gospodarstva, za poučne knjige, ali ga kakorkoli bolj plodanosno nalagali.
Če so že stari, kulturnejši narodi »veta celo pred Kristusovim rojstvom ugotovili, da je pametna telesna kultura v blagor celote nujno potrebna, ni treba nekaterim današnjim mehkužne-žem, ki so proti n j .3 j, tega še posebej na dolgo in široko dokazovati. Človek, ki se vzgaja in je vzgojen v naših domovih za red, pravičnost in disciplino, pametno in urejeno življenje, bo to zahteval tudi od drugih, od svoje okolicel Smisel za red, pravičnost in disciplino bo prešla na ta način v vse naše življenje, tako zasebno, kakor tudi javno. In nikogar ne bo, ki bi se upal trditi, da je kaj takega proti narodu, proti državi!
Značaj, jeklena volja, pogum, veselje do življenja in vsega lepega in koristnega se vzgajajo v naših domovih, telovadnicah, kjer se zahteva od vsakega in sicer brez izjeme brezpogojen red in disciplina. Naš cilj pri telovadnih vajah ni rekor-derstvo, ne, zato se potegujejo predvsem le oni, ki imajo veselje. Naš namen in cilj je, pravilna in vsestranska vzgojal Eventuelni ugovori nekaterih proti telesni vzgoji v telovadnicah ali sploh, ne drie! Poglejmo samo malo naokoli pri sosednih in velikih državah, kaj se v tem oziru vse stori, koliko denarnih žrtev itd. Sicer pa preko tegal Ne morem si misliti dandanes kulturnega človeka, ki si ne bi n. pr. vsaj enkrat na dan umil obraza in rok. Tudi to spada k današnji telesni kulturi, pa se včasih v veliki večini ni delalo. Kakor to, tako bom čez čas sami prišli na to, da bomo v6ak dan vsaj enkrat izvajali gotove vaje, ker bomo zato čutili potrebo. Kaj vsega človek včasih ni delal, ker se mu je najbrže zdelo nespametno, danes pa se smatra za koristno. No in že samo s tem, sami sebe nehote uvajamo v red, ki mora preiti polagoma tudi na druge panoge vsakdanjega življenja.	__________ ____I
Sprostiti je treba ene, krepiti pa zopet druge mišice in kar je glavno, vzgojiti mladino, ji vcepiti smisel za red, pravičnost in disciplino v meso in kri in mladina nam bo zato enkrat hvaležna. Red, pravičnost, disciplina, urejeno življenje, to &o bogastva, temelji in najlepše lastnosti vsega življenja, bogastva družine, naroda in države. In kdor bo gradil na teh temeljih, bo živel večno! Brez tega si napredka ne moremo misliti, niti računati na boljše čase.
Kar poglejmo danes narode okoli sebe, kaj so postali z rednim in pridnim delom, varčnostjo, svojo, skoraj brezprimerno disciplino, kaj so ti narodi, kaj pomenijo in kaj je z onimi, tudi velikimi, ki se samo love po zraku za raznimi idejami, lenarijo in uživajo...
Ne vzgajamo samo kulturo telesa, ker bi bila to največja napaki Kaj naj bi n. pr. pomenil narod, čeprav samih korenjakov mož in fantov s slamo mesto možganov v glavi? Nič, prav nič ne bi veljal! Zato pa se vzgaja mladina pri nas telesn<?. in duševno! Kakor ni pravilno, da krepimo in urimo izključno samo svoje telo, tako tudi ni popolnoma
pravilna ona vzgoja mladine, ki vzgaja izključno samo duščvno. Samo oboje skupaj se lepo harmonično izpopolnjuje. Kot rečeno, korenjak, licer pa duševno zaostal, koristi narodu ravno tako malo, oziroma nič, kot oni učenjak, ki si je tekom let svojih učenosti s pridnostjo nabral, nato pa takoj za jetiko umrl.
Zaposlimo torej našo mladino, pametno zaposlimo! Vzgajajmo jo vsestransko, da bo uspeh tak, kakršnega pričakuje od nje narod in domovina, kajti le vsetransko dobro vzgojena mladina bo kos težavam današnjih časov, katerim gremo nasproti. Zavedajmo se, da živimo v izrednih zgodovinskih časih, na izredno izpostavljenem koščku zemlje in da ne sme biti narodu vseeno, kakšen jc njegov cvet, kakšen je up in bodočnost naroda, to je njegova mladina.
Zato velja ta prošnja Vam še enkrat dragi stari, vso mladino v zanesljive roke, v visoko šolo življenja naših prosvetnih domov, naših telovadnic, v veselje Vaše, za blagor in napredek vsega naroda, pa tudi države!
Starši! Vso mladino k nam!
Jože Hvale.
Ne! Ampak skok s skakalnice posnet od spodaj.
Helsinki - pozorišče XII. olimpijade
Orodna telovadba v ZFO
Zvezi fantovskih odsekov zavzemajo
vaje na orodju izredno važno mesto v obširnem telesnovzgojnem programu te mladinskf organizacije. Če igrajo v ZFO te vaje tako važno vlogo, ne smemo misliti, da se druge telesne vaje in športne panoge zanemarjajo. Ravno nasprotno. Vse gojimo in jih for-siramo povsod, kjer je količkaj mogoče gojiti ta ali oni šport. Toda članstvo ZFO je predvsem kmečkega in delavskega stanu in zato nima toliko časa, da bi se lahko posvetilo športu v toliki meri kakor je potrebno. Telovadbo pa lahko goji zvečer v zaprtih prostorih pri luči, dočim zahtevajo gotovi športi poseben prostor in so poleg tega še navezani na letne čase in na vremenske prilike. I11 to je eden izmed neredkih vzrokov, da tvori orodna telovadba jedro mladinske telesne vzgoje v ZFO, noglede na to, da imajo fantje sami izredno veliko veselje za tovrstno telesno gibanje.
Sodobna orodna telovadba se je v zadnjih letih zelo spremenila in se naslonila na moderno smer telesne kulture. Glede nato so se razblinili še zadnji pomisleki, ki so obstojali proti temu načinu telesnega udejstvovanja. Gonja, ki so jo uprizorili v povojnih letih proti tem telesnim vajam, je izvirala predvsem iz tega, ker se je hotel človek v naravi sprostiti in pa zaradi prevelike množine leznih gibov, ki so jih vsebovale orodne vaje prod preobratom, ki je pred nekaj leti nastal v orodni telovadbi. Kakor je napredovala tehnika, kakor je napredovala v splošnem telesna vzgoja, prav v isti vrsti je korakala orodna telovadba, se modernizirala in preuredila tako, da povsem odgovarja zahtevam sodobne telesne vzgoje. Z drugimi besedami se to pravi: Današnja orodna telovadba obstoja predvsem iz kolebnih gibov in hoče napraviti telovadca prožnega, gibčnega, odpornega, pogumnega. Dalje so se telovadci preselili iz nehigienič-nih telovadnic na prosto, na igrišča, kjer vadijo v svežem zraku in na koncu, kakor drugi športniki. Od zgodnje pomladi do pozne jeseni so v prosti naravi, česar prej ni bilo. Zato vidite dandanes v vrstah telovadcev poleg kmečkega fanta tudi mestnega študenta in oba 7. isto vnemo in enakim veseljem vrtita veletoče.
Ne zadostuje pa za orodnega telovadca, da vadi samo orodne vaje. Kdor hoče doseči količkaj uspehov, se mora brezpogojno baviti z gimnastiko, talno telovadbo, odbojko in lahko atletiko, pri kateri so najvažnejši teki. Važna je dalje telovadba, |)ri kateri nam služi orodje kot zapreka ali katero nekateri nazivajo »naravna orodna telovadba«. Ta način orodne telovadbe je prav tako potreben za telovadca kakor za športnika. Pri nas se premalo goji, kar je gotovo škoda. Telovadba, pri kateri nam služi orodje kot zapreka, je zelo enostavna, a vendar zelo izdatna, ki zelo poživi telovadni večer in poleg tega ima veliko praktično vrednost. Gotovo ste že šli po gozdu ali na planinah in kar naenkrat ste prišli pred ograjo ali kako drugo zapreko. Kaj ste napravili, če ste hoteli priti naprej? Ograjo, oziroma zapreko ste preskočili, preplezali ali ste se pri kaki odprtini splazili skozi. In vse to delamo pri telovadbi, kjer nam služI
orodje kot zapreka. Da boste to lahko izvedli, jo ne smete zanemarjati. Za orodnega telovadca imajo pa te vaje še drug pomen: vadijo ga v ravnovesju ter ga napravijo prožnejšega, gibčnejšega.
Mednarodne telovadne tekme in olimpijske igre v zadnjih letih 60 pokazale, da vlada po svetu veliko zanimanje za orodno telovadbo. Vedno se priglašajo za tekme novi narodi, o katerih prej niti vedeli nismo, da goje orodno telovadbo. Tudi vaje so vedno težje in konkurenca vedno hujša. Iznajdljivost posameznih telovadcev pri izbiri prvin in sestavi poljubnih vaj je občudovanja vredna. Vrhunske vaje se izvajajo z največjo eleganco, preciznostjo in sigurnostjo. Pravi mojster mora biti dandanes oni telovadec, ki se hoče zriniti v sprednje vrste. Prav je tako, saj sodobna orodna telovadba, ki si je utirala pot med mladino, to upravičeno zasluži.	I. K-er.
rihodnje olimpijske igre bodo leta 1040 gs^v Helsinkih v središču športnega finskega naroda, o katerem smo že toliko slišali in piše o njem vse svetovno časopisje. Majhna je država žilavih Fincev, toda velika je ta športna dežela, ki se zaradi svojih odličnih sinov lahko meri z največjimi in najboljšimi športnimi državami sveta. Samo okrog 6 milijonov prebivalcev ima in vendar je dala svelu športnike Nurmi-jevega kova. Kdo danes ne pozna odličnih finskih dolgoprogašev, kdo ne pozna njihovih nedosegljivih mojstrov v metu kopja, kdo ne pozna odličnih finskih smučarjev in telovadcev? Pravi športni narod so Finci, ki so s svojimi uspehi na polju telesne vzgoje ponesli ime svoje domovine po vsem svetu in jo pred vsem svetom tako proslavili, kakor noben drug narod. Več so dosegli finski športniki za svojo domovino na mednarodnem političnem polju, kakor njihovi politiki in zato ni čudno, če so njihovi zastopniki v inozemstvu poudarjali: Pošljite nam Nurmija, pošljite nam športnike in uspeli bomo.
Šport je na Finskem zelo priljubljen med narodom in se zato ne smemo čuditi, če je tako razširjen in če je kvalitativno na tako visoki stopnji Vse se tam športno udejstvuje in izkorišča svoj prosti čas za zdravje, za razvedrilo v prosti naravi. Za nas je nekaj nepojmljivega, zakaj je tam tako malo gostiln, ki prodajajo alkoholne pijače. Vzemimo samo Lahti, kjer so se vršile zadnjo zimo svetovne smučarske tekme, ki ima 25.000 prebivalcev in samo eno alkoholno gostilno. Finci so športni narod, narod, ki skrbi s telesnimi vajami za zdravje in napredek ljudstva, in narod ki se dobro zaveda, da sta alkohol in nikotin največja sovražnika napredka na športnem polju.
Fincem je poverjena naloga, da izvedejo XII. olimpijske igre leta 1940. Na Japonskem bi morale biti te igre, toda vojna furija, ki divja že dolgo časa na Dalnjem vzhodu, je to preprečila. Zato so morali Finci vskočiti in prevzeti izvedbo prihodnjih iger, ki so se takoj in z vso vnemo lotili dela; že do podrobnosti so izdelali program, četudi so šele par mesecev na delu. Ni nobenega dvoma, da bodo igre na višini zadnje berlinske olimpiade in da bodo zboljšali še one hibe, ki so se leta 1930 še pokazale. Finci namreč niso samo dobri športniki, ampak so enakovredni organizatorji, kar so pokazali pri zadnjih svetovnih smučarskih tekmah v Lahtiju. Zato je zlasti posrečena njihova zamisel glede
maratonskega teka,
ideja »športnega profesorja« Lauri Pihkala. Doslej so namreč vedno tekli 42 km dolgo maratansko progo na trdih in monotonih državnih cestah, kjer gledalcem ni bilo mogoče točno zasledovati poteka borbe. Finci so pa izbrali 8 km dolgo krožno progo, ki bo speljana po gozdu. Njihova zamisel pri izbiri maratonske proge je šla predvsem za tem, da si tekači ne pokvarijo nog na trdih, včasih tudi betoniranih cestah. Da njihova gozdna proga ne bo premehka, jo bodo obložili s posebnim materia-
lom, da bo zadosti trda, Izravnana in prosta vsakega gramoza ali peska. Finci namreč hočejo, da bodo tekli tekmovalci v senci ter se hočejo izogniti prahu in vročini na obljudenih državnih cestah. In proga, ki so jo določili Finci, je poleg tega tudi za gledalce idealna. Izven stadiona lahko prisostvuje maratonskemu teku 200.000 gledalcev ter zasledujejo vsakega posameznega tekača, ki bo nič manj kot osemkrat tekel mimo. Ravno 6edaj se bavijo z vprašanjem objave lahkoatletskih rezultatov. Če bo izveden njihov načrt, za katerim stremijo, v celoti, potem v Helinkih ne bomo več poslušali objav po zvočnikih v raznih jezikih, temveč jih bomo s pomočjo tehničnih sredstev sami prečitali na posebno urejenih tabelah. Izredno ugodna je
koncentracija tekmovališl,
ka' je zlasti za gledalce velikega pomena. Vse je lepo skupaj, nobenih velikih razdalj, kakor je bil
Orodna telovadba rrhnnških telovadcev Zreie fantovskih odsekov
S smučmi v zimski naravi
to v Berlinu primer. In zato bo omogočeno gledalcem, da si ogledajo različne tekme, ker lahko peš in hitro pridejo iz enega stadiona v drugega.
Olimpijski stadion.
Veliki olimpijski stadion leži blizu središča mesta Helsinki, odkoder ga je lahko doseči peš v petnajstih minutah, z električno cestno železnico pa v petih minutah. Stadion sam ima krasno lego in se nahaja v parku Eliiintarha. Doslej je imel prostora za 30.000 gledalcev, sedaj ga povečujejo in bo prihodnje leto, ko bo dovršen, lahko sprejel 60.000 ljudi. Že tedaj, ko so začeli Finci graditi prvotni stadion, so predvideli možnost povečanja za primer olimpijskih iger. Tako bo vzhodna tribuna zgrajena samo za XII. igre. Najvažnejša je seveda arena, kjer se bodo svetovni mojstri borili za olimpijske kolajne. Tekališče je točno 400 m dolgo ter ima 7 prog. Glavna tribuna stoji na zapadni strani, pred njo so pa jame za daljinske skoke, medtem ko sta skok v višino in s palico na južni strani. V sredini pa je predpisano igrišče za nogomet in hokej z lepo posejano travo. Pod veliko tribuno na zapadni strani so slačilnice z vsem komfortom, kakor kopalnice itd. Iz teh prostorov se pride na stadion v podzemskem hodniku. Novinarji imajo svoje prostore na glavni tribuni, in sicer v višini cilja. Ko dospeš s parnikom v notranjo luko glavnega mesta Finske, takoj ugledaš visoki in sloki stolp olimpijskega stadiona.
V neposredni bližini glavnega stadiona Je le sedaj več igrišč za nogomet. Samo pol km proč se nahaja nekoliko starejši, toda po kvaliteti svojega tekališča slavni stadion Elaintarhe, kjer so se vršile vse važnejše finske lahkoatletske tekme pred dograditvijo olimpijskega stadiona. Tekališče na tem stadionu je menda najboljše na svetu, saj je postavil L. Lehtinen sijajni svetovni rekord na 5000 m v času 14:17 minut.
Za metalce kladiva je določen poseben prostor v samem parku. Poleg neštevilnih otroških igrišč, igrišč za tenis, športnih zgradb, plavalnih bazenov in neštevilnih jezerov, ki se nahajajo v tem delu mesta, se komaj en kilometer daleč proti vzhodu nahaja tretje športno igrišče Kallio z izbornim, 400 m dolgim tekališčem.
Zimski del iger pa bo izvedla Sviea ▼ St. Mo-ritzu. Sedaj namreč poskušajo Švicarji na vse načine, da bi se izvedel celotni zimski program, iz katerega so smučarstvo zaradi nesoglasja med FlS-o in mednarodnim olimpijskim odborom zaradi smučarskih učiteljev izločili. Kako bo stvar izpadla, se danes še ne da reči. Gotovo je samo eno: da bodo tako Švirarji kakor Finci vse storili, da bo potek tekem prvovrsten in da bodo zopet padali rekordu	Ivo Kermavner.