------ 331------ Narodno-gospodarske stvari. Popotnikove opazke. Kdor od doma ne gre, domu ne pride: hajdimo tedaj po svetu in oglejmo si ga, da pridemo — domu. V Avstrii je vsakdanji govor in pisarjenje o novih naredbah in prenaredbah; ta hvalisava to in uno , da je Avstrija nad vse , drugi pa sopet vse graja , da ne more biti slabeje kakor je v Avstrii. Kaj hoče pri tem početi neskušen in nepraktičen človek? In v Avstrii je nepraktičnih ljudi le premnogo, nekaka teorija je v obče zavladala: projektira in teorizira se, pa projekti ostanejo večidel na papirji in teorija v šoli (ako je še to), stvar pa se kreče po starem kopitu. Dosti je sopet takih, ki vse tuje cenijo, bodi še taka šara, vse domače pa brez premislika zametavajo. Vsakdo mora pritrditi, da je vse to veliko zlo za obče blagostanje, tedaj tudi premislika vredno , kako bi se temu ali unemu v okom prišlo. Spremljaj me , dragi čitatelj , iz Avstrije v druge države; tam najbolje vidiva, kar imava doma dobrega ali napačnega. Denar je sedaj ,,nervus rerum gerendarum" povsod; s tem se morava dobro oskrbeti, ako hočeva čez mejo, inaei nama veliki „pasus" malo koristi. Pa denar, in posebno avstrijski, kako težko ga je sedaj dobiti, in vendar, kako nicimen je: srebro in zlato je v Avstrii •redko kakor bele vrane, in bankovci so „lažnjivi", kar je „ažio" iznajden. Kupiva si v Pragi pruske bankovce ali „kassenscheine" in potem hajdiva v Draždane ter premišljujva tam o avstrijski denarni stiski. Pa kako bi mogel popotnik v Draždanih, kjer je toliko znamenitega videti, na tako misel priti. Da! ogledal sem si znamenitosti od „gnines gewolbe" do črnih kotlov, pa zamislil sem se vendar le v avstrijsko denarno stisko — akoravno, hvala Bogu, mene ni lomila — ker videl sem in dobil, ako sem zmenjal kak prusk bankovec, le avstrijski nov srebern denar. Kako to, da je na Saksonskem toliko avstrijskega srebra? To premišljevaje zadel sem na dva glavna vzroka avstrijske denarne stiske, namreč: zanemarjeno obrtnijo in nesrečni ažijo. Avstrija je v napredku dalječ za kraljestvom saksonskem zaostala in to posebno v obrtnii, kar je Saksoncem na veliko korist. Saksonija ima na 272 ? mil. 2,100.000 stanovnikov, kteri večidel pri živi in umni obrtnii na maloplodni zemlji še v občem blagostanji živijo; nasproti pa, na pr. lepa in toliko od narave nadarjena Štajarska živi na 390 ? mil. komaj 1,100.000 ljudi in kako je v sedanjih okolinostih obče blagostanje!? — Ako človek (izvzemši Cesko) obrtniško življenje v Avstrii in Saksonii promotruje, dozdeva se mu, kakor da bi Avstrija roke križem držala in gledala, kako majhna Saksonija marljivo dela — pa potem drago kupuje izdelke in zeva pri praznem žepu, med tem ko Saksonec se muhljivo smehljaje avstrijsko srebro na svoj kupček spravlja. Veliki del obrtnijskega in kupčijskega blaga, pri kterem se more reči, sramota je, da se to domd ne pripravlja, prihaja za drag denar iz Saksonije. Trgovec plačuje to blago s srebrom, da ga v Avstrii dobi, plača na bankovce ažio, in koliko to znaša v veliki kupčii! Avstrijanec je s svojim denarjem vedno na ledu, dokler na bankovec tolike procente plačuje ali dolguje. Poleg obrtniških izdelkov je še eden glaven faktor, kteri iz Avstrije srebro pobira, in to so knjige. Menda ne rečem preveč, da je v Avstrii polovica knjig iz Nemčije in to se ve, največ iz Saksonije; koliko se pa za te potrosi! Dokler je ažio, kuje Avstrija srebrni in zlati dene? le za inostranstvo na škodo domačo. Silna potreba je za Avstrijo , da si zboljša gospo- darstvo , kupčijstvo in obrtništvo. Kolikor vse to za-nemarja in v .napredku za drugimi državami ostaja, toliko za tuje dobro skrbi in sama boža. S tem, da se doma obrtnija in trgovina zanemarja, denar ne gre samo na tuje; še veče zlo je, da še tako marljiv človek doma pravega zaslužka nima. Kjer so razne fabrike, se lahko vsak, ako ima zdrave roke in pamet, dobro in pošteno živi; sedaj pa se sliši po celi Avstrii: ni denarja, ni zaslužka! nič se ne prodd! pri tem pa se neprenehoma po časnikih čita, ta fabrika je prišla na kant, ta rudnik se je opustil, delavci nimajo ne dela ne živeža. Kako pa to , da na Saksonskem (o an-gležki hočem kasneje govoriti), kjer je toliko raznih fabrik , imajo vendar vse toliko dela, da sem slišal fa-brikante tožiti, da jim za dobro plačilo delavcev po-manjkuje?J Našel sem pa tudi v saksonskih fabrikah, se ve da Cehov, pa tudi Magjarov in Hrvatov; čudil sem se, da nobenega Slovenca. Delavci so se hvalili, da imajo tu boljše plačilo kakor domd. Kako je tedaj to, da avstrijski fabrikantje brez dela hirajo? kako da njihovi izdelki niso takošni in po taki ceni, kakor so drugih? kako da se delavcem tako ne plačuje doma kakor na tujem? Jaz mislim, da so fabrike, poti in uredbe, po kterih se blago spravlja, slabe, najbolj pa manjka v Avstrii prepotrebnega „rizika" in „eneržije" ali pogumnega podvzetja v vsem, posebno pa v trgovini. V Avstrii bi obrtnija in kupčija, še bolj pa gospodarstvo, ravno tako lahko cvetele kakor v zapadnih državah, samo da bi ljudi isti duh navdajal. Poleg tega pa ima ravno umna obrtnija in kupčija in obči napredek v pravi omiki posebno pri avstrijskih Jugoslovenih sveto nalogo, da proti vzhodu poravna to, kar je turško barbarstvo zakrivilo in še krivi; saj se od te strani Avstrii tudi najlepši dobiček obeta. Zdaj idimo pa po železnici (peš hoditi bi človek moral dolgočasa in — glada umreti) prek neplodne ravnine v Berolin in pustimo Saksone. V društvu mi je potujoč Hamburžan, ki se ne more dosti naeuditi, kako krasna in romantična je „saksonska Svajca". Ko mu jaz rečem, da so na Kranjskem, Stajarskem in Koroškem še veliko krasnejše in romantičniše gore, me cel6 pomenljivo pogleda. Drug družnik mi je bil Sak-sonec, potujoč s svojo ženo, tremi hčerami in enim sinom. Bil je prav natančen nemšk turist; na vsaki postaji kriči: „Kinder, habt ihr den Namen des Ortes schon aufgeschrieben?" in se ve da po njegovem izgledu si ga je vsak iz družinice v svoj „notes" zapisal ; samo da je bilo ime, če tudi je kraj in mesto le kakošen kurnjek bil. To ti omenim le zato, dragi čita-telj , da vidiš, kako natančni so drugi turisti (popotniki), pa če prav jaz sam nisem tak, imam svoje muhe, in sedaj v Berolin prišedši, ti sopet hočem o stvareh govoriti, ktere bi drugemu niti na pamet ne prišle, to pa, česar pričakuješ, opustim. (Dal. prih.) ----- 348 ----- Narodno-gospodarske stvari. Popotnikove opazke. (Dalje.) „Man htithe sich vor Taschendieben \a (varujte se zmikavtov) — ta prijazni napis potnika brž na kolodvoru razveseli, da se lahko z mirnim srcem in žepom v kak „hotel ganis" poda. Hvala berolinčanom za ta odkritosrčni napis! Le želeti bi bilo, da bi tako primerni napisi bili tudi v „hotelih tonelih" in kakor koli se vsi ti kraji imenujejo, kamor potnika človeške potrebe tirajo. Ker sem že o napisih govoriti začel, naj še o teh več omenim; saj se tujec prisedši v tuje mesto na te najprej ozira, da ve kam in kako. Je li Berolin nemško mesto? To vprašanje se bo pač vsakemu prazno zdelo. Slovensko? kdo bi o tem sanjal! Francosko? Nemogoče! saj se ni nikjer toliko psovalo francostvo z besedo in pismom kakor v Berolinu. Berolin je prvo in glavno mesto nemških „junkerov" in onega „vaterlanda,a ki ga je tam rodil oče Arndt. Da, Berolin je nemški v superlativu; al, kedar človek prebira razne napise „hotel du nord," „hotel royal" itd., temuč tudi „X. Y. cordonnier," „X. Y. tailleur" itd., vendar ne ve, pri čim da je. Je li to že taka nova nemščina? — Napise takošne sem gledal in gledal, ker nekteri so me zavolj pisarije zanimivali, poleg pa si mislim: vi Nemci ste pač take opice francoske, kakor smo mi Slovenci vaše. Se ve da, ako takega „monsieur-a cordonnier-a" ali „tailleur-a" po napisu nagovoriš, se ti prigodi, da ta „monsieur" osupne in reče: „herr jott jech versteh se net," pa za „bon ton" je v Berolinu treba nekoliko znati francoski žlobudrati; to kaže, da je človek olikan in „omikan," ter ga ljudje „respektirajo". — Da, enaki bedaki smo ravno mi Slovenci; pa hvala Bogu, nemška kultura še ni vse-zveličavna, Nemce zveličava francoska. O različnih zbirkah in napravah za umetnosti, vednosti itd. nečem pisariti, ker ne bilo bi na mestu, in saj tudi človek o takih stvareh pravega pojma imeti ne more, ako jih sam in na drobno ne ogleaa; zato prijatelj, hajdi v Berolin! To ti morem zagotoviti, da žal ti ne bode; vredne so te stvari, da si jih ogledaš. Truden dolgega gledanja in stanja pri mnogoterih znamenitostih berolinskth, naslonim se pri nekem mramelj-nem kipu na mostu rečice Sprove (Spree), ktera skoz Berolin mize. Ako človek inači ne ve, na ktero stran da teče, vodo gledaje, tega spoznati ne more, rekel bi, da je mlaka v dolgi strugi. Pa vendar kakor je majhna in lena ta voda, tako se nasproti dobro raoi; vse polno je na nji v mestu in zunaj mesta ribških in drugih ladij, in s temi še plavajo primerni parobrodi. Ako Štajarec Sprovo pogledaš, ter se na Dravo zmisliš, milo ti bode pri sercu in reči moraš: Stajarci, krasne in bistre so vaše reke, pa vi ste leni in nemarno ž njimi ravnate. Da bi Beronlinčani Dravo imeli, inače bi jo vpotrebili in nosove še bolj ponosni kviško nosili ! Drava pa vam teče mimo Maribora in Ptuja brez veče koristi, kakor je tekla pred sto in sto leti. (Dalje prihodnjič.; ----- 356 ----- Narodno-gospodarske stvari. Popotnikove opazke. (Dalje.) Kdor Berolin obišče, ne sme opustiti še Potz-dam-a in Sans soui-a, Nečem ti, dragi čitatelj, po- f)isovati tega kraja že radi omenjenega vzroka; rečem e, da tu so prekrasne vsakovrstne umetne naprave, in čuditi se mora človek umetnosti in naravi. Po navadi, že potnikom lastni, da se najprej najimenitneje stvari ogledajo, sem tudi jaz tekel od kipa do kipa, od vodometa do vodometa k znamenitostim enega grada do drugega, posebno pa, ko pročitam napis: „sans souci", misle, da tu se živi „sans souci," to je, zidane volje brez srčne žali in skrbi. Vendar ko se solnce že globoko nagne, se spomnim, da je poldne že davno minulo, akoravno še ni zvonilo, in koj prišla je neka skrb. Se enkrat torej potujem na lepo teraso čez „oranžeri-o" k oni palači, ki ima ta lep napis „sans souci", da ga Še enkrat pročitam in premislim, ker poprej sem zno-tranje znamenitosti občudoval. Pa zastonj iščem pravega pomena; ni mi bilo več „sans souci"; napis mi je legal, morebiti zato, ker je francozki na kraji nemškem, kakor nemški lažejo po krajih slovenskih. Videl sem vSans souci že meseca avgusta lepo zrelo grozdje, pa to raste le za kraljeve zobe, toraj naj d v Potzdam nazaj! Žejen kakor pivka se podam v nekak „biertunel.'* ------ 357----- Tu je sedelo precej nadutih možakov okoli dolge mize; vsak je imel posodo pred sabo, kteri skoro ne vem imena, ki jo objemi j eno drži z obema rokama in strmo gleda v penasto tekočino. Na prvi hip mislim, da to so kemikarji, ker le v kemiških kabinetih sem videl tako „cilindrijsko" posodo ; pa ko začnejo ti čudoviti kemikarji te velikanske cilindre z obema rokama — ročni-kov nima ta posoda — k široko odprtim ustom povzdigovati, brž vem, kaj to pomeni. Točaj me praša, ali želim „gross" oder ,,klein" (bier); rečem mu v svoji veliki žeji „gross"! in brž mi pritira takošen brezroč-nat „žehtar", da se skoro prestrašim; ako bi ne bil videl onih možakov, kako se ta stvar rabi, bog me, ne bil bi vedel, kam ž njo. Al taka „exempla trahunt*'; spomnim se tudi one prekrasne pesmi, ktero sem v Trstu in na Reki tolikokrat, in se ve da zmirom bolj prijetno slišal, namreč: „povera canna", vzdignem tedaj ta šehtar in srknem na prvi hip, da me solze polijejo, in hvala veliki žeji, da sem se na prvi hip dobro „na-zaj držal", ker vdrugič ni bilo mogoče, se tega žlahtnega soka lotiti. Da, ljubi čitatelj, ako takošen „berliner weissbier" piti doboš, poprosi poprej tovarša, da te brž za nos prime, kadar odnagneš, da si ga ne odrežeš, kakor si gaje oni Hrvat, ki se je v naglosti hrena nažvapil, vide, da ga gospoda k mesu rabi. Za Slo vena se pri Potzdam-u poleg kraljevih gradov, vrtov in v obče krasnih umetnih naprav še nekaj znamenitega nahaja in to je, ruska kolonij a Aleksandro vka. Ta me je jako zanimivala, ker akoravno sem osem let gimnazijske klopi glodal, vendar nisem nič o nji niti čital niti slišal. Kakor 5?brumna" slovanska duša romam naprej k kolonijski pravoslavni cerkvi, ktera je nad Kolonijo na lepem hribu. Cerkvica je prav okusno v grško - ruskem slogu zidana, in blizo nje je hiša popova. Svojo radovednost o teh ruskih prebivavcih sem mislil najlože utešiti, ako k popu grem, češ, da me bo v vsem najbolj podučil in razjasnil, pa že tu je bila nezgoda : mlada ženkica mi pove, da pop stanuje v Bero-linu. Grem tedaj v ves ali kolonijo in ogledujem hišo za hišo. Teh je 11; zavolj krasnih vrtov, polnih sadja in zelenjadi, so vendar druga od druge precej oddaljene, in tako je kolonija velika videti. Hiše so vse lesene, tako imenovane „blockhauser" pa prav čedne in prijetne, ker dala jih je vse vlada zgraditi. Tudi tu so me napisi kakor v Berolinu zanimovali, ker na vsaki hiši je stanovnikovo ime in njegov karakter zapisan po ruski in poleg tudi nemški s slavnoznano nemško ortograhjo pri slovenskih, da rečem posebno pri ruskih imenih. Z ruskimi pismeni je ime pravilno pisano v končeni slovki na-ov ali-ev (ruski ob* ali ei.*) pa z latinico v nemškem prepisu se ta slovka pretvori v off ali eff. Pa naj bi to že bilo, saj pišejo tako ruska imena tudi Angleži, Francozi, Italijani in drugi, ker tako se ime izgovarja; etimologija tukaj ni njihova briga; da pa Slovenci to pisavo opičarijo, je vendar smešno, kakor je na pr. oni gospod lepo iz nemškega prepisaval, od kterega so bili zadnji članki občne naše zgodovine. (Dal. prih.) ----- 365 —- Narodno-gospodarske stvari. Popotnikove opazke. (Dalje.) Rusko naselitev je ustanovil kralj Viljem III. leta 1820 in sicer zato , da je mogel ruskim pevcem, ki so bili pri prvem polku kraljeve garde, ruska stanišča priskrbeti, da bi se jim ne tožilo preveč po domovini. Ti naselniki imajo nekak vojašk ustav kakor naši grani-čarji. Kar pa se narodnosti in jezika tiče, vidi se tu, kako lahko se zgubi in prerodi. Med vsemi naselniki jih komaj dvoje še ruski ume in govori; en star invalid in ena ženska, ta dvojica, tako se mi je povedalo, mora tolmačiti Rusom, ako tje pridejo in nemškega ne umejo. Prvi ruski naselniki so pomrli, njihovi potomci so pa celo nemški Prusi. Govoril sem z nekterimi; eden mi je prav prijazno skazoval vse svoje imanje in naprave v hiši in zunaj hiše, rekši, da že njegov rajni oče je le malo več ruski umel, on sam pa besedice ne ume" in tako vsi mlajši, še po ruski pisanih imen svojih citati ne znajo, samo vere so še pravoslavne. Te ruske hiše so prav prijetne in posebno zavolj lepih vrtov, med kterimi stojijo, zato jih Potzdamčani najemajo za letno stanovanje. Spremljaj me še zdaj, dragi čitatelj, malo po Hamburgu, potem pa zdravo „deutsches Vaterland"! kajti pojdeva ali popeljeva se prek morja na zelene britanske otoke, da vidiva, kaj dela John Buli. — Ne do-pada se mi nobeno nemško mesto tako kakor Hamburg, in posebno je njegova okolica prekrasna. Prva stvar in znamenitost v Hamburgu je živa trgovina, zato o njej par besedic. Da bi v našem Trstu kadaj vel ta-košen trgovsk duh, kakor vlada tukaj, ne bilo bi potem le mesto na boljem glasu in premoženji, temoč takošna trgovina v Trstu kakor je v Hamburgu, po«aogla bi na boljše stanje bližnjim in daljnim pokrajinam avstrijskim , pomogla bi najbolj v napredek avstrijskemu gospodarstvu in obrtnijstvu, — da na kratko rečem: Trst bi mogel biti Avstrii najboljša denarna podpora. Tako pa še le vladi kot razgojeno dete denar trosi, inači je danes kakor je bil včeraj. In kaj je tega krivo? More se reči, da nekaka prav malo poštena nebriga med veČino trgovcev, ktera še druge, kterim je marža pravi napredek, zadržuje; sploh pa Trstu manjka pravega trgov- „kaj porek6 oni, ki so radostni omenjali'', da Miklošiču je r samoglasnik, berilo njegovo — „1. 1865" — pa je tiskano brez r-a samoglasnika? Izgovarjanje na prejšnje gimnazijske berila je prazno, ker se njihovo pisanje od začetka ne vjema; osmosolcem bi se pa vsaj pravilna (?) pisava prikrivati ne smela." Tako „Tovarš." — „Kdor se ljubi, se rad puli" je slo-vensk pregovor; menda samo za to se „Tovarš" z nami tako rad prička o reči, o kteri mu vse nasprotovanje ne bode nič pomagalo, — napredek Časa je kol6, ktero ustavljamo, a ga ne ustavimo. Prav taka je bila zega,emu, om; ko se je nas veliki nemško-slovenski slovar tiskal, gosp. Cigale ni mogel zmagati z oblikami: e g a, emu, om; ostale so po starem kopitu; slovnik je bil dodelan leta 1860, — vmes je tedaj le 5 let, in že je zastaran v teh oblikah! „Tovarš" sicer misli, da je „izgovor prazen", ako bi se reklo , da po-slednje berilo se je moralo ravnati po poprejšnjih. In vendar je ravno to vzrok, da je 8. knjiga tiskana (brez r-a samoglasnika) tako, kakor je tiskano prejšnjih 7. Ko je dr. Miklošič v jeseni v Ljubljani bil in smo mi o tem ž njim govorili , nam je rekel, da ga „JeziČnik" o r-u samoglasniku cel6 nič ni podučil, a da je samo zavoljo doslednosti dal 8. berilo tako tiskati kakor so prejšnja sedmera bila. V obče pa nam je mojster naših jezikoslovcev vnovič zagotovil, da se mu ne zdi vredno zavoljo oblik se pravdati; njemu velja le stvar; da je le stvar dobra in pisava po slovnici pravilna, ostale oblike niso pravde vredne. — Kranjski Slovenci pa — to je istina — se odnekdaj radi grizemo zarad oblik; „to je Adamova dedsina" — so nam pisali enkrat ranjki Slomšek. Morebiti je niso napak zadeli? Vred. ----- 366----- pkega duha in neobhodno potrebnega risika. — Na koliko škodo je pa trgovini in obrtništvu to, da mnogo velikih trgovcev, rekel bi, brezbrižno, na kant pride in se kri-darje ali falimatorje razglasi, — al ne kaznujejo se, marveč se še pomiljujejo. In kako, da to privilegijo skoro najbolj le trgovci imajo? Pa kam sem iz Hamburga zablodil? — Hajdimo sedaj v hamburško „borse", kamor o pol ene zvon trgovce hamburške, altonske in hasburške kliče. Prijeten je pogled iz galerije na prostrano dvorano, kjer se nad 3000 trgovcev zbira. Tu se pogovarjajo, poravnavajo in opravljajo vse trgovske posle. Kaj zanimivo je tukaj gledati in opazevati fiziognomije pravih trgovcev. Ob eni mora vsak tukaj biti; kdor pride kasneje, plati kazen; ob dveh se zopet razidejo. Po dvorani vse mrgoli; na galerijo ni slišati druzega, kakor bučenje, podobno včlikemu ulu, polnemu marljivih bučelic. Hamburčani pa tudi ne zanemarjajo / obče lepih in koristnih naprav, živalski vrt, akoravno še nov, se mora vendar po okusu stavbe in po živalih s kterim si bodi meriti, posebno pa tako imenovanega „aqua-rium-a", ki predstavlja morsko dno z njegovimi različnimi živali, nima ne Dunaj ne Berolin; botanični vrt je eden najbogatejših. Kdor ima dosti denarja in hoče veselo živeti, si v Hamburgu lahko postreže; krasna so tudi sprehajališča in zabavna vožnja na Labi in Alstri. Ponoči pa, pri-jatel, potuj z urnim korakom in resnim načelom „nolli me tangere" po mestu zavolj „nekih" stvaric, ki tu mrgolijo. — HamburČanom smo Avstrijanci zdaj sosedje: HolŠtein je naš in Altona s Hamburgom v taki zvezi, da človek ne ve, kje se mesto od mesta loči. Altona ima svobodno luko, in obrtnija jej je precej živa, a vendar ne tako kakor v Hamburgu. Mesto stoji na visokem labinem bregu in mnogi krasni vrti z najlepšimi vilami (palačami), ki so v njegovi okolici posebno na labinem bregu do Blankenese, je delajo posebno prijetno. Zato so se naši vojaki, s kterimi sem v Aitoni govoril, hvalili, da jim je tu ljubše in boljše, kakor v domačih avstrijskih pokrajinah. Političnih razmer, kako in kaj je in bode Avstrija tem pokrajinam in one nji, nečem tukaj premišljavati — saj to stvar dosti razglobujejo drugi. (Dalje prihodnjič.) ----- 366----- Slovstvo. * Spisje za slovensko mladino je ravnokar v dru-zem pomnoženem natisu na svitlo dal gosp. Andrej Praprotnik, učenik v mestni glavni šoli ljubljanski. Dobiva se pri bukvovezu Grerberji trdo vezano po 30 kr., lično za darilo po 36 kr. — Kdor je tako trden v šolskem svojem poslu kakor gosp. Praprotnik in tako izurjen pisatelj slovenski, ki besedo vselej zadene mladini pripravno, nam je že sam po sebi porok, da kar spiše v ta namen, dobro spiše. Djanska priča temu je pa tudi, da je prvi natis bil tako pokupljen, da je treba druzega. Priporočamo pa to zalo knjižico ne samo mladini šolski, temuč tudi odraščenim ljudem, kakor še posebno srenjskim županom in vsem, kteri pri svojih opravilih rabijo jezik slovenski. Obsčg njen kaže, da jim bo v mnogoterih potrebah prav koristna knjiga. Prvi del obsega spisne vaje: imenovanje, popise, basni in povesti; drugi del pisma ali liste, in sicer I. splošne pravila: 1. Kaj je pismo, in kako naj se piše, 2. naslove, 3. vnanjo obliko pisem, — II. posebne pravila in zglede, ki kažejo naznanilne, prosivne, zahvalne , vošilne , milovavne ali tolaživne , povabilne, posvetovavne, opomne in odgovorivne pisma, — III. razna pisma. — Tretji del obsega opravilne pisma: gospodarski in gospodinski zapisnik, naročilne, vozne, ponudne pisma in prošnje. — Četrti del kaže javne pisma, ki so: izpiski ali konte, pobotni ali plačilni listi (kvitunge), prejemni listi, dolžne pisma, prepustne ali odstopne pisma (cesije), nakazne pisma (asignacije), pooblastila, pogodbe, spričala ali svedočbe, očitne naznanila , poslednje sporočilo, oporoka ali testament. Pri vseh teh različnih spisih je več zgledov. * Gospod A. Einšpielerje v „Katekizem" politični se po naznanilu v „Slov." vrlo naglo prodaja. Dobro, da najde pot v hribe in doline. ¦^Gospod Janezič daje v „Glas." na znanje, da „Cvetja iz domačih in tujih logov" peta šestka se je že jela v g. Blaznikovi tiskarnici natiskovati. Najpred pride po njem na svitlo sloveča žalostna igra „Tomaž Moor", ki jo je v laščini spisal slavni Silvio Pellico, poslovenil pa g. J. Križaj Severjev. — Pri tej priložnosti se daje na znanje, da se novi „nemško-slovenski slovar" marljivo natiskuje. Obsegal bode blizo 50 drobno tiskanih pol; doslej je natisnjenih 21 pol; celo delo pa izide blizo velike noči. * Višnjegorski fajmošter, znani slovenski pisatelj gosp. Janez Cigler so spisali novo pripovest za slovensko ljudstvo pod naslovom: Kortonica, koroška deklica." Na svetlo jo bode dala družba sv. Mohora. * Lexicon paleoslovenico-graeco-latinum. Emenda-tum auctum edidit Fr. Miklošič. Vindobonae Brau-miiiler 1862—1865. Naj veča 8-mina 1171 strani. Cena v knjigarnah 24 gld. ali pri gosp. Miklošiču na Dunaji 13 gold. — Naj vsak slavensk jezikoslovec si omisli to za slovensko filologijo prevažno delo. * Paul Šafaritfs Geschichte der siidslavischen Literatur, herausgegeben von Josef Jireček, III Das ser-bische Schriflthum, II. Abtheilung, Prag 1865. (Glej 8. list, 61. stran. S tem vezkom je dovršeno srbsko slovstvo od 1730 do 1830. leta, kakor je je opisal učeni Šafafik. Vse, kar smo rekli o prejšnjih treh vezkih, popolnoma veljd, tudi o Četrtem, kterega danes naznanjamo in Slovencem priporočamo. V njega 1. delu nahajamo kratke življenjepisne črtice 213 srbskih pisateljev tega stoletja, ki so srbski, in 12 srbskih pisateljev, ki so pisali v druzih jezikih. Velika ta marljivost čast dela srbskemu narodu, je pa tudi rodila 742 slovstvenih del vseh ved, ktere kratko opisuje 2. del. ^Njemu, komur bi se morda čudno zdelo, od kod da je Safafik tako natanko poznal srbsko slovstvo, iz predgovora, kterega Je Jireček temu zvezku postavil na Čelo, povemo, da je Safafika posebno mikala zgodovina, jezik in slovstvo junaškega srbskega naroda, in da je od 1819. od 1833. leta živel sredi srbskega naroda, da so mu bili odprti vsi samostani, vse knjižnice, vsi arhivi, da je bil v živi zvezi z vsemi srbskimi učenjaki tiste dobe, da si je s Hadžičem, Mu-šickijem in Magaraševicem prizadeval, na nogo spraviti društvo za izdavanje srbskih knjig. Plodoviti sad tega prizadetja bila je srbska Matica, 1826. leta vstanovljena, ktera je posnemavce našla pri Cehih, lu-žiških Srbih, Hrvatih, Moravanih, Rutenih, Slovakih in tudi pri nas Slovencih. * „Prvni če$ko~slovensky Slabikdr pismem slovanskem", tako se zove mala knjižica, v kteri Fr. J. Jez-bera, slovansko mladež na Ceskem, Moravskem, Sle-skem in Slovenskem uči brati in pisati slovansko az-buko, ki rabi več ko 70 milijonom Slovanov, to je, Rusov, Srbov i Bulgarov. Veljd ta knjižica le 16 kr» * „Jugoslovjeni v Turskoj", narodopisni ta načrt, kterega je spisal naš rojak gosp. Franjo Bradaška, profesor na zagrebški gimnazii, nahaja se v II. zvezka ^Književnika", od 321. do 348. strani. Pridjan je temu ----- 367 ----- spisu zemljepis balkanskega polotoka. Učeni profesor navaja pisatelje, ki so do sedaj v narodopisnem oziru pisali o Slovanih, kteri zdihujejo pod turškim jarmom, ter pretresa njihovo mnenje. Iz tega spisa pozvedamo, da v Bulgarii, Tracii i Macedonii živi 5 milijonov 875 tisoč Bulgarov; Hrvatov i Srbov pa: v Bosni......900 tisoč v Hercegovini .... 254 „ v stari Srbii i Albanski 398 „ v Črni gori.....196 „ v srbski kneževini . . 955 „ vsega skupaj 2 milijona 703 tisoč. Vseh Hrvatov in Srbov pa nam našteva po Šafafiku: v Av8trii . . . ^. . . 3 mil. 395 tisoč v Turčii, Srbii in Črni gori 2 „ 600 „ v Eusii.......— „ 100 „ Skupaj 6 mil. 95 tisoč. Na evropejsko Turčijo skoraj vsa Evropa oči obrača; najbolj važna je pa menda za Avstrijo, v Av-strii pa za Slovane, kterim so pri srcu njihovi bratje, pod turškim jarmom zdihujoči. Koliko naravnega in slavnega posla bi imela Avstrija, da bi rešila iz suštva oni narod in si ga pridobila sebi in njemu na korist po izgledu Prusije, ki rešuje nemške narode v severu, pa si jih združuje. Gosp. pisatelju smo iz srca hvaležni, da nam je razgrnil njihove razmere. ------ 381 — Popotnikove opazke. (Dalje.) Mili čitatelj! ker sva že v Altoni, pojdi z menoj še v bližnjo vas Ottensen, kjer na pokopališču slavni pesnik Klopstok s svojima ženama počiva. Ni treba dolgo groba iskati; pokopališče je pri cesti, ktera skozi vas pelje; okoli cerkve, in malo korakov pred cerkvijo brž pri vstopu na mirodvor razprostira se stara košata ----- 382 ----- lipa, pod ktero je gomila, kjer počiva eden izmed prvakov nemških pesnikov. Sveta groza me je spreietela, ko stopim na to mesto, in brez šale, stal sem pred pesnikovim grobom delj kot eno uro v različne misli in občutke vtopljen. Da! prijatelj, ako hočeš prav občutiti človeško veličast, pojdi v mirni uri na pesnikov grob, — Slovenec romaj k Prešernovemu — in ne v leskeče cesarske palače ne k napušnim kraljevskim grobom, kjer te omamlja le prazen lišp, — pesnikov duh pa te vzdiguje k veličasti nebeški. Misel rodi misel. Ko sem dva- in trikrat pročitai sicer bombastičine grobne napise, ki me spominjajo Klopstoka, sem se tožno spomnil nesrečnega Prešerna, pa tudi naših mladih pesnikov. — Ker imam že tako navado, da vse, kar tujega vidim, rad z domačim primerjam in tako primerjaje modrujem, dovoli mi, čitatelj, tedaj tu nekoliko občnih opazek, ker se mi dozdevajo potrebne sedanjim okoliščinam slovenskim. Kdor se Klopstok-a spominja, mu nehote'tudi njegova „Mesijada" v misel pride. Slovence se ve da Klopstok-ova „Mesijada" mnogo ne zanimiva, ker je menda še Nemcev malo, kteri bi bili celo delo preči-tali, vkljub vsem lepim mislim, ktere se v nji nahajajo, pa Jugosloveni imamo sličen pesmotvor, namreč Pal-moticevo „Kristijado." Ne, da bi komu silil „Mesijado", akoravno sem jo sam precej pazljivo Čitai, al onim ča-stiteljem Palmotičevim, ki „Kristijado" kot ,,ehef-