I v. III
GLASILO DELOVNIH SKUPNOSTI SESTAVLJENE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA KMETIJSKO PREHRAMBENI KOMBINAT S SEDEŽEM V PTUJU
naša
iiipiii
ii»
ilill
lili
Jiiife, lili*
iiiiiiiipi;
M
lili
iiiiii
■lih
LETO lil.
JANUAR 1976
ŠTEVILKA 1
KRAIGHERJEVA
NAGRADA
za gospodarske
in samoupravne dosežke v
kmetijstvu
Dr. Cvetko Doplihar
V SREDO 14. JANUARJA 1976 JE BILA V NARODNEM DOMU V PTUJU SVEČANA SEJA SKUPNEGA DELAVSKEGA SVETA, VODSTEV DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ IN KONFERENC DELEGACIJ OB PODELITVI NAGRADE BORISA KRAIGHERJA GLAVNEMU DIREKTORJU DR. CVETKU DOPLIHARJU IN ČASTNE DIPLOME ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA DELA KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ, ZA USPEŠNO GOSPODARJENJE IN RAZVIJANJE SAMOUPRAVNIH ODNOSOV, KI JIH JE PODELILA GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE 5. JANUARJA 1976.
Med drugimi so se svečane serje udeležili 'tudi gosti e: Branko Gorjup, predsednik Skupščine občine Ptuj, Alojz Go j čič, sekretar komiteja občinske konference ZKS Ptuj, Stanko Lape j, predsednik občinske konference SZDL, Janko Vogrinec, predsednik občinskega odbora ZB, Franc Fištrovič, predsednik medobčinskega sveta 'zveze sindikatov Slovenije iz Maribora, Ivo Jelačin, tajnik Združenja TOZD kmetijske in živilske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije, Milivoj Raič, predsednik Regionalne gospodarske zbornice Maribor, Franjo Gniilšeik, predsednik IS SO Ptuj, Oto Polič podpredsednik ŠO Ptuj, Ivo Tomažič, glavni direktor Perutnine Ptui in Kraigher jev nagrajenec; Janez Petrovič, glavni direktor Kmetijskega kombinata Ptulj v času od 1961-1968, Franc Tomanič, direktor SOZD Perutninarstvo Slovenije in Vladimir Vrečko, direktor Živinorejiskoi-veterinarskega zavoda iz Ptuja.
Kraigherjeva nagrada, podeljena glavnemu direktorju Kmetijskega kombinata Ptuj je najvišje priznanje za gospodarske) in samoupravne dosežke-trud v kmetijstvu. Kolektiv kmetijskega kombinata je prejel častno priznanje.
Družbeno politične organizacije in samoupravni organi kmetijskega kombinata, družbeno politične organizacije in skupščina občine Ptuj so se za večletne gospodarske in samoupravne dosežke kmetijskega kombinata odločile kandidirati za Kraigherjevo nagrado dr. Cvetka Dopliharja, glavnega direktorja Kmetijskega kombinata. Posebna komisija pri Gospodarski zbornici je med več kandidati prisodila nagrado dr. Cvetku Dopliharju in sicer na osnovi vsestransko argumentiranih dosežkov na področju gospodarjenja in razvijanja samoupravnih odnosov v temeljnih organizacijah združenega dela Kmetijskega kombinata.
Nagrada in priznanje je visoko moralno priznanje ne le nagrajencu, ki ima pomemben delež pri doseženih gospodarskih in samoupravnih dosežkih, temveč je to tudi veliko priznanje vsem delavcem v vseh temeljnih organizacijah združenega dela.
Čeprav vsi poznamo glavnega direktor ja KK Ptulj in v. d. 'diirdkltorja SOZD KPK ga je prav predstaviti ob tej priložnosti tudi po njegovi dosedanji aktivnosti. Rojen je v Mariboru leta 1927. Med okupacijo je bil Skupno s starši, bratom In sestro pregnan v Srbijo, 'kjer se je Vključil v narodnoosvobodilno borbo kot sedemnajstletnik. Po osvobo-
ditvi je nadaljeval gimnazijo v Celiju, ki er je maturiral in se vpisal ma Veterinarsko fakulteto v Zagrebu. Po končanem studiih' veterine in po opravljenem stažu se je zaposlil spomladi 1954 v takratni Okrajni veterinarski ambulanti v Ptuju. Razmere v živinoreji ptujske občine in še takratnega ptujskega okraja so bile vse prej kot razve-
seljive, 'tudi za takratne čase. Vojno obdobje je 'pustilo precejšnje posledice med govejo čredo, ne le pasemsko zmešnjavo, temveč tudi precejšnjo pestrost patologije. Da ne govorimo o vseh negativnih gospodarskih posledicah za 'družbo. Vse to le videl mladi veterinar, poln znanja in am: foicij, kot je dejal eden izmed govornikov na svečani seji skupnega delavskega sveta in družbenopolitičnih organizacij
Kmetijskega kombinata. In res znašel se je pripravljen, da vse znanje posveti poklicu in pridobitvi čimveč praktičnih izkušeni, vse s ciljem za učinkovito in uspešno opravljanje kurative in poseganje tudi v novo področje dela, to je v spreminjanje in pretap-1 lani e obstoječih govejih pasem, v enotnejšo, produktivnejše govedo. Poudariti mo-
ramo ob tei priložnosti tudi to, da ie bil takrat za veterinarja ta korak v novo področ-ie dela, katerega marsikateri ni bil pripravi j en storiti nit i ni bil usposobi jen za to. Nazadnje ie treba povedati, da tega ni bil vsakdo pripravljen storiti zaradi obremenjenosti s tradicionalno miselnostjo 'klasične veterinarske medicine. Za spreminjanje te miselnosti je bila po eni. strani po-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Udeleženci na slavnostni seji v Narodnem domu
Kraigherjeva nagrada za gospodarske in samoupravne dosežke v kmetijstvu
(Nadaljevanje s 1. strani)
treba, po drugi strani pa tudi osebna hrabrost in v tistem času so bili to redki.
Dr. Cvetko Doplihar se je odločil in je kot vodja oddelka za reprodukcijo kmalu žel tudi uspehe. Bil je med prvimi organizatorji umetnega o-semenijevania govedi v ptujski občini.
Ob formiranju posebnih veterinarskih ustanov, veterinarskih postaj, je bil med prvimi direktorji te ustanove v Ptuju.
Tudi z zaposlitvijo v Kmetijskem kombinatu Ptuj, kjer v začetku vadi veterinarsko službo, kasneje ob izgradnji naj večje farme prašičev v Slo veniji, Jugoslaviji in v takrat tudi v isvetu, prevzame vodstvo te farme. Njegovo delo na farmj ni povezano samo z uspešnim ekonomskim in samoupravnim vodenjem kolektiva in proizvodnje, ki jim je bila zaupana, temveč ise je posvetil poleg tehnologije pitanja jn vzreje, še posebej raziskovalnemu delu. Raziskoval, no delo je usmeril v iskanje novih ptiti za boljšo in cenejšo proizvodnjo. Na osnovi tega je dosegel tudi naslov magistra in končno doktorja znanosti.
Na Farmi prašičev je prvi uvedbi umetno osemenjevanje svinj celotne črede plamenic naenkrat. To metodo iso tudi uvajali kasneje v vseh farmah v Jugoslaviji, ki so nastajale kasneje.
Po izvolitvi za glavnega direktorja Kmetijskega koimb-i-nata so vsa njegova prizadevanja usmerjena v modernizacijo proizvodnje, razvijanje samoupravnih odnosov, vključevanja kmetov v kooperacijske odnose in s tem v sodobnejšo proizvodnjo, širitev proizvodnih zmogljivosti, povezovanje kmetijske proizvodni e z živilsko predelovalno industrijo, gostinsvom in trgovino.
Na svečani seji skupnega delavskega sveta, družbenopolitičnih organizacij in konference delegacij, ki je bila namenjena svečani obeležitvi tega pomembnega dogodka v Kmetijskem kombinatu, so govorniki poudarili velik pomen priznanja nagrajencu in delovnemu kolektivu.
Poudarili so, da je to priznanje za uspehe, katere so delavci dosegali v preteklih letih v kmeti jstvu in drugih dejavnostih, ki so vključene v Kmetijski kombinat. Pomeni hkrati priznanje za visoko samoupravno in politično zavesit zaposlenih, ki so ne glede na težave in probleme dosegali rezultate, ki so
v primerjavi z drugimi organizacijami združenega dela iste dejavnosti, boljši. Pomeni, da so vsi prispevali k temu, da se je kombinat lahko razvijal tako kot se je, da so se osnovne proizvodne surovinske ali proizvodne dejavnosti dopolnjevale s predelovalnimi zmogljivostmi. Vse to je bilo doseženo zaradi razumevanja in zavestne potrebe o medsebojni odvisnosti, solidarnosti in pomočj že pred sprejet jem ustave, še bolj pa po sprejetju ustave in 'samoupravnega konstituiranja združenega dela v Kmetijskem kombinatu.
Doseženi rezultati so tudi posledica enotnega delovanja
ne le za dr. Cvetka Dopliharja, temveč za celoten kolektiv, zlasti še za samoupravne organe, družbenopolitične organizacije in strokovne delavce. Nagrada jn priznanje je močna moralna obveznost, da v bodoče delamo še boljše, aktivnejše, na nekaterih področ-jili smelejše in perspektivnejše.
Zavedamo se, da ne ho lahko obdržati prednosti, ki smo jo pridobili v Kmetijskem 'kombinatu glade rezultatov, ki so bili ocenjeni kot boljši od drugih tovrstnih organizacij združenega dela. Toda kljub temu bomo zmogli. Toliko lažje, če bo tudi enotnost v vseh temeljnih 'crganiizaci-
»Drage tovarišice in 'tovariši, dragi gostje na svečani seji skupnega delavskega sveta, vodstev družbeno političnih organizacij, konferenc delegacij in strokovnega kolegija Kmetijskega kombinata Ptuj, ob podelitvi nagrade Borisa Kraigherja in častne diplome Kmeti jiSkemu kombinatu.
Podeljenega priznan j a sem zelo veseli. Zadovoljen .in vesel sem posebno zato:
—	ker je to priznanje za 'kolektiv, ki je dosegel dobro sodelovanje, medsebojno povezanost, zaupanje, razumevanje in solidarnost vseh delavcev;
—	ker je priznanje odraz zaupanja razvite samouprave, samoupravnih organov, delavcev in kmetov za tehnološke izboljšave in novitete ter nove naložbe, ki so opravljene in so postale lastnina vseh;
—	ker je priznanje odraz angažiranj subjektivnih sil, to je družbenopolitičnih organizacij ZK, sindikata in Zveze mladine v kombinatu, ki so delovale kot glavni usmerje-valnoHpovezovUlni dejavnik;
—	ker je to odraz razvitega 'timskega dela vseh strokovnjakov, v katerem vsak prispeva maksimum svojega znanja s področja, za katerega je usposobljen;
—■ ker je priznanje rezultat dobrega odnosa med strokovno vodstvenim timom in delavci v sleherni TOZD in kombinatu kot celoti.
Prvič je nagrada podeljena delavni organizaciji, ki se u-kvarja s kmetij stvom v pravem pomenu besede. V kmetijstvu pa je uspešno delovanje odvisno od odnosa v širšem prostoru, v katerem se nahaja in mnogih družbenopolitičnih činiteljev. Ni namen naštevati vseh, ki lahko vplivajo. Vsekakor pa je odnos občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine eden najpomembnejših. Tu pa je naš kolektiv naletel na vsestransko pomoč in razumevanje. Dobro sodelovanje nam je pomagalo prebroditi trenutne težave in Vključevanje v prostor, v katerem delujemo.
Talko je nagrada in častna diploma plod dela vseh delavcev, kmetov in strokovnjakov v TOZD in skupnih službah, to je v kombinatu ter dobrega sodelovanja in razumevanja občinske skupščine in družbeno političnih organizacij občine. Prav zaradi tega mi je še posebno draga.
Delovno predsedstvo na slavnostni seji skupnega delavskega sveta med govorom Franca Tetičkoviča. V ospredju dr. Cvetko Doplihar
med gosti
družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov, kj so s svojo aktivnost jo povezovali vse delavce v vseh temeljnih organizacijah združenega dela pri njihovih prizadevanjih za ustvarjanje boljših pogojev dela in na osnovi tega tudi doseganje boljših rezultatov dela.
Dr. Cvetko Doplihar kot glavni direktor Kmetijskega kombinata Ptuj ima precejšnje zasluge za dosežene uspehe. S svojim strokovnim u-smarjanjem, samoupravnim poglabljanj em in družbenopolitično aktivnostjo v kombinatu, občini in izven nje, je znal in zna vedno pritegovati sodelavce in vse delavce za realizacijo sprejetih programov in zastavljenih ciljev.
Nagrada in častno priznanje je enkratno priznanje za samoupravne in gospodarske dosežke. Nagrada in priznanje sta hkrati obveza za naprej
j ah združenega dela in delovni skupnosti skupnih služb takšna kot doslej in odgovornost slehernega člana še večja. Za talko enotnost in usmeritev smo se pripravljeni bojevati vsak dan, z močjo argumentov in strokovnih dosežkov, samoupravnih in delegatskih spoznanj ter aktivne vloge subjektivnega dejavnika, zlasti zveze komunistov v Kmetijskem kombinatu.
To je le kratek pouzetek besed, ki so jih izrekli govorniki Branko Gorjup, predsednik Skupščine občine Ptuj, Vladimir Vrečko, direktor Živi-norejisko-veterinarskega zavoda Ptuj in predstvanik društva veterinarjev in veterinarskih tehnikov Slovenije ter Franc Tetičkovič, sekretar sveta Zveze komunistov Slovenije KK Ptuj.
Ob koncu se je dr. Cvetko Doplihar zahvalil vsem govornikom in 'dejal:
OBVESTILO DELAVCEM
o obračunanih in planiranih prispevkih iz osebnega
(Nadaljevanje z 2. strani)
Zahvala velja skupščini SR iSlovenije, Gospodarski zbornici in Sekretariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zadružni zvezi ter strokovnim zavodom za razumevanje jn pomoč pri naših prizadevanjih.
Zahvaljujem se v imenu vseh delavcev in svojem imenu tudi vsem, ki so odšli iz kombinata v pokoi ali zaradi drugega vzroka, posebej glavnemu direktorju Janezu Petroviču, ki so bistveno sodelovali pri ustvarjanju temeljev, na katerih smo gradili naše rezultate in uspehe.
Nagrada in častna diploma je priznanje naši organizaciji združenega dela in občini.
Uvršča nas v uspešne delovne organizacije in občino, ki je tudi na tako zapletenem področju kot je kmetijstvo dosegla vidne rezultate. Obenem pa je tudi obveznost, ki nas pri našem nadaljnjem delu obvezuje, da razvijamo vse tisto, kar se je pokazalo pri našem dosedanjem delu kot uspešno.
To je:
—	da krepimo samoupravo, tako da vsi delavci in kmetje stalno sodelujejo v samoupravljanju in pri delu družbeno političnih organizacij,
—	da izpolnimo medsebojne odnose in razvijamo solidarnost,
—	podpiramo skupne naložbe,
—	da se vsak strokovnjak stalno izpopolnjuje na svojem področju dela,
—	da razvijamo timsko delo.
Vse to je garant, da bomo skupno dosegli še veliko lepih rezultatov, da bomo lahko sodelovali preko KS in Občinske skupščine tudi pri izgradnji okolja, v katerem živimo, vse v korist slehernega našega delavca in naših otrok. To pa je eden bistvenih ciljev naših prizadex'anj in skupnega dela.
Tovarišu dr. Cvetku Dopliharju za prejeto priznanje in nagrado iskreno čestitamo.
Težko je najti prave besede zahvale vsem sodelavcem, ki so v številnih funkcijah vestno in zavzeto opravljali svoje naloge, ki so jih izvajali kot samoupravne odločitve in jih je narekovala potreba.
Tako so delavci kombinata delovali kot proizvajalci na svojem delovnem mestu, sa-moupravljalci, člani družbeno političnih organizacij ali v vodstvu teh organizacij, oziroma samoupravnih organov.
Kot vodstveni in vodilni delavci, strokovnjaki, kot kmetje to je delavci na polju, ob stroju ali v pisarnah. Vsem se za vsestransko plodno delo, pristno sodelovanje in zaupanje iskreno zahvaljujem. Skupno smo prebrodili marsikatero težavo, vendar je rezultat prizadevanj viden.
Zahvaljujem se za sodelovanje občinski skupščini, družbeno političnim organizacijam in.vodstvu teh organizacij.«
dohodka
Organizacije — izplačevalci osebnega dohodka so dolžne do konca februarja 1976 ob-vesititi usalkaga delavca o znesku izplačanega osebnega dohodka v letu 1975 (bruto in neto) ter o stopnjah lin znes-kih posameznih prispevkov za financiranje dejavnosti samo-upravnih interesnih skupnosti, ki so jih obračunale im vplačale v letu 1975 iz njegovega osebnega dohodka (bruto).
Posamezni prispevki, o 'katerih je treba Obvestiti delavca, so prispevki:
1. Zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenije,
'!. Temeljni islkupmcisti otroškega varstva,
3.	Temeljni izobraževalni skupnosti,
4.	Kulturni skupnosti Slovenije in občimslkim kulturnim skupnostim.
5.	Telesnokultorni 'Skupnosti SR Slovenije in občinskim tel esmokuitumiim skupnostim:,
6.	Zdravstveni 'skupnosti Slovenile in regionalnim nravstvenim skupnostim,
7.	Skupnosti 'socialnega 'skrbstva Slovenije in občinskim skupnostim socialnega skrbstva,
8.	Skupnosti' pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS.
V obvestilu je treba izkazati tudi zneske obračunanih in vplačanih samoprispevkov.
O stopnjah in zneskih oziroma sama o stopnjah posameznih prispevkov Obveščajo organizacije — izplačevalci o sdbnega dohodka, 'delavca, s posebnim obvestilom, ker je tako sklenil Skupni 'delavski svet Kmetijskega kombinata Ptuj. Obrazci za sestav«-, ob-
vestil so poslani vsem TOZD in DE.
V	letu 1976 teh obrazcev ne bomo izpolni avali, ker jih je zakonodajalec predvidel le za leto 1975. V letu 1976 smo namreč dolžni delavca obveš-eaiti o mesečnih plačilih prispevkov za financiranje skupne porabe, hkrati z izplačilom osebnih dohodkov. Zaradi tega je nujen takojšen prenos obračuna OD na avtomatsko obdelavo podatkov.
Za meseca 'januar in februar bomo obračunali ne glede na 'določila zakona OD na e-naik način kot v leto 1975, ker bomo hkrati is 'klasičnim načinom obračuna OD že obračunavali OD na računalniku in bo tako delavec dobil potrebno imfanmacijo o obračunih in plačanih prispevkih za skupno porabo, naknadno.
Marija Magdalene
NOVO
Proračun za leto 1976
V	proračunu federacije za leto 1976 (Ur. I. SFRJ štev. 60/75) so zagotovljena za leto 1976 tudi zvezna sredstva za financitaoie kompenzacije za umetna gnojila v znesku 1.300.000.000 din, sredstva za financiranje premije za pšenico v znesku 1.000.000.000 dinarjev, za financiranje premije za mleko v znesku 310.000.000 din in sredstva za financiranje kompenzacije za meso v znesku 1.110.000.000 din.
Minimalne odkupne in garatirane cene
Dosedanje minimalne odkupne cene za sladkorno peso in sončnice ter dosedanje garantirane cene za krompir in koruzo se bodo uporabljale tudi v letu 1976.
Nove cene gozdnim sortimentom
Od 25. 1. 1975 dalje se lahko uporabljajo nove cene za celulozni in jamski les, drogove, trame in železniške prage, taninski les, droben tehnični les in drva, in sicer na podlagi posebnega sporazuma, objavljenega v Uradnem listu SRS štev. 28 z dne 25. 12. 1975.
Premija za pšenico
Po zakonu o premiji za pšenico (Ur. I. SFRJ št. 66/75) se bo pridelovalcem pšenice izplačevala premija v višini 0,40 din za kg.
»KOŠAKI« TMI Maribor: Zaradi tesnih prostorov si pomagajo v obratu za predelavo z nadstrešjem pri prirodnem hlajenju izdelkov. Obratovodja Maks Budja kontrolira temperaturne obdelave izdelkov
Zaradi povečane predelave mleka je potrebna sočasna izgradnja energetskih objektov. Na sliki dela za dograditev kotlovnice za proizvodnjo 6.000 kg pare na uro
Ugoden vtis z obiska v Mlekarni
Dne 16. januarja 1976 so bili na obisku v TOZD Mlekarni Kmetijskega kombinata Ptuj: predsednik zbora združenega dela SRS Štefan Nemec, predsednica zbora občin Mara Žlebnik in sekretar zbora občin Jernej Vrhunc v spremstvu glavnega direktorja Kmetijskega kombinata Ptuj dr. Cvetka Dopliharja, predsednika skupščine občine Ptuj Branka Gorjupa in podpredsednika Ota Poliča ter generalne sekretarke skupščine občine Marice Fajtove. V Mlekarni so jih sprejeli: predsednik splošne delegacije Mlekarne Mirko Mohorič, člani Avgust Vilč-oik, Avgust Lah, Ivan Gojkošek in direktor Janez Vrečer.
Gostje so si najprej .ogledali proizvodne prostore TOZD Mlekarne, nato pa jim je tolmačil direktor Janez Vrečer o proizvodnji in o poslovnem sodelovanju s kmeti ter o programu proizvodnje za leto 1976. še posebej pa o projektu dozidave in nabave nove opreme. Nato je bil razgovor s sol osno delegacijo. Predsednik Zbora združenega dela Stefan Nemec se je zanimal za delo delegacije, za pogoje njenega dela, za pomoč strokovnih služb, o obveščanju delavcev, o rezultatih dela delegacije ter o problemih, ki jih obravnava delegacija.
Predsednik delegacije Mirko Mohorič je povedal, da deluje delegacija v skladu z interesi delavcev, zaposlenih v TOZD Mlekarne in drugih TOZD v Kmetijskem kombinatu ter občanov. Delegacija dobiva skupščinsko glasilo »Poročevalec« in jo informira o vseh zadevah, o katerih razpravljajo in sklepajo zbori skupščine SRS. Svoje delegate pošilja v konferenco delegacij, ki jo tvorijo delegati Kmetijskega kombinata Ptuj in Živinorejsko veterinarskega zavoda Ptuj.
Nadalje je pojasnil Mirko Mohorič, da sodeluje splošna delegacija v TOZD s strokovnimi službami. Ko prejme materiale, jih zamenjujejo po preučitvi med seboj člani delegacij ter obravnavajo v sredini, kjer delajo ter na sestankih, kjer so zastopane vse faze delovnega procesa v TOZD. Na seje delegacije vabijo strokovne delavce TOZD, da jim po potrebi tolmačijo strokovna vprašanja, ki so jim morebiti nejasna. Vabijo tudi predstavnike družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Potem delegacija lažje oblikuje stališče, ki jih zastopa na konferenci.
Gostje so se zanimali tudi za vprašania delegatov in za razpravo na zasedanjih zborov občinske skupščine. Vprašanjem na seji tega ali drugega zbora sledijo odgovori šele na naslednji seji. Skupščinskim službam je na razpolago vsa dokumentacija s podatki, ki omogočajo preverjeni odgovor. Drugače je s pismeno sporočenimi vprašanji zborom in skupščini pred sejo. Na taka vprašanja sledijo odgovori na prvi naslednji seji skupščine ali zborov, na katere so bila naslovljena
OBISK II HEM MESTO
Ivan Grahovnik
Že v prejšnji številki Naše poti smo pod rubriko Obisk na delovnem mestu izbrali delavko s posebnim poklicem. Tudi v tej številki želimo bralcem predstaviti neznano delo terenskega mehanika.
Za pogovor smo izbrali Ivana Grahovnika — terenskega mehanika v obratu Strojna postaja pri TOZD Kmetijstvo Agrokombinata Maribor.
Že kot vajenec mehanske stroke se je leta 1965 začel učiti za mehanika v obratu Strojna postaja. Po končani učni dobi se je leta 1968 zaposlil kot kvalificirani mehanik v (delavnici obrata. Leta 1970 se je po odsluženju vojaškega roka ponovno vrnil v Strojno postajo ter se leta 1972 zaposlil kot terenski mehanik, kjer dela še sedaj.
Ker si natanko ne moremo predstavljati, kakšno bi naj bilo delovno področje terenskega mehanika, smo tovariša Grahovnika zaprosili, da nam ga opiše.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Jernej Vrhunc, Stefan Nemec, Branko Gorjup, Mara Žlebnik in Oto Polič ob obisku gostov iz Ljubljane v Ptuju
vprašanja. Delegacija TOZD Mlekarne postavlja vprašanja delavskemu svetu; nekaj njenih delegatov je v delavskem svetu.
Sekretar zbora občin Jernej Vrhunc se je zanimal, zakaj ni naročenih več izvodov »Poročevalca«. Na to vprašanje je odgovoril podpredsednik skupščine občine Ptuj Oto Polič, da prihaja v občino Ptuj 800 izvodov »Poročevalca«, kar tudi zadošča glede na zanimanje, ki ga kažejo zanj delegacije.
Celotna izmenjava vprašanj, odgovorov in mnenj je zapustila vsem zbranim na razgovoru ugoden vtis zaradi pohvale dela splošne delegacije v TOZD Mlekarni. Pohvalil jo je predsednik skupščine občine Ptuj Branko Gorjup. Ugodno je ocenil tudi
sistem dela delegacij v občini in v Mlekarni. Delegacijo iz Mlekarne uvršča po delu in uspehih med najuspešnejše v občini. Glede obveščanja delavcev o delu delegacije v TOZD Mlekarna je bilo še rečeno, da imajo ti vse pogoje in možnosti, da so sproti obveščeni o delu delegacije, saj so v njej predstavniki iz vseh področij dela in so najbliže svojemu krogu delavcev in tudi za obveščanje.
Glavni direktor dr. Cvetko Doplihar je odšel z gosti in spremstvom nato še v TOZD Tehno-servis v Ptuju, od koder so prav tako odnesli goden vtis glede na proizvodnjo in servisno dejavnost ter na sistem dela samoupravnih organov.	J. V.
Sindikalna organizacija v „Košakih “1975
Sodelovali smo pri izdelavi stabilizacijskega programa, katerega smo na našo iniciativo obravnavali na razširjeni seji političnega aktiva in zborih delovnih ljudi, ki so ga tudi sprejeli.
SODELOVANJE NA ŠPORTNEM PODROČJU
Sodelovali smo z drugimi druž-beno-političnimi organizacijami, kakor tudi z delegacijami. Če so nas povabili na svoje seje, smo se jih udeležili in z razpravami usmerjali v politično delovanje. V okviru konference osnovne organizacije sindikata deluje komisija za rekreacijo in šport, ki ima nalogo, da se čim več naših članov vključuje v razne športne panoge ter skrbi za pravilno poslovanje počitniškega doma v Biogradu n/m, ki je bil v preteklem letu skozi celo sezono zaseden. V lanskem letu so se naši člani kar dobro vključevali v različne športne panoge. V malem nogometu so tekmovali v Občinski sindikalni ligi, v kateri so si priborili več priznanj in tudi en pokal.
Odbojkarji so si v Isti ligi delili
z Agroservisom Maribor drugo in tretje mesto. Kegljači so tekmovali na medklubskem tekmovanju, katerega je organiziralo športno društvo Krilato kolo Maribor in so zasedli drugo mesto.
OPRAVLJENE NALOGE
Konferenca osnovnih organizacij sindikata ima v svojem sklopu blagajno vzajemne pomoči, ki je v lanskem letu podelila veliko kreditov.
Prav tako deluje v okviru konference organizacija Prešernova družbe, ki ima preko 140 članov, naročenih na knjige.
Skoraj vsi člani izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata so se udeležili seminarjev za družbeno politične delavce, ki ga je organiziraj Občinski sindikalni svet Maribor.
Pravkar potekajo v naši delovni organizaciji skupščine osnovnih organizacij sindikatov, na katerih bodo predstavniki izvršnih odborov podali poročilo o svojem delu v letu 1975.
Zato bomo v prihodnji številki NAŠE POTI objavili izvlečke vseh poročil in razprav.
Anton Belec
STRAN 4 ■ NAŠA POT
ANKETA IN NJEN NAMEN
Na eni izmed zadnjih sej je skupni delavski svet sprejel poseben vprašalnik, ki ga bomo dobili in izpolnili vsi zaposleni v Kmetijskem kombinatu Ptuj.
Kmetijski kombinat je med velikimi delovnimi organizacijami. Velikost neke delovne organizacije sicer merimo z različnimi merili. Tokrat z velikostjo Kmetijskega kombinata mislimo predvsem na število zaposlenih, število učencev v gospodarstvu, število temeljnih organizacij združenega dela, velikost TOZD, na ustvarjeni celotni dohodek v din letno in podobno. Vsi zaposleni se osebno ne poznamo. Poznamo se po imenih in priimkih, strokovnih mestih in še po kakšnih drugih znakih. Vsakodnevnega stika pa nimamo več vsi, ker smo raztreseni od Starš, Zavrča, Trnovske vasi, Boča, pa tudi do Beograda in Novega Sada. Torej je vsakodnevni stik nemogoč.
Človek-samoupravljales želi imeti stike, zlasti je ta zahteva še toliko večja, ker hočemo biti učinkoviti pri odločanju o tistih pravicah in dolžnostih, ki jih kot samouprav-Ijalci imamo. Zato se želimo tudi tako organizirati in vzpostaviti take pogoje, da bomo to zmogli.
Vprašalnik, ki smo ga dalj časa pripravljali, je nared. V naslednjih dneh bo vsak naš sodelavec v vsaki temeljni organizaciji dobil vprašalnik. Vprašujemo vsakega o več zadevah in želimo, da iskreno in brez kakršnihkoli zadržkov odgovori. Vprašanja se nanašajo na tiste osnovne nodatke. s katerimi bi morali dobiti pregled nad počutjem vseh zaposlenih v vseh temeljnih organizacijah združenega dela. če rečemo počutje, mislimo v najširšem smislu. Zato smo vprašalnik razdelili po posameznih poglavjih, ki zajemajo in predstavljajo zaokrožene skupine vprašanj in to: izo-
brazba, kvalifikacija, družinsko stanje, materialno stanje, stanovanjske razmere, zdravstveno stanje, način organiziranja zdravstvene službe, varstvo pri delu; vprašanje o tem, ali imamo možnosti še v kakšni temeljni organizaciji oblikovati več TOZD ali ne, o informiranju delavcev, o izobraževanju, o rekreaciji, o samoupravni in družbeno politični aktivnosti, o delegatski aktivnosti in drugih področjih.
Vprašalnik je precej obširen. Poredko ga izvajamo v
(Nadaljevanje s 4. strani)
Ko mu strojnik na terenu, ki upravlja stroj (buldožer oziroma nakladalec) sporoči, da je na stroju nastala okvara, se mora Ivan Grahovnik takoj odpeljati na teren, kjer se stroj nahaja. Stroj v okvari je dolžan popraviti po najkrajšem postopku in ga usposobiti na terenu, pokliče v obrat odgovornega delavca in se dogovori za prevoz stroja. Ko stroj pripeljejo v obrat, je dolžnost mehanikov v delavnici, da ga čimprej popravijo.
Tovariš Grahovnik nam je povedal, da popravlja izključno težko mehanizacijo: buldožerje tovarne »14. oktober« iz Kruševca in dva angleška nakladalca. Zanimalo nas je, ali je bil že kdaj na izpopolnjevanju v Kruševcu. Povedal nam je, da sta bila na izpopolnjevanju mehanika, ki sta delala pred njim, njemu pa tega zaenkrat še niso omogočili.
Pred kratkim je bil Ivan Grahovnik v Strojni postaji kot terenski mehanik še sam, sedaj pa sta zaposlena dva.
taki obliki, zato je toliko bolj radoveden.
Če bo kdo povprašal, zakaj je sploh to potrebno? Odgovor je lahko kratek. Če hočemo uspešnejše in samoupravno urejati zadeve, ki jih vprašalnik zajema, moramo dobiti realne in objektivne podatke na osnovi katerih lahko naredimo objektivno analizo. Ta pa je osnova za programiranje, planiranje in usmerjanje izvajanja posameznih dejavnosti. Vse s ciljem, da temeljna organizacija združenega dela
Za prevoz na teren imata na razpolago dostavni avtomobil, ki jima je v veliko pomoč pri terenskem delu. Trenutno se vsa mehanizacija nahaja na območju Maribora, zgodi pa se tudi, da je na oddaljenem terenu.
Povedal nam je, da so delali tudi v Derdapu, Sisku, Koprivnici in Zagrebu.
Zanimalo nas je, kako je v primeru, ko je tov. Grahovnik v času okvare stroja na terenu. Takrat ga zamenja drugi terenski mehanik, v primeru, :ko sta oba odsotna pa tudi mehanik iz delavnice, ki je za to delo usposobljen.
V času večjih opravil traja njegov delovni čas tudi po ves d.an, saj vršijo popravila tudi drugim delovnim organizacijam, ki jim mehanizacijo posojajo.
Po mnenju tovariša Grahov-nika se največ kvarijo gosenice in reduktorji, ki pa jih imajo za zamenjavo stalno pripravljene v delavnici.
ni samo tista, v katero prihajam vsak dan na delo, temveč da bo nudila nekaj več; dobro počutje, še boljše pogoje dela, tudi del družbenega standarda in drugo. Ustvariti moramo v TOZD še boljše samoupravne medsebojne odnose, ki bodo ustvarjali pogoje in klimo za visoko produktivnost in večjo proizvodne in finančne rezultate.
Zato naj ne bo nikogar, ki bi vprašalnika ne izpolnil in vrnil.
Franc Tetičkovič
Da delo ne bi zaradi okvare stroja dalj časa stalo, je terenski mehanik pri popravilu vezan na kratek čas, posebno v poletnih mesecih. Ob koncu razgovora smo od tovariša Grahovnika želeli izvedeti, kako se počuti na svojem delovnem mestu in povedal nam je, da je z delom sicer zadovoljen, čeprav je terensko dglo večkrat naporno in odvisno od vremenskih ne-prilik. Zaradi tega razmišlja, da bi se vrnil zopet v mehanično delavnico.
Zaradi terenskega dela, ki mu onemogoča sodelovanje izven svojega delovnega mesta, se težko vključuje v delo družbeno-političniti organizacij. Kljub temu pa kot član centralnega DS najde čas tudi za to.
Velika želja Ivana Grahovnika je med drugim tudi ta, da bi dobil obljubljeno stanovanje v Vosku, ker trenutno stanuje z ženo in dvema otrokoma v stanovanjski hiši Agrokombinata, ki je močno dotrajala in ne zadovoljuje normalnih življenjskih pogojev. Tovarišu Grahovniku želimo, da se mu izpolnijo želje, pri njegovem delu pa kar največ uspehov in uspešnih popravil.
M. P.
Obisk na delovnem mestu v Mariboru
Zmotili smo skupino obrezovalcev sadnega drevja na delovni enoti Del kolektiva gostišča »Črni les« ob obisku direktorja TOZD Gostin-
Ptuj	stvo in trgovina Agrokombinata Lenart Franca Kovačiča
PREDSTAVLJAMO VAM:
Grosistično skladišče v Izoli
Grosistično skladišče v Izoli ie bilo -ustanoviljemo kot poslovna enota »Košaki« TMI Maribor februarja 1971 leta, v ipreurejeoi starvbi ob morju, blizu avtobusne postaje. Ob našem obisku smo spoznali vseh pet zaposlenih delavcev v skladišču:
Vinka Kosovela — vodja skladišča,
Marjana Štefančiča — šoferja — dostavljača,
Jožeta Berginca — šoferja — dostavljača in
Darjo Du jmovič — administratorko.
Poslovalnica in skladišče v Izoli
večali za 100 % in več pri mesnih izdelkih, pri mesu pa več kot 100 odstotkov.
Z mesom jn mesnimi izdelki redno preskrbujejo Trgovsko podjetje Nanos Postojna — obrat Portorož, Jestvine Koper, živinopromet Nova Gorica, TMI Postojna, Kras Sežana, Koloniale Piran in obrate družbene prehrane Tomos iz Kopra, Mehancitehni-ka Izola, Stavbenik Izola, Droga Portorož, Delamaris Izola in drage manijše obrate ter v poletni sezoni tudi 'Območje hrvaške Istre.
Že iz imen naštetih odjemalcev lahko vidimo, da jim prodaja masa in mesnih izdelkov ne dela nobenih težav in uspejo prodati vse dobljene količine stalnim odjemalcem, predvsem zaradi točne dostave, ki pripomore k temu, da jim odjemalci zaupajo-.
Kljub zagotovljeni prodaji Pa_ se pojavlja čedalje močnejša konkurenca prj ponudbi mesa in mesnih izdelkov od Emone iz Ljubljane, Agra-rie Koper im Hmezada jz Žalca. V cenah pa ni bistvenih razlik.
Skladišče ima predprostor, ki ga koristijo za razsekoval-nico in tehtanje blaga, tri hladilne ikomore (predlkomora, komora za 'suhomesnate izdelke in komora za sveže meso) z -zmioigjirivositjo 15 ton mesa in mesnih izdelkov ter pisarno, kj zaradi vlage in teme še zdaleč ni ustrezna osnovnim delovnim pogojem.
PROBLEMI IN ŽELJE DELAVCEV
Kljub ugodni prodaji pa se tudi delavci v skladišču 'srečujejo z nekaterimi problemi. Prodali bj lahko večje količine prekajenega mesa, sai ie poupraševanje po tem mesu vedno večje, iz »Košakov« TMI Maribor pa dobijo le manjše količine.
Problem prevozov -so rešili v decembra lanskega leta, ko So dobili novi dostavni avto TAM 2000. S tem se je -redna in pravočasna -dostava še bolj uredila. Velik problem -ored-Sitavlja -tudi organizirana družbena prehrana v skladišču, ker so delavci večinoma na terenu. Morali bi najti neko ustrezno -rešitev.
Glade dopustov so nam povedali, da jih 'koristijo -v glavnem izven sezone, ko ni talko velikega prometa. Želeli pa bi, da bi v okviru »Košakov« TMI Maribor povečali počitniške zmogljivosti, tudi drugje im ne samo ob morju.
SODELOVANJE S »KOŠAKI« TMI MARIBOR
Z sodelavci y Mariboru dobro sodelujejo in Vinko Kosovel nam je povedal, da je za nabavo mesa in mesnih izdelkov povezan v glavnem s komercialnim sektorjem podjetja.
USPEŠNA PRODAJA
Ob koncu razgovora smo še želeli izvedeti, katere vrste
mesa in mesnih izdelkov največ prodajo. Od masa je največje zanimanje za -j-uneči milanski rez, od mesnih izdelkov pa za hrenovke, pariške klobase, šurikairice in gorenjske klobase. Kljub tej izbiri pa prodajo vse nabavljene količine in večjih -zalog v hladilniku sploh nimajo.
Ko -smo v pogovoru vprašali tovariša Kosovela, kako ie zadovoljen z delavci v skladišču, nam ie odgovoril, da so vsi zaposleni pridni, delo o-prarvljajo z odgovornost jo, iz čegar ie viden (tudi uspeli in rezultat prodaje.
Z zadovoljstvom -smo ob koncu razgovora ugotovili, da (predstavljajo zaposleni v -skladišču celoto in z veseljem opravljajo še tako zahtevno delo.
Tudi pri nadaljnem delu jim želimo veliko uspehov z željo, da jih kmalu zopet obiščemo.
M. P.
Kolektiv skladišča v Izoli (Posnetki iz Izole: Vinko Kosovel)
Z MESOM IN MESNIMI IZDELKI OSKRBUJEJO CELOTNO PRIMORSKO
Skratka, majhen kolektiv, z veliko opravili in obveznostmi
Po pripovedovanju Vinka Kosovela dostavljajo iz skladišča meso in mesne izdelke ter oskrbujejo celotno Primorsko in prodajalno »Košakov« TMI Maribor v Izoli, ki ima poslovne prostore v isti hiši.
Iz Tovarne mesnih izdelkov Maribor dobivajo -meso in masne izdelke trikrat tedensko jn sicer približno 4 tone mesnih izdelkov in 6 ton ali več mesa. Promet se je rv primerjavi z lanskim letom po-
Delitev dohodka
Zakon o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka v TOZD (Ur. I. SFRJ štev. 60/75) se smiselno uporablja tudi za kmetijske zadruge. Celotni dohodek TOZD tvorijo plačani zneski, doseženi s prodajo -proizvodov, storitev in blaga na trgu, v neposredni netržn-i menjavi dela v drugi OZD in v prosti menjavi dela v samoupravni -interesni skupnosti, z dohodki -iz združitve dela in sredstev in z 'izrednimi dohodki.
PRODAJALNA „KOŠAKOV“ V IZOLI
Skupno is isklaidiščem si deli -poslovine prostore tudi prodali alna, poslovalnica 34 v Izoli, ki ie poslovna enota »Košakov« TMI Maribor od ianu-arja 1970. leta. Prostor, v katerem se nahaia prodaialna, ie bil preurejen iz polnilnice Union Vesna.
V	PRODAJALNI TRIJE
ODDELKI
Prodajalna ie razdeljena na tri oddelke: mesnico, oddelek živil in bife s kuhinjo. Kuhinja, ki ie bila prvotno namenjena pripravljanju malic in imanjših toplih iedi, danes več ne zadovoljuje potreb.
Po pripovedovanju Viktorja Topalška, poslovodja prodajalne, ni možnosti za razširitev kuhinje in bifeja. Prostor za bife so uredili kar v oddelku živil, kar pa ni v skladu s predpisi inšpekcijskih služb. V poletnih mesecih ie zunaj prodajalne vrt, ki ga bodo v tem letu ukinili, ker so prispevki za mestno zemljišče previsoki.
»V mesnici nudimo kupcem meso in mesne izdelke iz »Košakov« TMI Maribor, ki jih dobivamo iz grosističnega skladišča v Izoli, del pa tudi od drugih dobaviteljev, ki nam dobavljajo predvsem proizvode, katerih Košaki nimajo. Perutnino dobimo v glavnem iz Potjoprivrednega kombinata Pazin iz KK Pivka. Z mesom in mesnimi izdelki iz Košakov so potrošniki zadovoljim, posebno zanimanje pa je videti pri hrenovkah in prekajenem mesu, ki pa ga dobimo zelo malo.«
Živila nabavljajo pri Nanosu Postojna — engro skladišče Portorož in pri Jestvinah Koper. Alkoholne in brezalkoholne pijače Pa pri Vesni Izola in pri Nanosu Postojna.
V	sezoni je promet neprimerno večji kot izven sezone.
KADROVSKO DOBRO ZASEDENI
V	prodajalni je zaposlenih 14 delavcev in 'dva vajenca, od tega poslovodja, 4 trgovke živilske stroke, 3 mesarji, 4 -natakarice, kuharica in pomožna kuharica. Od vajencev je eden trgovec živilske strdke, drugi pa mesar.
Po mnenju tovariša Topolš-ka bj ta kader zaenkrat zadostoval za nemoteno delo v primeru, če ne bi bilo bolniških in letnih ter porodniških dopustov, ki neprestano' zmanjšujejo število zaposlenih in ustvarjajo praznine. Prav tako predstavljajo problem u-čenci, ki jih je vsako leto manj. Zanimanje za ta poklic se zmanjšuje, predvsem zaradi osebnih dohodkov, ki so nižji v primerjavi z drugimi trgovskimi organizacijami v Izoli.
Skladišča, ki jih prodajalna ima, so od prodajalne precej oddaljena, kar pa povzroča pri prevozu velik napor in preprečuje kontrolo pri pre-
vozu. Prav tako zadostujejo zmogljivosti skladišč.
SODELOVANJE S »KOŠAKI« TMI MARIBOR
Tovariš Topolšek nam je povedal tudi to, da s »Košaki« TMI Maribor sicer nimajo direktnih kontaktov pri nabavi, temveč se le posvetuje z vodjem maloprodaje tovarišem Majerjem predvsem o fakturah, kadrovskih zade-
Viktor Topolšek
vah, o cenah jn kalkulacijah z davki.
Cene in kalkulacije z davki ši postavljajo sami, neodvisno od centrale, od matičnega podjetja.
Prodajalna je odprta Ves dan, od 5. ure do 19. ure, zaradi tega pa je potrebno delati v dveh izmenah. Po mnenju tovariša posilovodia je potekalo poslovanje v trgovini vse do danes v redu, brez primanjkljajev. V začetku poslovanja so se srečevali z veliki-težavami, Zlasti kadrovskimi in s samo prodajo proizvodov, predvsem zaradi močne konkurence drugih 'trgovskih podjetij .
Prodajalna ima skupno z grosističnim skladiščem formirano sindikalno organizacijo, ki poleg drugih opravil prireja vsako leto izlete za člane sindikata.
KOLEKTIV PRODAJALNE
Ob koncu članka bi želeli našim bralcem predstaviti celoten kolektiv prodajalne:
— Viktor Topolšek — poslovodja,
— Silvo Rajmondi — namestnik poslovodja in glavni mesar v mesnici,
— Boris Pegan — sekač —
mesar I,
— Boris Rutar — sekač — mesar II,
— Ingrid Grošelj — trgovka
— Loredana Pavletič — trgovka,
— Slavka Kolman — trgovka,
— Jana Narobe — trgovka,
— Berta Štrozak — natakarica,
— Danica Grželi — natakarica,
— Liljana Stupar — natakarica,
— Lilijana Weis« — natakarica,
— Marija Butinar — kuharica,
— Irena Mikulin — pomožna kuharica,
— Graeijela Jurman — u-čemka,
— Oskar ChiereEi — učenec
S prijetnimi vtisi smo zapustili prodajalno v Izoli z obljubo, da bomo v bodoče vedno seznanjali naše bralce o novostih in dogajanjih v prodajalni v Izoli.
M. P.
Vse
potrošnike bi radi zadovoljili
V	poslovanici 18 »Košakov« TMI Maribor, v Jurčičevi ulici, ugotavljajo pri prodaji svežega mesa, da je naj večje popraševanje po teletini glede na potrošnjo, od otrok do priletnih prebivalcev mesta in vasi. Teletine je premalo, niti 100 kg na teden, kar je problem prodaje že več časa. Govedina tudi hitro poide. Svinj-jskega mesa prav tako ni v izobilju. Je pa dovolj junčeve-ga mesa in piščancev.
Pri mesnih izdelkih je potrošnja mnogo večja kot bi kdo mislil. Prekajenih klobas stalno primanjkuje. Suhih rebrc, prsnih vršičkov in cenejših mesnih izdelkov ne primanjkuje. Potrošniki so zadovoljni z njimi glede na dobro kvaliteto in upajo, da bo tako ostalo glede količine za prodajo in tudi kvalitete.
V	tej poslovalnici je zapo-
slenih poleg poslovodje Franca Petriča 7 ljudi v izmenah in so zadovoljni s prometom tudi v primerjavi z lanskim letom.	J. V.
DELO DRUŽBENO POLITIČNIH ORGANIZACIJ — DELO DRUŽBENO POLITIČNIH ORGANIZACIJ
Poročilo o letnih konferencah DOS TOZD Kmetijstvo AK Maribor
Delo sindikalne organizacije v naši delovni organizaciji je bilo v letu 1975 zelo živahno. V mesecu januarju smo izvedli v štirih obstoječih osnovnih organizacijah sindikata občne zbore in občni zbor osnovne organizacije sindikata v tržniciVelenje. Na vseh občnih zborih smo sprejeli programe dela, po katerih smo potem celo leto delali. Imeli smo veliko sej in sestankov, na katerih smo razpravljali o vseh problemih, ki so nastajali. Sodelovali smo na zborih delovnih ljudi in jih politično usmerjali.
V času od 15. decembra 1975 do 1. februarja 1976 smo v okviru TOZD Kmetijstvo pripravili in izvedli letne konference osnovnih organizacij sindikata. Konferenca OOS Agrokombinata Maribor TOZD Kmetijstvo ima 10 osnovnih organizacij sindikata: Košaki -Kamnica, Pekre, Svečina, Strojna postaja, Pesnica, Jare-nina, Rače-Radvanje, Mešalni-ca, Skupne službe in Ribištvo.
Pripravljalne seje so bile zelo dobro pripravljene. Na njih so bili sestavljeni dnevni redi in nakazana problematika za razpravo. Letne konference, ki so bile zelo dobro obiskane, iso bile bogate z razpravo o problemih v podjetju in v samih osnovnih organizacijah sindikata..
Na vseh letnih skupščinah so bila podana poročila o delu OOS v letu 1975. Poročila so pokazala, da je bilo nekje delo zelo plodno, drugje manj, vendar pa na splošno zadovoljivo. Razprava po poročilih je bila zelo razgibana in je nakazala precej problemov, ki jih bo v podjetju potrebno rešiti. Največii poudarek v razpravah je bil na reorganizaciji TOZD Kmetijstvo. Vsi člani
sindikata so mnenja, da se mora TOZD Kmetijstvo reorganizirati. Predlogov je bilo več, bistvena pa sta, da se TOZD Kmetijstvo reorganizira po panogah ali teritorialno.
Na vseh konferencah so bili sprejeti tudi letni načrti za leto 1976, iz katerih je razvidno, da je potrebno organizirati več razprav o problematiki dela in o stabilizaciji v podjetju.
Delavci so skoraj povsod izrazili željo, da bi se organizirali sindikalni izleti v okviru SOZD.
Veliko razprav je bilo tudi o letošnjem oddihu naših delavcev in ureditvi letovišča v Selcah. To letovišče je vsako leto zelo dobro obiskano in zasedeno celo sezono. Problem ipa je v tem, ker mora hišici obnoviti sindikat. Zato bo ta problem potrebno nujno rešiti v okviru podjetja, saj je potrebno letno plačevati tudi prispevek za zemljišče.
Predlogi so tudi bili, da bi se naj v okviru SOZD dogo-\rarjali za izmenjavo počitniških zmogljivosti.
Menimo, da so letne konference dosegle svoj namen.
Borut Ambrožič
Mladi v
Agrokombinatu
Lenart
Od ustanovne konference mladlmislke organizacije, ki je bila v začetku lelta 1975 nismo dosegli vseh izaistaVljenih ciljev in nailog, Od smo si jih zadali. Osnovne organizacije zrveze komunistov in isindilkat sta na svojih sejah razpravljala, da delo mladinske organizacije ne deluje tako, kot bi moralo. Res ije, da se z delom ne moremo preveč pohvaliti, za kar pa imamo tudi objektivne vzroke. Mladino je zaradi različne strukture dela in razdrobljenosti na celotnem območju težko sklicati in najti primeren čas za vse glade na dejavnost naše 'delovne organizacije. Bili so primeri sklica sej, ko smo zaradi nesklepčnosti ostali brez
akcijskih napotkov organiziranega -dela. Tako smo delovali bolj preko ostalih druž-benoipolitičnih organizacij, predvsem zveze sindikatov.
S sprejetjem nove ustave in ' ositalih družbenopolitičnih do-komenitov na kongresih 2K, sindikata in mladinskega kongresa so bile ilasno zastavljene naloge zveze socialistične mladine, kako se iie treba vključiti v naš samoupravni socialistični sistem. Tu mislim predvsem na pravice in dolžnosti mladincev v samoupravnih organih delovne organizacije, v delegatskem sistemu, pa vse do krajevnih iskupnos-ti in raznih društev.
S tem želim poudariti, da mladina ne sme in ne more
Obrat za predelavo »Košakov« TMI Maribor ob Šentiljski cesti
Delo siittate organizacije SOZD E
Ko poročam o delu odbora sindikata v SOZD moram reči, da je odbor sindikata, tako kot delavski svet, svet ZK in odbori SOZD v letu 1975 slabo deloval. To pa predvsem zaradi tega, ker nekateri člani tega odbora niso pokazali zainteresiranosti. Zaradi manjkajočih članov smo morali več sej preložiti, prav tako pa na tistih sejah, katere so bile, nismo bili sklepčni. Mnenja sem, da bi morale OOS in OOZK v delovnih organizacijah preveriti aktivnost svojih delegatov v organih SOZD ter tiste, ki niso aktivni, poklicati na odgovornost in jih pozvati, da bi začeli aiktivno delati. Kajti le na podlagi aktivnosti nas vseh bo delo v SOZD vredu zaživelo.
Predsednik DS, sekretar ZK in jaz kot predsednik sindikata smo se nakajkrat sestali ter poskušali najti rešitev, da bi delo v SOZD zaživelo. Zaradi tega smo tudi v
mesecu septembru sklicali razširjeno sejo političnega aktiva, katerega se pa ni udeležila (kot sem že v začetku omenil) niti polovica povabljenih članov.
Zaradi slabe udeležbe smo sejo preložili na 8. oktober 1975. Seja bi naj potekala z' istim dnevnim redom. Ker pa nekaterih odgovornih v SOZD ni bilo doma, smo morali sejo spet preložiti.
Upajmo, da bo leto 1976 bolj uspešno. Vsi se bomo morali truditi, da 'bomo v tem letu več naredili za uspešno delovanje sestavljene organizacije. Kajti le na tak način se bodo uresničila določila, katera so napisana v samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD in lepe besede, ki so bile izrečene ob podpisu tega sporazuma.
Predsednik sindikalne organizacije SOZD
Anton Belec
i si želijo strokovno
izooDolnjevanje
Mladinska organizacija v »KOŠAKIH« TMI Maribor — obrat Košaki predelava mesa, šteje nad 40 članov, njen predsednik pa je že skoraj leto dni Marjan Bauman, doma iz Zg. Borčiča pri Lenartu, kvalificiran mesar, ki je končal Poklicno živilsko šolo v Mariboru in je pri pod-
biti samp nosilec ipravic, temveč aiktivni izvrševalec vseh nalog, -ki so ji zaupane.
Upam, da bo leta 1976 delo mladinske organizacije aktivnejše in da bodo naloge, ki smo sj jih zadah za leto 1976 realizirane. Darja Gorše
jetju že od 1. avgusta 1974.
Na več vprašani je odgovoril predsednik Marjan Bauman, da So vsi člani dobro seznanjeni s sklepi delavskega sveta in da jih s svojim delom tudi pomagajo realizirati, v kolikor se ti nanašajo na njihov delokrog. Vsi so tudi člani sindikalne organizacije- Nekateri bi se radi naprej šolali, drugi pa se v prostem času športno udejstvujejo. Šahovski krožek bo poslal na tekmovanje 6 mladih šahistov v občinsko ligo v prepričanju, da bodo dosegli vidno mesto pri uspehih. Zdaj se tudi pripravljal o na letno konferenco (Nadaljevanje na 9. strani)
Marjan Bauman
MLADI Sl ŽELIJO STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE
(Nadaljevanje z 8. strani)
s poročili o lanskem delu ter s predlogi za program dela v letošnjem letu.
Doslej niso pošiljali članov v delovne akcije. Manjše akcije organizirajo v okviru podjetja, ko očistijo okolje tovarne. Mladi se obračajo na organizacijo v zvezi z vprašanjem možnosti za njihovo štipendiranje, za nadaljnje šolanje v živilski stroki, v Živilskem centru v Mariboru, pa tudi y Višji agronomski šoli v univerzitetnem Mariboru, redno ali izredno in bi po končanem študiju ostali v »Košakih«.
Pereče je tudi vprašanje stanovanj za mlade delavce. Nekateri prihajajo od daleč na delo in jim to onemogoča vsako prizadevanj e za poklicno napredovanje. Če bi stanovali v Mariboru, bi bilo to čisto drugače. Okrog mladine je v »Košakih« mnogo vprašanj, ki jih mladina sama ne more rešiti, zato pa potrebuje pomoč sindikata in samoupravnih organov. O vsem bodo govorili na bližnji konferenci ter bodo na konferenco povabili strokovne in politične predstavnike »Košakov« in iz širše družbenopolitične skupnosti, ki jim bodo prav gotovo lahko dali več pobud za bodoče delo v mladinski
organizaciji, pa tudi nasvetov in napotkov za program dela za 1976. leto.	J. V.
jevih radi imeli, zlasti gospodinja Silva. Ko se je pokazala možnost za sprejem Dragice v »Črnem lesu« se je za njo odločila. Zelo ji koristi to, česar se je naučila pri delu v kuhinji, veseli pa jo le bolj delo natakarice.
V gostinski šoli v Mariboru .so pri teoriji in pri praktičnem pouku prilično zahtevni. iDragica je dosegla prvi dve leti dobre ocene, v letošnjem zadnjem letniku pa bo še nekaj štirk. V šoli v Mariboru se je najbolj razumela z Jožico Težak, ki je že končala šolo, zdaj pa sta si dobri z Marijo Merčnik iz Dupleka, ki jo išola Transturist iz Škofje Loke. V domačem kraju ima Dragica za prijateljico Silvo Kurnik, že iz osnovne šole. V šolo v Maribor potujejo skupaj z učenkami iz TOZD AK Lenart Danico Vučetič, Liziko Hrga, Danico Ferčec, Milico Jančič in drugimi.
Prvo leto učne dobe je prejemala Dragica 300 din nagrade, drugo že 600 din in sedaj iprejema 850 din. Za prehrano dobi bone v vrednosti 150 din za vsaki mesec. Prejšnje počitnice je preživljala doma, za konec šole pa se bo udeležila izleta po vključnem izpitu.
Dragica Lešnik se uči za gostinsko delavko
Dragica LEŠNIK iz Močne št. 31 pri Lenartu v Slovenskih goricah se uči za gostinsko delavko v gostišču »ČRNI LES« TOZD GOSTINSTVO IN TRGOVINA PRI AGROKOMBINATU Lenart v Slovenskih Goricah. Letos ji poteče 3. leto učne dobe po štiri in pol mesečnem pouku v Gostinski šoli v Mariboru in zaključnem izpitu v juniju 1976. Nato bo redno zaposlena kot kvalificirana gostinska delavka — natakarica pri TOZD, v gostišču »Črni les«, kjer je dokončala učno dobo in šolanje.
Dragičin oče Alojz in mati Frančiška sta se priselila po 7 letnem bivanju v Trnovski vasi v Močno, kjer sta kupila pred 5 leti hišo in 34 arov zemlje. Po adaptaciji hiše se je naselila v njej štiričlanska družina, starša ter hčerki Dragica in Marija. V času osnovnega šolanja je spoznala Dragica sošolke in sošolce v osnovni šoli v Trnovski vasi in ker ni tu popolna osemletka, je morala obiskovati višje razre-
de v osnovni šoli v Ptuju, 8. razred pa je končala v Pernici, blizu doma v Močni, kjer se šola sedaj tudi njena sestra Marija.
Pred 6. meseci je bila Dragica sprejeta v učno razmerje v gostišče »Črni les« in sicer avgusta 1975, začela pa je učno dobo 1. julija 1974 v gostilni Šiker v Močni, ko sta bili sprejeti tudi Marjanca Nudi iz Jurovskega dola in Anica Fras iz Partinja. Dragica je hodila ob sobotah in nedeljah k Šikarjevim že pred sprejemom v učno razmerje. Kot učenka je delala po potrebi pri točilni mizi. Prej jo je o vsem dobro poučila Šiker jeva hčerka Breda. Tudi Nudlova in Frasova sta spočetkoma vse delali, kar je bilo potrebno za gostilno in kuhinjo1, potem pa je ostala Marjanca v gostilni, Dragico pa je vzela Šiker-jeva žena Silva v kuhinjo. V
2.	letu učenja je Dragica že redno delala pri točilni mizi in stregla gostom. V tako pro-
Dragica Lešnik
metni gostilni kot je Šikerje-va, je mnogo dela. Dragica je rada delala in so jo pri Šiker-
Dragica je bila prijetno presenečena nad odločitvijo za odgovore »Naši poti«, vesela pa je tudi priznanj za uspešno delo. To sta potrdila upravnica »Črnega lesa« Cvetka Lešer ,in Srečko Stolnik, ki je natakar v »Črnem lesu« že 2 leti. Po končani šoli bo Dragica še naprej delala v »Črnem lesu«, kjer delajo v izmenah poleg upravnice 4 natakarji, izučeni v strežbi, ekonom, 4 kuharice in 4 učenke, 2 na delu, 2 pa v šoli, nočni čuvaj in čistilka. iZdaj, ko je to gostišče s 150 sedeži urejeno in odprto od 9. do 23. ure, ob petkih in sobotah igra za razvedrilo in ples instrumentalno-vokalni ansambel »Sanje« s Sladkega vrha in ko gosti radi obiskujejo »Črni les«, so zaposleni močno navezani na svoje delovno mesto ter delajo z vso vnemo, skupno z upravnico Cvetko Lešer. Tudi 110 Marlesovih delavcev iz Lenarta je zadovoljnih z družbeno prehrano, ki jo pripravljajo dnevno zanje v »Črnem lesu«. Direktor TOZD »Gostinstvo in trgovina« pri Agrokombinatu Lenart Franc Kovačič z zadovoljstvom ugotavlja, da so gostje in zaposleni zadovoljni in da se kaže zaslužen finančni uspeh.
Ob vsem tem bo tudi sedanja učenka Dragica po končani šoli z veseljem delala v gostišču »Črni les«, v domačem ikra ju kot kvalificirana natakarica, zlasti če bo ostala v tem poklicu s sedanjim veseljem in delovno vnemo. J. V.
Srednjeročni program 1976-1980
Na območju občine Maribor je družbena in kooperacijska proizvodnja organizirana v 16. organizacijah združenega dela.
Takšna nepovezanost v proizvodnji, da ne govorimo o predelavi in trgovini, ki je ostala Slovenija ne pozna, ima vsekakor velike negativne posledice za celotno kmetijstvo tega območja. Agro-Ikombinat Maribor kot največja organizacija v tem kompleksu, je v preteklem srednjeročnem obdobju z ozirom na že obstoječo predelavo in trgovino, ki bi se naj povezala z osnovno proizvodnjo, usmerjala svoja sredstva in napore v razvoj osnovnih proizvodnih zmogljivosti ter v proizvodnem smislu, v večini panog dosegla tudi bistvene uspehe. Kljub sorazmerno dobrim proizvodnim uspehom pa dosedanje naložbe v osnovni proizvodnji ne dajejo tudi odgovarjajočih finančnih uspe. hov. Minimalna akumulativ-,nost čiste kmetijske proizvodnje in celo poslovne izgube v posameznih panogah, otežko-čajo pogoje za normalno poslovanje, predvesm pa razširjeno reprodukcijo. Tako so zaradi težke finančne situacije in pomanjkanja kvalitetnih kadrov tudi nadaljnje razvojne možnosti omejene. Program. razvoja za obdobje 1976 —1980 je naslednji:
1.	TOZD KMETIJSTVO
Poljedelstvo: predvidene so hidro in agromelioracije na '600 ha zemljišč, na katerih 'bomo pridelovali v glavnem žita in koruzo.
Sadjarstvo: letno bomo obnavljali 10—20 ha intenzivnih nasadov, izpopolnili sedanje hladilniške kapacitete in zgradili III. fazo hladilnice s kapaciteto 220 vagonov. Intenzivirali bomo proizvodnjo v nekaterih obstoječih nasadih ter modernizirali opremo za spravilo in skladiščenje ter pripravo sadja za trg.
gramirano intenziviranje živinoreje v kooperaciji z zasebnimi kmetovalci ter spreminjanje absolutnih travniških površin v njivske; ne predvidevamo širjenja, temveč le intenzivnejšo rejo v zmanjšanem obsegu.
Druge dejavnosti:
—	v okviru obrata Strojne postaje bomo širili dejavnost uslug s težko mehanizacijo, opremili servisno delavnico za (kmetijsko mehanizacijo ter povečali proizvodnjo embalaže za sadje;
—	zaradi dotrajanosti me-šalnice za močna krmila je za' potrebe širše regije predvidena izgradnja nove mešalnice z večjo zmogljivostjo,
—	za dopolnitev možnosti plasmana nekaterih proizvodov (ribe, sadje, vino) so predvidene manjše naložbe v gostinstvo in trgovino.
2.	TOZD KMETIJSKA ZADRUGA
Zastavljene naloge so usmerjene v povečanje izkoriščanja 14.000 ha površin za pridelovanje kmetijskih pridelkov.
Načrtujemo naslednje ukrepe:
—	strokovno izobraževanje kmetov — proizvajalcev,
—	hidromelioracije,
—	izboljšanje obdelave zemljišč,
—	povečano gnojenje z organskimi in mineralnimi gnojili,
—	boljše varstvo rastlin,
—	menjavo semen,
—	napravo sodobnih nasadov,
—	pregrajevanje in novogradnjo hlevov, sislosov in senikov in
—	komasacijo in hidromelioracijo zemljišč
Obnova nasadov v Slovenskih Goricah je prvenstvena naloga, zato si je TOZD postavila naslednji program obnov:
Že obstoječe in predvidene naložbe v vinogradništvo ter-
Kultura	m. e.	1976	1977	1978	1979	1980
jablane	ha	8	10	10	10	10
hruške	ha	3	3	2	2	2
črni ribez	ha	8	6	5	5	5
vinogradi	ha	32	31	30	30	30
Vinogradništvo: ne predvideva se bistveno povečanje (kapacitet, (obnova 10 ha letno) pač pa intenzifikacija pridelovanja v obstoječih nasadih ter izpopolnjevanje mehanizacije.
Živinoreja: glede na obstoječe hlevske zmogljivosti pro-
jajo tudi vlaganja v modernizacijo predelave grozdja.
Delo pospeševalne službe je močneje usmerjeno v živinorejsko proizvodnjo.
V srednjeročnem programu je predvideno naslednje povečevanje proizvodnje v govedoreji:
Vrsta proizvoda	m. e.	1976	1977	1978	1979	1980
(krave molznice	glav	1750	1740	1750	1780	1800
mleko v 000 1	1	2800	3000	3300	3700	4300
teleta za zakol	ton	25	20	15	14	12
teleta 200 kg	ton	216	200	180	160	150
ml. pitano gov.	ton	790	820	850	860	900
V srednjeročnem obdobju programiramo preusmeritev 402 kmetij. Do sedaj je bilo preusmerjenih 108 od skupno 860 kmetij na našem območju.
3.	TOZD GOZDARSTVO načrtuje v srednjeročnem obdobju investicijska vlaganja v vrednosti 5.030.000 din.
Biološko vlaganje:
—	osnovno pogozdovanje na gozdnih površinah po gozdno gospodarskih načrtih letno 15 ha;
—	prirodno pomlajevanje, (letno 25 ha;
—	pogozdovanje opuščenih
-kmetijskih površin, letno 15 ha;
—	osnovanje lesnih nasadov hitrorastočih drevesnih vrst — topoli 10 ha;
—	novo gozdno drevesnico za proizvodnjo plemenitih listavcev in hitrorastočih iglavcev v Pekrah na površini 2,5 ha;
—	gradnjo gozdno izvoznih cest v logarijah Velka 3 km, Kozjak 2 km, Pekre 3 km.
—	nabavo transportne opre; me in ostale mehanizacije: ikamion z dvigalom, traktor z vitlom in motorne žage.
Plansko-analitski oddelek
Nadaljnje možne povezave kmetijstva
V mesecu decembru lanskega leta je bil na pobudo medobčinskega sveta SZDL Maribor sklican sestanek predstavnikov sestavljenih organizacij združenega dela TIMA Maribor in Kmetijsko prehrambenega kombinata Ptuj, na katerem so sodelovali člani poslovnih organov, sekretarji Svetov ZKS, predsedniki koordinacijskih odborov osnovnih organizacij sindikata, predsedniki delavskih svetov in drugi.
Na tem sestanku je bila poudarjena nujnost nadaljnjega povezovanja med kmetijstvom in trgovino, pri čemer je treba izločiti ozke podjetniške in subjektivne interese posameznih organizacij združenega dela in posameznikov. Povezovanje, ki je bilo opravljeno v preteklosti ni dokončno in je
nujno to povezovanje obogatiti z novo vsebino samoupravnih in dohodkovnih odnosov.
Predstavniki obeh sestavljenih organizacij so se dogovorili tudi za rok sestanka, na katerem bi podrobneje opredelili naloge, zlasti pripraviti stične točke med obema SOZD, oblike povezovanja in drugo.
Prva naloga in dogovor sta bila realizirana na drugem sestanku obeh SOZD, na katerem so se dogovorili za začetno obliko povezovanja, za pripravo ustreznega samoupravnega akta; podrobneje so bile opredeljene stične točke, dohodkovni odnosi in drugo, o čemer se bodo predstavniki obeh SOZD dogovarjali na naslednjem sestanku v začetku februarja.
Gospodarski načrt „Košakov“ MII Maribor za leto M
K izdelavi gospodarskega načrta za leto 1976 smo pristopili v mesecu decembru 1975. Planske cene so bile določene po takratnih cenah, z upoštevanjem pričakovanih porast-tov cen, zlasti pri osnovni su-
rovini in reprodukcijskem materialu. Planske prodajne cene za sveže meso in mesne izdelke so določene na osnovi doseženih cen v decembru.
Planirani zakol po vrstah živine je naslednji:
Vrsta živine	zakol v 1975	planirani zakol v 1. 76	Indeks 16/15
Govedo za izvoz	1.927	2.000	104
Govedo za d. trg	7.434	7.500	101
Govedo za predel.	1.834	2.600	142
Goveda skupaj:	11.195	12.100	108
Teleta	2.909	1.500	52
Svinje	37.167	42.000	113
Odojki	759	600	79
Planirana količinska proiz-	bo višja	za 16 % pri klobasnih	
vodnja in prodaja v letu 1976	izdelkih	in za 43 %	pri suho-
Uspeh hranilno kreditne službe
Hranilno-kreditna služba pri Kmetijskem kombinatu Ptuj je bila ustanovljena v jeseni leta 1970. Ustanovitev je potrdil Centralni delavski svet Kmetijskega kombinata Ptuj. Bila je ustanovljena v. skladu z zakonom u ustanavljanju in poslovanju hranilno-kreditnih služb Slovenije. Do konca leta 1969 je bila organizirana ta služba le na Obratu za kooperacijo' in še to le v manjšem obsegu. V letih 1971 in 1972 je začela dejavnost te službe naglo naraščati in to iz razloga, ker se je obseg dela prenesel na vse takratne TOZD.
Vsi zaposleni delavci v TOZD prejemajo svoje osebne dohodke prek te službe. Od jeseni leta 1973 dalje pa prejemajo prek Hranilno kreditne službe izplačila za prodano živino tudi kmetje in to vsak na svojem proizvodnem okolišu. Tako sodelujejo z našo HKS vsi zaposleni delavci v podjetju, kakor tudi vsi kmetje kooperanti.
Služba posluje na osnovi: hranilno-kreditnega poslovanja po določbah Zakona o ustanavljanju in poslovanju hra-nllno-kreditnih služb, po svojem pravilniku o poslovanju službe, po sklepih skupnega delavskega sveta Kmetijskega kombinata Ptuj, po sklepih svojega odbora ter po drugih veljavnih predpisih in navodilih.
Alojz Veber
Za uspešno vodenje hranil-no-kreditne službe in za čim tesnejšo povezavo s kmeti kooperanti so bili na območju obrata za kooperacijo po posameznih proizvodnih okoliših izvoljeni hranilno-kreditni odbori, v katerih so zastopani vlagatelji, predvsem pa kmetje kooperanti. M a nivoju službe pa deluje poleg teh odborov še odbor HKS, v katerem so zastopani štirje kmetje — 'kooperanti in trije delavci kombinata.
Poleg teh odborov pa ima naša služba organizirano vplačilno in izplačilno mesto v vseh TOZD in prav tako tudi na vseh proizvodnih okoliših obrata za kooperacijo.
mesnatih proizvodih, medtem ko pri svežem mesu ne bo večjega porasta, razen pri izvozu. Bistveni poudarek je predvsem na povečanju mesnih izdelkov, saj bo ostala ta proizvodnja tudi v letu 1976 najbolj rentabilna. Celotna vrednostna realizacija je planirana za 22 % več, ker zavzemajo v strukturi prvo mesto klobasni in suhomesnati proizvodi z 44 %, goveje meso Z drobovino s 30	% in
meso z drobovino s 30 % in svinjsko meso z drobovino s 15 %, Na vse druge izdelke pa odpade 11 %. Struktura prodaje je neugodna, saj je le 39 % prodaje prek trgovske mreže, kjer dosegamo višjo prodajno ceno in s tem večji dohodek, 61 % pa je grosistične prodaje in to prek distribucijskih skladišč v Izoli, Slo-
venj Gradcu in Trbovljah, centralnih skladišč in potniško dostavne službe.
Realizacija je povečana za 22 %, pri zakolu pa je procent novečanja dosti manjši. Razliko bomo krili z dokupom mesa za predelavo, ker je v sedanji klavnici nemogoče povečati zakol, saj so kapacitete maksimalno izkoriščene.
Planirana delovna sila je večja za 34 delavcev, kar predstavlja povečanje 6 %. Produktivnost bo v letu 1976 porasla za 6%, kar pogojujemo predvsem z uvedbo normativov v proizvodnji.
Bralce pa želimo obvestiti, da pravkar delamo rebalans plana, ker je s 1. januarjem 1976 postalo trgovsko podjetje »Meso« naša poslovna enota.
Z zanesljivim poslovanjem si pridobiva naša služba vse več zaupanja, tako pri zaposlenih v podjetju kakor tudi pri kmetih-kooperantih. Če so zbrane hranilne vloge pri HKS barometer zaupanja članov kolektiva kot kmetov, lahko ugotovimo, da ta barometer dobro kaže.
STANJE HRANILNIH VLOG
V	letu 1970 so znašale hranilne vloge 478.000 din, od tega kmečkih 391.000 din, med tem ko so znašale konec leta 1975 skupne vloge že 29,000.000 din, od tega kmečkih kar 22,000.000 din. Omeniti je potrebno, da jamči za vloge ustanovitelj, to je Kmetijski 'kombinat Ptuj, subsidiarno pa tudi SR Slovenija, kakor tudi, da so obrestne mere pri naši službi prav takšne kot pri poslovnih bankah oziroma poštah, kar pomeni, da se obrestujejo hranilne vloge: —
—	nevezane hranilne vloge
po 7,5 %
—	vezane hranilne vloge:
a)	najmanj na 13 mesecev
po 9,0 %
b)	več kot 24 mesecev
po 10,00 %
Na stanje hranilnih vlog ima služba po zakonu izločeno 10 odstotno likvidnostno rezervo pri poslovni banki, druga sredstva zbranih hranilnih vlog pa se vračajo nazaj kmetom za odobravanje investicijskih posojil ter delavcem podjetja ter kmetom za dajanje potrošniških posojil v skladu z zakonskimi določili.
KREDITIRANJE ZASEBNE* GA KMETIJSTVA
V	letih 1970 do 1974 je bilo odobrenih 730 raznih investicijskih posojil kmetom-koope-rantom v skupni predračunski vrednosti 28,824.000 din. Pri tem financiranju so sodelovali: kmet z lastnim pologom v poprečju z 32,7 %, HKS z
19,2	%, Kreditna banka Ptuj z 41,4 % in republika s 6,7 %.
Na predlog Obrata za kooperacijo je bil sprejet v letu
1975 in po skupnem delavskem svetu Kmetijskega kombinata Ptuj potrjen program kreditiranja zasebnega kmetijstva v skupni predračunski vrednosti 14,867.990 din. V tem programu je bilo zajetih nadaljnjih 29 i kmetov •— kooperantov. Ta program je bil v 1975. letu v celoti realiziran. Pri financiranju programa pa so sodelovali: kmet — posojilo jemalec s 34%, HKS z 18%, KB Ptuj s 35 % in KRS Slovenije s 13 %.
Skupaj je bilo izdanih 1.021 raznih investicijskih posojil kmetom kooperantom v skupni predračunski vrednosti 43,692.902 din. Investicijski kredit je bil odobren kmetom kooperantom po predhodno izdelanih programih za preusmerjanje kmetij v soglasju s kmetom — posojilojemalcem na eni ter pospeševalno službo Obrata za kooperacijo na drugi strani in to predvsem za graditev gospodarskih objektov (goveji in prašičji hlevi s silosi in gnoj ničnimi jamami), za plemensko živino, obnovo vinogradov, nabavo specifičnih strojev za krmo, koruzo in krompir in razne druge kmetijske stroje, ki jih nujno potrebuje kmet pri vsakodnevnem delu.
Vsi doslej odobreni investicijski krediti kmetom so bili dani po 3 % obrestni meri glede na veljavnost republiškega zakona o nadomestilu dela obresti za kredite kmetom pri preusmerjanju njihovih kmetij v tržno proizvodnjo. Ta zakon je nehal veljati z 31. decembrom 1975, velja pa še za vse najete oziroma odobrene kredite do konca leta 1975, -kar pomeni, da bodo vsi dosedanji posojilojemalci še naprej plačevali 3 % obrestno mero na neodplačani del najetega posojila.
Tudi za letošnje leto imamo že pripravljen program kreditiranja zasebnega kmetijstva, v katerem je vključenih 325 kmetij v skupni predračunski vrednosti 20,435.000 din. O
(Konec na 19. strani!
ZDRUŽEVANJE SREDSTEV V TOZD
ZDRUŽEVANJE SREDSTEV V TOZD ZA Z ZAKONOM DOLOČENE ALI SPORAZUMNO DOGOVORJENE NAMENE V SRS OZIROMA VOBČINI V 1975 IN NAPREJ
Če ne upoštevamo sporazumov za financiranje SIS, kjer je osnova za obračun prispevkov bruto osebni dohodek in jih plačujemo iz osebnega dohodka delavca in sporazumov, kjer je ravno tako osnova za obračun prispevka bruto osebni dohodek, prispevek pa se pokriva iz dohodka TOZD, bomo letos v -KK Ptuj v primeru, da sprejmemo vse sporazume, združili sredstva za 25 različnih namenov. V primerih, da dobimo tako združena sredstva v kasnejših letih vrnjena, pokrivamo znesek združenih sredstev v breme sredstev poslovnega sklada. Za znesek oročenih sredstev je torej manjša investicijska sposobnost TOZD, ki je sredstva združila.
V primerih, ko se odločimo, da združimo sredstva brez obveznosti vračanja ali pa, da plačamo prispevek za financirane določenih dejavnosti ali za pokrivanje izgub, se plačila plač eni h obveznosti pokrivajo v breme ostanka dohodka (dobička) TOZD.
Z namenom,da ne bi izgubili pregleda nad obveznostmi, ki jih bomo morali še zajeti v obračun za leto 1975 smo naredili pregled teh obveznosti in to:
I ZDRUŽEVANJE SREDSTEV Z OBVEZO VRNITVE
1.	Obvezno združevanje sredstev za ootrebe železnic v SR Sloveniji (Ur. list SRS 9/69, 8/73, 13/74 , 20/74 , 21/75).
Sredstva združujejo TOZD po stopnji 1,6 % od osnove, od katere se obračunava davek iz dohodka TOZD. Razen 1,6 % pa združujejo TOZD po zakonu še dodatna sredstva in to od 1. avgusta do 31. decembra 1975 po stopnji 3,8 %, od 1. januarja do 30. junija 1976 pa po stopnji 1,6 % od osnove, od katere se plačuje davek iz dohodka TOZD. Sredstva se vrnejo v 60. letih in obrestuje letno z 1 % obrestno mero.
Tako torej plačujemo v posameznih časovnih obdobjih posojila po naslednjih stopnjah:
—	od 1. januarja 1975 — 1. avgusta 1975	1,6%
—	od 1. avgusta 1975 — 31. decembra 1975	5,4 %
—	od 1. januarja 1976 — 30. junija 1976	3,2 %
—	od 1. julija 1976 do konca leta 1980	3,2 %
Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje razvoja železnic v letih 1976—-—1980, ki je v razpravi v TOZD predvideva, da bi sredstva združena v času od 1. julija 1976 do konca leta 1980 vplačali brez obveznosti vračanja.
2.	Združevanje sredstev za financiranje energetskih objektov (Ur. I. SRS.28/71, 8/73, 27/74, 21/75).
Uporabniki družbenih sredstev združujejo svoja sredstva v višini
3,2	% od zneska vsakega izplačila
za investicijska vlaganja na območju SR Slovenije do 31. decembra 1978. Razen teh smo dolžni združevati od 1. julija 1975 do 30. junija 1976 še dodatna sredstva, po dodatni stopnji 1,6% od iste osnove. Posojilo bomo dobili vrnjeno v 15. letih s tem, da zapade prvi obrok v odplačilo 1. januarja 1979. Obresti se pripisujejo glavnici in se obračunavajo po 6 % stopnji.
V	letošnjem letu še velja vrsta predpisov, ki nas obvezuje, da združujemo sredstva za z zakonom določene namene. Nekateri od teh predpisov so dopolnjeni z dodatnimi določili.
V	letu 1976 smo podpisali že vrsto sporazumov, nekaj sporazumov pa bomo dobili v razpravo in potrditev v teh dneh. V vseh primerih gre za en enoten cilj in to za dodatno združevanje sredstev z namenom, da s tako družbenimi sredstvi gradimo nujno potrebne objekte ali pa odpravimo težave tam, kjer so te najbolj pereče kot je to primer v elektro gospodarstvu in železniškem prometu.
s ujejo glavnici. Vrnjena bomd dobili v 15. letih. PrVi obrok zapade v odplačilo 1. januarja 1979.
Po posameznih časovnih obdobjih so stopnje za obračun pri-
Nasadi na novih terasah na Mestnem vrhu
Obveznosti združevanja so po tem predpisu oproščene:
—	linvesticiije v primarno kmetijsko proizvodnjo, v kmetijska in goizdna zemljišča ter vodne regulacije in melioracije zemljišč,
—	investicije na področju graditve in rekonstrukcije javnega cestnega omrežja,
—- investicije za graditev in vzdrževanje stanovanjskih hiš,
—	investicije, ki se financirajo iz krajevnega samoprispevka (delno TGC).
Tako plačujemo prispevek v času:
—	o 1. januarja 1975 do 30. ju-
3,2	%
1975
s pevka naslednje:
—	od 1. januarja avgusta 1975
—	od 1. julija 1975 olja 1976
—	od 1. julija 1976 do cembra 1978
lija 1975 po stopnji
— od 1. avgusta 1975 junija 1976 po stopnji
do 30. 4,8 %
do 31. 3,2 %
— od 1. avgusta 1976 decembra 1978 po stopnji
3.	Združevanje sredstev odjemalcev električne energije na visoki napetosti za financiranje e-nergetskih objektov (Ur. I. SRS 28/71, 8/73, 27/74, 21/75).
Odjemalci električne energije na visoki napetosti združujejo
sredstva v višini riranega zneska za
16 % od faktu-električno e-nergijo do 31. decembra 1978. Od 1. julija 1975 pa do 30. junija 1976 pa združujejo razen teh še dodatna sredstva po stopnji 8 %.
Sredstva se obrestujejo s 6 % obrestno mero, obresti se pripi-
lenega
1975.
po stanju 31. decembra
do 31. 16 % do 30. ju-24 %
31. de-16 %
4.	Obvezno združevanje sredstev TOZD za pokritje manjkajočih sredstev pri izgradnji energetskih objektov (Ur. I. SRS 21/75).
TOZD združujejo sredstva v času od 1. avgusta do 31. decembra 1975 po stopnji 2,4 %, od
1.	januarja 1976 do 30. junija 1976 pa po stopnji 3,5 % od osnove od katere se plačuje davek iz dohodka TOZD.
5.	Obvezno združevanje sredstev za financiranje odsekov avtocest v SR Sloveniji (Ur. I. SRS 39/74)
TOZD združujejo sredstva po stopnji 4 % od osnove, od katere se plačuje davek iz dohodka TOZD, do 31. decembra 1976.
6.	Združevanje sredstev za izgradnjo II. faze Tustično gostinskega centra v Ptuju
Gospodarstvo občine bi naj združilo za realizacijo izgradnje tega objekta 6,000.000 din kot posojilo z 104 etn o odplačilno dobo in 9 % obrestno mero.
TOZD združujejo sredstva po merilu 2 % od ostanka dohodka in pospešene amortizacije po ZR/75 in 250 dinarjev na zapos-
Iz podatkov je razvidno, da bomo za vse navedene namene združili sredstva po skupni stopnji približno 12,7 % od osnove, od katere računamo davek iz dohodka TOZD. Koliko bo znašala obveza za posamezne TOZD bi danes težko rekli. Podatki bodo na razpolago prve dni v februarju.
Vse navedene obveze, razen izgradnje TGC, so zakonsko določene, plačila obvez pa tako dolgo, dokler se samoupravno ne dogovorimo, da jih odstopimo brez obveznosti vračanja, vežejo poslovna sredstva TOZD.
II.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV BREZ OBVEZE VRAČANJA TAKO ZDRUŽENIH SREDSTEV
1.	Prispevek solidarnosti za odpravo posledic v primeru elementarnih nesreč (Ur. list SRS 3/75).
TOZD je dolžna za ta namen združiti sredstva po stopnji 0,3 % od osnove od katere se obračunava davek iz dohodka TOZD. Znesek pokrivamo v breme ostanka dohodka.
2.	Združevanje sredstev za financiranje razvoja luške infrastrukture v letih 1976—1980.
TOZD združujejo za ta namen sredstva brez obveze vračanja po stopnji 0,5 % od osnove od katere se plačuje davek iz dohodka TOZD. Določila sporazuma se u-p o rahljajo od 1. janurja 1976, veljajo pa do leta 1980. Sporazum še ni podpisan.
III.	ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV ZA POKRIVANJE IZPADLIH DOHODKOV V LETU 1975
1.	Zagotavljanje sredstev za nadomestila izpadlih dohodkov železnice v letu 1975.
Znesek prispevka bomo izračunali po stopnji 3,7 % od osnove, od katere se plačuje davek iz dohodka TOZD, pokrili pa ga bomo iz ostanka dohodka TOZD. Sporazum še ni podpisan.
2.	Zagotavljanje sredstev za pokrivanje primanjkljaja iz prometa za električno energijo.
Za izračun prispevka so predvidene naslednje osnove:
—	9 % od fakturiranega zneska za porabljeno električno e-nergijo v letu 1975,
—	3 % od osnove od katere se plačuje davek iz dohodka TOZD v letu 1975.
(Nadaljevanje na 13. strani)
ZDRUŽEVANJE SREDSTEV V TOZD
(Nadaljevanje z 12. strani)
Obračunani znesek bomo pokrivali v breme ostanka dohodka.
Sporazum ni podpisan.
3.	Združevanje sredstev za izgradnjo regionalnega vodovoda »Slovenske gorice«.
Predračunska vrednost investicije znaša cca 17,000.000 din. Za ta namen morajo združiti TOZD občine sredstva v znesku din 4,800.000 brez obveznosti vračanja.
Znesek združenih sredstev bomo izračunali po stopnji 2 % od pospešene amortizacije in ostanka dohodka po ZR za leto 1975.
Sporazum še ni podpisan.
Obveznost bomo pokrili v breme ostanka dohodka.
4.	Združevanje sredstev za financiranje razvoja cestnega gospodarstva v občini.
Združeno delo bi naj prispevalo sredstva v znesku din 4,200.000 po stopnji 1,8 % od ostanka dohodka in pospešene amontizacije po ZR za 'leto 1975. Obveznost pokrivamo v breme ostanka dohodka. Sptorazum še ni podpisan.
5.	Združevanje sredstev za financiranje projektov za čiščenje in odvajanje odpadnih voda.
Predračunska vrednost projekta znaša približno din 51,000.000 TOZD bi morale združiti sredstva potrebna za sofinanciranje projekta v znesku din 9,500.000 in to tiste TOZD, ki plačujejo vodni prispevek za onesnaženje voda, kar bi uresničile v obliki prevzema anuitet.
Predlaga se, da bi se potrebna sredstva zagotovila iz sredstev vodnega prispevka za onesnaženo vodo, ki ga sedaj odvajamo Vodni skupnosti Drava.
Menimo, da to ni izvedljivo v predlagani obliki, ker je vir sredstev za odplačilo anuitet drugi kot za plačilo prispevka interesni skupnosti iz področja gospodarstva. Sporazum še ni podpisan.
6.	Združevanje sredstev za izgradnjo gasilskega doma v Ptuju.
Sredstva bodo združevale TOZD ustanoviteljice požarne skupnosti. Predračunska vrednost investicije znaša din 8,000.000, od tega bi delavci TOZD morali zagotoviti v dveh letih 6,700.000 din in to:
—	v letu 1976	3,350.000 din
—	v letu 1977	3,350.000 din
Znesek za leto 1975 bomo izra-čunali po stopnji 1,4 % od ostanka dohodka in pospešene amortizacije, pokrili pa ga bomo iz ostanka dohodka TOZD. Sporazum še ni podpisan.
7.	Prispevek za financiranje razvojnih programov krajevnih skupnosti v občini Ptuj v letu 1976.
Po dogovoru bi naj odvedli za ta namen sredstva v znesku izračunanem po stopnji 0,5 % od bruto OD izplačanih v TOZD v letu 1975. Tako bi združili v občini sredstva v znesku 5,000.000 dinarjev.
Znesek bomo pokrili v breme ostanka dohodka TOZD. Sporazum še ni podpisan.
8.	Prispevek za financiranje SLO v občini Ptuj.
Osnova za izračun prispevka je število zaposlenih na dan 31. decembra 1975 v TOZD.
Na zaposlenega odpade 120 din.
Tako izračunan znesek se pokriva ,v breme ostanka dohodka.
Sporazum še ni podpisan.
IV.	PRISPEVKI SAMOUPRAVNIM INTERESNIM SKUPNOSTIM
1.	Prispevek za financiranje republiške raziskovalne skupnosti
Obračunavamo ga po stopnji 1,83 % od osnove, od katere se obračunava davek iz dohodka TOZD.
2.	Prispevek za financiranje republiške izobraževalne skupnosti
Prispevek obračunavamo v letu 1975 po stopnjah:
—	od 1. januarja 1975 do 30. junija 1975	8,63 %
—	od 1. julija 1975 do 31. decembra 1975	7,36 %
Osnova za obračun je znesek, od katerega se obračunava davek iz dohodka TOZD.
Obračunani znesek prispevka se pokriva v breme ostanka dohodka TOZD.
3.	Prispevek za financiranje na področju gozdne reprodukcije v letu 1975.
Obračunava se po stopnji 1 %
od nabavne cene gozdnih sorti-mentov iz gozdov SR Slovenije.
4.	Prispevek za letno valorizacijo pokojnin.
V	letu 1975 ga obračunavamo po stopnji 1,27% oz. 0,27 % od stanja poslovnega fonda po ZR 1975.
5.	Splošni vodni prispevek
Obračunavamo ga po stopnji
1,1 % od osnove, od katere se obračunava davek iz dohodka TOZD in se pokriva v breme ostanka dohodka TOZD. Sporazum še ni podpisan.
V.	SREDSTVA ZA FINANCIRANJE SPLOŠNE PORABE
1.	Davek iz dohodka TOZD
V	letu 1975 ga obračunavamo po stopnji 6,5 % od z zakonom določene osnove.
Iz navedenih podatkov je razvidno, da bomo obračunavali po ZR za leto 1975 obveznosti od posameznih osnov po naslednjih skupnih stopnjah in to od:
—	osnove, ki je osnova za ob-
račun davka iz dohodka TOZD po skupni stopnji	37	%
—	pospešene amortizacije in
ostanka dohodka po skupni stopnji	7,7	%
—	fakturirana vrednost za po-
rabljeno električno energijo v letu 1975	33	%
(24 % z obvezo vrnitve)
(9 % brez obveze vrnitve)
Druge osnove niso posebej prikazane, ker predstavljajo osnovo za obračun le v enem od sporazumov.
Morda se bodo zdeli odstotki na prvi pogled visoki. Zavedati pa se moramo, da smo ob sprejemu sporazumov ugotovili, za vsak sporazum posebej, da so vlaganja potrebna in smo ga še le na osnovi takšne ugotovitve sprejeli.
Med sprejetjem ustave smo vse te obveznosti že plačevali. Nismo pa vedeli, koliko plačujemo in kaj bomo za tako združena sredstva dobili. Zato danes, ko vidimo odstotek, ki ga prispevamo iz dohodka ali ostanka dohodka, ne moremo razpravljati o tem, da bremen ne bomo zmogli.
Prispevki oziroma združevanja sredstev za financiranje programov niso bremena za gospodarstvo, če so ti programi dejanski odraz potreb združenega dela m to menimo, da so, ker jih sicer ne bi sprejeli, zato bi bila napačna razprava v to smer. Če je dohodek družbene kategorije in to je, če je dohodek rezultat živega dela in upravljanja z minulim delom delavcev zaposlenih v gospodarstvu in negospodarstvu, kar tudi vemo, predstavljajo v glavnem vsi navedeni sporazumi že delitev tako ustvarjenega dohodka.	Marija Magdalene
za vsako naj manjšo naipalko pri ravnanju ,s edkotm visoke kazni. Od 1. aprila 1975 se akceptni nalogi ne uporabljajo več. Kompenzacije bodo. možne, vendar jih bomo morali takoj sproveisitS- Zato bomo morali sklepati v vseh primerih, kjer bo to možno kompenzacijske posle. Če plačamo ■vnaprej ali v 10 dneh od dneva nastanka dolžniško-upniš-kega razmerja, ni potrebno dolžniku izročiti instrumentov o zagotovitvi plačila.
Prehodno obdobje izvajanja zakona ne bo ilaihlko, zato bomo morali biti vsi -disciplinirani in strpni. Dogovoriti se bomo morali o prioritetnih nabavah, dnevno pa se bomo dogovarjali o vseh ostalih nabavah.
Ker je v našem podjetju razmerje med dobavitelji in kupci v korist kupcem, se bo situacija bistveno izboljšala, ko bomo eskontirali menice, dobljene od kupcev.
Zaradi lažjega prehoda menim, da je prav, «da pričnemo predpis takoj izvajati oziroma, da izvršimo vse potrebno, da bo s 1. aprilom 1976 delo teklo normalno.
Zelo pazljivi bomo morali biti tudi pri prodaji naših proizvodov. Nobenega od in-instrumentov zagotovitve plačila pa ni potrebno zagotoviti pri izvozno-uvozmh poslih in poslih pri privatniki.
(Nadaljevanje na 17. strani)
ZAKON O ZAVAROVANJU PLAČIL MED UPORABNIKI DRUŽBENIH SREDSTEV
(Ur. list SFRJ št. 60/75)
S 1. aprilom 1976 bomo pričeli izvajati zakon, ki je za nas nov, prinesel pa bo v medsebojnih dolžniško-upniških odnosih bistvene spremembe. Doslej je bil položai dolžnika v medsebojnih odnosih ugoid-nejši kot položaj upnika. Dolžnik je v mnogih primerih koristil sredstva upnika in to ne redko brezobrestno, medtem ko je upnik plačeval visoke obresti za kredite. Na ta način je prihajalo do prelivanja dohodka, ki ga Je ustvaril upnik, k dolžniku.
O teh, kaj vse se je dogajalo zaradi dosedanjega načina vzpostavili anija dolžniško-upniških odnosov, bi lahko še mnogo napisala. Vendar to ni namen tega članka. S tem člankom želim le opozoriti vse delavce na določila zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev, z željo, da -se dosledno izvajajo. Zakon predvideva visoke kazni za odgovorno o--sebo jn TOZD v primem, da določil predpisa ne bi dosledno izvajali.
Del tega zakona smo že izvajali in to tisti del, ki se na- ' naša na investicije. Zakon o zavarovanju plačil za investicije, ki je bil sprejet pred kratkim, je ukinjen, določila zakona pa so vnesena v zakon o zavarovanju plačil med u-
porabniki družbenih sredstev. Po tem zakonu morajo uporabniki družbenih sredstev ne glede na to, če kupujejo ali prodajajo osnovna ali o-bratna sredstva, zagotoviti instrumente za zavarovanje plačil. Razlika je le v tem, da morajo v primem, če gre za osnovna sredstva, dobiti oziroma 'dati ta dokazila pred sklenitvijo pogodbe ali predajo naročila, medtem ko ie v primem, da gre za nabavo ali prodajo obratnih sredstev ta rok daljši, saj znaša 10 dni od nastanka dolžniško-upmš-fcega razmerja, ki nastane, ko dolžnik prevzame blago. Desetdnevni rok ne veli a le v primeru, če zavarujemo plačilo z garancijo -ali akreditivom. V teh primerih moramo predati upniku enega od teh instrumentov, hkrati s sklenitvijo pogodbe.
Vse prodano blago bomo morali takoj fakturirati. Zakon določa, da moramo poslati fakturo dolžniku najkasneje v petih dneh. O instrumentih za zagotovitev plačila je bilo precej napisano v o-krožnici 45, ki je bila poslana vsem TOZD in DE. Predlagam, da ček uporabljamo le v izjemnih primerih. O tem, zakaj tako, je zapisano v o-krožnici 45. Zakon o čeku, ki še velja, predvideva namreč
Delo samoupravnih organov
V TOZD MLEKARNI Kmetijskega kombinata Ptuj
DELAVSKI SVET »KOŠAKOV« TMI MARIBOR
Na izredni seii delavskega sveta »Košakov« TMI Maribor, ki ie bila 30. decembra 1975, so sprejeli naslednja stališča:
— DS sprejme informacijo o gospodarjenju za leto 1975,
—	potrdi se predlog za imenovanje inventurnih komisij, za popis pri Trgovskem podjetju Meso Maribor,
—	sprejmejo se navodila o poslovanju prodajaln z veljavnostjo od 1, januarja 1976,
—	menjalni denar, ki ga smejo imeti prodajalne v Magajnah, se določi v višini od 500-3000 din.
Marjana Rabič
DELAVSKI SVET AGROKOMBINATA LENART
Na seji delavskega sveta in sveta kooperantov Agrokombinata Lenart so bila sprejeta naslednja stališča:
—	potrdi se 1. sklep komisije za razpis delovnega mesta direktorja delovne organizacije Agrokombinat Lenart, z dne 8. .januarja 1976 s tem, da se na podlagi 35. in 39. člena skupnega Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu OZD Agrokombinat Lenart za vršilca dolžnosti direktorja delovne organizacije Agrokombinat Lenart (reelekcija) imenuje ŠPRAHA Danijela, dipl. ing. agr., sedaj na delovnem mestu direktorja delovne organizacije Agrokombinat Lenart in sicer za dobo šestih mesecev, t. i. od 17. januarja 1976 dalje.
Vse pravice in dolžnosti iz tega delovnega mesta ostanejo nespremenjene.
—	razglasi se javna razprava osnutka resolucije o družbenem in gospodarskem razvoju ter politiki občine Lenart v letu 1976.
Javna razprava traja v času od 14. januarja do 20. januarja 1976.
—	potrdi se sprejem srednjeročnega programa delovne organizacije za obdobje 1976-1980, na podlagi predhodnih razprav jn sprejetih sklepov na zborih članov delovne skupnosti vseh TOZD in v u-pravi skupnih Služb, kot je bil predložen;
—	pristopi se k podpisu Samoupravnega sporazuma TOZD kmetijske dejavnosti SRS o osnovah jn merilih za razporejanje dohodka jn za delitev sredstev za osebne dohodke;
—	za obračun amortizacije leta 1975 se poveča letni odpis osnovnih sredstev za 30 % nad predpisanimi minimalnimi stopnjami.
Če bo pa predpis za obračun popravka vrednosti osnovnih sredstev določil višji % zaradi zvišanja cen osnovnih sredstev, pa se obračuna Skladno s predpisom.
—	za Vlagatelje hranilnih vlog pri Hranilno kreditni službi Agrokombinata Lenart se smatrajo samo tisti kmetovalci, ki so namenili svoje prihranke vložiti v celoti ali delno. Kmetovalci se bodo na dio gonih živine ali pri odkupu mleka in dragih kmetijskih proizvodov sami odločili, koliko sredstev bodo vložili na hraniln o knjižico. Vsa druga sredstva za odkupljene kmetijske proizvode bo izvršen obračun in nakazan po pošti.
Sklep stopi v vdljavo z dnem sprejetja, t. j. 16. januarja 1976.
Francka Dečko
NAŠA POT Uredniški odbor
se je sestal na seji 13. januarja 1976 in razpravljal o vsebini 12. številke Naše poti ter pregledal predlog 1. številke časopisa v 1. 1976. V zvezi s tem je sprejel naslednja stališča:
—	v naslednji številki Naše poti je potrebno pozvati vse tiste, ki niso dali odgovorov na postavljena vprašanja o dosedanjih uspehih, nadaljnjih načrtih in nalogah SOZD, da to storijo čimprej, vse druge bralce pa je potrebno pozvati, da dajo kritične pripombe na anketo;
—	ob koncu je potrebno napraviti analizo uspešnosti ankete,
—	v vsaki številki Naše poti se zaradi zanimanja bralcev objavi slikovna križanka na polovici časopisne strani in tudi kakšen rebus;
—I Ivana Rotmana iz »Košakov« TMI Maribor se angažira, da do prihodnje številke Naše poti nariše kakšno karikaturo;
— Franca Kovačiča, predsednika delavskega sveta SOZD se zadolži, da seznani bralce v 1. številki Naše poti o pogovorih, ki potekajo v zvezi z integracijskimi procesi trgovskih organizacij iz Maribora v SOZD KPK;
—	čimprej je potrebno izdelati pravilnik o informiranju.
Prispevki v časopisu se zaenkrat ne honorirajo. V pravilnik o informiranju pa je kljub temu potrebno vključiti možnost honoriranja prispevkov.
SVET PROIZVAJALCEV
V skladu z določili ustave in s ciljem hitrejšega in uspešnejšega razvoja proizvodnje in predelave mleka je delovni kolektiv TOZD Mlekarna že sprejel statutarni sklep o ustanovitvi sveta proizvajalcev mleka pri TOZD Mlekarna Ptuj.
Svet proizvajalcev mleka bo sestavljen iz delegatov TOZD proizvajalcev mleka, delegatov organizatorjev proizvodnje, delegatov TOZD Mlekarna in delegatov ustanov, ki se u-ikvarjajo s pospeševanjem mlekarske proizvodnje.
Število članov sveta ne bo omejeno in je odvisno od tržne proizvodnje mleka tako, da bodo izbrali oziroma izvolili po 1 delegata na vsakih 500.000 litrov v Mlekarno oddanega- mleka, proizvajalci.
Organizatorji proizvodnje bodo imeli po 1 delegata, Živinorejsko veterinarski zavod Ptuj po 1 delegata in delovni kolektiv TOZD Mlekarne bo izvolil 3 delegate.
Svet si bo izvolil iz svoje sredine predsednika sveta, administrativne in strokovne posle pa bodo opravljale ustrezne strokovne službe TOZD Mlekarne Ptuj.
Volitve delegatov sveta bodo opravili v posameznih organizacijah združenega dela, od katerih odkupuje mleko TOZD Mlekarna, to so KK Ptuj — Obrat Kooperacija, KK Ptuj
— TOZD Kmetijstvo, Slovin KK Ormož — Jeruzalem in KZ Dravsko polje.
Na obratu Kooperacija KK Ptuj bodo izvolili delegate iz
MLEKA
vrst kooperantov — proizvajalcev mleka neposredno izmed predlaganih kandidatov na zbiralnicah mleka. Izvoljeni bodo tisti kandidati, ki bodo imeli največje število glasov.
Kakšne bodo naloge novoustanovljenega sveta proizvajalcev mleka?
Osnovna naloga sveta je u-poštevanje ustavnih načel z namenom usklajevanja interesov med proizvodnjo in predelavo mleka oziroma organizatorji proizvodnje.
Svet bo koordiniral namenska vlaganja v proizvodnjo in predelavo mleka. Določal bo nadaljnjo odkupno ceno mleka v okviru obstoječih predpisov in samoupravnih sporazumov ter sklepal o odpiranju novih zbiralnic mleka in njihovem urejanju, v smislu sanitarno higienske ureditve.
Svet bo tudi pristojen sklepati o uvajanju novih odkupnih prog iz težje dostopnih območij občine, nadalje o nagradah zbiralcem mleka, o odškodnini za porabljeno električno energijo, porabljeno za hlajenje mleka in o odškodnini za lokalne prevoze mleka.
Med naloge sveta bo spadala tudi skrb za izobraževanje proizvajalcev mleka in prav tako zbiralcev.
Med drugim bo svet moral dati svojo potrditev pri odločitvah nabave opreme, ki je potrebna pri proizvodnji in zbiranju mleka.
Stanko Korenjak
Tudi do 400 proizvajalcev mleka v razdrobljeni proizvodnji napolni v zimskem času toliko posod za mleko
Delo samoupravnih organov
O SISTEMIZACIJI V KMETIJSKEM KOMBINATU PTUJ SMO V NAŠI POTI ŽE PISALI. S PRIPRAVAMI SMO PRIČELI ŽE MESECA OKTOBRA LANSKEGA LETA. V VSEH TEMELJNIH ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA SO BILE IMENOVANE NA SEJAH DELAVSKIH SVETOV POSEBNE KOMISIJE.
KAKO DALEČ SMO IZVEDLI POSTAVLJENE NALOGE? O TEM NEKAJ BESED.
PRED SPREJEMOM SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O SISTEMIZACIJI DELOVNIH MEST V KMETIJSKEM KOMBINATU PTUJ
Sistemizacija je zelo zahtevno delo. Sicer smo že v prejšnjih člankih opredelili osnovno bistvo sistemizacije delovnih mest, zato še naslednji poudarek: Sistemizacije ne smemo gledati kot formalni akt, ki ga opredelimo v samoupravnem sporazumu. Pri sistemizaciji delovnih '.nest moramo videti predvsem človeka in njegovo aktivnost na delovnem mestu. Ta aktivnost pa se odraža v povezovanju človeka z delovnim procesom. Na drugi strani pa pomeni sistemizacija delovnih mest tudi osnovo za kadrovanje, planiranje kadrov, planiranje izobraževanja, graditev sistema napredovanja, analitično ocenjevanje in služi tudi še za druge kadrovske namene.
Zato so se komisije po temeljnih organizacijah združenega dela lotile teh in drugih nalog v zvezi s sistemizacijo delovnih mest, precej odgovorno.
Prva naloga komisij je bila, da pregledajo sedanjo organizacijo temeljnih organizacij združenega dela in ocenijo ali le ta odgovarja sedanjim zahtevam proizvodnje, poslovanja in samoupravnega organiziranja. Povsod so komisije pregledale, ocenile organizacijo in marsikje predlagale dopolnitve.
Druga naloga je bila predvideti na osnovi že znanih proizvodnih programov TOZD, dopolnitve, in sicer planiranje novih delovnih mest.
Tretja naloga, ki so se je komisije lotile, so uskladitve organizacijskih shem z drugimi temeljnimi organizacijami združenega dela in tudi poenotenje poimenovanj posameznih organizacijskih enot in delovnih mest v TOZD. V vseh temeljnih organizacijah je skupna komisija Kmetijskega kombinata, ki jo je imenoval svet za kadre, opravila razgovore in uskladila tiste naloge, za katere je tako dogovorjeno v naših skupnih samoupravnih aktih, in sicer: v samoupravnem sporazumu o združevanju dela in sredstev temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo Kmetijski kombinat Ptuj; skupnem samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in drugih samoupravnih aktih, ki so skupni za delovno organizacijo.
DOGOVARJANJE V PRIPOJENIH TRMELJNIH ORGANIZACIJAH V temeljnih organizacih združenega dela, ki so se pripojile Kmetijskemu kombinatu v lanskem letu (Breg, Haloški biser, Merkur, Petovia) pripravljajo predloge za uskladitev posameznih organiza-
cijskih oblik in delovnih mest z le 6 odstotni. Glede na pereča drugimi temeljnimi organizacija- stanovanjska vprašanja delavca, mi v KK Ptuj. Poleg tega gre še	so se delavci v kombinatu že
za druga vprašanja, o katerih so	pred leti odločili za dodatni pri-
prav tako bili sprejeti dogovori spevek zaradi ustvarjanja pogo-ob združevanju, in sicer za poe- jev za hitrejše reševanje perečih notenje nekaterih opravil, ki jih stanovanjskih vprašanj zaposle-sedaj nismo opravljali v pripoje- nih. Naslednji dogovor je za

-r -	V..:- •'>(*	>"
l?.	, fc4B;Kf	!, . ;y.,
firifr,
Martin Letonja in Jože Horvat, sadjarja med obrezovanjem na delovni enoti Ptuj
nih temeljnih organizacijah in jih bo opravljala ali jih že opravlja delovna skupnost skupnih služb, za vse temeljne organizacije združenega dela.
Poleg tega so tudi dogovarjanja o drugih vprašanjih kot na primer: poenotenje prispevka za stanovanjsko izgradnjo. Vse temeljne organizacije KK so že sedaj odvajale 8 odstotni stanovanjski prispevek, čeprav je obvezen
skupni sklad skupne porabe in njegovo koriščenje po merilih, • i upoštevajo solidarnost med vsemi zaposlenimi delavci.
Nekaj razgovorov je bilo tudi v zvezi z eksternim ali internim žiro računom. Temeljne organizacije v kombinatu so se ob konstituiranju odločile za skupni eksterni žiro račun. Imajo pa interne žiro račune pri interni banki Kmetijskega kombinata. Pripojene te-
meljne organizacije se odločajo, da bodo enotno uredile tudi to vprašanje.
V Obratu kooperacija je zelo intenzivna razprava o tem, kako organizirati proizvodne okoliše, da bodo kmetje-kooperanti še bolj uresničili samoupravljanje v okviru proizvodnih okolišev. Novost je v tem, da postavljamo za vsak ali za več proizvodnih okolišev strokovnega delavca z vsemi moralno političnimi lastnostmi, ki bo odgovarjal za vso dejavnost, ki se odvija v proizvodnem okolišu in ne bo le organizator te dejavnosti, temveč bo tudi zadolžen za izvajanje nalog, ki jih sprejema svet proizvodnega okoliša, delavski svet obrata, drugi samoupravni organi kombinata in organi krajevne skupnosti. Zamišljamo si tako da bo kmečka samouprava povezana bolj z družbenim sektorjem in krajevno samoupravo v krajevni skupnosti.
To je le bežen pregled nekaterih priprav predlogov, o katerih bo organizirana razprava med delavci v TOZD in med kmeti, ko bodo razpravljali in sprejemali samoupravni sporazum o sistemizaciji delovnih mest.	cč
AGROKOMBINAT MARIBOR Delavski svet
Na zadnji seji je delavski svet delovne organizacije Agrokombinata Maribor sklepal:
—	o spornih terjatvah, ki so bile po združitvi Agrokombinata Maribor, Obrata za kooperacijo in KZ Pesnica pre-nešene na TOZD KZ Maribor. Del teh terjatev je na osnovi pravnomočnih tožb že izterjanih, za ostale pa je delavski svet imenoval komisijo z nalogo, da jih skupno s pospeševalci reši;
—	ker naša delovna organizacija s TOZD Kmetijstvo in Gozdarstvo še vedno ni registrirana zaradi spornega naziva TOZD KZ Maribor, je delavski svet zadolžil glavnega direktorja, da registracijo pospeši.
Naš predlog za dopolnitev 27. oziroma 30. člena zakona o združevanju kmetov sta Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Sekretariat za zakonodajo Izvršnega sveta SRS ocenila za umestnega in bo obravnavan ob dopolnjevanju zakona p združevanju kmetov v zvezi z novo ustavo in zveznim (zakonom o združenem delu, ki je v pripravi.
Zinka Berlič
KADROVSKE SPREMEMBE
AGROKOMBINAT LENART
Prišli v decembru 1975
TOZD GOSTINSTVO IN TRGOVINA: Ivan Rop.
OBRAT KOOPERACIJA — KMETIJSTVO: Štefan Hamo-najec in Dušan Drganc.
Odšli so v decembru 1975
TOZD TRANSPORTSERVIS: Danilo Pavlovič.
TOZD SADJARSTVO SEL:
CE: Janez Trinkaus in Franc Trinkaus.
OBRAT KOOPERACIJA — KMETIJSTVO: Milan Roška-rič.
»KOŠAKI« TMI MARIBOR
PRIŠLI V DECEMBRU 1975:
Franc Hernet, Jože Solatnik, Slavko Slanic, Drago Jančič, Milan Črnko, Branko Korošec, Milan Lempl, Stanislav Tetičkovič.
ODŠLI V DECEMBRU 1975:
Ivan Pogorec (v JLA), Ivan Ču-
ček (v JLA), Josip Majhen (v JLA), Milan Vučenovič (v JLA), Vlado Piše k (v JLA), Ljubo Traj-čov (v NK), Jurij Zagoranski (v JLA), Peter Maleševič, Cene Cvetkovski, Drago Jančič, Adolf Sršen, Janez Bučar.
KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ
Prišli v mesecu dec. 1975
TOZD KMETIJSTVO:
DE Sobetinci:
1.	Mirko Flor vat
DE Zavrč VS:
1.	Silvester Furman
DE Ptuj PŽ:
1.	Janez Matoh
SKUPNE SLUŽBE:
1. Marija Širovnik
TOZD KOOPERACIJA:
1. Martin Brus
TOZD KLETARSTVO »SLOV. GORICE«
1. Ivan Rihtarič
TOZD MIZARSTVO
1. Cvetka Arnuš
TOZD GOZDARSTVO
1. Rudolf Kmetec
Odšli v mesecu dec. 1975
TOZD KMETIJSTVO:
DE Zavrč VS:
1.	Anton Car
2.	Stanko Skok
3.	Mirko Korpar
DE »Osojnik«
1.	Štefka Murat
2.	Fiašro Karahašanovič
DE Sobetinci
1. Ana Muršec — upokojena
DE Podlehnik VS
1. Ivan Perger — upokojen
DE Podlehnik PŽ
1. Jožef Mohorko
DE Dornava
1. Štefanija Arnuš
DE Starše
1. Jožef Gasenburger upokojen
TOZD TEHNOSERVIS
1.	Vlado Koritnik
2.	Valentin Rijavec
3.	Angela Zupančič
4.	Janez Osterc
TOZD KLETARSTVO »SLOV. GORICE«
1.	Jožef Knez
2.	Franc Pučko — umrl
TOZD FARMA PRAŠIČEV
1.	Albina Primožič
2.	Milan Purg
3.	Frančiška Rosenfeld, upok.
4.	Drago Doberšek
TOZD TOVARNA MOČNIH KRMIL
1. Marjan Goznik
TOZD MIZARSTVO:
1.	Neža Vrabl
2.	Janez K oj c
DELOV. SKUP. ZA SKUPNE ZADEVE
1.	Martin Stopinšek
2.	Marija Vindiš
Osem srečnih mamic s svojimi sinovi in hčerkama
Novoletno
darilo-naraščaj
Sončni J. januar 1976, ko je bilo povsod prijetno novoletno vzdušje, se je začel in končal za dežurnega zdravnika dr. Branka Kristana, za babice Majdo Ilc, Amalijo Slanič in Anico Ambrož ter za druge sodelavke v porodnišnici ptujske bolnišnice z zadovoljstvom, zlasti mamic novorojenčkov, 2 deklic in 6 dečkov, ki so že 2. dan lepo peli v dobro uglašenem vokalnem oktetu v naročju svojih mamic. Naš obisk je bil namenjen materam iz TOZD Kmetijskega kombinata Ptuj.
Prva se je rodila ob 3,05 uri hčerka Justine Lukovnjak iz Veličan 44 pri Ivanjkovcih, drugi ob 3,35 uri, sin Marije Zagoršek iz Dornave 34, tretji ob 8,05 uri, sin Milice Kosi z"z Radomerščaka 34, četrti ob 12,55 uri, sin Anke Peternel iz Ptuja, Mariborska c., peti ob 16, uri sin Štefke Marčič
iz Dražene 66 (zaposlene pri TOZD Petoviji Ptuj), šesti ob 18,10 uri, Marije Rižner iz Spuhlje 75, sedmi ob 22 uri, sin Marije Janžekovič iz Mez-govec 14, osma ob 22,55 uri, hčerka Brede Muršec iz So-betinc 24 (zaposlena pri TOZD Haloški biser Ptuj).
Čestitke po telefonu, na-geljčki jn obiski so prinesli porodnicam in novorojenčkom mnogo najboljših želja in čestitk svojcev jn sodelavk Z delovnih mest, enako pa zaposlenim v porodnišnici.
Ko so zapuščale mlade mamice in novorojenčki porodnišnico, so rade sprejele za popotnico prisrčne želje prijateljic iz porodnišnice in zaposlenih, naj ostanejo zdrave in malčki naj se zdravi razvijajo v sreči in zadovoljstvu mladih družin.
Vsem tudi naše iskrene želje.
J. V.
NAMESTO VENCA NA GROB POKOJNEGA OČETA MARIJE KUKOVEC IZ KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ, SO DAROVALI ZA IZGRADNJO BOLNIŠNICE V PTUJU SODELAVCI 300 DIN.
SBSjBHBBSBSBBBBBBBBBBBBBBBflBBBBBBBaBflBBBBBH
AGROKOMBINAT MARIBOR
ZAPOSLILI SO SE V MESECU DECEMBRU 1975
Jarenina
1. Janko Senekovič
Košaki-Kamnica
1.	Josip Jagarinec
2.	Marta Jagarinec
3.	Silvo Bezjak
4.	Marija Dura kavic
5.	Josip Mesarek
6.	Zdravko Simič
Pekre
1.	Jože Šumandl
2.	Bariča Železinger
Uprava
1.	Hermina Fišer
2.	Marija Rebernik
ODŠLI V MESECU DECEMBRU 1975
Košaki-Kamnica
1. Nada Beč
Pesnica-Kungota
1.	Marjeta Fluher,
2.	Marjan Fe renče k
3.	Marija Ferenc e k
Pekre
1. Danica Ratman
»Ribe«
1.	Marija Šimunec
2.	Marjan Takruš v (JLA)
Strojna postaja
1.	Marjana Edelsbruner
2.	Branimir Hentak
3.	Miro Hrastnik
4.	Alojz H ud žar
5.	Venčeslav Galunič
6.	Branko Markuš (JLA)
Svečina
1.	Jožefa Ferk
2.	Jožefa Majer
Uprava
1. Dragica Dobaj
Pekre
1. Frančiška Gradišnik, upok.
TELESNA KULTURA, ŠPORT IN REKREACIJA — TELESNA KULTURA, ŠPORT IN REKERACIJA —
PODELITEV
BLOUDKOVIH
PRIZNANJ
Žirija telesno kulturne skupnosti SR Slovenije za podeljevanje Bloudkovih priznanj je na seji 15. decembra 1975 sklenila, da v letu 1975 podeli sedem Bloudkovih nagrad in 25 plaket organizacijam in posameznikom za delo in dosežke v telesni kulturi.
Jože Štrafela
PODELITEV NAGRAD IN PLAKET
26. decembra 1975 je bila v Velenju proslava ob 30-letnici telesne kulture v svobodni Sloveniji, na kateri so podelili Bloudkova priznanja za leto 1975. Med dobitniki nagrad in plaket je bil tudi Jože Štrafela, vodja interne kontrole pri Kmetijskem kombinatu Ptuj.
Jože Štrafela se je pričel ukvarjati s telesno kulturo že kot
ZAKON O ZAVAROVANJU PLAČIL MED UPORABNIKI
DRUŽBENIH SEDSTEV
(UR. list SFRJ štev. 60/75)
(Nadaljevanje s 13. strani)
Vse instrumenite za zavarovanje plačila boste dobili v oddelku finančne operative v skupnih službah, kjer bomo vodili tudj z zakonom -prod-pisano evidenco o teh instrtu-memtih in sitonbbii za pravočasno predajo teh dokumentov SDK.
Zalkon nadalje predvideva, da bodo morali vsi dolžniki ki do 30. marca 1976 ne bodo predal] upnikom menic za del obveznosti, ki ne bodo poravnane z multiiilatcralno kompenzacijo, objaviti do 15. aprila v Ur. listu SFRJ vsem upnikom predlog za sanacijo. Talko se nam lahko zgodi, da bomo del terjatev morali odpisati sigurno pa, v vseh tistih primerih, iko smp 'blago prodali nesolidnim firmam, ker dvomim, da boi takim podjetjem banka avallirala menice.
Menim, da ni potrebno, da prepisujemo posamezne člene zakona in da bo dovolj, če vas obvestim, da je vse to zapisano v Ur. listu SFRJ št. 60/75 in, da je dolžnost in Obveza vseh, na katere se nanašajo predpisi, da ijih res dobro preštudirajo in v pralksi dosledno izvajajo.
Če bo praksa pokazala, da so potrebna podrobnejiša navodila, jih bomo sestavili.
Marjan Magdalene
13-letni deček v Markovcih pri Ptuju. Zaradi nadarjenosti je hitro postal vodnik naraščaja, kasneje telovadne vrste in končno načelnik društva. Zelo nadarijen je bil v orodni telovadbi, vendar je njegov vzpon preprečila okupacija naše domovine.
RAZVOJNA POT JOŽETA ŠTRAFELA NA PODROČJU TELESNE KULTURE
Po osvoboditvi je sodeloval pri ustanovitvi športnega aktiva, pozneje TVD Partizana Markovci ter vodil društvo vse do leta 1958, ko se je preselil v Ptuj. V organizaciji TVD Partizan je bil glavni vodja oddelkov in prednja-škega zbora ter opravljal druge odbornlške funkcije, od načelnika, propagandista, do predsednika. V tem času je s pomočjo so-vodnikov pripravljal tekmovalce iz Markovec na občinska, republiška in zvezna tekmovanja. Društvo je vsako leto organiziralo množične telovadne nastope, ki so bili znani tudi izven občine Ptuj. Bil je avtor raznih akademskih in drugih telovadnih sestavov. Mnogo si je prizadeval pri izgradnji telovadnice v Markovcih in bil eden izmed prvih pobudnikov te akcije ter glavni zbiralec finančnih sredstev za telovadni dom v 'Markovcih, ki je bil kot edini društveni dom v ptujski občini leta 1970 predan svojemu namenu. Ob proslavi 40. obletnice organizirane telesne kulture v Markovcih leta 1973, je zbral dokumente o delovanju te družbene dejavnosti v kraju in jih obdelal v dveh spominskih brošurah, ki ju je društvo izdalo ob jubileju. Društvu je tudi pomagal, da so si uredili igrišče za športne dejavnosti: rokomet, košarko, odbojko in nogomet. Njegova zasluga je predvsem ta, da je z vztrajnim in neumornim delom uspel, s pomočjo sodelavcev k popularizaciji telovadbe in športa na podeželju, saj je bil TVD Partizan Markovci dvakrat proglašen kot najboljše vaško društvo v SR Sloveniji. Za zasluge in pomoč pri izgradnji športnih objektov v Markovcih ter vodenje društva, so ga člani TVD Partizana Markovci leta 1971 izvolili za častnega predsednika društva.
Po 'prihodu v (Ptuj, se je vključil v TVD Partizan Ptuj, kjer je že četrto leto predsednik. Nekaj let je vodil pionirje, iz katere generacije so izšli danes že znani atleti: brata Žohar, Prstec in
drugi. Poleg gimnastike in atletike goji TVD Partizan Ptuj še druge panoge športa, zlasti mnogoboj, kjer so osvojili člani društva več republiških in zveznih naslovov, k čemer so seveda prispevali svoj delež ostali vodniki in trenerji v Partizanu.
Ko se je leta 1960 v Ptuju u-stanovila Občinska zveza za telesno kulturo, je bil Jože Štrafela za veliko požrtvovalnost in prizadevanje na področju te družbene dejavnosti izvoljen za predsednika. To odgovorno mesto je opravljal več 'kot 10 let oziroma vse do leta 1973. Med tem je bil eno mandatno dobo podpredsednik.
V	času njegovega vodstva Občinske zveze za telesno kulturo Ptuj, se je v občini ustanovilo čez 10 novih telesno kulturnih organizacij. Število aktivnega članstva pa se je povečalo za eno tretjino. Šoortne in telovadne organizacije so nastale tudi v tistih krajevnih skupnostih občine, ki niso do tedaj imele nobene tradicije s področja telesne kulture. Od leta 1963 do 1967 je bil Jože Štrafela pobudnik množičnih tekov po poteh »SLOVENJEGORIŠKE ČETE«, kjer je vsako leto tekmovalo okoli 600 do 800 udeležencev iz občine Ptuj in drugod. Kot predsednik Občinske zveze za telesno kulturo je bil pobudnik treh velikih množičnih telovadnih nastopov v Ptuju, na katerem je zmeraj sodelovalo tudi do 1000 nastopajočih. Posebno veličasten telovadni nastop je bil 'leta 1969, v okviru jubilejnih prireditev ob 1900 letnici mesta Ptuja. Ob teh nastopih so bile organizirane mladinske parade športnikov in drugih, ki so na ta način prikazovali sadove naše socialistične graditve.
V	imenu Občinske zveze za telesno kulturo je skrbel tudi za medsebojno povezovanje s sosednjimi občinami, kjer se je posebno utrdilo sodelovanje v atletiki med občinami Ptuj, Murska Sobota, Ravne in Velenje.
ZA NAJBOLJŠE ŠPORTNIKE
Njegova zamisel so tudi vsakoletne ZABAVNO-GLASBENE PRIREDITVE — Izbirajmo najboljše športnike občine Ptuj, kjer so sodelovali tudi znani slovenski športniki (Cerar, Danev, Lubej e va fn drugi). Vse to trna seveda propagandni značaj za povečanje telesne kulture, zlasti v mladinskih vrstah.
S pomočjo Občinske zveze za telesno kulturo Ptuj, se je v tem času uredilo v Ptuju in okolici več športnih igrišč, s katerimi so se 'izboljšali pogoji delovanja telesno kulturnih organizacij v občini. Z vključitvijo telesne kulture v samoupravni socialistični sistem, oziroma z ustanovitvijo Telesno kulturne skupnosti Ptuj leta 1973, so zaradi dolgoletnih izkušenj in požrtovalnega dela na področju telesne kulture, zaupali Jožetu Štrafeli vodstvo izvršnega odbora. Seveda se je v tem sistemu telesne kulture bistveno izboljšala in napredovala, zlasti v materialnem položaju. Skupno s samoupravnimi organi Telesno kulturne skupnosti je pomagal uresničiti že dolgoletni načrt Občinske zveze za telesno kulturo Ptuj, da se v mestu izgradi nova društvena telovadnica, kar je nedvomno velik napredek v Ptuju, predvsem za dvoranske športe.
Jože Štrafela je v svojem športnem udejstvovanju aktiven tudi v republiških telesno kulturnih organih. Tako je bil dve mandatni dobi član izvršnega odbora ZTKS, eno leto v samoupravni kontroli pri RTKS, še vedno pa je član predsedstva Partizana Slovenije. Poleg vodniških in drugih opravil ter odborniških dolžnosti v telesni kulturi, je bil Jože Štrafela do leta 1966 še aktiven tekmovalec v orodni telovadbi, atletiki in kolesarstvu. V teh dejavnostih je dosegel več dobrih uspehov v občinskem, področnem ter republiškem merilu.
AKTIVNOST TUDI V DRUGIH DRUŽBENIH ORGANIZACIJAH
Njegova aktivnost vsa leta po osvoboditvi pa ni samo na področju telesne kulture, temveč tudi v drugih družbenih organizacijah. Tako je bil organizator večjih kulturno-prosvetnih prireditev in amaterski gledališki igralec. Posebno pa je delaven na področju folklorne dejavnosti, kjer je že četrto leto predsednik Folklornega društva Ptuj in eden izmed glavnih organizatorjev Ptujskega kurentovanja.
Jože Štrafela je praktično aktiven na področju telesne kulture že štirideset let, od tega trideset v novi socialistični ureditvi, kjer sta športu in telesni vzgoji namenjeni odgovorni mesti pri izgradnji humanega in socialističnega človeka.
ŠTEVILNA PRIZNANJA
Da je bilo dosedanje njegovo delo na področju telesne kulture in drugih družbenih dejavnosti izredno plodno, dokazujejo številna priznanja, ki jih je sprejel. Tako je nosilec večih odlikovanj: Bloudkove plakete, plakete občine Ptuj, priznanja ZMS, priznanja OF, priznanja Atletske zveze Jugoslavije, Partizana Jugoslavije in Slovenije ter drugih športnih in telesnovzgojnih društev in združenj.
Jožetu Štrafeli v imenu celotnega kolektiva sestavljene organizacije združenega dela. in v imenu uredništva za - tako pomembno priznanje iskreno čestitamo.
Izkušnje kooperantov
Kmeta kooperanta Karl in Mirko Lipovnik
Ko govorimo o kmetu — kooperantu Karlu Lipovniku iz Trčove 55 pri Malečniku, vsekakor ne smemo prezreti njegovega sina Mirka, ki je po končani srednji kmetijski šoli ostal doma na kmetiji z namenom, da 'bo vodil celotno delo pa kmetiji, ki jo bo kasneje tudi prevzel. Karl Lipovnik je bil kmet kooperant že v času zadruge Malečnik. Doživel pa je vrsto sprememb zadrug, vse do današnje KZ Maribor Agrokombinata Maribor. Že v začetku se je ukvarjal s sadjarstvom in živinorejo in to proizvodnjo nadaljuje še danes.
ŽIVINOREJA
V sodobno urejenem hlevu, ki je bil zgrajen leta 1974, je 11 stojišč. Trenutno ima 11 glav živine, od tega 10 pitancev in eno kravo. Živino pita do teže 600 kg. Vso živino pa prevzame Agrokombinat Maribor. Živino krmi s senom in močnimi krmili, predvsem s koruzo za pitance. Hlev je bil prvotno zgrajen in namenjen v spodnjem prostoru za govedo in v zgornjem prostoru za kokoši — nesnice. Vendar so zaenkrat uredili le prostor za živino.
V	sadovnjaku gojijo jablane in hruške vseh vrst.
V	sadjarstvu pomagata Mirku Lipovniku z nasveti znana sadjarska strokovnjaka iz Kmetijskega zavoda Maribor ing. Franc Lomberger in ing. Aleksander Kravos.
V	razgovoru smo izvedeli, da so v začetku mnogi skeptično gledali na takšno obnovo, s pripombami, da to ne bo šlo. Rezultati pa so se kmalu pokazali, da je dosežen pričakovani uspeh, saj so že prvo leto obrali lepe količine sadja. Za ta nasad je značilno, da se hitro amortizira; glede na spremenjen okus potrošnikov je mogoče nasad obnoviti z iskanimi sortami. Mirko Lipovnik si je skupno s Ferlincem nabavil škropilnico, od Ferlinca pa si sposoja tudi mulčer, ki ga potrebuje za košnjo trave v sadovnjaku.
NADALJNJI NAČRTI O nadaljnjih načrtih smo povprašali Karla Lip ovnika, čeprav bi nam po njegovem mnenju vedel povedati kaj več sin Mirko, ki pa je bil v času našega obiska odsoten. V tem
Mirko Lipovnik v sadovnjaku na lepi legi pri domu
PREUSMERITEV V SADJARSTVO
Lipovnik se bo verjetno popolnoma preusmeril v sadjarstvo, zato si bo preostali del hleva, ki je bil namenjen za kokoši — nesnice preuredil v -skladišče sadja in hladilnico. Mirko Lipovnik ima skupno s sosedom Andrejem Ferlincem 4 ha sodobnega nasada. To je gosti nasad po sistemu pellar. Skupna obnova s sosedom Ferlincem se je splačala, ker sta skupaj ceneje uredila ograjo, kot če bi jo moral vsak zase. Prav tako sta zemljišče preuredila skupaj, skupna in cenejša je bila tudi nabava sadik.
Z obnovo sadovnjaka so začeli v letih 1973—1974.
Domačija družine kooperanta Andreja Ferlinca
letu bodo skušali urediti sadno skladišče oziroma hladilnico in povečati sadne plantaže. S KZ Maribor je kmet — kooperant Lipovnik sklenil dolgoročno pogodbo o dobavi (sadja zadrugi. Ta pogodba začne, veljati po treh letih ure-iditve plantaž, torej drugo leto. Pogodba je sklenjena za 5 ton sadja po 1 ha. To količino je Ferlinc dolžan dobaviti zadrugi.
V naslednjem letu pa imajo v načrtu obnovo 1/2 ha sadovnjaka. Kmetu Karlu Lipovniku pomaga z nasveti, predvsem s področja živinoreje Ludvik Thaler — pospeševalec
(Nadaljevanje na 19. strani)
Lipovnikov sodobno urejeni hlev	Kmet kooperant Karl Lipovnik in pospeševalec Ludvik Thaler v Li-
povnikovem sadovnjaku
TELESNA KULTURA, ŠPORT IN REKREACIJA — TELESNA KULTURA, ŠPORT IN REKREACIJA —
Proslava 30. obletnice
telesne kulture v občini Ptuj
Na proslavi ob 30-obletnici telesne kulture občine Ptuj in ob podelitvi priznanj ter spominskih plaket najzaslužnejšim tekmovalcem, zaslužnim posameznikom in delovnim organizacijam, ki je bila 19. januarja 1976, so bila podeljena priznanja in plakete:
— Kmetijskemu kombinatu Ptuj
—	Posameznikom: Alojzu Ganzi in Jožetu Štrafelu — zlata plaketa
—	Antonu Čušu in Janezu Boha-ku — srebrna plaketa in
—	Živoradu Marinkoviču — bronasta plaketa.
Za dobljeno priznanje in plakete zaslužnim delavcem iskreno čestitamo.
Poslovanje hranilno kreditne službe
(Nadaljevanje z 11. strani)
programu je že razpravljal novoustanovljeni odbor službe ter ga sprejel s poudarkom, da bo potrebno v bodoče vsekakor izdelati prioritetni vrstni red po posameznih namenih kot je: graditev hlevov in nabava opreme, plemenska živina, obnova vinogradov, melioracija zemljišč, nabava specifičnih strojev za krmo, koruzo in krompir ter kot zadnje drugi kmetijski stroji (traktorji in prikolice). Vseka-ikor je nujno, da o tem razpravljata tudi Zadružni svet Obrata za kooperacijo in skup-delavski svet Kmetijskega kombinata Ptuj, da o tem razpravljata, zavzameta določena stališča oziroma postavita prioritetni vrstni red kreditiranja zasebnega kmetijstva v letu 1976.
POGOJI KREDITIRANJA
Pogoji kreditiranja bodo spremenjeni v naslednjih štirih letih glede na sprejeti novi Zakon o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu v tem, da republika ne bo več dajala regresov oziroma beneficirala obrestne mere za tisti del kredi-jV, ki bodo kriti z bančnimi sredstvi. Prav tako je podpisan s poslovnimi bankami, s poslovnim združenjem ZHKS Slovenije in KRS Slovenije sporazum o obsegu, namenih In nekaterih pogojih kreditiranja naložb v kmetijsko in osnovno predelavo kmetijskih izdelkov v SR Sloveniji in ki velja do vključno leta 1980. Novost je v tem, da se zasebni sektor izenači z družbenim sektorjem, kar pa pomeni, da se izenačijo tudi obrestne mere za tiste kredite, ki jih bo najemala naša služba za kreditiranje zasebnega kmetijstva pri naši poslovnfbanki v Ptuju. Nove obrestne mere bodo znašale 3, 6 oziroma 8 %, od-
visno od namena kreditiranja investicije.
Zakon o nadomestilu dela obresti, ki je prenehal veljati z 31. decembrom 1975 pa ostane še naprej v veljavi za tisti del kredita, ki ga bo namenila naša služba za kreditiranje zasebnega kmetijstva iz sredstev zbranih hranilnih vlog in isredstev KRS Slovenije. Zato priporočam vsem kmetom — kooperantom, da vlagajo namensko svoje prihranke oziroma sodelujejo z našo hranilno -kreditno službo, ki je kot je že omenjeno, vpeljana na vseh izpostavah Obrata kooperacija, kajti le na način bomo prišli do večjega stanja hranilnih vlog in tako bo tako bo dana možnost, da bomo1 več sredstev lahko namenili za kreditiranje zasebnega kmetijstva, istočasno pa tudi zmanjšali obvezni polog, ki je znašal doslej od 20 — 50 odstotkov, odvisno od namena kreditirane investicije.
Predvidevamo, da bodo do marca tega leta znani vsi kriteriji oziroma pogoji kreditiranja za zasebno kmetijstvo in da bomo lahko pričeli v mesecu aprilu z odobravanjem novih investicijskih posojil kmetom ■—- kooperantom, ki pa bodo deležni tega posojila le v primeru, če bodo sami tudi varčevalci.
Alojz Veber
IZKUŠNJE KOOPERANTOV Kmeta kooperanta KARL IN MIRKO
LIPOVNIK
(Nadaljevanje z 18. strani)
pri KZ Maribor Agrokombinata Maribor.
MEHANIZACIJA Nabavili so si vso potrebno mehanizacijo: traktor s prikolico, samonakladalko za seno,
Diplome, pokali, plakete in kolajne iz zadnjih treh let za dosežene uspehe ekip KK Ptuj na delavsko športnih igrah Živorad Marinkovič, predsednik komisije za šport in rekreacijo
Delavske športne igre uspehi ekipe KK Ptuj
V	petek, dne 26. decembra 1975, je bil v domu JLA v Ptuju zaključek tretjih delavsko športnih iger občine Ptuj za leto 1975. Poleg drugih ekip so dosegle velike uspehe ekipe KK Ptuj, ki so tekmovale v treh kategorijah: ženske, moški do 35 let in moški nad 35 let.
V	skupnem plasmanu je v moški konkurenci zasedla eki-ipa KK Ptuj 2. mesto od 32 ekip v občini, ki so tekmovale v 11 panogah.
V	ženski konkurenci so tekmovale ekipe v 6. panogah in je ekipa KK Ptuj zasedla 3. mesto v skupnem plasmanu.
Končni vrstni red po panogah za ekipe Kmetijskega kombinata Ptuj je naslednji:
Moški do 35 let
II.	mesto v streljanju
II.	mesto v rokometu
III.	mesto v šahu
III.	mesto v atletiki
III. mesto v malem nogometu
IV.	mesto v odbojki
V.	mesto v košarki
V.	mesto v namiznem tenisu
XII. mesto v kegljanju
Moški nad 35 let
I. mesto v namiznem tenisu
I-II mesto v mini golfu
ženske:
I. mesto v atletiki
III.	mesto v šahu
IV,	mesto v streljanju
VI.	mesto v pikadu
VI. mesto v kegljanju
V ekipe niso bile vključene naše TOZD Petovia in Haloški biser, ki so tekmovanje morali končati v tem letu. Iz omenjenih tekmovanj je razvidno, da so bila v večini panog naporna. Vsem našim tovarišicam in tovarišem, ki so tekmovali in sodelovali na delavsko športnih igrah občine Ptuj v letu 1975, se iskreno zahvaljujemo in jim želimo mnogo športnih (uspehov in športne sreče v novem tekmovalnem letu 1976.
Živorad Marinkovič
POPRAVKI
Na 9. strani v zadnjem stolpcu je prišlo do pomote v stavku:
Kot posameznik sprejme nagrado':
Eido-Mihec Zorko Pravilno se stavek glasi:
Kot posameznik sprejme priznanje:
Edo-Mihec Zorko Na 20. strani je pravilen podpis pod člankom Madžarsko mlekarstvo Janez Vrečer in ne Janez Vrečar. Opravičujemo se za neljube pomote!	Uredništvo
plug in brane, ki jim predstavljajo veliko pomoč na kmetiji, ki obsega 6 ha obdelovalne zemlje, od tega 2 1/2 ha sadovnjaka, 1/2 ha vinograda, drugo so njive in pašniki.
Z drugimi kmeti v vasi ji medsebojno pomagajo, predvsem pa s kmetom Ferlincem, ki dobro in koristno sodelujeta.
UDEJSTVOVANJE IZVEN DELA NA KMETIJI
Sin Mirko poleg obsežnega dela na kmetiji najde tudi čas
za udejstvovanje v družbenopolitičnih organizacijah, saj je sekretar osnovne organizacije ZK Malečnik in predsednik Krajevne skupnosti Malečnik. Poleg tega pa najde tudi čas za svojo družino.
Delo in izkušnje Karla in Mirka Lipovnika predstavljajo vsekakor spodbudo tudi drugim kmetom-kooperantom, da se bodo odločili za to panogo kmetijstva, ki je pri nas v zasebnem sektorju redkejša.
M. P.
STRAN ZA (RAZ)VEDRILO IN (NA)SMEH
REŠITEV
Rešitev slikovne nagradne križanke, objavljene v 12. številki NAŠE POTI
Vodoravno: KRAK, KOLOS, /LOPA, OSEBA, AMON, START, VELA, MART, ORODJAR, MOTAŠ, BRONASTE VILICE, KRA, ILOK, REN, MA, LUJ, ETANOL, ATI, ANTIKA, ZA-LESJE, DOC, KARBONAT, LECTAR, ANA, GNEV, MATI, RELE, DRS, MAKUC, SIAM, KM, LJULJKA, AON, AIN, ŽC, K SILOSI, COBB, ŠOLA, CE-,MOL, EPIR, OMET, ASA, IZVIDI, BOA, ARADA, JEZERA, MALINA, GNAJS, KOŠAKI, ZNAK, SAVO, UK, LO, NARO-,DOPIS, STRIGALICA, MIK-SER, NIC, ATRI, TLA.
Za pravilno rešeno križanko smo podelili tri nagrade, ki jih prejmejo:
L nagrado v vrednosti 200 din dobi:	OLGA	HORVAT,
Kmetijski kombinat Ptuj, delovna skupnost skupnih služb,
2.	nagrado v vrednosti 150 din dobi: MARIJA KIKEL, MARIBOR, Tomšičeva L
3.	nagrado v vrednosti 100 din dobi: ANICA ZADRAVEC, BRESTERNICA 19/a Kamnica
Vsem nagrajencem iskreno čestitamo.
Uredništvo
POMIRITEV
— Štefka! Skočite k sosedom in jih vprašajte, ali so neumni, da tako ropotajo!
Štefka: Prosim, ali naj počakam na odgovor?«
PREVIDNOST
Ona: »Ali me boš čakal jutri ob pol petih pred hotelom Poetovio?
On: »Bom. Kdaj pa prideš?«
NA AVTOBUSU
Potnik: »Prosim, ali je sedež izraven vas zaseden?«
Potnica: »Ja, čakam moža; pozabil je doma zakleniti, pa bo prišel za mano!«
V MESNICI
Gospodinj ar »Ali bi lahko dobila kilogram sveže teletine?«
Mesar: »Ne, niti telečjega repa nimamo več!«
NA PLESU
Veseljak: »Tovariš, mi dovolite, da bi zaplesal z vašo prijateljico?«
Mož: »Na žalost, z ženo se še nisva skregala!«
V URADU ZA POTNE LISTE
Občan: Prosim, ali bi lahko dobil takoj potni list?
Tovarišica: »Zakaj pa ga tako nujno potrebujete?«
Občan: »Žena me pošilja v Lipnico vprašat, če že imajo razprodajo zimske obutve!«
REBUS
K K
Kaj pa zdaj...?
NAŠA POT — Glasilo delovne skupnosti Kmetijsko prehrambeni kombinat s sedežem v Ptuju. Izdaja delavski svet SOZD. Ureja uredniški odbor: (AK Lenart) Leopold Ha-meršak, Miro Bauman, Franc Kovačič; (AK Maribor) Anton Pučko, Rezika Sajevec, Marjan Simon; (KK Ptuj) Silva Gorjup, Ciril Kolarič, Franc Tetičkovič; (TMI Košaki Maribor) Maks Budja, Jože Murko. Predsednik uredniškega odbora in odgovorni urednik- Franc Tetičkovič. Novinar: Mihaela Pišek. Tehnično uredil: Jože Vrabl, novinar v pokoju. Naklada 5.200 izvodov. Tiska: Ptujska tiskarna, Ptuj. Uredništvo: 62250 Ptuj, Muzejski trg 2, tel. 77-251 (30). Rokopisov in slik ne vračamo. Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije pri IS Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1975.