Izhaja vsako sredo Cene: Letno din 32—, polletno din 16'—, četrtletno din 9"—, inozemstvo din 64 — Poštno-čekovnl račun Številka 10.603 LIST LJUDSTVU V POUK .N ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" Uredništvo in apravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-1S Cena inaeratom: Cela straa din 2000 —, pol strani din 1000 —■ četrt strani din 500—, «i« strani din 250—, >/«. strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1'— lliller priključil Avsfrüo Nemčiji Smernice nase zunanje politike Cilji naše države obstoje, kakor je poudarjal predsednik vlade dr. Milan Stoja-dinovič v svojem govoru o zunanji politiki vlade v narodni skupščini preteklo sredo, v ohranitvi mednarodnega miru in naših drago plačanih mej. V to svrho je vlada sprejela in omogočila vsako mednarodno akcijo in sodelovanje, ki skuša ohraniti mir in urediti razmere v Evropi. Jugoslavija je lani nadaljevala ter nadaljuje svoje sodelovanje v Zvezi narodov, kajpada v okviru njene omejene aktivnosti, ki ji jo dopuščajo sedanje politične razmere, pri čemer se je vlada trudila, da ohrani z vsemi velikimi državami Evrope dobre in prijateljske odnošaje. S Francijo nas druži zveza neizpremenjenega prijateljstva, ki je dobila v oktobru 1937 novo oporo s podaljšanjem leta 1927 sklenjene prijateljske pogodbe med Francijo in Jugoslavijo za nadaljnih pet let. Naši odnošaji z Anglijo, ki jim je sedanja vlada vedno posvečala pozornost, so prav tako dobri in prisrčni. Mala Zveza (naša država, Čehoslovaška in Romunija) je bila tudi to leto pozitivna točka v bilanci naših miroljubnih prizadevanj. Z obema našima zaveznikoma smo bili v stalnih stikih in v prijateljski izmenjavi misli. Druga pokrajinska zveza, ki ji pripada naša država Balkanska zveza (naša država, Romuni ja, Grčija in Turčija), je lani razvila uspešno delovanje za utrditev dobrih odnoša-jev med posameznimi državami in za miren razvoj razmer na Balkanu. Odnošaji z Nemčijo se razvijajo v smislu čedalje živahnejšega in globljega medsebojnega razumevanja in spoštovanja. Z Italijo je prišlo 25. marca 1937 do sklenitve pogodbe in gospodarskega dogovora. Ta pogodba pomenja likvidacijo preteklosti in začetek nove dobe v odnosa jih med Italijo in našo državo, ki je že dose-daj obrodila dobre sadove in opravičuje najlepša upanja. Odnošaji s sosedno in bratsko Bolgarijo so se razvijali v duhu pogodbe večnega prijateljstva z dne 24. januarja 1937. Z vsemi drugimi sosednimi državami se naši odnošaji razvijajo ugodno, ostajajoč v mejah korektnosti in poštene soseščine. Posebno pozornost je vlada tudi posvečala ' ^ovinski politiki. Jugoslovanskemu izvozu so sedaj odprta vsa tržišča sveta. Jugoslavija ni več obdana s sovražniki. Nikjer in nikoli pa niso bile sprejete kakršnekoli obveze, M bi bile v nasprotju z našimi prejšnjimi obvezami. Našo državo prištevajo po pravici med glavne činiteljice miru in obstoječega reda na Balkanu in v vsej južno-vzhodni Evropi. Pomembnim in ugodnim uspehom naše zunanje politike ni mogoče oporekati. V nedeljo, 13. marca, je bilo razglašeno po radiu, da je narodno-socialistična vlada na Dunaju sklenila priključitev Avstrije Nemčiji. V nedeljo, 10. aprila, bo svobodno in tajno ljudsko glasovanje vseh moških in ženskih avstrijskih državljanov o združitvi Avstrije z Nemčijo. Pri ljud- Maribar in Slovenske gorice dobijo letošnjo pomlad zelo važno novo cestno zvezo. Okrajni cestni odbor dogradi cesto Maribor—Sv. Peter—Ložane—Slovenske gorice in bo na ta način pot iz Maribora v Slovenske gorice krajša za okoli 5 km. Domačini so ustanovili pripravljalni odbor in sedaj se vršijo velike priprave za blagoslovitev in otvoritev, ki bo 8. maja popoldne. Na slavnost so povabljeni zastopniki oblasti in sam g. ban dr. Marko Natlačen je pismeno sporočil, da se bo osebno udeležil te lepe slavnosti v Slov. goricah. Knezoškofa g. dr. Ivana Jožefa Tomažiča bo zastopal g. stolni prošt dr. Vraber, ki bo izvršil slovesno blagoslovitev ceste. Naslovih smo že dvakrat na »Kmetski list« vprašanje o podpori. Vsebina prvega vprašanja je bila, ali in koliko podpore je dobil ta list od »Kmetijske družbe«. V olajšanje odgovora smo svoje drugo vprašanje oprli na konkretne podatke. »Kmetski list« pa ne zmore stvarnega odgovo- Vodja socialistov Leon Blum je v nedeljo, 13. marca, zvečer sestavil novo vlado, ki je slična prvi Blumovi vladi po volitvah maja 1936. Iz nove vlade je izpadel zunanji minister Delbos in je prevzel to mesto Paul Boncour. Blum je ministrski skem glasovanju odloča večina glasov« Zgoraj objavljeni zakon stopi v veljavo a dnevom objave. Mesto odstopivšega zveznega predsednika Miklasa bo začasni predsednik kancler Seiss-Inquart, dokler ne prevzame teh poslov Adolf Hitler, Pri Turški kapeli vrh hriba, od koder je eden najlepših razgledov po Slovenskih goricah in na Pohorje ter Kozjak in na Dravsko polje, bo ob dveh popoldne slovesen sprejem gostov in na to večernice na prostem. Sodelovala bo domača godba in pevski zbor. Po večemicah bo blagoslovitev ceste in g. ban bo proglasil cesto za otvorjeno. Nato se bo vršil ogled ceste po zastopnikih oblasti in odposlancih. Pri posestniku g. Bregantu tik kapelice bo nato domača slovesnost, na katero so povabljeni poleg zastopnikov oblasti člani okr-cestnega odbora, okoliški župani ter vsi sotrudniki, ki so pripomogli, da se je to lepo delo izvršilo. Slovesnosti se bo udeležilo tudi mnogo občinstva iz Maribora in okolice. ra, marveč se izmika in umika v zadeve, ki se njega ne tičejo in ki niso niti v najmanjši zvezi z vprašanjem o njegovi podpori. Toda tudi ta odgovor bo služil našemu kmečkemu ljudstvu kot potrdilo za pravilno sodbo, ki si jo je ustvarilo o listu in o tistih, ki stoje za njim. predsednik in finančni minister. V novi vladi je pet bivših predsednikov, štirje senatorji in 30 poslancev. Ministrov je 23, državnih podtajnikov 13. Po strankarski pripadnosti so v Blumovi vladi sami pristaši raznih levičarskih skupin. Stalin strelja In Uo še streljal Poročali smo, da se je vršil zadnje dni v Moskvi proces proti 21 vodilnim komunistom. Za obravnavo se je zanimal ves svet in so ob tej priliki naslavljali protestne brzojavke na Stalina voditelji komunistov iz drugih držav. Kljub vsem ugovorom je zahteval državni pravdnik na Stalinovo povelje Višinski smrtno kazen za vse obtožence, izvzemši dva. Sodišče je 13. marca obsodilo 18 obtožencev na smrt, dr. Pletnjajeva na 27 let, Rakov-skega na 25 let in Bezsonova pa na 15 let ječe. — Iz Varšave so potrdili vest, da je dal Stalin zapreti vrhovnega poveljnika rdeče armade na Daljnem vzhodu Bliicherja in poveljnika moskovske posadke Budjenija. Slednji se je proslavil kot konjeniški general, ki je končal zmagovito državljansko vojno proti carskir» generalom. Oba najvišja in najbolj zaslužna sovjetska generala bosta prš-Ma pred najvišje sodišče radi veleizdaje in vohunstva. Otvoritev važne nove ceste Kmetski list" in podpora Nova levičarska vlada v francifi mm zasedli Avshllo Delavstvo za dr. Schusclmigga Nastopi hitlerjancev na Štajerskem, Koroškem in v Linzu so povzročali kanclerju dr. Schuschniggu precej skrbi. Ker se je postavil kancler neustrašeno za svobodno ter neodvisno Avstrijo s sodelovanjem in pomočjo domovinske fronte, so začeli narodni socialisti siliti z vsemi močmi v to organizacijo in je že bila borba med posameznimi skupinami domovinske fronte precej kočljiva. Hitlerjanci so se hoteli polastiti vodstva domovinske fronte. Kot protiutež proti takemu stremljenju hitlerjancev se je naslonil dr. Schuschnigg na delavstvo, ki mu je zasiguralo pomoč, ako mu bo dala vlada obširne samouprave, vrnila delavcem one zgradbe, ki so jim bile radi ponesrečenega prevratnega poskusa odvzete pred petimi leti, in ustanovila sodišče, ki bo zastopalo delavske koristi. Ker je Schuschnigg pristal na delavske zahteve, ki se tičejo socialnih zadev, so se delavci oklenili njegovega programa proti stremljenju narodnih socialistov, ki so silili pod prusko čelado. Kancler se odloči za ljudsko glasovanje Kakor hitro je videl dr. Schuschnigg za seboj sklenjene vrste vseh trezno mislečih in za samostojno Avstrijo stremečih ter povrh še ojačene z delavstvom, se je odločil za ljudsko glasovanje, ki bi se naj vršilo 13. marca pod geslom: Za ali proti neodvisni Avstriji. Nenaden preokret — nemške zahteve Poraznega izida plebiscita za hitlerjan-ce v Avstriji in v Nemčiji so se nacionalisti v naprej tako ustrašili, da so ga onemogočili z grožnjami in nasiljem. Že dne 10. marca zvečer se je nenadoma pripeljal iz Berlina na Dunaj v aeroplanu bivši nemški poslanik na Dunaju von Papen. Zjutraj 11. marca se je posvetoval Papen z avstrijskim hitlerjanskim notranjim ministrom Inquartom in s kanclerjem. Opoldne se je Papen v letalu vrnil v Berlin. Koj za tem je bil na Dunaju drugi Hitlerjev odposlanec, ki je sporočil zbranim članom avstrijske vlade tele zahteve: 1. Odgoditev ljudskega glasovanja za nedoločen čas. 2. Takojšen odstop kanclerja Schuschnigga. 3. Imenovanje novega kanclerja in nove vlade. V novi vladi morajo biti osebe, ki jih bo določila nemška vlada. Ako Avstrija teh zahtev takoj ne izpolni, bo vkorakala nemška vojska in prevzela vso oblast! Plebiscit odgoden — Kancler Schuschnigg odstopil Po pregledu nemških zahtev je imela avstrijska vlada sejo, na kateri se je kancler odločil, da pristane na začasno odgo-iitev plebiscita za 14 dni. Schuschnigg je .obvestil o nemškem ultimatu italijansko vlado, od katere je najbrž prejel odgovor, da bo Italija posredovala med Nemčijo in Avstrijo. Spričo največje nevarnosti je Schuschnigg 11. marca zvečer ob osmih podal ostavko in se je poslovil po radiu z željo: Naj po njegovem odhodu čuva Bog Avstrijo! Koj po odstopu dr. Schuschnigga je izjavil notranji minister. Inguart, da je po odstopu kanclerja odgovoren on za red in mir v državi. Iz te izjave je bilo v petek zvečer posneti, da je že novi kancler po Hitlerjevi želji Seiss-Inquart. Nova vlada je bila razglašena v soboto zjutraj in je sestavljena iz samih narodnih socialistov. Nemci zasedli Avstrijo V soboto, 12. marca, zjutraj so vkorakale nemške čete in so zasedle vsa važnejša avstrijska mesta. Nemci so prišli na dogovorjeno povabilo novega kanclerja Seiss-Inquarta, ki jih je pozval, da čuvajo red in preprečijo krvoprelitje. Avstrijski hitlerjanci so nemško vojaštvo burno in navdušeno pozdravljali." V soboto dopoldne so prevzemali narodni socialisti oblast po Avstriji. Imenovani so povsod novi deželni glavarji, novi policijski predstojniki in novi župani. V noči na nedeljo je prišel na Dunaj vrhovni šef nemške tajne policije in poveljnik SS oddelkov (Schutzstaffeln = obrambni oddelki) Himmler z vsem svojim štabom in je prevzel vodstvo policijske službe, ter vodja berlinskih napadalnih oddelkov Meissner. V soboto so hitlerjevci zasedli policijske postaje po vsej Avstriji. Po Dunaju in drugih večjih mestih so za- čelo takoj patrulirati hitlerjevske skupine, ki so se lotile hišnih preiskav in so pričele z aretacijami. Hitler izdal proglas in bil v soboto v Linzu V soboto dopoldne so prinesle vse radio-postaje Hitlerjev proglas, v katerem je razložil, zakaj se je odločil za zasedbo Avstrije. Hitler je bil v soboto zvečer z vsemi svečanostmi sprejet v Linzu in je prvič govoril na avstrijskih tleh. Nemški kancler je v Braunau na Gornjem Avstrijskem obiskal hišo, v kateri je bil rojen, in grob svojih staršev. Nemški kancler je prenočil v soboto in prebil nedeljo v Linzu ter je obiskal v ponedeljek, 14. marca, Dunaj. Usoda Miklasa in dr. Schuschnigga Nova avstrijska hitlerjanska vlada je pozvala državnega predsednika Miklasa, naj odstopi. Če ne bo odstopil prostovoljno, ga bodo odstranili nasilno. Njegovo palačo so zastražili hitlerjevski oddelki. Državni predsednik Miklas se je vdal pritisku in je odstopil 13. marca. Bivši zvezni kancler dr. Schuschnigg je bil interniran v dvorcu »Belvedere« na Dunaju. Dvorec »Belvedere« so obkolili narodno-socialistični napadalni oddelki in policija. Nova vlada je dr. Schuschniggu dovolila, da je odpotoval nekam v inozemstvo. Iz raznih držav Sprememba vlade na Madžarskem. Madžarska hoče napovedati gospodarsko petletko, za katero je določen izreden kredit ene milijarde pengov. V resnici bo pa odpadlo od te vsote na poljedelske preureditve samo 200.000 pengov, ostalo bo šlo za oborožitev. Za oborožitev pod naslovom petletke izdani denar bo zbran potom posojila. Da bi rodilo to posojilo uspeh, je hotel ministrski predsednik Darany pritegniti v vlado vse one politične skupine, ki so za uporabo zgoraj omenjenega posojila za oboroževalne svrhe. Iz opisanega razloga je Daranyjeva vlada 9. marca odstopila. Regent Horthy je ostavko vlade sprejel in je obenem poveril nalogo za sestavo nove vlade Daranyju. Nova Daranyjeva vlada je bila 10. marca od regenta potrjena. V novi vladi je ostal prejšnji zunanji minister Kanya. Najvažnejša sprememba v novi vladi je poleg podpore stranke malih ¡kmetov vladi imenovanje dosedanjega guvernerja Narodne banke dr. Imredyja za ministra brez listnice. Imredy bo prevzel vlogo finančnega gospodarskega diktatorja. Francoska vlada ljudske fronte v težkem položaju. Na seji ministrskega sveta 8. marca je sporočil francoski ministrski predsednik Chautemps, da bo stopil pred zbornico z zahtevo širokih in dalekosež-nih pooblastil za vlado. Predsednik je obrazložil to svojo zahtevo s tem, da je potreben v teku letošnjega leta za narodno obrambo izdatek 15 milijard frankov, poleg tega bo treba še za kritje nujnih državnih potreb dobiti vsoto 20 milijard, česar ni mogoče kriti z rednimi proračunskimi dohodki. Chautemps se je postavil na stališče razpisa notranjega obrambnega posojila v višini 15 milijard, Za ozdravljenje državnih financ bo treba iskati sredstva v inozemstvu. Za izvedbo našte- tih finančnih načrtov, ki služijo državni obrambi in pospeševanju gospodarstva, bo treba dati desničarjem take ugodnosti, ki bi potolažile kapitaliste. Kakor hitro je iznesel predsednik svoje zahteve po izrednih pooblastilih vladi in glede popuščanja desničarjem, je zadel na hud odpor socialistov in komunistov, ki nočejo ničesar slišati, da bi se vladi, ki izigrava program ljudske fronte, dala tako daleko&ežna ter izredna pooblastila. Kriza francoske vlade. Radi zgoraj omenjenih nepremostljivih težkoč je predsednik francoske vlade podal ostavko. Mandat za sestavo nove vlade je prejel vodja socialistov Leon Blum. Anglija in Irska sta se le delno pobotali. Pogajanja med samostojno Irsko in Anglijo za sklenitev političnega, obrambnega in trgovinskega sporazuma so končala dne 8. marca v Londonu z delnim uspehom. Med obema državama bo sklenjena trgovinska in finančna pogodba, ki bo uredila izvrševanje plačilnih obveznosti med Angleško in Irsko. Angleški državniki se pa niso hoteli vdati irski zahtevi, da bi pred omenjenim delnim .porazumom razpravljali o združitvi severne Irske (protestantske pokrajine Ulster) z ostalo svobodno in samostojno Irsko. To združitev so postavili Irci kot pogoj za nadaljnja pogajanja. Potek razgovorov je dokazal, da Angleži nikakor niso pripravljeni, da bi takoj pristali na to temeljno zahtevo Irske. Pač pa so prejeli zastopniki Irske zagotovilo, da bo Anglija za združitev vseh Ircev, ako sklene Irska z Anglijo poleg trgovske in finančne pogodbe še pogodbo o enotni ureditvi državne brambe. Pogajanja za zvezo petih držav. Poročali smo že, da se je postavil angleški ministrski predsednik Chamberlain na stališče, da se je treba pogoditi z Nemčijo ter Italijo in so Angleži že pričeli pogajanja. Zgledu Anglije bi naj sledila tudi Francija. Kakor znano, se je mudil v minulem tednu v Rimu poljski zunanji minister Beck. Poljska hoče, da bi bila s posredovanjem Italije pritegnjena v peterozvezo: Napad nacionalistov na 110 lan dolgi fronti Znatno napredovanje ofenzive Nacionalistične čete so začele 9. marca na 110 km dolgi fronti med Teruelom in Saragosso napad, katerega je pripravilo topništvo in letalci z bombami. Napad pehote skraja ni uspel, ker so zadeli nacionalisti na izredno močan odpor rdečih. Najnovejša nacionalistična ofenziva hoče pretrgati cestne in železniške zveze med Madridom ter Valencijo in odrezati s prodorom do morja Valencijo od Katalonije. Radio in katoličani. Čehoslovaški škofje so poslali spomenico ravnateljstvu radia v Pragi, že leta 1936 so ravnateljstvo obvestili o svojih pritožbah, odnosno o željah glede na radio. Nekaj 'časa se je ravnateljstvo oziralo na želje katoličanov, ko-jih tolmač je bil čehoslovaški episkopat, pozneje pa tega ni več hotelo storiti. To je dalo škofom povod, da so v posebni spomenici opozorili ravnateljstvo na to, da je radio last vsega naroda, ne pa samo njegovega liberalnega ali socialistično-komunističnega dela. Čehoslovaški katoličani imajo z ozirom na svojo številnost in državotvornost pravico, da radio tudi njihovim težnjam in zahtevam služi. Zato zahtevajo škofje: 1. Ravnateljstvo naj skrbno pazi na to, da se ne bo v nobeni oddaji našlo kaj takega, kar bi žalilo verski in moralni čut katoličanov. 2. Ravnateljstvo naj po vzoru drugih držav da katoličanom možnost porabe radia vsaj dve uri vsak teden. 3. Škofje zahtevajo po enega svojega zastopnika v upravi radia in tudi v posvetovalnem odboru. Svojo spomenico zaključujejo s temi besedami: »Pričakujemo, da se bodo naše opetovano izražene želje zadovoljile ter da nam ne bo treba, da bi pravice katoličanov morali uveljaviti na --rug način.« Proti preklinjanju so začeli boj tudi na Poljskem. Vzniknila je ta borba v krogu katoliških časnikarjev, ki s tem dokazujejo, da se zavedajo svoje kulturne naloge, ki jo imajo vršiti med poljskim ljudstvom. Časnikarji poudarjajo v številnih člankih, ki jih objavljajo v listih, da se med ljudstvom kletev vedno bolj širi ter da je treba proti njej nastopati in delati. Vlado poživljajo, naj v tem oziru posnema italijansko vlado, ki je pred kratkim prepovedala v Italiji javno preklinjanje. Naj se kaj takega stori tudi na Poljskem! Naj se javno preklinjanje kaznuje! Če bi poljski časnikarji prišli v naše kraje, bi se čudili, kako malo stori slovensko časopisje za to, da bi se grda in surova navada preklinjanja iztrebila iz našega naroda. Katoliška nedelavnost. O priliki letnega občnega zbora Katoliške mladinske zveze v friburški škofiji (v Švici) je imel škof monsignor Bssson v friburški stolni cerkvi pridigo, ki je v njej med drugim to-le poudaril: »Potrebna nam je čista, Anglija, Francija, Nemčija, Poljska in Italija. Omenjena petero zveza bi bila najbolj zanesljiv porok evropskega miru, vendar je pot do te zveze dolga in bo treba odstraniti težke ovire z ozirom na prevelike zahteve na vseh straneh. Veliki napad nacionalistov med Teruelom in Saragosso je do 11. marca napredoval 35 km proti morju. Severno krilo napadajoče Francove armade je zasedlo pod poveljstvom generala Yagueja po srditih bojih več važnih krajev in med temi mesto Belchito, ki je takega pomena kakor Teruel in je bilo oporišče rdečih. S tem je zaključen prvi del velike ofenzive, ki naj pribori nacionalistom pot do morja, s čemur bo pretrgana zveza med Valencijo in Barcelono. resnično hrabra in navdušena mladina. To pa boste vi, ako boste Kristusa nosili v svojih srcih. Ni najhujše zlo sedanjega časa v tem, da se toliko sovražnikov bori zoper Kristusa in njegovo cerkev. Mnogo večje zlo je v tem, da so tisti, ki hočejo biti dobri, nedelavni, mlačni in ravnodušni ter da ne store vsega, kar je v njihovih močeh, da bi Kristus zopet prišel do go-spodstva. Če ste s Kristusom zedinjeni, boste posvetili svet. Z delom morate začeti tam, kamor ste postavljeni in kjer morete svoj vpliv izvrševati na poseben način.« Sveta birma v dekaniji Jarenina. V soboto, 30. aprila, pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah; v nedeljo, 1. maja, pri Sv. Mariji v Jarenini; v ponedeljek, 2. maja, v Št. Ilju v Slov. goricah; v torek, 3. maja, pri Spodnji Sv. Kungoti; v sredo, 4. maja, pri Sv. Juriju ob Pesnici; v četrtek, 5. maja, pri Sv. Andreju v Svečini. (Nadaljevanje birmskega sporeda sledi prihodnji mesec.) »Resnica v oči bode«: dejstven dokaz za resničnost te prislovice so naši dični JNS-arji. Kot laži-svobodomislecem jim je resnica neljuba, zato jo proglašajo kot laž, svojo laž pa vsiljujejo svojim pristašem za resnico. Te metode JNS in njihovega dravobanskega glasila »Jutra« so dobro znane ter so vsled stalne uporabe izgubile svojo učinkovitost. Zato se je tudi moral ponesrečiti poskus »Jutra« obraniti s to metodo JNS pred očitki, ki z njimi naše ljudstvo obsoja postopanje te stranke v trajanju denarne krize v Sloveniji. Dejstvo je, da ni JNS v začetnem razvoju te krize ničesar storila, da bi njen razmah preprečila, marveč da je demagogija JNS-ar-skih poslancev, ki so jo uganjali z odlaganjem odplačila kmečkih dolgov in vzbujanjem neopravičenih upov o popolnem črtanju teh dolgov, zadala zaupanju ljudstva v kmečke posojilnice smrten udarec. Dejstvo je tudi, da so JNSarji po svojih glasilih v Sloveniji in po svojih poslancih v Beogradu obsojali in še obsojajo način, kako se je vrnila kmečkim posojilnicam v Sloveniji možnost življenja in delova- prodpesnikl" — „„Soj je bilo v perilu, po se ne da oprati l" " — „Slabo milo umazanije ne izpere nikdar, to si zapomnil Daj si dopovedati in peri vedno le z res dobrim terpen-ti novim milom Zlatorog, ki t svojo obilno gosto belo peno odpravi vsako še tako trdovratno umazanijo." TERPENTINOVO MI10 Betnava. Prijazen gradiček, ld ga dekleta la-vantinske škofije že dobro poznajo, se Je nanovo opremil in kliče tokrat dekleta na duhovne vaje, ki bodo od 24. do 28. marca. Začetek v četrtek, 24. marca, ob 19, zaključek 28. marca rjutraj. Oskrbnina stane 80 din (lahko se poravna deloma v naturalijah). Prijaviti se je treba do dne 21. marca pri domačem g. župniku ali naravnost na naslov: Katehistinje, Betnava pri Mariboru. Dekleta! Najlepša pisanka, ld vam Jo morejo lotos starši nuditi, bo gotovo to, da vam omogočijo duhovne vaje v postnem času. Poprosite jih za to — in na veselo svidenje! nja. Ah tako ravnajo pravi prijatelji kmečkega ljudstva? Bi-li bilo tem gospodom ljubše, da bi kmet mesto k svojim posojilnicam se moral zopet zatekati h gotovim oderuhom?! »Domovina« odobrava načelo: »V krščanske hiše krščansko čtivo!« Pričakovati bi bilo, da bi se ta list ravnal po tem načelu ter ne bi več napadal duhovnikov, ki to načelo po svoji dušno-pastirski dolžnosti proglašajo v cerkvi. In vendar jih napada v pristni svoji JNSarski resnico ljubnosti. Čim večkrat pa bo dohovnike napadal, tem več dokazov bo prinesel za svoje »krščanstvo«. To »krščanstvo« izpričuje »Domovina« zlasti v svojih romanih, kriminalnih in detektivskih povestih, ki dajejo mladini odlično »krščansko« vzgojo. O kakovosti njenega »krščanstva« tudi spričuje dejstvo, da je »Domovina* glasilo JNS, katera je svoje »krščanstvo« sijajno dokumentirala v času borbe zoper konkordat v Jugoslaviji. Na te važne točke je »Domovina« pozabila v svojem sla-vospevu na svoje »krščanstvo«. Novice iz špsussse drluvlfsnshe volne las drug^ih taborov Osebne testi Slovenci smo dobili zopet enega senatorja. Z ukazom kr. namestništva je bil imenovan 9. marca za senatorja g. dr. Franc Kulovec, minister v pokoju in glavni tajnik slovenskega dela JRZ. K imenovanju naše častitke! Smrt našega mladega časnikarja. V zdravilišču na Golniku je pobrala neizprosna jetika komaj 27 letnega Zdravka Štangl, urednika »Slov. doma« v Ljubljani. Pokojni je bil sin ugledne kmečke družine iz Smihela pri Pliberku na Koroškem. Njegov oče se je moral po plebiscitu umakniti in se je preselil najprej v Marenberg, nato pa si je kupil posestvo v Šturmovi grabi pri Sv. Ožbaltu ob Dravi, kjer živi če danes. Rajni Zdravko je bil eden naših najboljših smučarjev. Blagemu in nadebudnemu časnikarju ostani ohranjen časten spomin, njegovim globoko užaloščenim preostalim naše iskreno sožalje! Duhovniške vesti. Župnija Sv. Peter pri Mariboru je podeljena g. Alojzu Žalar, trboveljskemu kaplanu v Hrastniku. — Postavljena sta bila g g. Jožef Mlaker, kaplan pri Devici Mariji na Prevaljah, za provi-®>rja istotam, in Štefan Lejko, župnik v Dobrovniku, za provizorja istotam. — Nastavljena sta bila gg. minoritska duhovnika p. Marijan Gojkošek za drugega kaplana pri Sv. Trojici v Halozah in p. Andrej Vatovec za drugega kaplana v Žeta-lah z delokrogom v Ptuju. — Prestavljena sta bila gg. kaplana Franc Križan iz Raj-henburga (I.) v Braslovče in Viktor Ram-šak iz Braslovč v Rajhenburg. Nesreče Hudi nesreči v Mariboru. V Ehrlichovi tovarni v Dajnkovi ulici je zasulo pri izkopavanju stavbnih temeljev 26 letnega delavca Jožefa Gutmacher, katerega so oddali s hudimi notranjimi poškodbami v bolnišnico. — Na Ruški cesti je bil zaposlen s pleskanjem hiše v prvem nadstropju 22 letni delavec Ivan Jug. Pri delu je omahnil preko ogrodja in je priietel z vso silo z glavo na pločnik in obležal v krvi. Nesrečnež si je pri padcu prebil lobanjo in je v noči na 12. marec podlegel poškodbi v strašnih mukah v bolnišnici. Pod voz. Na 25 letnega voznika Matija Majer se je prevrnil v Počehovi pri Mariboru voz. Majer je dobil hude poškodbe na prsnem košu in je bil prepeljan v nezavestnem stanju v bolnišnico. Bodite previdni z orožjem! 17 letni ključavničarski vajenec Franc Nachtigall je pregledoval v Hočah pri Mariboru pištolo. Orožje se je sprožilo in naboj je odtrgal fantu na desni roki palec. Ob nogo nad kolenom. Jožef Zupančič, 51 letni mlinar od Sv. Jurija ob Pesnici, si je poškodoval na po vratu proti domu desno nogo. Prišlo je do zastrupljenja krvi in Zupančiču so morali odrezati nogo nad kolenom. Bik razparal posestnici trebuh in čreva. Pri Sv. Juriju v Slov. goricah se je zgodila zadnje dni huda nesreča. Ko je šla 61 letna posestnica Julijana Ornik mimo hleva, se je zagnal v njo odvezani bik in Jo je sunil z vso besnostjo z rogovi v trebuh s tako silo, da ji je na par mestih raztrgal čreva. V obupnem stanju so prepeljali starejšo kmetico v bolnišnico v Maribor. Sestrico obstrelil po neprevidnosti. V Policah pri Gornji Radgoni je visela na steni v hiši posestnika Alojza Friedau nabita stara puška. Starši so bih zunaj na polju na delu, doma sta ostala otroka. Desetletni Janez je splezal na peč, snel s stene orožje, slučajno sprožil in naboj je zadel šestletno Lojzko v glavo. Fantek je položil obstreljeno sestrico v posteljo, zaprl hišo in zbežal v preplašenosti v šolo, ne da bi obvestil starše o nesreči. Šele čez nekaj ur sta se vrnila oče in mati in sta spravila otroka, ki bo najbrž ob eno oko, v bolnišnico. Avto zgorel. Na cesti Slatina-Radenci— Boračeva je uničil ogenj tovorni avto, ki je vozil z Jesenic po radensko slatino. Šoferju Antonu Paaru je zgorelo 4000 din, katere je imel s seboj za nakup kisle vode. Šofer in spremljevalci so ogenj še pravočasno opazili in se rešili iz vozila. Na pomoč pribrzeli gasilci so ogenj udušili, a škode je le za 20 jurjev. Zgorelo je tudi 46 praznih zabojev s steklenicami. Otrok se hudo opekel. V Selčah pri Novi cerkvi je bila sama doma štiriletna hčerkica dninarice Marije Landeker. Otrok se PRIDITE 463 po manufakturno blago, sukno, žensko volneno, svilo za obleke, najboljše in trpežne svilene robce, odeje in vse potrebščine za posteljnino v najcenejšo trgovino in velezalogo snkna FRANC DOBOVlCNIK, CELIC GOSPOSKA ULICA $1. 15 čudovita velika zaloga, 27 m dolgi trgovski lokal, 5 skladišč, lastna tovarna odej in perila. Lastno prepričanje o nnlutfodnejsem nohupn Je na|-S boliš! dohaz vsahomur! = je preveč približal v kuhinji zakurjeni peči. Deklici se je vnela oblekca in preden so ji prihiteli na pomoč, je že dobila opekline po vsem telesu. Stara preužitkarica se smrtno opekla. V j Sojeku pri Konjicah je začela goreti hiša, | v kateri je stanovala 74 letna preužitkari-i ca Marija Pušnik. Goreče tramovje se je i zrušilo na Pušnikovo, ki je dobila tako hude opekline, da jim je isti dan po prepe-ljavi v bolnišnico podlegla. Avto podrl posestnikovega sina. Na mostu čez Ložnico v Krekovi ulici v Celju je podrl neznan avtomobilist 25 letnega posestnikovega sina Stanka Gorjanca iz Ce-i Ija. Ponesrečeni ima poškodbe na levi no-i gi in je precej hudo in nevarno poškodovan na prsih. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. Posestnik padel pod voz. V Prožinski vasi pri Štorah je padel pri spravljanju lesa pod voz 24 letni posestnik Franc Ober-žan. Kolesa so mu zdrobila spodnjo čeljust in zmečkala levo roko. Razne požarne nesreče. V noči ob pol dveh se je pojavil podtaknjen ogenj v novem kozolcu posestnika Ferdinanda Pole-gek v Vešeniku pri Konjicah. Zgorel je 50.000 din vreden kozolec, dva vagona se- na in za 20.000 din gospodarskega orodja. Skoda znaša 80.000 din, zavarovalnina pa samo 30.000 din. — Nad kozolcem je isti požigalec in istočasno skuril dve viničariji posestniku Kolarju iz Prežigala. Zgorelo je 2000 litrov vina in par hektolitrov ja-bolčnika. Požigalec je hotel odvrniti paž-njo od gorečega kozolca in je podtaknil ogenj v obe viničariji. Prepričan je bil. da se bo od gorečega kozolca užgala vsa Polegekova domačija. Gasilci so preprečili še večji razmah nesreče. — V Radečah pri Zidanem mostu se je pojavil na vse zgodaj zjutraj rdeči petelin na ostrešju Praženove hiše pod pokopališčem. Gasilci so oteli skoro vso opremo in preprečili razširjenje ognja na sosedne hiše. Na Pra-ženovi hiši je zgorela streha, a bo škoda krita z zavarovalnino. Ogenj je nastal najbrž radi vnetja saj. — V soboto, dne 12. marca, je zgorela v Bohinjski Bistrici posestniku Šiljarju 100.000 din vredna domačija. Zavarovalnina znaša 50.000 din. Domači so si rešili komaj eolo življenje in oteli iz gorečega hleva živino. Bazne novice Skrivnosten okostnjak. Na posestvu Antona Malija na Tratah pri Zg. Cmure-ku so zadeli pri kopanju na okostje neznanega 50—60 letnega moškega, ki je počivalo v zemlji. Preperele kosti so bile kakih 60 cm pod zemljo. Najbolj stari ljudje se ne spominjajo, da bi bil v taistih krajih kdo neznanokam zginil. Občudovanja vredna kitara. Repp Srečko, krojaški pomočnik iz Maribora, je zgo-tovil v teku osmih tednov iz okrog 8530 rabljenih vžigalic kitaro. Vžigalice je lepil skupaj z mizarskim klejem na posebnih modelih iz papirja. Na ta način je dobil trdne plošče, ki so radi pestrosti vžigalic pisane kakor kaka šahovnica. Na izreden način sestavljena kitara je občudovanja in priznanja vredno delo. Duhovniki in verniki! Pisec lanskih' šmarnic »Lepa si, roža Marija« bo do sredine aprila tega leta poslal svoje nove šmarnace vsakemu, ki si jih bo z dopisnico naročil. Naslov šmarnic: »Dež za soncem«, vsebina pa veseli in žalostni doživljaji ljube nebeške Matere. Cena mehko vezane knjige 16 din, če naročilo dospe vsaj do 25. marca, pozneje pa 19 din. Naslov naročila: Vekoslav Skuhala, župnik na Hajdind pri Ptuju. OD ZAKS smo ponovno prejel! obvestilo, da datum seje širšega, odbora ZAKš, objavljen v »Brazdi«, ne drži. Dne 19. marca ob 11 se vrši seja za celjsko okrožje v Celju, 20. marca ob pol desetih pa v Mariboru pri Gambrinu za mariborsko okrožje. Dnevni red seje v Mariboru je sledeči: 1. Poročilo ožjega odbora, 2. stališče do KZ, »Orača«, vprašanje »Brazde«, 3. splošno ljudsko zavarovanje, 4. prireditve podružnic in okrožja, 5. predlogi in slučajnosti. Zaradi izredne važnosti dnevnega reda je udeležba strogo obvezna. Vida Sket naznanja, da je odprla na Polzeli podružnico trgovine z mešanim blagom. 459 Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, tel. 23-58, je najmoderneje urejen zlasti za operacije. Dnevna oskrba I. razreda Din 120, H. razreda Din 80. Hranilne knjižice se vzamejo v račun. Vodja sa-natorija specialist za kirurgijo Dr. Cernič. 964 živinozdravnik dr. S. Sredovič, Maribor, Stritarjeva 5/1, specialist za krave in splošna živino-zdravniška praksa. 265 Obžalovanja vredni slučaji Hitro prijet vlomilec. V Marenbergu je bilo vlomljeno v stanovanje gostilničarja Preglana. Vlomilec je odnesel 650 din go- tovine in razne zlatnine, da je oškodoval lastnika za 4000 din. Orožniki so tata hitro prijeli pri Dravogradu. Ukradene predmete so našli na podstrešju neke hiše. Smrtnonevarno obdelan z nožem. Iz Skorbe je bil prepeljan s številnimi zabod-Ijji in v nezavestnem stanju v bolnišnico v Ptuj 40 letni Matija Miško. Pri orožnikih se je javil 24 letni Jožef Petelinšek, ki je sam priznal, da je on tako nevarno obdelal Miška z nožem, in sicer iz starega sovraštva. Dvojni zločin nezakonske matere. V Črešnjevcih pri Gornji Radgoni je zagrešila 10. marca ob sedmih zjutraj viničar-ska hči Julijana Jaušovec strašen dvojni zločin. Radi družinskih prepirov je obesila v stanovanju za tram svojega devetletnega sinka Jakoba, nato pa še samo sebe poleg svojega nezakonskega otroka. Grozen zločin je vzbudil po vsej okolici največje ogorčenje. Hud pretep med ženskami. Na Starih Slemencih pri Konjicah se je sprla in ste-pla Terezija Kocelj z neko Rančigaj. Mimo pretepajočih se žensk je prišla 23 letna hčerka prevžitkarice Marija Pantič iz iste vasi. Ker je hotela Pantičeva od pre-tepjfjočih spraviti na varno otroka, je Ko-celjeva zagrabila sekiro in je udarila z njo omenjeno hčerko prevžitkarice s tako silo po glavi, da so prepeljali udarjeno v celjsko bolnišnico s prebito lobanjo. Vlomilski plen 25 jurjev. V teku enega meseca je bilo v noči dvakrat vlomljeno v hotel »Baumann« v Poljčanah. Tokrat so spretni vlomilci obiskali najprej gostilniške prostore, od tam so pa vdrli v stanovanje. S svinjsko nogo so zmogli železno blagajno, iz katere so sunili gotovine 6000 din in 2000 din, ki so bih last krajevnega šolskega odbora, kateremu je lastnik hotela blagajnik. S tatovi je odromal tudi še ves nakit in cenijo skupno škodo na 25 jurjev. Tat, ki ima 17 koles na vesti. Orožniki so prijeli v Žalcu 23 letnega Marka Hermana, pristojnega v občino Mozirje, a se je klatil do leta 1936 po Švici. Aretirani in celjskemu sodišču izročeni je priznal, da je v kratkem času ukradel 17 popolnoma novih koles izpred raznih gostiln v Žalcu, Sv. Petru, Polzeli, Slovenj Gradcu, Vojniku in Celju. Ukradena kolesa je prodal nekaterim kmečkim fantom v okolici Slovenj Gradca, nekaj mehanikarjem, štiri pa celo nekemu pomožnemu trgovcu v Zagrebu. Prodal jih je naravnost za smešno ceno od 100 do 300 din. Hrvaška tatinska tolpa na dela pri ljubljanskih trgovcih. Hrvaška tatinska družba je bila zadnje dni na delu in je okradla nekatere trgovce po Ljubljani. Josipu Pet-kosigu na Starem trgu so odnesli 20 m raznega blaga v vrednosti 2200 din. Trgovino Lončar-Raško-Stare so okradli na blagu za več tisoč dinarjev. Iz trgovine Jurija Malnerja je zginilo za 500 din blaga. Ko je postalo tej družbi v mestu prevroče, se je preselila nekam v okolico. Vodja tatov je 31 letni mizarski pomočnik Franjo Toplak iz Čakovca. Spremlja ga 30 letna Ana Šir, doma iz Deseniča v Hrvaškem Zagorju. Omenjenima se rad pridruži Milan Medved iz Severina na Kolpi in pa 29 letni Ivan Nešič iz Kamenice na Hrvaškem. Dve tatvini zlatnine v Ljubljani. Dragu Šijancu v Knaflovi ulici so odnesli tatovi zlato moško uro z verižico v vrednosti din 2500. Gospej Evgeniji Zidarič v Rožni ulici je bilo pokradene zlatnine za 10.000 din, Izvred sodišča 63 letni tast Franc Svenšek, oba iz Parti-nja pri Sv. Lenartu, sta se sprla lani 2. julija. V prepiru je pobil Knuplež tasta i vilami in ga je tako hudo poškodoval, da je stari umrl na posledicah. Knuplež je bil zadnje dni v Mariboru obsojen na 15 mesecev težke ječe. Obsojen radi dvakratnega poskusa umora žene. Ivan Brenko, 31 letni posestnik t Žigarskega vrha pri Blanci ob Savi, se je poročil leta 1936 s 25 letno posestniško hčerko Jožefo Lončar. Ženo je kmalu po poroki pretental, da mu je izročila še svojo polovico posesti, na kar jo je začel pretepavati in tako grdo ravnati z njo, da je hotela reva z doma v službo. Nečloveški mož je ženo enkrat na travniku sunil ▼ vodnjak in jo nato rešil. Drugič jo je hotel pahniti pod vlak in se mu je komaj iztrgala. Tretjič se je je hotel znebiti na ta način, da jo je vrgel v globok prepad, a je Brenkova obvisela na s travo obra-ščeni strmini ter se onesvestila s hudimi poškodbami, vendar je ostala pri življenju. Obtoženi Ivan Brenko se je te dni izgovarjal pred celjskimi sodniki, da je bil prisiljen k poroki. Senat ga je obsodil radi dvakratnega poskusa umora lastne žene na šest let ječe. ★ Slovenska liraiina Obsodba radi doslej največje tatvine v Mariboru. Dne 30. decembra 1937 je ukradla mlada tkalka Elza Bach s pomočjo in vednostjo svojega prijatelja Ivana Podja-voršeka mariborskemu starinarju Puklu v Vetrinjski ulici aktovko z 248.000 din. Sodišče v Mariboru je obsodilo Elzo na tri leta strogega zapora, Podjavoršeka pa na dve leti. Krvav družinski prepir pred sodiščem. 32 letni posestnik Alojz Knuplež in njegov Martinje. Občina Gor. Petrovci ima deset krajev, Martinje je izmed vseh krajev najmanjši. V Martinju se največ bori ljudstvo med seboj, to pa zaradi cest. Ko so bile volitve za odbore, je zgornji del Martinja hotel, da bi bila oba odbornika v njihovem okraju, spodnji del je tudi enega zahteval, a zgornji niso dovolili. Odborniki, ki so bili sedaj izvoljeni, se zelo brigajo za vas, oskrbeli so veliko motorno brizgalno, katere do sedaj nismo imeli; poleg brizgalne bomo imeli še lep gasilski dom s kapelico. Širite „Slov. gospodaria"? Oporoka na razglednici Neko berlinsko sodišče je moralo' odločiti o nenavadni oporoki. Pred kratkim je umrl mož, ki je bil poslal svojemu sinu razglednico in na tej razglednici mu je sporočil, da ga postavlja za edinega dediča vsega svojega Imetja. Podpisal se je kot »vaš oče«. Sin je to razglednico proglasil za ^adnjo voljo svojega očeta in zahteval vso dediščino. Hči, njegova sestra, pa je oporoko v tej obliki ospo-ravala. Sedaj je odločilo sodišče, da je ta oporoka na razglednici vendarle v polnem obsegu veljavna. Vojvodski kronski zaklad Ko je leta 1918 na Nemškem izbruhnila no-vemberska revolucija, sta vojvoda in vojvodi-nja Koburška dala svoj kronski zaklad zakopati Januš Goleč: Ponar e je va Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe 10 t vrhovnemu poveljniku. Avstrijska poslaništva v inozemstvu so že odpravljena in zamenjana z nemškimi. Nemški zakoni proti judom so razširjeni na Avstrijo. Judje bi se radi razbežali z Dunaja in Avstrije sploh, a so vse sosedne države zaprle meje in nemška oblast zapleni vsakemu beguncu premoženje. kjer smo dosedaj brali, da smo vsi le eni bratje, čeprav smo dejansko trije bratje. Jaz mislim, da je le najbolje, da ostanemo samo pri treh bratih v državi, zato se nikar ne razbratite preveč! Bliža se, bliža lepa pomlad! V proračunu sem videl tudi prikuho in ena me posebno mika, da bi le kmalu zrastla in oznanila lepo pomlad, to je dodatek o samoupravah, ki se naj ustanovijo v državi. In JNS se tega najbolj boji, da bi se vendar enkrat odtajal led centralizma. JNS namreč ne zdrži na soncu, ampak samo v tem centralističnem ledu ima svoje življenje. Sieg heil! Ne vem, ali je bil odmev sem čez mejo, ali sem slišal pa prave glasove Sieg heil, ko sem šel v noči mimo gotovih hiš v Mariboru? Nič ne pričakujte, Hitler je hiter, pa se je ob naši meji opehal... i Slonovska politika. Velesile so kakor sloni med živalmi. Slon je počasen in neokreten, mala žabica že petkrat preskoči, preden se slon obrne. Kadar pa se obrne, pa naredi širok korak, pa vsa žabica zgine pod slonovo copato. Sem radoveden, kdaj bodo velesile naredile korak, ker okrenile so se že nekoliko. Največje zlo na svetu je Društvo narodov — kdor vanj veruje, bo pogubljen. Dokaz: Avstrija. Velika Nemčija šteje po združitvi z Avstrijo 75 milijonov prebivalcev na 554.500 km". * Zmagovito prodiranje Francovih čet v Španiji. Najnovejša velika Francova ofenziva, o kateri poročamo spredaj, zelo lepo napreduje in so nacionalistične čete prbdrle v Aragoniji 80 km daleč. Izgube komunistov na mrtvih ter ujetih so zelo velike. ( Domače novice Vse krščanske starše vabimo na vzgojni teden, ki ga priredi mariborska podružnica Slomšekove družbe v dneh od ponedeljka, 21. marca, do če-črtka, 24. marca, ob 20 v veliki dvorani Zadruž ne gospodarske banke v Mariboru. Predavali bodo priznani vzgojeslovci, tako 21. marca g. prof. Bogovič »Zakaj toliko neuspehov v sodobni vzgoji«, 22. marca g. dr. Stanko Gogala »Vzgoja in dresura«, 23. marca g. prof. Fran Fink »Obrtniki in mojstri kot vzgojitelji«, 24. marca gospa šolska ravnateljica v p. štupca Antonija »Ovire in sredstva pri vzgoji delavskega otroka s posebnim ozirom na dekleta«. Predavanja so vstopnine prosta. Pridite vsi, ki se zanimate za krščanska in sodobna vzgojna vprašanja! Veliki požari. Občina Rače pri Pragerskem je doživela dva požara, ki sta bila podtaknjena. V Sp. Gorici se je pojavil rdeči petelin v gospodarskem poslopju Jakoba Predikaka. Domači so oteli s pomočjo sosedov gospodarsko orodje in 'iiii;niiii!i!!iiiiiiiii^ HRANILNICAM IN POSOJILNICAM! Sporočajte nam, kako napreduje v vašem kraju spoznanje slovenskih kmetov, da se z novo vnemo oklenejo svojih domačih denarnih zavodov. Ovire in pomisleke, če še kje obstojajo, nam sporočite, da jih odstranimo! Vse tiskovine za poslovanje hranilnic in posojilnic naročajte v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru! ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim vozove. Ogenj je kljub naporu gasilcev preskočil na sosedno gospodarsko poslopje Ivana Potiska in ga je uničil. Ko so se vračali gasilci iz Podove, ki so gasili v Gorici, je že gorelo v Po-dovi gospodarsko poslopje Franca Praunsper-gerja, od katerega se je vnelo gospodarsko poslopje njegovega soseda Franca Damjana. Obe poslopji sta zgoreli do tal. V vseh naštetih požarnih nesrečah gre za peklensko delo požigalca. — V Vačah nad Litijo je zgorelo vsled požiga v noči na nedeljo šest poslopij, škoda znaša tristo tisoč dinarjev. Obsodba radi poboja. V Mariboru so sodili 14. marca 21 letnega delavca Ivana lica z Majskega vrha pri št. Vidu pri Ptuju. Imenovani je sunil 1. septembra 1937 v Marenbergu Karla Gajšeka z nožem, mu ranil pljuča in je Gajšek 15. septembra umrl v bolnišnici v Slovenjem Gradcu. Istočasno je ranil z nožem levo stran prs Avgusta Svečka, Franca Novaka pa je udaril po glavi in ga je sunil v levo nadlaket. Po-kolj se je odigral med popivajočimi obiralci hmelja. lic je bil obsojen na štiri leta strogega zapora Društvene vesti Selnica ob Dravi. Na praznik sv. Jožefa priredi fantovski odsek v zvezi z dekliškim krožkom akademijo v župnišču ob treh popoldne. Sv. Frančišek Ksaverij. V nedeljo, 20. marca, vprizori Prosvetno društvo ob 14.30 v Prosvetnem domu znamenito igro v šestih slikah: »Carski sel«. Pridite pogledat v obilnem številu! Naši rajni Sv. Lovrenc na Pohorju. Dne 11. marca ot> osmih zvečer je umrl po skoraj dvamesečni bolezni pri svoji hčeri, gospej Pavli, omoženi Kas-jak, učiteljici in posestnici, upokojeni nadučitelj in organist od Gornje Sv. Kungote, J a u n i g Gabrijel. Bil je tukajšnji rojak, rojen v sosednji Puščavi 20. marca 1855. Rajni g. nadučitelj je bil potomec nekdanje slavne ruške rodovine Jam-nik, lz katere so izšli v 17. stoletju štirje duhovniki: Luka, Štefan, Henrik in Jakob, ki so bili deloma tudi učitelji na takratnih, daleč okrog znanih ruških latinskih šolah. — Pokopan je bil ob veliki udeležbi ljudstva v nedeljo po- Ka dal jeva nje na strani 13. 10 Reimmichlova povest podomačena — Z dovoljenjem založbe Prvega julija je dobila svojo mesečno plačo. Ko sta s pismonošem ostala sama v pisarni, je položila trideset kron predenj in je rekla: »Habakuk, tu ti dam prvi obrok. Prihodnjega prvega bom dodala tudi nekaj za obresti.« Fant je dekle ostro pogledal in je potem vprašal: »Kaj bo z vašo materjo? Ali tej ne boste ničesar poslali ?« »Pač, pač. Materi sem že poslala petdeset kron.« »Tako! Ce si zdaj še trideset kron zvržete, vam ostane še malo drobiža. Od česa pa hočete živeti?« »Bom manj zapravila.« »In shujšala in zbolela, kaj ? ... Gospodična, zdaj vam povem enkrat za vselej: Ne krajcarja mi niste dolžni in zaradi tega tudi nikoli ne bom ne krajcarja od vas sprejel. Ce me nočete ujeziti, mi ne črhnite nikoli več ne besedite o tem — nikoli več!« Rekel je to strogo, skoraj hudo, in še preden Imu je dekle moglo kaj odgovoriti, se je izgubil skozi duri. Naslednje dni je Habakuk opazil, da gospodična ne hodi le vsako nedeljo k pridigi in k maši, popoldne pa h krščanskemu nauku, ampak da je vsak večer, ko pošto zapre, njena prva pot v cerkev. Neko nedeljo jo je videl celo pri spovedi in potem pri obha-jilni mizi. Tega je bil pač zelo vesel. Drugače se je med njima marsikaj izpremenilo. Nič več nista tako brezskrbno kramljala kakor prej kdaj. Včasih jima je kar iznenada zmanjkalo besedi. Habakuk se je očitno izogibal, da bi dekletu pogledal v obraz; na vprašanja ji je raztreseno odgovarjal in, če ga je zaradi tega prijazno pokarala, je živo zardel. Ona ni bila nič več dobre volje. Čestokrat je celo uro strmela skozi okno in je zanemarjala svoje delo. Koj nato se ga je lotila z vso vnemo in si je tako skušala pregnati zbegane misli. Pred Habakukom je le s težavo skrila svoj nemir in strah. Kadar je prišel, ga je prisrčno pozdravila; kadar je šel, je žalostno zrla za njim. Kako krat je bila ljuba in prijazna, drugo krat se je držala, kakor da se kuja. Tisti čas se je Habakuk odločil, da odpove svojo trojno službo pri Št. Petru in da se prostovoljno iavi k vojakom. VII. Luka Drnik iz Podkraja je bil prestar in pre-šantav, da bi ga bili vzeli na vojsko; zato je noč in dan zahvaljeval Boga. Kljub temu je vojska tudi njemu prinesla svoje križe in težave; kajti v Tržiču so ga rotili, naj jim nanosi jajc, masla in mesa, doma pa so kmetice že komaj očakovale, da jim prinese iz mesta kako bet-vico kave in sladkorja, kmetje pa so ga za tobak. Ali kakor je na kmetih težko dobil domačih pridelkov in, če jih je, jih je moral presneto drago plačati, tako je bilo tudi v mestu trdo za kavo, sladkor in tobak. Dan za dnem je bil na poti, da si je sproti obrusil vse pete na zdravi in na krivi nogi, in vendar ni mogel vsem željam svojih kupcev ustreči. Ljudje so se ježih, obirali so ga in sumničili, da blago skriva in ga drugam kam prav drago prodaja; kar padalo je po njegovi plešasti glavi, kadar so ga obkolile ženske, in možak je menil, da na vojski ni hujše kakor v sredi takihle jezičnih kofetaric. Povrh so ga vzeli še orožniki na piko; večkrat je moral plačati kako kazen zaradi veriž-ništva, enkrat pa je štiri in dvajset ur tudi že sedel zaradi tega. Ali najhujše je bilo, da je, ko se je vrnil domov, prišel vedno le z dežja pod kap. Njegova Cenca mu rje napravila tako pridigo, da so ga vsakokrat tri dni potem ušesa bolela, češ da se potepa, da je pre ¡tnalo denarja prinesel, da je lahkomiseln zaprav-Ijivec, na kraju mu je naštela še vse grehe, ki jih je sploh kdaj v življenju storil ali le mislil storiti. Dolgo časa je Luka potrpel in je z dobro voljo prebrodil vse take sitnosti in nadloge. Ko pa vojske le ni bilo kraj in so postajale nadloge vsak dan večje, je tudi njega minula potrpežljivost. Kadar je takole sam s svojim konjičem kimal po dolini, se je začel razvnemati in godrnjati. Ni se pa nikoli hu-doval na Boga, ampak le na cesarje in ministre in tiste gospode, ki se ne dajo ugnati in ne odnehajo in ne odnehajo. Jezal se je tudi na svoje kupce, ki jim že nikakor več ni mogel ustreči, godrnjal pa tudi zaradi svoje žene, ld je bila vedno bolj sitna. Slučaj pa je nanesel, da mu je vojska poleg nadlog dala nekaj, kar ga je tolažilo v njegovih bridkostih. To se je zgodilo takole: Lukov bistri in lepo rejeni konjič pri zadnjem naboru ni bil take sreče kakor njegov gospodar; potrdili so ga in ga vzeli za vojsko. Namesto tega je dobil Luka starega krampa, ki si mu lahko vsa rebra preštel, na nekaterih krajih pa je bil prav do žive kože oguljen. Razen tega je imelo kljuse poleg nekaterih dobrih lastnosti cel kup slabih. Bil je uporen konj, ki je rad brcnil, še rajši pa ugriznil, za Lukovo prijateljsko besedo mu ni bilo mar, saj je bil na obe ušesi gluh. Od prej je imel grdo navado, da je pred vsako gostilno kakor vkopan obstal in ga nisi spravil naprej, dokler ni dobil merice ovsa in si svoje pol urice ni oddahnil. To razvado so podpihovali krčmarji, ki so s praga prigovarjali Luku, naj vendar privošči sebi in konju to malo počitka, in ga tako zvabili in zapeljali v hišo. Če pa je stopil v krčmo, ni mogel za prazno mizo sedeti; naročil si je to, kar je najceneje — frakeljček žganja. Ni trajalo dolgo, ko se mu je zdelo, da je žganje prav čedno na pogled in kar tečno za grlo in želodec; glavo ti razbistri in srce olajša. Tako je torej našel tolažbo za vse bridkosti in težave svojega življenja. Navadil se je na te postaje in kaj kmalu je dalj časa počival v gostilni, kakor pa je bilo treba zaradi konja. Nezmernosti se je sicer skrbno varoval in tudi nikoli ni bil pijan; ah gostiln je bilo ob poti nemalo in pri vsaki kozarček zdaj tega zdaj drugačnega žganja — kaj čuda, če je postajal vedno bolj razsvetljen, globokoumen in zgovoren! Včasih se mu je vzbudila vest, ker je že tolikokrat čul, da alkohol ni kaj prida. Toda dejal si je, da prvič ne pije alkohola, ampak le žganje, drugič pa, da ne pije iz požrešnosti, temveč le, ker je njegova duša potrebna tega zdravila. Ce zapisujejo zdravniki proti telesnim boleznim zdravila, v katerih je vedno tudi kaj strupa, menda vendar ne bo nič hudega, če on zauživa zdravilo proti notranjim boleznim, tem manj, ker se s takim zdravilom obvaruje jeze in nejevolje na svet in ljudi. Tako se je Luka opravičeval in si je zložil tudi svojo pesmico: (»Vino, to zame ni, pivo me šment tišči; glažek žganjice pa, ta mi korajžo da.« Pri vsem tem pa je bil Luka slej ko prej pobožen in je te čase še več in še bolj molil kakor prej; včasih ga je molitev do solz prevzela. Ko je Cenca prvič zavohala duh Lukovega zdravila in videla posledice takega zdravljenja, je bila vsa iz sebe, tako je bila iznenadena in jezna. Prsk nila je kvišku kakor raketa, jela vpiti in piskati, da so njeno dretje culi po vsej vasi. Luka pa se je na moč zasmejal in je dejal: »Cenca, preljuba zakonska žena, tako je prav — tako mi je po volji. Ko se mož ves dan ubija za ljubo družino in se na večer truden vrne domov, hoče imeti svoj kratek čas. Godce poslušam čez vse rad, še rajši pa tako ljubo petje. — Smo peli, smo bili veseli, holadri, holadrijo! — Ali eno te prosim, ljuba Cenca: Nikar tako glasno ne prepevaj! Škoda za tvoj lepi glas! Zahripel ti bo in ne bodo ga več čula moja ušesa. Začni od kraja, toda tiše, da bo lepše!« Pravi kot meri sto stopinj! Nemški listi poročajo, da je nemški notranji minister odredil, da na Nemškem poslej pravi kot ne sme več meriti 90 stopinj kakor doslej, marveč sto stopinj. Ker pa je pravi kot ena četrtina kroga, zato nemški krog ne bo meril več 360 stopinj, marveč 400! Razdelitev kroga na 360 stopinj je sicer stvar dogovora med znanstveniki in ni nikjer rečeno, da bi se stvar ne smela spremeniti. Toda čudno bo, če se bo stvar spremenila samo v Nemčiji, drugod pa bo krog še vedno meril 360 stopinj. Dalje je nemški minister odredil, da se koti ne bodo več izražali z minutami in sekundami, marveč z decimalnimi števili. Zato se morajo do 1. aprila 1945 spremeniti vsi merilni instrumenti. Odredba veli, da je tako računanje bolj enostavno kakor dosedanje, ker imamo v Evropi za vse mere že decimalni sistem. Kot 60 stopinj poslej ne bo imel več toliko, marveč 66,666 sto-pinj. Zvočniki pri divjakih Znano je, da so afriška divjaška plemena imela že davno pred modernimi brezžičnimi br-zojavi izvrstno delujoče oddajne postaje. Vat važnejše novice so sporočili na ogromne daljave skozi pragozde in puščave s posebnimi bobni Zadnje čase pa so raziskovalci odkrili prt najbolj divjih in okrutnih rodovih nekega avstralskega otoka, prt »lovcih na človeške glave«, še drugo sredstvo brezžičnega poročanja, ogromne zvočnike iz hlodov. Velikanski, več ko meter debel hlod izdol-bejo v vsej njegovi dolžini, tako pripravljen« cev uravnajo v določena smer in v določenem kotu, odžagajo spodnji del cevi na prednjem koncu, tako da ostane nad ustjem nekaka streha. Poročevalec sedi v notranjščini cevi in njegov mo6> no ojačenl glas gnal proti sosednim rodovom, jih kliče v boj ali poziva na kake slavnosti, Kmečka trgovina Živina Cene so od našega zadnjega poročila ostale skoraj neizpremenjene. Trgovina z živino pa postaja bolj živahna, kakor vsako leto s pričeti com pomladi. Na zadnjih sejmih so bile dosežene sledeče cene: Novo mesto. Kupčija z voli je bila zelo živahna, za ostalo govedo zelo slaba. Vodi so bili po 5 din, krave kot klavna živina po 3.50—4 din. Maribor. Prignanih je bilo 52 konj, 16 bikov, 200 volov, 467 krav in 25 telet, skupaj 720 komadov. Cene so bile: debeli voli 4.80—5.50, pol-debeli 4.50—5.25, plemenski 4.75—6, biki za klanje 3.40—4.60, krave za klanje (debele) 3.80—5, plemenske 3.60—4.50, krave za klobasarje 2.50 do 3.10, molzne 3.60—4.50, breje 3.75—4.75 din, mlada živina 4.75—5.75, teleta 5—7 din. Prodanih je bilo 343 komadov. Marenberg. Na sejem je bilo prignanih 23 volov, 18 krav in 4 konji Debeli voli 4.50—5 din, poldebeli 4—4.50, plemenski 4.25—4.75 din, plemenske krave 3—4.50, molzne 3—4, breje 4 do 4.75 din. Za izvoz v Avstrijo so bili prodani štirje komadi. Petrovče. Voli so bili po 5—5.50, telice 4.50 do 5 din, krave 2.50—4, biki 3—4 din. Sejem je bil slabo obiskan. Kranj. Voli 6 din, 5.75 in 5.50, telice 6, 5.75 in 5.50 din, krave 5.50, 4.55 in 3. 50 din, teleta pa po 7 in 6 din. Konjice. Voli 5.50, 4.75 in 4 din, telice 5, 4.50 iin 3.75 din, krave 4, 3 in 2 din, teleta 5.50 in 5 din. Ljutomer. Telice 4.50, 4 in 3 din, krave druge vrste 3, tretje vrste 2.25 din, teleta 5 in 4.50 din. Brežice. VoU 6, 5 in 4.50 din, telice 5.50, 5 in 3.50 din, krave 5, 4 in 2.50 din, teleta po 5.50 in 5 din. Kamnik. Voli 4.50—5.50 din, krave 3.75—4.50, Junci in telice 4—5, teleta 5—6.50 din. Vuzenica. Voli 4—4.50 din, krave 4—3.50 din, telice 3—4 din. Murska Sobota. Po prestanku slinavke in parkljevke v lendavskem okraju je bil v Soboti dne 7. marca prvi dovoljeni živinski sejem. Cene: biki 5—6, 4—4.50 in 3.50—4 din, telice 5—6 din, 4—5 in 3—4 din, krave 3—4, 2—3 in 2 din, teleta 5—7 in 4—5 din. V št. Petru pod Sv. gorami, v Kostrivalci in na Pilštanju. VoU 5—5.50, 4—4.50 in 3—4 dm, telice 4.50—5, 4—4.50 in 3—3.50 din, krave 3.50 do 4, 3—3.50 in 2—2.50 din, teleta 5—6 in 4—5 din 1 kg žive teže. Svinje Na mariborskem svinjskem sejmu so se prodajali mladi prašiči 5—6 tednov stari po 85 do 105 din, 7—9 tednov 110—120 din, 3—4 mesece 145—190 din, 5—7 mesecev 240—380 din, 10 mesecev 410—480 din, eno leto stari 710—810 din; 1 kg žive teže 5.50—7.75, 1 kg mrtve teže 8.50—11.25 din. — Na sejmu v Ptuju: debele svinje 7.50—8.50 din, plemenske 6—6.75 din, pr-šutarji 6.50—7.50 din; mladi prašiči od 90 do 170 din. — V Kranju: prašiči špeharji 10 din, pršu-tarjii 9 din 1 kg žive teže; mladi pujski 7—8 tednov stari 105—130 din komad. — V Soboti je bila cena špeharjem 8—9 din, pršutarjem 7 do 8 din. — V Kamniku: plemenske svinje 6.50 do 8 din, breje svinje 700—1200 din komad. Volna in kože Neoprana ovčja volna 22—24 din, oprana 32 do 34 din. — Goveje sirove kože kilogram 12 do 14 din, telečje 12—14 din, svinjske 8—11 din. Denar Banke plačujejo za en ameriški dolar 46.80 din, za kanadski dolar 46.50 din, za angleški funt 235 din, za švicarski frank 10.90 din, za francoski frank 1.50 din, za češko krono 1.52 din, za italijansko liro 2 din, za avstrijski šiling 8.25 din. Mariborski trg Na mariborski trg 12. marca so pripeljali 91 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 11—13 din, slanina 13—14. Kmetje so pripeljali osem voz sena 40—43, štiri detelje 40 do 45, tri slame 30—32 ter 28 voz čebule 0.75 do 1.50. Česen 3—4, zelje 5—8, kislo zelje 5, repa 2, ohrovt 2—10, hren 7—8, špargelj (1 kg) 10 do 12 din. Jabolka 4—8, suhe slive 10—14, celi orehi 6, luščeni 20. Na trgu je bilo sedem vreč pšenice 1.75—2 din, šest rži 1.75—2, osem ječ mena 1.50—1.75, 12 koruze 1.25—1.50, sedem ovsa 1—1.25 din, osem prosa 1.50—1.75, osem ajde 1—1.25, štiri prosenega pšena 3—4, pet ajdovega pšena 4—5, 14 fižola 1.50—2.50 din, Mleko 1.50—2, smetana 10, sirovo maslo 28 din, čajno 32—36, jajca 0.40—0.75. Prinesli so 308 kokoši 18—25 din, 472 piščancev 30—65, osem rac 40—60, pet domačih zajcev 10—25 din, 12 kozličev 30—60 din, tri jagnjiče 60—70 din. Razgovori i našimi n$roiiiiiii Vprašanja in odgovori Zavarovalna družba »Feniks«. J. Pleteršek v M. Leta 1919 ste sklenili zavarovalno pogodbo z zavarovalno družbo »Feniks«, glasom katere bi Vam morala 19. maja 1934 izplačati vsoto 5000 kron. — Na posamezna vprašanja Vam odgovarjamo: Imenovana zavarovalnica ni propadla, marveč opravlja njene posle sedaj »Jugoslovanski Feniks«, zavarovalno društvo v Beogradu Kneginje Ljubice ulica 15/11. Glasom uredbe z dne 16. decembra 1936, kateri je dal finančni zakon za leto 1937/38 zakonito moč, je pa »Jugoslovanski Feniks« dolžan zavarovancem, pri katerih je nastopil zavarovani primer pred 16. decembrom 1936 in se zavarovana vsota še ni izplačala, izplačati le 45% zavarovane vsote. V Vašem primeru je najprej 5000 kron prevesti v dinarje po relaciji 4:1, torej 1250 din. Od slednje vsote imate dobiti 45%, torej 562.50 din. Ali je Vaš zahtevek na izplačilo zavarovane vsote že zastaral, ne vemo, ker nam ni znana vsebina zavarovalne pogodbe. Ako imate polico v rokah, preberite vse zavarovalne pogoje; gotovo bodo vsebovali tudi določbe o eventuelnem zastaranju. Pomen zastaranja leži v tem, da sodišče ne more obsoditi dolžnika na plačilo terjatve, ako ugovarja zastaranje. Ako pa dolžnik ne ugovarja zastaranja, mora dolg izplačati, kajti naturalna obveza še vedno obstoji. V Mariboru ima »Jugoslovanski Feniks« ekspozituro na Aleksandrovi cesti 28 in se lahko obrnete kar na to s svojo rahtevo na izplačilo. Sosed prepoveduje »vlačenje« vode. N. J. v P. BI. Gr. že 35 let »vlačite« Vi, odnosno Vaš lastninski prednik — tast — vodo iz sosedovega zemljišča, ne da bi za to kaj dajala, sedaj pa sosed naenkrat prepoveduje viačenje vode, ker mu ne pustite voziti preko Vaše njive. Vprašate, ali Vam sme prepovedati viačenje vode, odnosno zahtevati za vodo plačilo. — Ako res že 35 let (vštevši lastninske prednike) vlačite vodo iz so sedovega zemljišča javno, brez sile, ne da bi bili za to prosili in ne da bi bili za to kaj dali, odnosno storili kake protiusluge, tedaj ste pravico brezplačnega vlačenja vode priposestvovali in se Vam na prepoved ni treba ozirati. Ako bi sosed uporabljal silo ali uporabo vode onemogočil, bi ga morali tožiti s tako zvano konfesorijsko tožbo na priznanje Vaše pravice. Kmečki mlini in oprostitev plačevanja obrtnega davka. B. Zupane v C. Ni verjetno, da bi v šmarskem okraju veljali drugačni predpisi glede pobiranja obrtnega davka kakor v celjskem okraju. Po finančnem zakonu iz leta 1936/37 so plačevanja obrtnega davka oproščeni le potočni mlini z največ dvema mlinskima kamnoma, postavljeni ob potokih, ki presihajo in ki zato ne morejo delovati vse leto, marveč samo obdobno, kadar pride voda. V kolikor pa lastniki drugih kmečkih mlinov meljejo za druge osebe proti od-meni, so podvrženi plačevanju obrtnega davka, ki znaša 8% z dokladami 10% čistega dohodka. Kot čisti dohodek se računa tretjino odmene za mletje. Navadno računajo davčne uprave, da zasluži mlinar bruto 20 din od meterskega stota. Vrnitev posojila iz leta 1925. L. M. v 8. Vaš oče je leta 1925 posodil 7500 din nekemu posestniku. Ta posestnik je leta 1932 prodal svoje posestvo nekemu drugemu posestniku, ki je prevzel plačilo Vaše terjatve, slednji pa je posestvo izročil svojemu sinu. Ta sin noče vrniti več nego le polovico glavnice. Vprašate, ali res Vaš oče, ki je sedaj le prevžitkar brez premoženja, ni upravičen izterjati cele svoje terjatve? — Ako je dolžnik v boljšem gmotnem položaju, tedaj ne uživa zaščite in zamore Vaš oče izterjati celo terjatev z dogovorjenimi obrestmi vred. Ob sporu odloči seve sodišče, ki upošteva premoženje in eventuelne dohodke obeh strank. Zoper odločbo okrajnega sodišča Je dopustna pritožba še na okrožno sodišče. Znižanje dedščin vsled znižanja zapuščinski!» terjatev. H. Sikošek v B. V zapuščinskem postopanju po Vašem pokojnem očetu se je med aktivi upoštevala neka terjatev pokojnika zch per nekega kmeta v celem prvotnem znesku, čeprav ste Vi omenili, da bo vsled zaščite dolžnika; za polovico znižana. Notar Je vzlic temu pri določitvi dedščin razdelil neznižano vsoto. Vi ste nato prevzeli zapuščino ter obvezo, izplačati so-dediča. Vprašate, ali si smete vsled naknadnega znižanja terjatve in ker boste morali plačati se stare odvetniške stroške, ki so nastali z izterjavo te terjatve, odračunati sodedičema od dedščin sorazmerni znesek. — Ako ste prevzeli zapuščino po cenilni vrednosti in nista sodediča nič popustila, marveč zahtevala točno izračunano dedščino, vpoštevajoč gornjo terjatev v ne-znizanem obsegu, potem si smete odračunati sorazmerni znesek, ki odpade vsled znižanja in stroškov. Ako pa sta sodediča pri določitvi prevzemne vrednosti ali dedščin kaj popustila (morda baš radi Vaše opombe o znižanju terjatve vsled zaščite dolžnika), potem Vam odračuna-nja ne svetujemo brez dogovora s sodedičema, odnosno njunega soglasja. Nedopustnost odsluženia dnin in živine s kovaškim delom brez pooblastitve- F. Senica v P Imate prezadolženo posestvo, za njega obdelavo si morate najemati tuje delovne moči in živino v odmeno pa dotičnikom opravljate razna kovaška dela; ste samouk in imate malo kovač-mco. Pntcžujete se, da Vam oblast brani izvrševati kovaška dela za druge, pa čeprav s tem le odsluzujete izposojeno živino in dninarje — žal brez pooblastitve od strani obrtne oblasti res ne smete izvrševati nikakih kovaških del za druge ne proti plačilu, ne kot odmeno za posojeno živino ali opravljena poljska dela. Pritožba ne bi nič pomagala; Vaša prezadolženost ne igra vloge z ozirom na jasna določila obrtnega zakona — Davčna uprava Vam od primernih dohodkov takega dela sme naložiti pridobnino, ker je vseeno, ali Vam drugi plačajo v gotovini ali pa opravijo kaka poljska dela. Obnova procesa. P. J. v M. Vaš brat je bil obsojen na 18 mesecev robije, ker je na prigovarjanje očeta zažgal domačijo, vsled česar je morala zavarovalnica izplačati 18.000 din zavarovalnine. Vprašate, ali bi se mogla doseči obnova procesa in znižanje prisojene kazni. — Obnova kazenskega postopanja je v glavnem dopustna če obsojenec predloži nove činjenice ali nove dokaze, ki so sposobni sami po sebi ali v zvezi s prej preiskanimi dokazi, povzročiti njegovo oprostitev ali obsodbo zbog takega dejanja, na katero se mora uporabiti «lilejši kazenski zakon-če se dokaže, da je bila obsodba povzročena z lažno ali z lažno prenarejeno listino, ki se je uporabila za dokaz, ali z lažno izpovedbo prič aH soudeležencev ali z lažnim strokovnim mnenjem izvedencev. Ostali obnovitveni razlogi se tičejo formalne strani kazenskega postopanja in napačne uporabe zakonov. Ako nimate razlogov za obnovo, poskusite doseči izredno omilitev kazni. Le-ta je dopustna, če se pojavijo, ko je dobila sodba pravno moč, olajševalni razlogi, ki jih ni bilo, ko se je izrekala sodba ali se vsaj takrat ni -vedelo za te razloge, pa bi bili očividno povzročili milejšo odmero kazni. Tak olajševalni razlog bi bil, da je bila škoda naknadno čeloma aH deloma poravnana. Predlog na izredno omilitev kazni lahko stavi tudi sorodnik obsojenca. Posamična amnestija. Ista. Ako ni formelnUl pogojev niti za obnovitev postopanja, niti za izredno omilitev kazni, odnosno ako sodišče zadevnima predlogoma ne bi ugodilo, je možna še prošnja na ministra pravde, naj bi se izrečena kazen po milosti omilila, znižala ali odpustila. V prošnji navedite vse to, kar ste v pismu nam (mladost storilca, nasilnost nasnovatelja, eventu-elno poravnano škodo, nujno potrebo obdelave posestva, ki je sedaj brez moške moči). Opozarjamo Vas še na določbe o pogojnem odpustu. Rubež obleke. A. Pušnik v G. Zarubiti se sme tudi obleka, vendar pa ne tista, ki je neizogibno potrebna zavezancu in članom njegove rodbine, živečim z njim v skupnem hišnem gospodarstvu. — O usodi posmrtninske zavarovalnice »Hitra pomoč«, ki nam doslej ni bila znana, Vam bomo: sporočili, ko dobimo potrebne podatke iz Ljubljane. Vsekakor smatramo, da boste dobili vrnjene vse nrispevke, katere ste plačali že potem, ko je bila zavarovalnica razpuščena, ker spadalo v Doseben sklad. Odvzem zemljišča v svrho razširitve ceste, odstranitev plota. J. Sabočan v G. Kupili ste posestvo s hišo in plotom, ki stoji že 35 let na mestu, katerega je svoječasno določila uradna komisija, sedaj pa zahtevajo, da plot odstranite in Vam hočejo odvzeti 2.5 m širok pas zemljišča v svrho razširjenja ceste. Vi nikakor nočete na to pristati, zlasti ker ste morali svet drago plačati in je na drugi strani ceste dovolj prostora za njeno razširjenje. Vprašate, kaj naj ukrenete in ali je tak postopek dopusten po zakonu. •— Po zakonu o cestah morajo biti plotovi oddaljeni najmanj en meter od zunanjega roba ceste, pa čeprav stoje bližje že 50 let. Nadalje se sme vsako nepremičnino zaseči, začasno ali stalno, za neposredno kakor tudi za posredno potrebo državne ali samoupravne ceste. Seve se zasebna imovina razlašča le proti odškodnini lastniku po zakonitih predpisih o razlastitvi. Zoper zadevni odlok se morete pritožiti na višjo oblast, ki mora biti v odloku navedena, ter v tam odrejenem roku. Natančnejših navodil Vam žal ne moremo dati, ker nam niste sporočili, kaj je že konkretno storjenega in katera oblast posega v Vaše pravice. Izlučavanje kamenja iz potoka. Isti. Ob Vašem posestvu teče potok in bi radi vedeli, ali smete iz njega za lastno uporabo izlučevati kamenje, katero prinaša voda, in eventuelno v kateri oddaljenosti od mosta, ki se nahaja v bližini. — Ako je potok javna voda (kar bo skoro gotovo, vendar radi gotovosti povprašajte pri občini ali okr. glavarstvu, ali je voda javna, odnosno ali ima kak zasebnik kake posebne pravice do nje), smete svobodno iz njega pridobivati kamenje, pesek in gramoz; paziti morate le, da s tem ne ogrozite vodnega toka ali obale, da ne kršite kakih tujih pravic in da ne prizadenete s tem komu kake škode. Bližina mosta ne igra nobene vloge. Izterjanje pravdnih stroškov od podleglega nasprotnika. S. J. v G. Philips radiopodjetje iz Beograda je potom odvetnika tožilo Vašo hčer na plačilo nekega zneska, je pa tožbo zgubilo v obeh inštancah in je obsojeno na povračilo pravdnih stroškov Vaši hčeri. Teh stroškov pa noče plačati ne podjetje, ne njegov odvetnik vzlic poteku devetih mesecev. Vprašate, kaj naj storite, da pridete do poplačila. — Odvetnik ni dolžan plačati dolga svojega lclienta-pooblastitelja. Predlagajte uvedbo izvršbe zoper Philips podjetje v Beogradu, katero bo gotovo posedovalo kaj premičnin (radioaparatov, pisalnih strojev ali podobno), ki so rubljive in se jih bo dalo na dražbi prodati. Kak odvetnik bo rad prevzel to stvar, ker je uspeh siguren. Lahko pooblastite (prav za prav Vaša hči) kar kakega beograjskega odvetnika (morda dr. Franca Jež, ki biva v Miloša Velikog 17). Pošljite mu obe sodbi. Hči t)o najbrž zamogla dobiti ubožno spričevalo, kar Matjažek Junaškega Slovenca povest v slikah Ko so kmetje videli, da bodo premagani, so poslali po pomoč. Brzi sel se je zavihtel v sedlo in zdrvel v domačo vas. Konj je drvel kot vihar, griva mu je vihrala v vetru, iz gobca so mu padale pene, kopita bi bilo priporočljivo, da tako doseže oprostitev plačila taks in raznih pristojbin v teku izvršilnega postopanja, katere bi sicer morala iz lastnega vnaprej plačati (pri čemur je seve zavezano podjetje dolžno jih vrniti, odnosno se poplačajo iz izkupička). Bogatejša upnika nočeta priznati znižanja. M. Novak v Dokležovju. Leta 1929 ste si izposodili od dveh kmetov po 3500 din za nakup živine in zemlje, plačali ste enemu že 1050 din, drugemu pa 1190 din na obrestih, prosili ste oba za obračun, odnosno za novo zadolžnico ter znižanje, pa nočeta priznati nikakega znižanja, pač pa bi si rada razdelila Vašo njivo, čeprav imata 20 krat več zemlje nego Vi. Vprašate, kaj Vam je storiti in koliko obresti morate plačati. — Ni Vam treba prav nič skrbeti za obračun in novo zadolžnico. Nasprotno je dolžnost Vajinih upnikov, da izstavita pravilni obračun in novo zadolžnico ter Vas povabita potom občine k ureditvi zadeve in podpisu. Glavnico morata znižati na polovico, obresti pa smeta zahtevati za čas od 20. aprila 1932 do 23. novembra 1933 največ 10%, od 24. novembra 1933 do 26. septembra 1936 le 1%, od 27. septembra 1936 naprej 3%. Ako upnika ne bosta na to pristala, Vam ni treba podpisati nove zadolžnice. Upnika bosta morala nato zahtevati odločbo sodišča glede zaščite in znižanja. Preden to vprašanje ni rešeno, niste dolžni plačati niti obrokov. Ako bi Vas upnika preje tožila na plačilo, ugovarjajte, da še nimate pravilne nove zadolžnice. — Vaše njive Vam upnika ne moreta kar tako vzeti, marveč morata najprej doseči zoper Vas pravomočno sodbo na plačilo dolga ter nato uvesti izvršilno, odnosno dražbe-no postopanje. Do tega pač ne boste pustili priti, ker si boste pravočasno pripravili denar za prva dva obroka znižanega dolga, katera boste morali plačati v 15 dneh, potem ko prejmete novo zadolžnico. Prepoved sekanja šibja v Sotelski strugi. A. Bratanič v V. Zanima Vas, kdo je lastnik struge Sotle; lastniki parcel, ki meje na strugo, si namreč laste travo, šibje in vrbe, ki rastejo v strugi, v kolikor ni pod vodo; včasih pa tudi kaki drugi ljudje skrivaj posekajo kaj vrbja. Vprašate, ali so posestniki-mejaši upravičeni zabraniti, odnosno prepovedati drugim sekanje šibja v strugi. — Sotla je javna voda, vsled česar je njena struga javna last in mejaši nimajo pravice drugim prepovedati sekanja šibja v strugi. Iz javnih vod namreč lahko vsakdo pridobiva rastline (tudi šibje), zemljo, pesek, kamenje, led, ako s tem ne ogroža obrežja, ne krši tujih pravic (ni verjetno, da bi imeli mejaši kake posebne pravice), ne prizadene nikomur škode. Kdor hoče v javni vodi pridobiti kako pravico, katera izključuje pravico drugih oseb, mora imeti dovolilo politična oblasti. Priposestvovanje takih izključnih pravic je izključeno. se skoraj niso dotikala tal... In vendar je jezdec venomer šepetal: »Hiti, belec, hiti...!« Pridrvela sta v vas. Od vseh strani so prihiteli ljudje, vsa okna so bila polna obrazov, vse duri žive. »Kako je?« so spraševali starčki »Čuli smo hrup in vik, pa ne vemo ...« Sel je skočil s sedla in se opo-tekel. Šele sedaj so videli, da je ranjen in da mu iz velike rane na prsih teče kri. Prestregli so ga, da ni omahnil v cestni prah. »Izgubljeno! Pomoč ...!« je še dahnil, potem so mu klecnila kolena in je izdihnil. Vsa vas je zajokala: Izgubljeno! Zakaj so se vendar dvignili ? Mari bi potrpeli, kot smo doslej! Oče, Oče! Kje ste? — Robanov Matjažek pa ni jokal. V ušesih mu je še razločno donela poslednja beseda umirajočega sla: Pomoč! Zdrvel je domov, ne-opaženo odvezal konja in splezal na njegov hrbet. »Z Bogom!« je še zaklical preplašeni materi, ki je baš pritekla na prag. Potem je pognal... (Dalje prihodnjič) V šoli Učitelj zasači Janezka, ko med poukom govori s svojim součencem. »Janezek, ali nisi pravkar govoril z Mihcem, a?« zakriči nad njim. Janezek: »Da.« Učitelj: »Povej, kaj pa si rekel Mihcu?« Janezek: »Nič!« Učitelj: »Saj si vendar pravkar priznal, da si govoril z njim!« Janezek: »Da.« Učitelj: »No, torej, kaj si mu rekel?« Janezek: »Nič!« Učitelj jezno: »Ce mi pri priči ne poveš, boš kaznovan. Torej ali si govoril ali ne?« Janezek: »Seveda sem.« Učitelj: »In kaj si rekel?« Janezek: »Nič!« Učitelj se obrne k Mihcu in ga vpraša: »No, Mihec, pa mi ti povej, kaj sta z Janezkom govorila!« Mihec: »Jaz sem ga vprašal, koliko je dal za ta-le zvezek, on pa mi je odgovoril: Nič!« Na te besede so se vsi učenci glasno smejali in tudi učitelj sam se je moral smejati. Skrivalnica Deklica je imela ovčko, ki ji je ušla. — Kje je? Našim malčkom (Nadaljevanje m 9. strani) Sprejmem viničarja, do tri delovne moči. Naslov v upravi. 476 L«po nagrado dobi, kdor pripelje pobeglega psa »Seka« belorjavo Sekastega križanca berhar-dtneko-lovske pasme. Vesenjak, Krče vina pri Mariboru, Lešnikova ulica. 494, poldne ob Štirih. Maj počiva v miru — žalujočim nade aožalje! Dopisi Iz alovenjbtetriške okolice. Dne 27. marca bodo tudi t naši združeni občini volitve. Je te sestavljena vrsta poštenih ln sposobnih mož, ki bodo ta dan vzeli vodstvo občine v svoj« roke. Svoj lonček Skuša pristaviti tudi bivša JNS, ki Ji kom&ndira dr. Pučnik, svak Kramerja, tega kapitana brez ladje. Svoje prave namere pa skuta sramežljivo skriti pod plašč »gospodarske Bste«. Da, da, gospodarili bi radi z občino kot neka žival z mehom. Saj vemo, kaj tuhtate v zakotnih sestankih, kjer zbirate dične pristaše ln agente, ld seveda potem »brezplačno« lz gole nesebičnosti brusijo okrog svoj jezik. Toda nas ne bo nihče premamil, ne z vinom, ne z denarjem, pa tudi ne s sladkobno prijaznostjo! Dne 27. marca se Jih bo oglasilo več stotin: Pučnik nam županfl ne bo! Laporje. Dne 19. marca, na Jožefovo, bo pri nas volilni shod v prostorih g. Franca Pevca po rani sv. maši ob pol osmih. Govornik iz Maribora. Poljčane. Shodi JRZ v nedeljo, 20. marca: po prvi sv. maši v Poljčanah (prosvetna dvorana), po deseti sv. maši v Studenlcah in ob 15 v Peklu. Govornik bo lz Maribora. Ne govoriti za hrbtom in poslušati čvekače v; sem pridite, povejte svoje pomisleke in poslušajte pametne može! Vsi ste vabljeni! Poljčane. Na Jožefovo bo po prvi sv. maši v prosvetni dvorani občni zbor Kmetske zveze. Pridite v obilnem Številu! Kmetje, združimo se v Kmetski zvezi, da bomo mogli uspešneje braniti svoje stanovske koristi! Vsi vljudno vabljeni! V Ptuju bodo trgovine na «praznik sv. Jožefa in na Marijin praznik, 25. marca, dopoldne odprte. Učenka za kuhinjo se sprejme. Naslov v uprav- ništvu. 491 Mlinarski pomočnik se sprejme takoj. Flftlnger Lovrenc, Ribnica na Pohorju. 508 Otroške čevlje od 18 din, ročno delo, nogavice od 2-50 din naprej in vse pletenine, lastni izdelek. Vam nudi »Luna«, samo Glavni trg 24. 475 Oskrbnik-šafar, z dolgoletnimi spričevali, ože-njen, mala družina, ifiče službo, za plačilo de-putat, stanovanje, kurjava. Vzamem tudi posestvo v najem. Ponudbe upravi Usta pod: »Pošten 496«. Prodam kovaški hrastov itor. Hedl Marija, Meta va 64, Sv. Peter pri Mariboru. 47» Pridite pogledat ta videli boste, da dobite Jako lepa in močna sadna drevesa že od 3.50 din v Kupčič-evi drevesnici ta trsnici na Ptujski gori. 482 Sprejmem majerja z dvema delavnima močema. Jareninski dol 47, Jarenina. 488 Garantiran semenski oves ln ječmen ter krompir ugodno kupite pri Kmetijski družbi v Celju, Aškerčeva ulica. 483 POSESTVA: Malo posestvo na prodaj. Vpraša se v Makolah na pošti. 509 MOSTTN moštna esenca za izdelovanje zdrave ta jako dobre domače pijače. Steklenica za 150 litrov 20 din. Razpošiljamo tudi po poštt Drogerija Kane, Maribor. 493 Posestvo s stanovanjsko hišo ter gospodarskim poslopjem se proda. Maribor, Koroška c. 116. 363 Prostovoljna gasilska četa Pacinje pri Ptuju bo imela dne 1. maja 1938 blagoslovitev motorne brizgalne in veselico z velikim srečolovom. Vsa sosedna društva se naprošajo, da to upoštevajo. 500 Vinograd proda Misleta, Murščak, Slatina-Ra- denci. 489 Posestvo se da na polovičnih obdelovat. Samo pismene ponudbe na upravo lista. 490 Vabilo na občni zbor Gospodarske zadruge v Mozirju, kateri se bo vršil na praznik, 25. marca 1938, ob pol devetih dopoldne v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo a) načelstva, b) nadzorstva. 2. Potrjevanje računskega zaključka za leto 1937. 3. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 4. Slučajnosti Ako bi ne bilo ob določeni uri zadostno Število navzočih članov, se vrši čez pol ure drugi občni zbor, ki bo sklepal veljavno brez ozira na Število navzočih članov. 497 RAZNO: Dam za svojega fanta ln deklico. Maribor, Ko-šaki 43. 486 Lepo in dobro kislo zelje kupi Lovrec, Maribor, Glavni trg, vrsta olje. Plačam kilogram tri dinarje. 510 Vinogradniki, pozor! Na zalogi imam stalno rezano in cepano vinogradniško kolje kakor tudi vse dimenzije rezanega lesa po konkurenčnih oenah. Oglejte si zalogo! Rožmarin Jo4q, lesna trgovina, Stojnci, Ptuj. 492 Bedni občni zbor Hranilnico ln posojilnice ▼ Ja-renini, r. z. z n. z., se bo vršil v petek, dne 25. marca 1938, ob pol osmih zjutraj v poso-Jilnični dvorani s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in računskih pregledoval-cev. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev računskih pregledovalcev. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. 480 Kupujemo gotove močne obleke vseh velikosti, perilo, čevlje itd. v manufakturi Grajske starinarne, Maribor, Vetrinjska 10, ker je najcenejše. 505 Prodam lahek koleselj in polpokrit voz, oba še nova, ter sprejmem vajenca za mlinarsko obrt, pridnega in poštenega. Alojzij Kupec, mlin, Sv. Pavel pri Preboldu. 503 MALA OZNANILA SLUŽBE: Prodam po znižani ceni nov plug znamke »Lesce«. Vpraša se: J. Trošt, Maribor, Cvetlična 27/111. 495 Preklic. Podpisani Pušnik Franc, oskrbnik v Ci-ringi, prekličem in obžalujem žalitve, M sem jih izrekel napram Leber Alojzu, posestniku v Podigracu, dne 28. februarja 1938 v Brač-kovi gostilni ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega pregona. Pušnik Franc, L r. 507 Kdo ml priporoča starejšo urno kuharico, ld dobro kuha in pospravlja za sedem oseb. Dopise: Trgovina Vetrinjska 10, Maribor. 504 Šivalni stroj original »Singer« za šiviljo, nov, 1700 din, -pri Ussar Alojz, Maribor, Trubarjeva ulica 9/1. 506 Sprejmem takoj več delavskih družin (ofer) s 4—5 delavci, po možnosti z odraslimi otroci; dalje hlapca, veščega pravilne molže, in dostavljala mleka (Milchfuhrer). Pismeno se Je obrniti z zahtevki plače na: Upravništvo Brand-hofa (Markovič), Studenci pri Mariboru. 487 Pisalni stroj, dobro ohranjen, zamenjam za dobro kolo. Turin, Celje. 499 1 >i Vnlilr a n a? In MmiA Fižol cipro, adler, koks prodaja po ugodnih cenah Kmetijsko društvo, r. z. z o. z., v Rečici ob Savinji. 498 £a vciiKo noc in Dirmo flini!l!!!l!l!llllll!l!llllllli!ll!lilllllllllllllilllM kupiš najceneje vsakovrstno blago za moške, ženske in otroške obleke, raznovrstno perilo, krasne svilene robce (najnovejše vzorce!), klobuke, gotove moške in otroške obleke itd. pri tvrdki Kuharica, srednjih let samska, a prvovrstnimi spričevali, ali ženska iz poštene krščanske hiše, katera zna nekaj kuhati, se sprejme takoj v večji trgovski hiši. Ponudbe na upravo »Slov. gospodarja«: »Stalna in dobra služba 485«. »Pri starinarju«, Koroška 6, Maribor, kupite najceneje: svilo od 7 din, delen od 6 din, tiskovino, oksford, volno, žamet, moško blago od 25 din, predpasnike, srajce, oblekce od 11 din, hlače, suknjiče, nogavice vse velikosti. Veliko tovarniških ostankov. Na sv. Jožefa dan dopoldne odprto. 502 Vajenca, pridnega in poštenega, rabim za boljšo trgovino mešanega blaga na deželi. — Služkinjo, mlado bi pošteno, veščo nemškega jezika, k večjim otrokom, rabim za takoj. Naslov v upravi lista. 481 Jablus — Jabolčnik, tvarina, iz katere napravite Kari Jancic izvrsten jabolčnik ali hruškovec tudi brez naravnega sadjevca. S poštnino stane 50 litrov 35.50, 75 litrov 49.50, 100 litrov 64, 150 litrov 89.50 din. Stotine pohvalnih pisem. Glavno zastopstvo Franc Remier, Podčetrtek. 501 Maribor, Aleksandrova cesta 11 Priznano velika izbira! Solidna in točna postrežba! 466 Oferja, dve do tri delavne osebe, za posestvo v bližini Maribora, sprejme Ivan Posch, Maribor, Koroška cesta 20. 478 registrovana zadruga z neomejeno zavezo EgjOgT" v novi palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice <8S*J| Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv In hiš nad 4000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem POSESTVA: Prodam posestvo, sadonosnik, njiva, gozd, vinograd. Jančič Ana, Gačnik 19, p. Pesnica. 455 Dvostanovanjska hiša, gospodarsko poslopje, velik vrt (stavbna parcela) naprodaj. — Cena 130.000 din. Studenci, Obmejna 16, pri športnem igrišču »Rapid«. 465 Posestvo 7 oralov s hišo in gospodarskim poslopjem tik banovinske ceste prodam. Ivan Meleš, Podlehnik pri Ptuju. 474 RAZNO: Sobo s kuhinjo odda »Grič«, Rošpoli. 450 Fižol: clpro, adler, koks, prebran, vsako količino nudi ugodno Kmetijsko društvo, Rečica ob Savinji. 473 No vodo šli klobuki iz angleškega materiala, doma izdelani! Dobite jih po brezkonkurenčnih cenah samo pri Babošek Vladko, klobučarstvo, Maribor, Vetrinjska 5. Popravila od 10 do 20 dinarjev. 4-7 •000 kg zdravega semenskega krompirja ima naprodaj Konrad Muršec, Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah. 468 Pozor! Pridne, močne in zdrave čebele, žnidarič panje proda Krajnc Jakob, Zg. Breg št. 52, pošta Ptuj. 464 Staro glinaste peči, sodi, omare, stelaže, klopi, ročni žitni mlin, tehtnica in drugo naprodaj: Maribor, Trdinova ulica 18. 469 Linolej — kartolej, voščeno platno, umetno usnje, avto-platno dobite poceni pri »Obnova« F. Novak, Maribor, Jurčičeva ulica 6. 330 Sadno drevje, vzgojeno v ilovnati zemlji, zelo lepo, nudi: Sadjarstvo bratov Dolinšek, nasadi št. Ilj pri Velenju. 293 Prvovrstno trsje sledečih sort: beli burgundec, laški rizling, silvanec in žlahtnino prodaja trs-ničar Kraner Ivan, Zamarkova, Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Cena enega trsa 1 din 25 par. 451 Tri kilograme težke konjske koče nudi Srečko Pihlar, Maribor, Gosposka 5. 451 Rabl jen opalograpf aparat kupi organist: Sv. Jakob v Slovenskih goricah. 457 Prodam 8000 kg sena: Gočova 17, Sv. Lenart v Slov. goricah. 458 Za traverze 5 m krat 18 zamenjam vino ali prodam. Brglez Jernej, Laporje. 460 Dobili smo veliko izbiro najboljših koles že od 550 din naprej. Šivalni stroji Gritzner, pogrez-ljivi, 1800 din. Šket, Vransko, podružnica Polzela. 459 Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 461 Moštna esenca, izvrstni izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljatev. Ivan Pečar, trg. kemikalije etc., Maribor, Gosposka 11. 368 Cepljene trte po znižani ceni nudi: Alojz Bec, Juršinci, Ptuj. 470 Vodne turbine ugodno naprodaj. Tehnična pisar-na ing. Borštnar, Ljubljana, Pražakova 8. 472 Prvovrstne cepljene trse prodaja Likovec, Sveti Peter pri Mariboru. 471 Vinsko trsje, korenjake, sadno drevje, sadne divjake, amerikanske ključe in trsne cepiče vam nudimo v rodovitnih sortah in dobri kakovosti. Damo tudi na obroke, pri večjih naročilih popust, zato naročite le pri zanesljivi in priznani trsnici in drevesnici Ceh, Sv. Bol-fank v Slovenskih goricah. 379 Sadna drevesa, pritlična, srednja in visokodebel-na. Cepljeno vinsko trsje, korenjake, nizke vrtnice in ribis dobavlja v prvovrstni kakovosti, po nizki ceni Drevesnica L Gradišnik, šmarje-ta, pošta Celje. 1716 Sadno drevje in vinsko trsje od najboljših sort sadnega in trsnega izbora nudi: Sadjarstvo bratov Dolinšek, nasadi: Selnica ob Dravi. Zahtevajte ponudbe! 159 Jelenova sadna drevesca so vzgojena v mrzlem podnebju. Naročite cenik! A. Jelen, Št.Ilj pri Velenju. 116 Cepljene trte na običajnih podlagah iz vrst trsnega izbora nudi I. Trsničarska zadruga v Sloveniji, p. Juršinci pri Ptuju. Pišite po cenik! 179 Trgovci iz okolice Maribora pozor! Naznanjam vam, da angleške Dunlop pnevmatike za kolesa, motorje in avto ter originalna Styria kolesa od Puch, Austro-Daymler, Steyer-werke zastopa samo moja tvrdka. Iščem zastopnike za Styria Diirkopp Viktoria ter za razne druge znamke koles. Justin Gustinčič, Maribor, nasproti Narodnega doma. 352 Spomlad! Leto! — Ostanki iz mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak, noben kos izpod 2 m, in sicer: Paket »Serija H« z vsebino 16—21 m prima oxfordov, cefirjev, touringov in frenžef za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih, in trije žepni robci. Paket »Serija M« z vsebino 16—21 m pralnega blaga za ženske obleke in dečle, kretona in druka za predpasnike, delena, krepa in pol-svila za bluze in obleke v izbrani lepi sestavi. Paket serija H in M pošiljam tudi mešano, torej vsakega pol s tremi žepnimi robci. Vsak paket poštnine prosto samo 136 din. Paket »Serija Z« z vsebino 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum, oziroma plašč, in sicer: Z/l—130.—, Z/2—160.— in Z/3—250.— din zadnji dober kamgarn, isti v modri in črni barvi 275.— din. Cela podloga za moško obleko po kakovosti din 80.—, 100.— in 120.—. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Trgovcem popust! Nešteto priznanj odjemalcem na razpolago, zato pišite še danes na razpošiljalnico »Kosmos«, Maribor, Kralja Petra trg. 432 Skoraj zastonj dobite močne ženske hlače Iz maco, in sicer po 12 din, ter drugi ostanM v oddelku za ostanke veletrgovine Anton Macun, Maribor, Gosposka 8- Ugoden nakup za birmance. -10. 425 Kolje za sadno drevje in vinograd prodaja Gnfl-fiek, Maribor, Razlagova 25. 372 * . -i •V —rt- .-"¿Ž-'!«*: '"■■'-v'' VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI ZAVARUJE: POŽAR VtOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS Vsak slovenski gospodar zavarnje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici. • gfYti ¡y najbolje in najvarneje prt Spoflniestolerskl ljudski posojilnici Gosposha ulica 23 f |®®Fi Ulica 10. ohfobra registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000 —. Veliko zdravega sadja bodete imeli po cenenem in uspešnem škropljenju s pomočjo SHELL BILJODRANA ZIMSKEGA Ilustrirana navodila : ) U G O S L A V ENSKO SHELL D. D. 414 ZAGREB, Gajeva 5 LJUBLJANA, Miklošičeva 2 L Klobuke najnovejše fasone, moške a din 42'-, 45'-i.t.d. otroške od din 24'- naprej. Obleke moške in otroške, perilo, kravate, nogavice i.t.d. kupite najugod-419 neje pri ]AKOB LAH Maribor, Glavni trg 2 ja polje: deteljica štajerska, lucerna, krmilna pesa (Mamuth), rdeča, Eckendor-fer, zboljšana rumena, krmilno korenje; semena trav za različne travnike in parke, svinjska cikorija itd. Posebna semena ze-ienjadi, po vrtnine, cvetlic, največje kalji-vosti, dobite sveže došlo pri I. Sirk nasledniku JOSIP SKAZA, MARIBOR, GLAVNI TRG 14 (rotovž). 453 Gospodinj & m v okolici Maribora se priporoča, da kupujejo razno blago za obleke, perilo itd. le v znani manufakturni trgovini MIRKO FELDIN MARIBOR Aleksandrova cesta 13 na vogalu blizu kolodvora. 452 Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov, 3% obveznice, bone, delnice itd. Valute (tuji denar) vseh držav — kupimo takoj in plačamo najbolje 56 Bančno Kom. zavod Maribor, Aleksandrova cesta 40 Prodaja srečk drž. razredne loterije Prvovrstno trs je aort: laška rizling, beli bur-gundec, silvanec, fran-kinja. Cepljeno na Riparia Portalis ln Gothe 9. Korenjake Riparija Portalis ln Gothe 9 nudi trsnlca in drevesnica Vinko Hrostnik, št. Ilj pri Velenju. Za rastne sadike se garantira stoodstotno kakor tudi za pristnost sorte ln podloge. 448 Vsakovrstno zlato in srebro kupujem po najvišji ceni. K. Ackermann, Ptuj. 328 Inserir alle! CENIK ZASTONJ v-rf Vsaka Jožica dobi po svojem okusu obleko pri I. Trpinu, Maribor, Vetrinjska ulica 15. 456 TOVARNIŠKI OSTANKI dolgi komadi, brez napak, pripravni za obleke, predpasnike in perilo, so zopet v zalogi. Da omogočimo ugoden nakup tudi oddaljenim kupcem, razpošiljamo iste po pošti v sledečih zavitkih: Zavitek št. 1: 16 m močnega kretena za otroške obleke, lepega in močnega druka za predpasnike, trpežnega cefirja za perilo in pralnega delena za ženske obleke. — Zavitek št. 2.: 4 m posebno močnega pravobarvnega pralnega blaga za žensko obleko in 9—10 m močnega kretona, trpežnega cefirja za perilo in pralnega delena za ženske obleke. — Zavitek 6t. 3.: 4 m finega volnenega blaga za žensko obleko v najnovejšem vzorcu in lepi modni barvi ter 2 m pralne svile za bluzo in en par svilenih ali dva para navadnih ženskih nogavic. — Zavitek št. 4.: ena moška srajca, ene moške spodnje hlače, ena lepa kravata, dva para trpežnih moških nogavic, dva para ženskih svilenih nogavic, dva para ženskih navadnih nogavic, šest zelo trpežnih žepnik robcev in en naglavni robec. — Zavitek št. 5.: 3.10 m športnega štofa za moško obleko ali ženski kostim in eno lepo kravato ali en par svilenih nogavic. — Vsak navedeni zavitek lahko dobite za izredno nizko ceno 1S0 din, po poštnem povzetju, poštnine prosto. Pri naročilu več zavitkov naenkrat Vam nudimo še 5% popusta. — VIKTOR MAVRIC, manufaktura, Maribor, Kralja Petra trg 4. 477 Za pomladansko zdravljenje pijte DRAViLNI Reg. 2007/32. OKRAS ZA RAKVF tapete, zglavnike, prte itd. nudi zelo ugodno galanterijska trgovina DPilOO ROSINA i M A R I R O R Vetrinjska ulica št. 26 Hranilnica Dravske banovine narlbor Centrala: Maribor 27 Podružnica: Celle nasproti pošte, prej Jnlnošta-fersha hranilnica. f lastni novi palači na ogln Gosposhe-Slovenshe ulice. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle ločno in kulantno. Dočakajte spomlad , v novih čevljih! * Or A. / iQ " ' 45r Za lepe dneve najprikladnejšl in najcenejši otroški čevlji s podplatom iz gume. Vel. 27—34 DIN 19.—, 35—4£ WIN 25.—, v beli in rjavi barvi, Otroški Čevlji iz gume, na zaponko, praktične za Šolske otroke, ki imajo daleč do šole. Vel. 27—30 DI> 25—, 31—34 DIN 29.—, ženske DIN 35___ Živahnim otrokom za šolo ta Igranje so najprlkl.idnejšl ti polčevljl Iz moOnf kože In neras&g-ljlvlm podplatom Iz gume. VeL 31—34 DIN 4B.—, 35—38 DIN 59.—. Udobni platneni polčevljl na zaponko g podplatom lz gume in nizko peto. Izdelani v drap In sivi barvi. Nov pomladanski model Izdelan iz finega rjavega boksa, z okusnim In finim okrasom, kožnim potplatom In lakasto polpeto. MIKA Tanke, toda trajne nogavice, ki olepšujejo linijo noge. Na prstih ln peU speclja'n: ojačene. Zelo ugodn. In elegantni dnmrtH čevlji. Izdelani Iz (Snega ali pla-vega dlftlna. a kotnim podplatom. Izdelujemo Jih s polpeto ali nizko peto, z raznimi okrasi, a stanejo samo DIN 69.—. UOUDAN Izvrstne moške nogavice, v raznih desenlli iz čvrstega bombaža in umetne svile. Nov pomladanski model. Lalikl ženski polčevljl, lzdeia-jl lz fine telečje kože, čme It» '.Jave barve, s kožnatim podpla',om in pol-visoko podpeto. L'dobiii in laliM moški sandali s kožnatim podplatom in gumeno podpeto. Otroški od DIN 43.— do 59.—. Ženski od EIN ('g.—. Za štrapac ln deli so nenadomestljivi ti moški polčevljl. Izdelani iz močnega boksa, v črni ln rjavi barv z elastičnim, ne-vastrgljivin. podplatom. Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru