— P...K «. TV OKNO Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 37 - CENA 180 SIT (14 HRK) DOGOVOR, KI DRŽI! Gorenjska j Banka Banka d posluhom NOMINALNE OBRESTNE MERE GLAS Kranj, torek, 13. maja 2003 Foto: Tina Doki Motoristi "Svet se deli na motoriste in vse druge," me je pred kratkim prepričeval znanec, za katerega že nekaj časa vem, da od zgodnje pomladi do pozne jeseni resnično uživa le tiste dni, ko se usede na svojega jeklenega konjička in se odpelje po bližnjih in daljnih cestah. Če dobro pomislim, bi se mu pred leti le prizanesljivo smejala, zadnje čase pa vedno pogosteje razmišljam, da so motoristi prav posebni ljudje. Res je sicer, da se nekateri z motorji in mopedi vozijo zgolj iz nuje, zaradi vsakdanjih opravkov, večina pa se jih na svoje bolj ali manj hitre jeklene lepotce usede zaradi užitka. Nekateri uživajo v počasni vožnji, drugim živahna kri ne da miru, dokler ne pritisnejo na plin, kolikor pač gre. Nekateri so previdni in dobro poznajo svoje znanje in zmogljivosti svojega motorja, drugi se večino časa vozijo po robu. Vsem pa je skupno, da premagujejo slovenske ceste, ki so tudi za motoriste velikokrat nepredvidljive. Tisti z izkušnjami se zmrdujejo zgolj nad slabimi cestami in nad številnimi vozniki, ki motoristov ne upoštevajo kot enakopravnih udeležencev v prometu, tisti, ki radi pritisnejo na plin, si že nekaj časa želijo poligona, kjer bi lahko brez ogrožanja sebe in drugih preizkusili svojega jeklenega količka. Dejstvo je, da seje na slovenskih cestah število motorjev v zadnjih letih izredno povečalo in da tudi slovenska policija zadnje čase z novimi preventivnimi akcijami šole varne vožnje in predavanji skuša vsaj nekaj pripomoči k varnosti. Toda, čeprav je bilo lani na slovenskih cestah kar polovico manj mrtvih motoristov kot leto poprej (tudi osemnajst mrtvih je zastrašujoč podatek), je nekaj grozljivih letošnjih prometnih nesreč, v katerih je do minule nedelje umrlo že osem motoristov, več kot zadosti. A sezona se je šele dobro začela. Vilma Stanovnik Gorenjski godbeniki zlati Kamnik - Na 23. tekmovanju slovenskih godb v Kamniku so gorenjski pihalni orkestri iz Domžal, Kamnika, Lesc in Mengša na preverjanju znanja v drugi težavnostni skupini z doseženimi več kot 85 odstotki vseh možnih točk prejeli zlate plakete. Pihalni orkester Lesce je dobil celo zlato plaketo s pohvalo, Kamniška godba pa se je uvrstila v prvo težavnostno skupino. A.Ž., foto: Gorazd Kavčič Vstop prost!!! Koncert neuveljavljenih alternativnih ročk skupin Pohujšanje v dolini Šentflorjanski Murat & Jose Primož v novi zgodbi "Zame je poroka eden najpomembnejših dni v življenju. Začenjam pač novo zgodbo, čeprav se mi zdi, da se veliko ne bi smelo spremeniti," je konec tedna razmišljal naš skakalni šampion Primož Peterka. Celoten program in info: www.teden-mladih.com Preddvor - Primož Peterka in Renata Bohinjc sta par že sedem let, enega najlepših trenutkov pa sta dočakala pred letom in pol, ko se jima je rodil sin Maj. "Res sva dolgo skupaj, imava otroka in sklenila sva, da je prav, da se tudi poročiva. Renata je želela poroko v mesecu maju, meni pa je bilo tudi prav, saj bi na primer sredi decembra težko našel pravi čas za priprave in za poroko," je povedal 24-let-ni ženin Primož Peterka, ki je leta 1996 zaslovel doma in po svetu s prvimi zmagami v smučarskih skokih, nato pa je bil leta 1997 in 1998 tudi skupni zmagovalec svetovnega pokala. Kurilno olje Petrol it VELIKA NAGRADNA IGRA! Od 14. 4. do 30. 5. 2003. Po dveh slabših sezonah mu je dodatnih moči vlila ekipna ko- Ob nakupu kurilnega olja sodelujete v nagradnem žrebanju, kjer bomo 12 gospodinjstvom VRNILI CELOTNO KUPNINO. Vsak petek bomo izžrebali nagrajenca, dodatnih petpa še na velikem žrebanju 6. junija 200U Za informacije in naročilu pikličite 080 22 66. PETROL Kupnina bo vrnjena v obliki dobroimetja na kartici Magna. Imena nagrajencev bodo objavljena na www.petrol.si Br43 d.o.o. z gotovinskim: plaču.mm do NAJCENEJŠEGA KURILNE«'A OLJA 101*«,Wkf m priznanji, OŠ Naklo in OŠ D. Jenka Cerklje (po 4), OŠ T. Linharta Radovljica, OŠ Gorje in OŠ Železniki (po 3), OŠ Križe, OŠ Stra-žišče in OŠ S. Žagarja Lipnica (po 2), OS Žiri, OŠ J. Plemlja Bled in OŠ I. Groharja Podlubnik v Škofji Loki (po 1). S.S. Bojijo se kazni Družbe za avtoceste Občina si prizadeva, da bi zgradili priključek na avtocesto tudi pri podvozu za Duplje. Naklo - Negativen izid glasovanja za spremembo projekta novega odseka avtoceste v razcepu Podtabor na marčni seji občinskega sveta je ohladil odnose z Družbo za avtoceste RS. Minister Jakob Presečnik je na srečanju s predstavniki občine obljubil, da bo poskrbel za skupni sestanek. Domačini želijo zagotovila za priključek Naklo in protihrupno zaščito vasi Žeje. Svetniki občine Naklo kar pogosto govorijo o problemih, ki so povezani z izgradnjo odseka avtoceste Podtabor - Naklo. Največ prahu je dvignil predlog investitorjev za spremembo projekta trase v širšem območju razcepa Podtabor. Prebivalci Podbrezij so odločno zavrnili predvideno izgradnjo povratne rampe v bližini njihove vasi. Zato so s tajnim glasovanjem med marčno sejo svetniki zavrnili soglasje občine k predlagani spremembi. "Zaradi take odločitve že čutimo določene posledice," je ugotovil župan Ivan Štular na naslednji seji občinskega sveta 6. maja, koje napovedal tudi obisk pri ministru za promet RS. Po njem je še pojasnil: "Družba za avtoceste RS je izrazila dvom, da bo moč realizirati lanski dogovor o legalizaciji priključka Naklo. Bojimo se, da bomo zaradi nasprotovanja nekaj posameznikov kaznovani vsi. To bi bil prehud udarec za občino, ki je že uresničila del zahtev DARS-a za izgradnjo tega pri- Za vodovod sredstva Saparda Škofja Loka - Tik pred prvomajskimi prazniki je župan Igor Draksler podpisal pogodbo s pristojno agencijo o sofinanciranju strukturnega sklada Evropske unije - Sapard, in sicer za projekt vodovod Rovt - Lenart -Luša. Vrednost vodovoda, skupaj z davkom, znaša 91 milijonov tolarjev. Župan Igor Draksler veliko zaslug za potrditev projekta pripisuje razvojnim programom s področja kmetijstva, ki so ga v Škofji Loki sprejeli že pred časom. "Ko nam bo pristojno ministrstvo dalo zeleno luč, bomo začeli z delom. Po dosedanjih izkušnjah pa tega ne moremo pričakovati pred septembrom," pravi svetovalec župana Boštjan Cuznar. Vodovod Rovt - Lenart - Luša je delno že narejen, ob dokončanju oziroma nadgradnji vodovoda pa bodo predvsem Luše priključene na zdravo pitno vodo, ki tudi sicer ustreza vsem normativom. Boštjan Bogataj ključka. Poskrbeli smo za odkup približno 2500 kvadratnih metrov zemljišč, ki so nas stala 2,5 milijona tolarjev. Približno en milijon smo prispevali tudi za spremembe dokumentacije. Priključek Naklo je velikega pomena tako za našo kot tržiško občino, saj se po cesti skozi Duplje vsak dan vozi veliko ljudi. S temi dejstvi smo seznanili ministra Presečnika, ki je obljubil pomoč pri organizaciji skupnega sestanka s predstavniki DARS. Predviden je v drugi polovici maja, ko naj bi se sku- šali sporazumeti tako o priključku kot o protihrupni zaščiti vasi Žeje." Sestanka na ministrstvu za promet se je udeležil tudi svetnik Marjan Babic iz Žej. Že med sejo prejšnji danje potožil, da še nimajo odgovora graditeljev avtoceste glede aktivne protihrupne zaščite vasi. Krajani menijo, da ni dovolj le zaščita stavb, ampak bi morali preprečiti tudi hrup v okolici hiš. Kot je zagotovil minister Presečnik, bodo prebivalci Žej lahko zahtevali dodatne zaščitne ukrepe, če bodo meritve hrupa po odprtju avtoceste pokazale tako potre bo. Strinjal se je tudi, da bo treba obnoviti poškodbe na regionalni cesti in lokalnih cestah zaradi povečanega prometa ob gradbišču. Stojan Saje Oživljanje običajev Konec tedna so pripravili že četrti Florjanov sejem, ki je posvečen trzinskemu zavetniku sv. Florjanu. Trzin - Florjanov sejem, ki ga je minuli konec tedna Turistično društvo Trzin pripravilo že četrto leto zapored, je tudi letos po- so prikazovale pletenje kit. "Najboljša za to je stara vrsta pšenice, imenovana golica, ki pa jo je danes že težko dobiti. Iz nudil marsikaj iz bogate etnološke dediščine kraja in njegove okolice. Na več kot tridesetih stojnicah si je bilo mogoče ogledati in tudi kupiti številne izdelke domače in umetne obrti. Sejem so popestrili še z različnimi delavnicami in večernim zabavnim programom. "Lepo je, da se trudijo obnavljati stare ljudske običaje in jih na ta način približati ljudem," je dejala Nevenka Murovec, ki si je izdelke na stojnicah prišla pogledat že dopoldne. Posebno zanimanje so vzbujali rezbarji, ki so svoje izdelke ustvarjali kar pred radovednimi pogledi obiskovalcev. Članice kulturnega društva Krašnja iz Lukovice pa nje so ženske spletale kite in jih navijale na leseno deščico, nato pa so jih odpeljali v Domžale ali Mengeš, kjer so iz njih izdelovali slamnike," je razložila Pavla Jeras iz omenjenega društva. Na stojnicah si je bilo med drugim mogoče ogledati še izdelavo narodnih noš, lončarskih in bakrenih izdelkov ter medenih dražgoških kruhkov, predstavili so se tudi čebelarji in zeliščne kmetije. Na sejmu so pripravili še bogat kulturni in zabavni program, na svoj račun so prišli tudi otroci, ki so lahko uživali v vožnji z malimi avtomobili po avtomobilski progi ali se popeljali z zapravljivčkom. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič Prazniki in godovi Ledeni možje in Zofka ne prizanašajo Meseca maja mora biti tri dni mrzlo, Če ne v začetku meseca, pa na koncu, pravi ljudski pregovor. Izkušnje nas uče, da se majnik posebej v začetku rad shladi. Po prvi pomladanski toploti je hlad tem bolj občuten in nevarnost pozebe tem večja. Ljudje so vremenska pravila že zgodaj vezali na svetniške godove, zato so postali za tri nevarne dneve sredi maja postali "odgovorni" sveti Pankracij, sveti Servacij in sveti Bonifacij. Vsi so umrli v četrtem stoletju. Pankracij in Bonifacij med Dioklecijanovim hudim preganjanjem kristjanov, Servacij pa nekaj kasneje kot škof na Nizozemskem. Ko so ledeni možje mimo, je nevarnost pozebe res manjša. Pregovor pravi: Po svetem Servati ni mraza se bati. Ledenim možem pa sledi 15. maja sveta Zofija ali Zofka. Na dan je rado mokro oziroma deževno, zato so ji ljudje začeli praviti "ta mokra" Zofka. Priti-kajo pa ji pogosto bolj nespoštljiv pridevnik. Niko Kuret je v svoji znameniti knjigi Praznično leto Slovencev zapisal, da se v Beli krajini boje Zofijinega dežja, ker ponavadi pobere vso vinsko letino. Isti dan kot Zofka je praznik sv. Izidorja, ki je med Slovenci bolj čaščeni svetnik. Izidor je bil skromni španski kmetic, ki je veliko molil in delal dobra dela, angeli pa so namesto njega orali njive. Zato pesem poje: Izidor ovčice pasel, lepo žvižgal, lepše pel... V nadaljevanju pa pesem poje: Ko ovčice je napasel, stopil je v vojaški stan... Ta druga kitica nima realne osnove, saj je bil Izidor od rojstva do smrti skromen in veren pastir in nikoli vojak. Ledeni možje, Zofka in Izidor so svetniki med pomladjo in poletjem. Skrivnosti Janeza Nepomuka Danes, 13. maja, je god Marije Dominike Mazzarello, redovne ustanoviteljice. Po vzoru Don Boska, ki je ustanovil sale- zijanski red, je Marija Dominika ustanovila red Hčere Marije pomočnice ali Don Boskove sale-zijanke. Na Slovensko so prišle leta 1936. Danes praznujejo tudi škof Servacij, mučenec Mucij in škof Onezim. Jutri, 14. maja, so prazniki mučencev Bonifacija in Halvarda ter mučenke Justine. V četrtek, 15. maja, bo mednarodni dan družine, na koledarjih pa so kot godovni zaščitniki zapisani mučenka Zofija ali Sonja, kmet Izidor in opat Paho-mij. Zofija ali Sonja izhaja iz grške besede "sofia", ki pomeni modrost. Legenda pravi, da je bila Zofija odlična kristjanka iz Milana, ki seje preselila v Rim, kjer je s tremi hčerkami umrla za krščansko vero. To se je zgodilo okrog leta 250 v času vladanja cesarja Decija. Svetnico upodabljajo kot mater s tremi otroki z mučeniško palmo in knjigo v roki. Caščena je kot za-vetnica vdov. V petek praznuje tudi med Slovenci zelo znan svetnik Ja- Birmanci in botri Ljubljani - V slovenskih katoliških cerkvah poteka podeljevanje pomembnega zakramenta - birme, ki tiste, ki so krščeni, "popolnejše zveze s cerkvijo, jih obogati s posebno močjo svetega duha in jim tako nalaga strožjo dolžnost, da kot resnične Kristusove priče hkrati z besedo in dejanjem razširjajo in branijo vero. Vernikom je torej razlagati, daje prejem tega zakramenta potreben za dopolnitev krstne milosti", je med drugim o pomenu birme zapisano v sklepnem dokumentu plenarnega zbora cerkve na Slovenskem. V tem dokumentu je tudi naročeno, naj se ta zakrament redno ne podeljuje pred sedmim letom verouka. Birma ima predvsem duhovne razsežnosti, zato razkošna darila niso primerna, saj jih "lahko usmerijo stran od pravega razumevanja zakramenta in celotno prizadevanje v pripravi postavijo pod vprašaj", so še zapisali. Pri birmi imajo pomembno vlogo botri. Plenarni zbor je sklenil, da mora biti boter član katoliške cerkve in da mu ni bila naložena nobena cerkvena kazen. Star mora biti najmanj 16 let, razen izjeme, ki jo dovoli duhovnik. Boter naj ne bosta oče ali mati birmanca. Imeti mora zakramente in mora živeti po načelih vere. Ne sme biti le civilno poročen ali živeti v zunajzakonski skupnosti. Na sliki: nedeljska birma v farni cerkvi sv. Vida v Dupljah, kjer je birmoval škof Alojzij Uran. Jože Košnjek, foto: Gorazd Kavčič nez Nepomuk (1350 - 1393). Njegov najbolj znameniti kip stoji na Karlovem mostu v Pragi. Na glavi ima bireto in venec s petimi zlatimi zvezdami, s križem in palmo v roki ter kazalcem druge roke na ustih. Janez Nepomuk je mučenec za neodvisnost in svobodo Cerkve. Takratni češki kralj Venčeslav je hotel spraviti cerkev pod svoj vpliv in se polastiti njenega imetja. Janez Nepomuk, generalni vikar praške nadškofije, se je temu uprl. Kralj gaje dal mučiti in 20. marca leta 1393 vreči v Vltavo. Zato niso resnične trditve, da je umrl zaradi spoved-ne molčečnosti. Zarddi prsta na ustih ga častijo kot zavetnika zoper obrekovanje in zoper poplave, zato stojijo njegovi kipi na številnih evropskih mostovih. Priimek Nepomuk izvira iz njegovega rojstnega kraja Pomuk oziroma kasneje Nepomuk. V soboto, 17. maja, bodo praznovali puščavnik Jošt in redovnik Pashal Bavlon. V nedeljo, 18. maja, ko bo svetovni dan muzejev, so godovni zavetniki in svetniki papež Janez I, kralj Erik ali Oroslav, redovnik Feliks Kantališki in redovnica Blandina Merten. V ponedeljek, 19. maja, pa bo godovnik papež in puščavnik Peter Cele-stin Moronski. O življenju pomembnega moža iz zgodovine katoliške cerkve piše v knjigi Zgodba dobrega kristjana. Petrovi puščavniki so bili priznani kot samostojna veja benediktinskega reda. Jože Košnjek Škofje na Brezjah Katoliški shod Srednje Evrope V Sloveniji se bodo začele priprave na srednjeevropski katoliški shod v soboto, 31. maja, na Brezjah z mašo slovenskih škofov. Kranj - Srednjeevropskega ložnosti zahvalila bogu za spre- katoliškega shoda maja prihodnje leto v Mariazellu v Avstriji se bodo udeležili katoličani iz osmih držav: Češke, Slovaške, Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Poljske, Bosne in Hercegovine in Slovenije. To bo eden največjih katoliških shodov v zadnjih letih. Z njim želi katoliška cerkev znova spomniti svoje vernike na njihovo pomembno vlogo pri nastajanju združene Evrope. Z geslom Kristus - upanje Evrope bodo katoličani opozorili na duhovno izročilo krščanstva, ki mora ostati temelj združene Evrope tudi v prihodnje. Samo gospodarski in politični temelji so premalo. Potrebni so še duhovni in moralni. Na nedavnem sestanku v Zagrebu so škofje podpisali posebno pastirsko pismo, ki ga bodo duhovniki v vseh osmih državah brali vernikom v nedeljo, 1. junija. Kaj takega se v zgodovini Evrope še ni zgodilo. Dogovorili so se, da bodo na zaključek shoda 22. maja povabili tudi papeža Janeza Pavla II. V Sloveniji se bodo priprave na srednjeevropski shod začele v soboto, 31. maja, ko bodo na Brezjah maševali slovenski škofje in duhovniki. Slovenska katoliška cerkev se bo ob tej pri- www.rgl.si Brezje - Slovenska škofovska konferenca je sporočila, da je bil pretekli teden v samostanu sester frančiškank brezmadežnega spočetja na Brezjah zbor konference redovnih ustanov Slovenije in srečanje s člani Slovenske škofovske konference, ki je imela tudi redno zasedanje. Predstavniki redovnih ustanov so obravnavali uresničevanje sklepov plenarnega zbora cerkve na Slovenskem glede karitativne dejavnosti, škofje pa so obravnavali več vprašanj, med drugim pastoralna vprašanja, odnose med cerkvijo in državo ter težave v delovanju in financiranju škofijskih arhivov in tiskovnega urada Slovenske škofovske konference. Škofje so obravnavali tudi priprave na srednjeevropski katoliški shod, ki bo dosegel vrhunec z romanjem narodov od 21. do 23. maja prihodnje leto v Mariazell v Avstriji. J.K. jem naše države v Evropsko unijo. Na Brezje bodo povabljeni najvišji predstavniki politike, gospodarstva in kulture. Ker bo to zadnji dan šmarnic, bodo na Brezje številni romarji krenili peš. Evropskemu shodu bodo posvečene tudi številne druge prireditve, med njimi srečanje vernikov treh dežel ob Dolgem jezeru na Koroškem in velikoš-marenska romanja na Brezje, na Ptujsko in na Sveto Goro. Jože Košnjek Gasilci pri Mariji Pomagaj Kranj - V številnih slovenskih krajih in gasilskih društvih so počastili god svojega zavetnika sv. Florijana, ki nas tudi varuje pred ognjeno pogubo. V Sloveniji je bilo njemu v čast zgrajenih 26 cerkva. Florjanovo je velik praznik tudi zato, ker so gasilci združeni v največji organizaciji, ki skrbi za našo varnost in neguje pomoč ljudem v nesreči. V soboto popoldne so se gasilci s svojimi vozili zbrali na 3. vseslovenskem romanju gasilcev na Brezje k Mariji Pomagaj. Posebej zanje je bila v baziliki Marije Pomagaj slovesna maša, po njej pa blagoslovitev gasilskih vozil in opreme. Brez-janski gasilci so poskrbeli, da na Brezjah ni bilo dolgčas, saj je svečanosti v baziliki in pred njo sledilo družabno srečanje. J.K., foto: Gorazd Kavčič Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih Strogi cesar, podjetni župniki uradniki Videli smo, katere so bile prve župnije in cerkve gorenjskega juga. Uspelo nam je ugotoviti celo imena nekaterih davnih duhovnikov. Zdaj poglejmo še, kako so ti gospodje živeli in gospodarili. V glavnem so to počeli tako, kot se je od njih pričakovalo. Bile pa so tudi "nerednosti". V času, denimo, ko je bil v Freisingu za škofa gospod Sikst (1473-94). "V Sikstovih pismih beremo o raznih pritožbah vernikov proti duhovščini. Starološkega župnika je npr. močno karal, Češ naj se ravna, kot se spodobi za pobožnega župnika; v teh hudih časih bi morali verniki pri njem najti tolažbo in zavetje, ne pa da se z njimi prepira. " Tako dr. Blaz-nik, ki v nadaljevanju zapiše: "Kot je bil sicer običaj na Slovenskem, so se posamezni duhovniki tudi na loškem ozemlju ukvarjali s krčmarstvom, tako po župnijah kot tudi na loškem gradu, o čemer pričajo pritožbe loških meščanov proti grajskemu kaplanu. Krčmarjenje po župniščih in kaplanijah gotovo ni spodbudno vplivalo na vernike. " Tristo let pozneje, ob koncu loškega gospostva frei-sinških škofov, je bil ta problem samo še hujši. "Ustanavljanje novih župnij in vikariatov je zmanjševalo obseg starih župnij in tako vplivalo na zmanjšanje dohodkov le-teh iz bogoslužja. Gospodarski položaj se je pa razen tega poslabšal predvsem pri tistih župnijah, ki so bile v večji meri navezane na dohodke od točenja vina (posebno ob krstih, porokah, pogrebih ipd.). Proti temu običaju je namreč nastopal goriški nadškof in končno je bilo 1773 točenje vina po župniščih sploh prepovedano. Prepoved je zadela na loških tleh zlasti žirovskega župnika, ki mu je vinotoč nesel letno najmanj 300 gld.; odslej so žirovsko župnijo prištevali med najrevnejše. " Prva pobudnika cerkvenih reform in zahtev po strožjem verskem življenju v župnijah sta bila cesarica Marija Terezija, še bolj pa njen sin Jožef II., veliki reformator. "Vzporedno z izvajanjem velikih reform je prišlo do mnogih sprememb na Franjo Kopač, Gremo 1935 cerkvenem področju. V duhu reform naj bi bila cerkev podrejena kontroli države. Cerkvena oblast naj bi se združevala v rokah škofov, ki naj bi bili predvsem predstavniki vlade, položaj duhovščine naj bi se pa približeval stanju državnih uradnikov. Tedanji ljubljanski škof Karel Janez Herberstein je bil zagovornik vladarjevih nazorov glede verskih zadev v prepričanju, da je treba versko vzgojo smotrno urejati brez navlake iz preteklih dob." Posledica reform je bila tudi ukinitev oglejskega patriarha-ta. Na avstrijskem delu le-te ga je bila 1751 ustanovljena nadškofija v Gorici, katere del je bil do 1787 tudi gorenjski arhidiakonat. Tistega leta je bila ta prestavljen v ljubljansko nadškofijo. "Med tem urejanjem je prišlo do velikih sprememb tudi v manjših enotah. Arhidiakonate so zamenjali dekanati, predvsem pa so rasla nova duš- pirhe brat, pastel, okoli nopastirska mesta, in to že za vlade Marije Terezije, še v večji meri pa za Jožefa II. Po njegovi zamisli naj bi pri ustanavljanju novih župnij moralo veljati načelo, da župnije ne bi smele obsegati več kot 700 ljudi, oddaljenost od župne cerkve pa naj ne bi presegala uro hoda. Sredstva za novo ureditev naj bi pritekala z ukinitvijo samostanov, ki se niso ukvarjali z nego bolnikov, šolstvom oziroma študijem, in s premoženjem nekaterih beneficijev ter za kult nepotrebnih cerkva in kapel, ki jih je oblast zapirala. Iz teh virov je bil ustanovljen verski fond, iz katerega je država črpala dodatke za duhovščino, ki sicer ni razpolagala z dovoljnimi dohodki. Vse te reforme so izredno močno odmevale po loškem ozemlju." Posledica cesarjeve strogosti je bila tudi ukinitev loške pasijonske procesije, ki očitno ni bila le verske narave, ampak so se ob njej dogajale tudi razne "nerednosti". "Poglobljenemu verskemu življenju naj bi v duhu jožefinizma ne služila samo preureditev župnij, temu namenu naj bi veljal tudi boj proti zunanji pobožnosti. V skladu 's tem na j bi odpadle tudi razne verske manifestacije. Tako so odpravili v Škofji Loki 1751 ali 1773 pasijonske igre. Hkrati je oblast ukrepala proti ne rednostim, ki so se dogajale med službo božjo na proščenjih-Duhovščina je nastopala proti godbi in plesu ob nedeljah in praznikih, predvsem pa na proščenjih, česar pa loški glavar ni odobraval. Glavarju so namreč fantje morali dajati posebno plesno takso (npr. v Poljanah 3 gld. 30 ker., v Stari Loki 2 gld.)." Bojazen, da jih čaka usoda fosilov Na Gorenjskem je le še pet naravoslovnih in geoloških krožkov. Ovire za delo so predstavili na prireditvi MINFOS. Visok jubilej AMD Cerklje Na jubilejni prvomajski paradni vožnji se je zbralo rekordno število udeležencev. Tržič - Svojevrsten plakat na razstavišču je obesil naravoslovni krožek, ki je 15 let delal v OS Lucijana Seljaka v Stražišču. V spomin (in opomin) so zapisali, da je njihova 61. razstava tudi zadnja. Kot je povedal mentor Frenk Stare, so sedaj ptički brez gnezda in denarja, zbirajo pa se kar v njegovi hiši v Žabnici. Okrogla miza o geoloških krožkih je razkrila vrsto težav. Pomemben del razstavišča na dnevih mineralov in fosilov v Tržiču so tudi tokrat zasedli mladi raziskovalci. Svoje najdbe sta predstavila geološka krožka iz OŠ Komenda - Moste in OŠ Staneta Žagarja Lipnica, obiskovalce pa je najbolj presenetil nekdanji naravoslovni krožek OŠ Lucijana Seljaka iz Stražiš-ča pri Kranju. Sedaj se je preimenoval v krožek Žabca, saj od lani deluje v Žabnici. Šola gaje namreč postavila pred vrata. Na svoje težave so člani krožka opozorili s plakatom. V SPOMIN so našteli, kaj so naredili v 15 letih. V krožku je sodelovalo 380 otrok, od katerih jih je ostalo vsaj 40. Vodili so jih štirje mentorji, ki so pripravili 61 razstav. Letos so prišli zadnjič v Tržič, so zapisali in dodali, da so še vedno najboljši. Organizirali so 180 raziskovalnih ekskurzij ter sami odkrili 84 nahajališč fosilov in mineralov, od katerih je največje v Crngro-bu. Ponosni so tudi na 5 debelih raziskovalnih nalog in več manjših. Kot je povedal Ožbej Der- enajstih let sem mentor brez vsakega plačila. Težje je, da nas nekateri skušajo zatreti, ker smo dobri. Poskušajo celo prikazati, da uničujemo naravno in kulturno dediščino, kar ni res. Mnoga Odkritja krožka sta predstavila Frenk Stare in Ožbej Dermota. mota, ki že pet let prihaja z Otoč, je vsako odkritje nekaj posebnega. Zato bo še naprej vztrajal v krožku. "Sedaj smo ptički brez gnezda," je opozoril mentor Frenk Stare na okrogli mizi o prihodnosti geoloških krožkov. Z obžalovanjem je ugotovil, da njihov krožek umira, saj se že poldrugo leto zbirajo v njegovi garaži. Letos je zmanjkalo še denarja. "Dve od nahajališča, s katerih smo pokazali najdbe na razstavah, so iz-ropali drugi. Utrujen sem zaradi podtikanj Društva prijateljev mineralov in fosilov iz Tržiča, ki vztrajno zatira krožke. S svojimi .potezami sproža tudi nerazumevanje zavoda za varstvo narave," je potožil mentor, kateremu ni vseeno za usodo krožka. Član Staretovega krožka Jure Zalo h ar, sedaj fizik v kranjski Upokojenci na Soriško planino Železniki - Na nedavnem občnem zboru Društva upokojencev za Selško Dolino v Železnikih so govorili o opravljenem delu in nalogah, ki jih še čakajo. Letos bo društvo organizator 13. zbora gorenjskih upokojencev, ki bo 4. septembra na Soriški planini. Nanj se skrbno pripravljajo, pokroviteljstvo pa je prevzela občina Železniki. Kot je obljubil župan Mihael Prevc, bodo tako kot lani v Komendi tudi tokrat povabili vse župane gorenjskih občin. Predsednik društva Andrej Rant je na zboru, kjer je bilo 185 od skupno 1172 članov, pohvalil delo na raznih področjih. Tudi drugi poročevalci so imeli kaj povedati. Člani so se družili v pevskem zboru, ob pogovorih, na kulturnih prireditvah, pri športno rekreativnih dejavnostih in izletih, obiskovali pa so tudi starejše vrstnike. Pri bodočem delu bodo namenili še več pozornosti varstvu starejših oseb na domu in oblikam dnevnega varstva, ker imajo pri tem največ problemov. Po besedah župana Prevca ima namreč v občini prednost urejanje komunalnih objektov in cestnega omrežja, zato še nekaj časa ne morejo računati na izgradnjo doma starostnikov. Upokojenci so še ugotavljali, da bi lahko z enotnejšim nastopom na volitvah dobili več predstavnikov v občini in državi. Tako bi imeli več vpliva na odločitve, med ka- terimi je zanje najbolj pomembno pravično povečevanje pokojnin. Kot je o srečanju zapisal Janez Šolar, so ga popestrili tudi s predavanjem. Dr. Branko Košir je upokojence seznanil z značilnostmi sladkorne bolezni in zdravo prehrano. S.S. gimnaziji, je potrdil nastajanje trenj med zbiralci zaradi nahajališč. Po njegovem večina ne ve, kaj pomeni sistematično raziskovanje na terenu, še manj pa, kako se obnašati na nahajališču. Kot je ocenil predsednik Geološkega društva Slovenije Uroš Herlec, je del zbiralcev močno prekoračil pooblastila, ki jih dobi s članstvom v društvu. Na tržiško društvo bo treba vplivati in preprečiti ropanje tudi s prijavo inšpektorju za varstvo narave. Težava pa je, ker zakon o varstvu narave tudi po treh letih nima podzakonskih aktov. Mentor geološkega krožka Bobovec iz OŠ Lipnica Peter Urbanija je izrazil bojazen, da bo uvajanje novih vsebin v de-vetletko še poslabšalo položaj njihovih krožkov. Ni pravil in programov delovanja krožkov, pogrešajo strokovne aktive, žal pa tudi ni stimuliranja učiteljev za delo v krožkih. Kot je ocenil prof. Stanko Buser, je predvsem stroka kriva za propadanje krožkov. Zavzel se je za pripravo programa za izbirni predmet geologije pa tudi za ponovno organizacijo letnih tečajev z učitelji in profesorji. Če bo vsaka šola imela mentorja za geologijo, bo tudi krožkov več. Sedaj so na Gorenjskem le še na Bledu, v Lipnici, Žabnici, Škofji Loki in Komendi. Nevenka Cigler iz kranjskega zavoda za šolstvo je pojasnila, da bo treba tudi za geologijo pripraviti učni načrt in ga potrditi na strokovnem svetu. Študijsko srečanje učiteljev bi bilo lahko ob razstavah mineralov in fosilov. Kot je še predlagala Francka Vencelj Urbanija iz istega zavoda, je težave krožkov moč rešiti z drugačno organizacijo. Pokrivali naj bi več šol hkrati, da bi lažje zagotovili pogoje za delovanje. Stojan Saje Cerklje - Avto-moto društvo Cerklje deluje že pol stoletja. Leta 1953 se je zbralo na ustanovnem občnem zboru v gostilni Sajovic v Cerkljah 82 naprednih ljudi, ki so se zavedali pomena razvoja avtomobilske tehnike. Med ustanovitelji so bili šolniki, obrtniki, delavci in kmetje. Glavni pobudnik je bil učitelj Gvido Pahor, kateremu so zaupali prvo predsedniško dolžnost. Delovanje društva je sprva oteževalo pomanjkanje lastnih prostorov. Po petindvajsetih letih je društvo dobilo svoj dom, ki so ga zgradili s prostovoljnimi prispevki in delom članov ter drugih prebivalcev vasi pod Krvavcem. Glavni cilj društva je bil od vsega začetka napredek tehnične kulture in širitev znanja o prometu. Z načrtnim delom so usposobili /a vožnjo motornih vozil že na tisoče voznikov. V preteklosti to znanje ni bilo tako samoumevno, kot je danes. Zato so bili mnogi ponosni na članstvo v AMD in ostajajo zvesti društvu še naprej. Eden od razlogov za druženje je tudi zabava. Vozniki radi sodelujejo na spretnostnih vožnjah in raznih tekmovanjih. Najdaljšo tradicijo imajo paradne vožnje po vaseh cerkljanske občine ob 1. maju. Jubilejne, 50. vožnje se je letos udeležilo rekordno število vozil. Med 155 motoristi je bilo tudi 28 članov Mopet tou-ra Zalog pri Cerkljah, 480 avto-mobilistov pa je pripeljalo vozila z različnimi oznakami in letniki izdelave. Po paradni vožnji je bilo še srečanje v vasi Grad. Minulo nedeljo je društvo pripravilo trening varne vožnje, ki ga je pred šolo v Cerkljah vodil nekdanji dirkač Brane Kuzmič. Nekaj prireditev bo tudi v prihodnjih dneh. V soboto, 17. maja, bo na sporedu mcddruštveni rally; začel se bo ob 9. uri pred OŠ Davorina Jenka v Cerkljah. Osrednja slovesnost ob 50-letni-ci AMD Cerklje bo v petek, 23. maja, v gostilni Pri Cilki na Zgornjem Brniku. Janez Kuhar Radi pojejo in igrajo Sovodenj - Pred enajstimi leti so ustanovili Društvo upokojencev Sovodenj, v katerem je 140 članov. Kot je na letošnjem občnem /boru ocenila predsednica Zinka Slabe, so lani uspešno izpolnili načrte. Pozimi so se enkrat na teden zbirali v klubskih prostorih in se srečali na pustni zabavi. Lani so se odpravili na Štajersko. Letos pripravljajo še več izletov - od kopanja na morju, do obiska Ljubljane in muzeja Bistra ter tradicionalnega poletnega izleta. Ob prazniku dela se vsako leto vzpnejo na Ermanovec. Začetek jeseni se nameravajo podati na pohod po gorenjskih hribih. Načrtujejo udeležbo na meddruštvenem srečanju upokojencev v Idriji ter na srečanjih slovenskih in gorenjskih upokojencev. Spet se bodo razveselili na pikniku v Novi Oselici, pozneje pa na martinovanju in silvestrovanju. Seveda ne bodo pozabili na obiske članov, ki praznujejo jubileje. V društvu tudi radi pojejo in igrajo. Kot je zapisal Janez Govekar, so^ občni zbor popestrili z nastopom pevci in članici dramske sekcije Milena Spiček in Marua Kavčič. V pevskem zboru sodeluje deset članov, vendar bi jih radi pridobili še več. Igralska skupina je lani uprizorila veseloigro Lesena peč, s katero so gostovali v desetih gorenjskih in primorskih krajih. Letos se bodo predstavili s komedijo Ženska kmetija. S.S. Več kot tristo mladih gasilcev Nagradna igra TELEKOMPLETNI! Koliko Dolinarjev e na Gorenjskem?* Področne nagrade zaTelekompletne: SJSL L 1 A x paket O x te,efonskl © x maJ icnN C0T+ aparat Nevlje pri Kamniku - Gasilski zvezi Kamnik in Komenda sta pripravili mladinski kviz za pionirje in mladince iz gasilskih društev obeh gasilskih zvez. Med pionirji se je v teoretičnem in praktičnem znanju pomerilo 14 ekip, pri mladincih pa 19 ekip. Najboljše ekipe pri pionirjih so bile Motnik II, Zgornji Tuhinj in Šmartno v Tuhinju; pri mladincih pa so bile prve tri ekipe Motnik II, Nevlje in Motnik III, na osmo in deveto mesto pa sta se uvrstili mladinski ekipi iz PGD Križ in Komenda iz Gasilske zveze Komenda. A.Z. ISDN.50I+ aparat Panasonic KX-TS3 Kolikokrat se pojavi priimek "DOLINAR" v področnokodnem telefonskem imeniku 04 - Kranj? Odgovor poiščite v novem Telefonskem imeniku Slovenije 2003 in sodelujte v nagradni igri TELEKOMPLETNI. Kupon za sodelovanje boste prejeli z junijskim telefonskim računom. Novi Telefonski imenik Slovenije 2003 Vse številke od A do Ž na enem mestu! Telekom V!) Slovenije w Telekom Slovenije d.d, Ggaletova 15. Ljubljai Kamnik v prvo težavnostno skupino Na 23. tekmovanju slovenskih godb v Kamniku vsi Gorenjci zlati. Kamnik - Minuli konec tedna v petek in soboto je bilo v Kamniku 23. tekmovanje slovenskih godb v tako imenovani drugi težavnostni stopnji, tekmovanje v koncertni težavnostni stopnji pa je bilo v nedeljo v Trbovljah. Tekmovanja v Kamniku se je v obeh dnevih udeležilo dvajset pihalnih orkestrov z okrog tisoč godbeniki. Med godbami pa so poleg kamniške z Gorenjske nastopili tudi Pihalni orkester Lesce, Mengeška godba in Godba Domžale. Vse štiri godbene skupine so na strogem tekmova- nju dosegle izreden uspeh, saj so na letošnjem preverjanju znanja v drugi težavnostni skupini z več kot 85 odstotkov od vseh možnih točk vse prejele zlate plakete. Za mestno godbo Kamnik pa je bila to tretja osvojitev zlate plakete zapored in pomeni napredovanje v prvo težavnostno skupino. Kamničani so namreč doslej že dvakrat osvojili zlato plaketo. Prvič je bilo to leta 2001, drugič lani in tretjič letos v drugi skupini. S tekmovanjem v Kamniku in Trbovljah pa se je hkrati sklenil triletni Bikoborba kot umetniški izziv Tržič - Galerija v Tržiču je s pomladjo ponovno oživela. Posebno živahen utrip ji je vdahnila razstava z naslovom "SIN SALIDA BREZ IZHODA", s katero sta akademska kiparka Metka Kavčič -Takač in mojster fotografije Branimir Ritonja, oba iz Maribora, na svojstven način izrazila globoke vtise s španske koride. Figuro bika v peščenem krogu ponazarja oje voza s parom rogov, nad njim visi ostra sablja in še malo dalj pokrivalo toreadorja. Like gledalcev obkroža lesena ograda, na kateri so z zunaj obešeni posnetki bikoborb. Stara kraška kritina, kovinska žica in les so materiali, ki še bolj poudarjajo krutost dejanja in sočutje opazovalcev. Kot je ob petkovem odprtju dejal umetnostni kritik Jože Hudeček, sta avtorja poskrbela za novo interpretacijo tem in idej, ki smo jih poznali z druge plati. Trije objekti sredi arene ponazarjajo spopad, ki se dogaja v človeku ob napadu na bika. To ne velja le za bikoborsko areno, ampak za ves svet. Vsakdo namreč nosi svojo korido v sebi, ko skuša doseči zmago med razumom in strastmi, ki delajo človeka živalskega. Za razstavo, ki bo odprta do 30. maja, je Tržiški muzej pripravil zloženko; besedilo je prispeval Marko Zorovič. Odprtje je popestril kvartet ADAM S CLUB. Stojan Saje Iz galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost TIN CA (JUSTINA) STEGOVEC mi) Skozi mokro šipo gledamo deževno cesto. Obe figuri sta ujeti v kompozicijo šipe, kiju ločuje in vrača vsako k sebi, v razmišljanje. Moški in ženska, ritem dvojnosti za trenutek prekine le prizor ujet v ogledalu. V njem je odsev ljudi brez obrazov na vožnji Človeške samote. Celotna atmosfera človeške samote je skrbno in natančno poudarjena v črno-belem koloritu in brezhibnem izražanju jedkanice in akvatinte. Ljubljanska grafična šola je s Tinco Stegovec pridobila nov način obdelovanja grafične plošče. Rodila se je na Planini pri Črnomlju. Na MAJ v Ljubljani je študirala slikarstvo. Diplomirala je leta 1950. Študij je nadaljevala na specialki za grafiko pri profesorju Božidarju Jakcu in ga končala leta 1952. Nagrado Prešernovega sklada je prejela leta 1976 za grafično razstavo v letu 1975. P. H. K Vožnja v dežju, 1982, Jedkanica, akvatinta, v, 58 cm x š.. Provenienca: darilo avtorice leta 2000 za Zbirko Prešernovih Galerija Prešernovih nagrajencev Pavšlarjeva hiša Kranj in Avla Mestne.občin Razstave: FRANC NOVINC, 24. april - 20. maj, Avla Mestne občine Kranj; FRANCE SLANA otvoritev 23. maja ob 19. uri, Pavšlarjeva hiša, Kranj tekmovalni ciklus slovenskih godb. V Kamniku, kjer se je torej tekmovanja, kot rečeno, udeležilo dvajset pihalnih orkestrov z okrog tisoč godbeniki, so kamniški godbeniki simbolično proslavili tudi 155-letnico prve omembe v pisnih virih, hkrati pa tudi 105. obletnico delovanja mestnega godbenega društva oziroma Mestne godbe Kamnik. Pihalni orkester Lesce je izmed gorenjskih godbenih skupin nastopil, pred strogo ocenjevalno komisijo že v petek proti večeru v Domu kulture v Kamniku. Pod vodstvom dirigenta Aljoša Deferri je leski orkester najprej zaigral tako imenovano ogrevalno skladbo V. Parma, arr. V Štrucl Intermezzo iz opere Ksenija. Sledila je obvezna tekmovalna skladba Tomaža Habeta Sinfonija Carnioli (So-udaška), v prosti izbiri pa Riku-din Jana van Rosta. Pihalni orkester je zbral 97,5 odstotka od vseh možnih točk in tako osvojil Mestna godba Kamnik se je uvrstila v prvo skupino. zlato plaketo s pohvalo, kar pomeni uvrstitev v najvišji cenovni razpon in najvišje priznanje. V soboto so tekmovanje dopoldne začeli kamniški godbeniki pod vodstvom Roka Spru-ka. Za ogrevalno skladbo so izbrali Eliota del Borgo Flight of eagles. Po obvezni Habetovi pa Gorenjski in zamejski glasbeniki že devetindvajsetič Radovljica - V soboto, 17. maja, ob 17.00 uri, bo v radovljiški Graščini potekalo Srečanje glasbenih šol Gorenjske in zamejstva. Svoje glasbeno znanje oziroma svoje mentorske uspehe bodo predstavili učenci in učitelji vseh petih gorenjskih glasbenih šol, po tradiciji pa so k sodelovanju povabili še goste iz Kanalske doline v Italiji in Celovca na avstrijskem Koroškem. , so se komisiji predstavili še s skladbo Jacoba de Haana Ross Roy. Zbrali so 93,3 odstotka vseh možnih točk in osvojili zlato plaketo. Mengeška godba, ki jo že od 1997. leta vodi domačin Primož Kosec, je nastop začela s skladbo Carla Strommna Cumberland cross. Po obvezni Habetovi pa je zaigrala še skladbo Viktorja Parme, arr. Stjepan Dlesk Rokovnjači. Stroga komisija je Mengšanom prisodila 88,6 odstotka od vseh možnih točk in s tem zlato plaketo. Z 92,8 odstotka zbranih od vseh možnih točk pa je zlato plaketo osvojila tudi Godba Domžale pod vodstvom Gregorja Vidmarja. Najprej so za ogrevanje zaigrali skladbo S. Wiliamsa The olimpic špirit. Po obvezni skladbi Tomaža Habeta pa so izbrali še skladbo Danila Svare, arr. V. Markov i č Slovo od mladosti. Med štirimi gorenjskimi godbenimi skupinami so torej vse štiri dosegle odličen uspeh, največjega pa Kamničani z uvrstitvijo v prvo težavnostno skupino in Leščani z zlato plaketo in pohvalo. Zlati v drugi težavnostni skupini pa so bili tudi godbeniki iz Šentjerneja, SGBS Maribor, Kapele, Šoštanja, Zidanega mosta in iz Laškega. Slednji so tudi dobili zlato plaketo s pohvalo. Srebrni pa so bili Loče, Sežana in Sv. Anton. Andrej Žal ar Pesmi štirih še v ilustraciji Škofja Loka - V četrtek, 8. maja, so v Loškem muzeju na gradu odprli razstavo izvrstnega slikarja samouka Petra Jovanoviča, ki se je ob petdesetletnici izdaje pesniške zbirke Pesmi štirih ponovno lotil upodabljanja stihov prijateljev. Razstava bo na ogled dva meseca. Tradicija skupnih koncertov gorenjskih glasbenih šol (Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič) se nadaljuje že vse od leta 1975, sredi osemdesetih let pa sta se krogu sodelujočih pridružili še glasbeni šoli iz Kanalske doline in avstrijske Koroške. Srečanje praviloma vsako leto pripravi druga šola, letos je to Glasbena šola Radovljica. Mladi instrumentalisti in solopevci so pripravili bogat program, sedanje sporede Srečanj pa v veliki meri sooblikujejo tudi pedagogi, ki so pred leti sami kot učenci nastopali na njih. Iz Glasbene matice Trst, Glasbene šole Tomaž Holmar v Kanalski dolini letos prihaja mlada kitaristka, iz Društva "Glasbena šola" iz Celovca bomo prisluhnili pianistki in saksofonistki, jeseniški glasbe- niki se bodo predstavili s kvartetom klarinetov, z mlado violon-čelistko in pianistom iz Kranja pa bo poleg violinistke nastopila še učenka harfe in mladi kitarist. Glasbena šola Tržič bo na srečanju predstavila harmonikarja, solopevce in saksofonista, z godalnim orkestrom pa v goste prihaja Glasbena šola Škofja Loka. Glasbeno popoldne bodo zaključili glasbeniki domače šole, za katero bodo nastopili poleg obetavne pianistke učenci v komornih skupinah - harfa in flavta, trio kljunastih flavt ob spremljavi kitare, solo kljunasta flavta ob spremljavi godalnega kvarteta. Srečanje tako pomeni vsakoletni prikaz najboljših dosežkov posameznih glasbenih šol in navsezadnje tudi dobrodošla primerjava med gorenjskimi in šolama iz sosednjih držav. I.K. Fotonatečaj za mlade Novo mesto - Zavod LokalPatriot iz Novega mesta organizira natečaj Fotografska izkušnja 2003, ki je namenjen mladim fotografom od 10 do 23 let. Tema letošnjega natečaja so slovenski gradovi in "graščaki". Vsi, ki boste uspeli ujeti "sosednji" grad in življenje v njem v svoj objektiv, do 20. maja pošljite največ tri fotografije na naslov LokalPatriot, "Fotografska izkušnja", p.p. 100, 8001 Novo mesto. Nagrade so brezplačna udeležba na mednarodni delavnici Foto-pub, samostojna razstava v Galerijah Simulaker in druge... Več o pogojih natečaja na spletni strani www.fotopub.com/izkusnja. I.K. Tone Pavček, France Bernik, Kajetan Kovic, Peter Jovanovič in Ciril Zlobec, veseli in zadovoljni nad prijetnim umetniškim srečanjem. V muzeju na gradu je bil v četrtek zvečer prijeten dogodek, ki se ga bodo obiskovalci radi spominjali. Loški muzej, ki se pridružuje praznovanju petdesetletnice izdaje slovite pesniške zbirke Pesmi štirih, je odprl razstavo ilustracij Petra Jovanoviča, izvrstnega domačega umetnika, ki je na pesmi iz zbirke od vsakega pesnika napravil po dvanajst ilustracij. Slavnostni govornik akademik dr. France Bernik je k zbirki dodal še to, daje imela velik odziv zaradi izraza skupine pesnikov in ne posameznikov, o ilustracijah pa, da jih označuje tanka neprekinjena bela črta, mehke ovalne linije brez robov in izbrana podlaga barv, ki poudarjajo individualnost pesnikov. Estetska novost ob osnovni beli je zlata barva, ki jim daje poseben izraz, Jovanovič pa je z motivi na svoj način izvrstno upodobil Kovičevo refleksijo, Zlobčevo erotiko, Menartov humor in ironijo ter Pavčkovo razpoloženjskost in naravo. V veliko zadovoljstvo obiskovalcev so se dogodka udeležili tudi pesniki Kajetan Kovic, Ciril Zlobec in Tone Pavček, ki so spregovorili tudi o dolgoletnem prijateljstvu s Petrom. Katja Dolenc Piše Eva Senčar S knjigo o Izpovedi, (naslov izvirnika Confessiones), Avguštin (Augustinus Aurelius), prevedel Anton Sovre, priredil Kajetan Gantar, zbirka Cerkveni očetje, ponatis iz leta 1991, Mohorjeva družba, Celje 2003, 389 str., 4.500 sit. Sveti Avguštin, eden največjih krščanskih mislecev, je bil rojen v Alžiriji leta 354, študij filozofije pa ga je privedel do maniheiz-ma, kar je vsekakor pomemben podatek za razumevanje njegovih temeljnih del Confessiones in De Civitate Dei (O božjem mestu). Utemeljitelj manihejstva Manija si je prizadeval za združitev naukov Zaratustre, Budd-he in Kristusa, v 3. in 4. stoletju pa se je nauk, kije obljubljal odrešitev po moralnem življenju, močno uveljavil kot religija zatiranih množic. Zaradi zatiranja cerkvene in posvetne oblasti je vera kasneje prevzela drugačno podobo: kot bogomilstvo v Bosni, katari v Franciji, itd. Avguštin je kasneje, s 33 leti v Milanu prestopil v krščanstvo, se nato vrnil v Afriko in postal škof. Njegova teorija spoznanja je izšla iz Platonove filozofije in se združila s Kristusovim naukom - po Avguštinu resnice ne more ustvariti posameznik, saj ta obstaja neodvisno od njega, ampak jo lahko samo spozna. Avguštinov učitelj, ki ga vodi k spoznanju resnice je Troedini Bog: um se lahko povzpne do spoznanja le s pomočjo božjega razsvetljenstva. Izpovedi, ki so pravzaprav čaščenje krščanskega Boga, bralca neprestano osupljajo s svojo aktualnostjo, iskrivostjo in odgovori na skeptične misli, ki prežemajo vsakdanjega človeka: "Hotel sem namreč, da bi mi to, česar nisem videl, postalo prav tako trdno in jasno, kakor sem bil prepričan, da je sedem in tri deset. Saj nisem bil tolikšen skeptik, da bi bil mislil, da tudi tega ni mogoče popolnoma dojeti, toda kakor to sem Želel spoznati tudi vse drugo, bodisi telesnosti, ki niso bile ravno pričujoče mojim očem, bodisi duhovno, ki si ga nisem znal drugače predstavljati kot telesno." Izpovedi so eno največjih literarnih del po-znorimske književnosti, zanimive za verujoče in laike; slednjim mogoče še toliko bolj, saj Avguštinova globoka osebna izpoved o njegovem otroštvu, mladosti, kritična razmišljanja o manihejstvu, spoznavanju Boga ter razmišljanja o času, stvarjenju sveta in vesolju še posebno izzivajo deklarirane 'neverujoče'. Knjiga je 'roman' o hrepenenju, odpovedi, spoznanju. Je podoba človekove duše, čtivo izobražencev, predvsem pa se odlikuje tudi z estetiko besedila; zato še posebno priznanje velja prevajalcu, katerega prevod je po več kot pol stoletja (1932) bilo treba le nekoliko posodobiti; Sovre je dosledno spoštoval besedno umetnino in se zavedal pomena in globine vsake posamezne besede. Predvsem pa, ohranil je ritmizirano dikcijo, piše Gantar. Hoja sprošča duha in telo Hoja je popolna rekreacija: varna, preprosta, brezplačna in kar je najpomembnejše, koristi telesu. Ljubljana - Pred časom so v knjigarni Feliks v Ljubljani predstavili priročnik Hoja za zdravje. Na tiskovni konferenci je o učinkovitosti hoje za naše telesno in duševno počutje spregovoril tudi izredni profesor dr. Herman Berčič, profesor športne vzgoje na Fakulteti za šport in član Društva za zdravje srca in ožilja. Poudaril je, da je v enem knjižnem delu zbrano mnogo, kar je bilo že napisano po posameznih segmentih, posameznih delih. Meni, da naj bi posameznik spoznal, da je hoja lahko njegov vsakdanji šport. Pri predstavitvi knjige Hoja za zdravje je o učinkovitosti hoje spregovoril tudi izredni profesor dr. Herman Berčič, ki je poudaril, da je hoja dobra tako za dobro duševno kot tudi telesno počutje. Knjigo Hoja za zdravje sta spisala dr. Willim Bird, ki je ustanovitelj pobude hoditi po poti do zdravja, ki je del britanskega državnega zdravstvenega pro-grama, in Veronica Revnolds, ki vodi pohodne izlete za ljudi vseh starosti in ravni telesne vzdržljivosti. Pri njenem nastajanju pa so sodelovali še številni izvedenci, zdravniki, voditelji pohodov, strokovnjaki za opremo in dietetiko. Knjiga Hoja za zdravje predstavlja popolen vodnik za dobro počutje in telesno pripravljenost. Izšla je pri založbi Učila in obsega 192 strani. Iz angleščine je knjigo prevedel Niki Neubauer. Za člane kluba Feliks je njena cena pol cenejša kot v redni prodaji, kjer pa se cena giblje okoli devetih tisočakov. Pomen hoje za zdravje Že v uvodu nam knjiga odgovarja na osnovno vprašanje, ki se nam porodi, ko preberemo naslov: le kakšen pomen ima lahko hoja za zdravje? Znanstvene raziskave so pokazale, da ima večji pomen, kot smo si kdaj mislili. Vplivi hoje se namreč ne končajo pri izboljševanju telesnega zdravja posameznika, temveč segajo tudi na področje duševnega zdravja. Strokovnjaki priporočajo hojo, ker je varna, preprosta in koristna za telo. Poti si lahko izbiramo sami, ne zahteva posebnih priprav ali predznanja in krepi telo in duha. Druga velika prednost tovrstne rekreacije je v zelo nizkih finančnih izdatkih. Zanjo razen udobnih čevljev ne potrebujemo posebnih dodatkov. Primerna je za vse starostne skupine - od najmlajših, do starejših in celo tistih, ki imajo težave z zdravjem. Hoja je skoraj edina zvrst rekreacije, ki je priporočljiva praktično za vse bol- KAM V NASLEDNJIH DNEH? Rekreativni hokej na rolerjih in 'floor bali" Šenčur - Rekreativna letna liga v hokeju na rolerjih bo potekala predvidoma od 22. 4. -10. 6. 2003 vsak torek popoldan od 17. do 21. ali 22. ure. Rekreativna letna liga v "floor ballu" pa od 23. 4. - 11. 6. 2003 vsako sredo v mesecu od 17. do 21. ure. Ostale informacije na telefonskih številkah 041/945 399, 04/25 19 200 in 041/676 064. Razpis rekreativnega prvenstva Jesenic v hokeju na rolerjih za leto 2003 - Rekreativno prvenstvo organizira Zavod za šport Jesenice v Športni hali Podmežakla. Tekmovanje se začne 19. maja in traja do zaključka tekem. Vodja tekmovanja je Mirko Klinar, vodja sodnikov Andrej Dremelj, vodja sodniške mize pa Ljubo Špen-dov. Tekmovanje bo potekalo po turnirskem ligaškem sistemu, ki se določi na osnovi prijav. Tekme bodo potekale od ponedeljka do petka po treh starostnih kategorijah: igralci nad 16 let, od 14 do 16 let in igralci do 12 -14 let. Vsi igralci morajo biti opremljeni po pravilih mednarodne "in line" zveze. Tekmovanje je odprtega tipa, lahko se ga udeleži kdorkoli. Rok za pisne prijave 15. maj 2003 na Zavodu za šport Jesenice, Ledar-ska 4, Jesenice (tel: 04/ 5863 364; faks: 04/5863 365) do 15. ure. O ostalem se lahko pozanimate na omenjeni telefonski številki, razpis in ostale informacije glede prijave in prijavnice lahko dobite lahko tudi na http://www.zsport-jesenice.si. 23. Maraton treh src Start bo pred hotelom Radin v Radencih. Tekači bodo tekli maraton, polmaraton, na 5,5 kilometra ob 15. uri, veveričkin in srčkov tek ob 10.30 uri in humanitarni tek - "Voda za življenje" ob 13.00. Prijava mora biti izpisana čitljivo na uradnem obrazcu, ki je v razpisu. Prijavo z dokazilom o plačani štartnini za maraton ali polmaraton sprejemajo do vključno 14. maja 2003 na naslov: 23. Maraton treh src, p.p. 69, 9252 Radenci. Obrazcu obvezno priložite fotokopijo dokazila o plačani štartnini. Prijava velja z datumom plačila štartnine. Na dan maratona zbirajo prijave za tek na 5,5 km od 10.00 do 14.00 ure, za veveričkin in srčkov tek pa od 9.00 do 10.30 ure. Štartnina za maraton in polmaraton znaša 8. do 12. maja 3.500 tolarjev, od 13. do 14. maja štiri tisoč tolarjev. Štartnina za tek na 5,5 km znaša tisoč tolarjev. Vsak udeleženec Maratona treh src prejme spominsko medaljo, diplomo in praktično darilo ter napitke Radenske na okrepčevalnicah in v štartno -ciljnem prostoru. Kam nakažete štartnino, kako je s popustom za organizirane skupine in dvigom štartnih številk ter o vseh ostalih informacijah, lahko izveste na www.radenska.si ali pa na telefonski številki 02/ 566 90 90, se obrnete na sekretarja maratona Drago Juga (041 327 432) ali pišete na elektronsko pošto: te-niskicenter.radenci @ siol.net. nike, od tistih, ki imajo povišan krvni tlak, holesterol, osteoporo-zo, povišano telesno težo, težave s srcem, so izpostavljeni stresom - torej, predvsem za bolnike z boleznimi sodobnega časa. Glede na to, kaj so o hoji rekli in zapisali številni znani svetovni misleci, politiki, zgodovinarji, ima tudi svojo zdravilno moč v druženju. Vsakdanja hoja koristnejša kot mislimo Knjiga vas bo spomnila na marsikaj, kar o hoji že veste, pa ste morda pozabili. Najprej nas seznani s tehnikami hoje, stopnjevanjem, ogrevanjem, kako pozornost naj namenjamo tehniki stopal in rok, na kaj moramo biti pozorni, če se na hojo odpravimo z dojenčkom ali drugim spremljevalcem, na primer psom; kako med hojo pravilno dihamo, kako hodimo po hribih s pomočjo palic in podobno. Čeprav je hoja varna aktivnost, nas knjiga opozarja na posamezne varnostne ukrepe, če hodimo sami ali v skupini, v naravi ali v naselju oziroma po nakupovalnih središčih. Razloži nam tudi razliko med hojo, hitro hojo in tekom. V knjigi najdemo številne nasvete kako lahko prisluhnemo telesu, če imamo z njim težave. Mišljene so predvsem težave z zdravjem. Posebno poglavje v knjigi je namenjeno opremi: čevljem, oblačilom, dodatkom kot zemljevidi, merilci srčnega utripa, pohodniške palice. Za vse ljubitelje hoje so v knjigi pripravljeni tudi posebni programi hoje za doseganje določenih ciljev. Med posameznimi poglavji najdemo še posebne strani, poimenovane kot "odpravljanje težav", kjer lahko posameznik najde številne odgovore na vprašanja, ki sijih zastavlja, ko se odloči za hojo, pa bi želel najprej slišati zdravnikovo mnenje. Ta celovit in ilustriran priročnik nam pokaže, HOJA fi ZA ZDRAVJE Cenovno je knjiga dosegljiva vskemu. Predstavlja prijetno branje, saj bralec izve marsikaj starega, veliko pa tudi novega. kaj vse lahko dosežemo s hojo, če želimo zmanjšati telesno težo, možnost stresa, izboljšati zdravje srca, okrepiti kosti ali samo uživati v sprehodih v prijetni družbi. Alenka Brun, foto: Tina Doki Na kolescih je svet hitrejši Več kot sto trideset mladih tekmi letošnje Roces turnej Kranj - V desetih letih, kolikor dolga je zgodovina tekmovanja na rolerjih v Kranju, ki vsa leta poteka pod naslovom "Prvenstvo radia Kranj na rolerjih", je za mnoge rolanje postalo način življenja, bolj ali manj hitro premikanje na kolescih pa je postalo všeč vsem generacijam, saj se na izlete skupaj podajajo vnuki in dedki, očetje in babice,.... Zato tudi ni čudno, da je na nedeljsko srečanje rekreativcev in družin v rolanju v Kranj prišlo rekordno število tekmovalcev in tekmovalk. Kar 135 jih je nastopilo v vseh tekmovalnih kategorijah in čeprav rezultat tekme ni bil najpomembnejši, saj so večina povedali, da tekmujejo zgolj za zabavo, zapiši-mo najhitrejše. V kategoriji dečkov, rojenih leta 1989 in mlajših, je zmagal Miha Sukalo (Kranj), pred Gašperjem Breznikom (Zabnica) in Gregom Hegedušem (Kranj), med deklicami iste starosti pa je bila najboljša Tanja Brejc (Gorenja vas) pred Katjo Miklavčič (Kranj) in Katjo Hartman (Bitnje). Med mladinci je slavil Rok Rozman (Kranj), pred Primožem Zupanom (Besnica) in Simonom Pa-plerjem (Kranj), med mladinkami pa je zmagala Polona Bauer (Domžale) pred Anito Tornar in malo manj mladih se je minulo nedeljo pomerilo na prvi e v Kranju, naslednja preizkušnja pa rekreativce in družine čaka na Bledu. (Kranj). V kategoriji članov je bil najhitrejši Matic Kogovšek, drugo mesto je osvojil Roman Debeljak (Podnart), tretje pa Peter Polej (Velenje). Med članicami je slavila Nuša Ropret (Dvorje), pred Nino Pipan (Škofja Loka) in Nušo Fister (Podnart). Med starejšimi člani je zmagal Aleš Gende (Kranj), pred Avgustom Simončičem (Ljubljana) in Brankom Mež-narjem (Tržič), pri starejših članicah pa je zmagala Denis Zaje (Cerklje) pred Magdo Simonič (Žalec). Na startu je bilo tudi kar petnajst družin (najmanj en otrok in eden od staršev), najhitrejša pa sta bila Boris in Rok Sukalo. V tekmovanju Radia Kranj je zmagal Anže Bočič, Igor Potočnik pa je bil najhitrejši med glasbeniki. "Tekmovanje je res uspelo, saj je bila udeležba največja do sedaj, množično pa so prišli tudi starejši tekmovalci in družine, česar smo še posebno veseli. Upam, da se bomo skupaj spet zabavali na Bledu, kjer bo 7. junija druga tekma Roces turneje in kjer ob lepem vremenu pričakujemo še več navdušencev za rolanje," je na koncu povedal Janez Ažman iz Ase Naklo, kjer vsako leto poskrbijo, da tekem željni "uživači" na rolerjih pridejo na svoj račun. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki .teden-mladih.com kranj-9-17-5-2003 Za vas beležimo čas GORENJS 1. Naročiš se maja in ga brezplačno prejemaš do konca 2. Gorenjski glas piše o mladih za mlade: v petek: v torek: Odraslim vstop prepovedan 3. Vsak teden priloženo TV Okno 4. Vsak mesec priložena revija 5. Vsako leto prejmeš letopis Gorenjska ime in priimek: Naslov: .—— če si nam zvest vsaj leto dni Podpis: Gorenjski glas naročiš s tem kuponom Ob 55 letnici Gorenjskega glasa bomo novim naročnikom razdelili 55 majic Tedna mladih 03. Pohiti, da jih ne bo zmanjkalo. Golčer junak Vrsica, Mahorič zmagovalec dirke Deseta kolesarska dirka Po Sloveniji se je v nedeljo končala v Novem mestu, kjer je slavil Boštjan Mervar, na Gorenjskem se je etapne zmage na Šmarjetni gori že v petek veselil Švicar Christian Heule, v soboto pa je bil zmagovalec Vršiča Mariborčan Jure Golčer. NOGOMET Kranj - Letošnja kolesarska dirka se je s šesto etapo končala minulo nedeljo popoldne v Novem mestu, za veliko slavje pa so poskrbeli domači kolesarji, saj je član ekipe Perutnine Ptuj Boštjan Mervar prvi pripeljal na cilj, njegov klubski prijatelj Mitja Mahorič pa seje veselil skupne zmage na jubilejni dirki po Sloveniji. Kolesarji, ki so konec tedna dve etapi zvečine opravili po Gorenjskem, so se dodobra spotili že v petek, ko so opravili 176-kilometrsko pot od starta na Vrhniki do cilja na Šmarjetni gori, kjer je presenetljivo, a zasluženo slavil Švicar Christian Heule. Švicar je bil odličen že pri vzponu na Jamnik, svoj tempo pa je še pospešil na poti proti Starem vrhu. Prednost je nato obdržal do vrha Šmarjetne gore in čeprav je na cilju povedal, da mu vzponi niso najbolj všeč in da najraje vozi ciklokros, se je 28-letni kolesar iz Berna še kako veselil etapne zmage. Za njim je na drugo mesto prikole-saril eden favoritov letošnje dirke po Sloveniji Zimbabvijec Tim Jones, tretje mesto pa je osvojil naš "hribolazec", Mari-borčar Jure Golčer, ki kolesari v dresu avstrijske ekipe Volks-bank. Borbeni Jure pa je v soboto znova dokazal, da mu je vršiški klanec pisan na kožo, saj mu je na 168 kilometrov dolgi poti od Grosupljega do Vršiča na koncu Kolesarji so na jubilejni 10. dirki Po Sloveniji dva dni gostovali tudi na Gorenjskem. lahko sledil le odlični Tim Jones, ki je ob hudem tempu vendarle priznal premoč borbenemu Štajercu, prav tako pa se je izkazal Mitja Mahorič, ki si je prav na Vršiču priboril prednost, s katero je v Novem mestu v nedeljo slavil končno zmago. Mlada ekipa kranjske Save, ki je bila na poti proti Vršiču že precej oslabljena, saj je po padcu in zlomu ključnice dirko že po drugi etapi končal Vladimir Kerkez, na petkovi etapi pa je padel in se poškodoval še Janez Rozman, ki je bil v drugi etapi odličen tretji - je borbeno sledila najboljšim, odlično pa se je odrezal mladi Miha Svab, ki je na Vršič prikolesaril 19., na koncu pa skupno osvojil 23. mesto. "Res nam ni uspelo, da bi bil kdo od naših kolesarjev skupno med najboljšo deseterico, vendar pa je treba vedeti, da je bil zmagovalec dirke Giro delle Re-gioni Kristjan Fajt še malce utrujen, od te preizkušnje in da je bila naša ekipa najmlajša na dirki. Kljub temu so se fantje v ekipni razvrstitvi uvrstili na sredino in zato sem kljub vsemu zadovoljen," je po dirki razplet komentiral trener savčanov Marko Polanc. Sicer pa savske kolesarje v naslednjih tednih čaka še nekaj dirk doma in v tujini, najbolj pa si seveda želijo, da bi se 22. junija izkazali na domači dirki svetovnega pokala do 23 let v Kranju. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Visoka zmaga Triglava nad naftaši Kranj - Minulo soboto so nogometaši kranjskega Triglava v 2. slovenski ligi na domačem igrišču gostili ekipo Nafte in zanesljivo zmagali 4:0 (2:0). Gole za Triglav so dosegli: dva Božič ter po enega Stanko in Vujanovič. Zmagali so tudi Domžalčani, ki so gostovali pri ekipi Bele krajine v Črnomlju in slavili 2:3 (0:2). Ekipa Domžal tako še naprej vodi na lestvici z 62 točkami, ekipa Triglava pa je na 11. mestu z 29 točkami. V soboto bodo Triglavani gostovali pri Krškem, ekipa Domžal pa bo v nedeljo gostila ekipo Livarja. Rezultati 22. kroga v 3. slovenski ligi: Šenčur ProtectGL - Alpina Žiri 2:1, Factor Šmartno - Slaščičarna Šmon 0:0, Avtodebevc Dob -Elan 1922 2:0, Kamnik - Svoboda Ljubljana 0:1, Britof - Status Kolpa 5:0, Slovan - Rudar Trbovlje 3:3. Med tednom in v soboto so se merili tudi nogometaši v 1. gorenjski ligi. Rezultati 20. kroga: Lesce - Polet 2:0, Visoko - Naklo 4:2, Sava - Velesovo 2:2, Bitnje - Jesenice 1:2, Ločan - Železniki Domel 1:4. Rezultati 21. kroga: Železniki Domel - Bitnje 4:0, Jesenice - Visoko 6:2, Naklo - Sava 1:1, Velesovo - Lesce 1:0, Polet - Ločan (preloženo). Na lestvici vodita ekipi Jesenic in Domela Železnikov, ki sta zbrali po 47 točk. V 17. krogu v 2. gorenjski ligi so bili doseženi rezultati: Kondor - Podbrezje 2:5, Hrastje - Kranjska Gora 2:0, Bohinj - Podgorje 7:0, Preddvor - Trboje 4:1. V zaostali tekmi je ekipa Podgorja gostila Preddvor in izgubila 0:5. Na lestvici vodi ekipa Hrastja s 44 točkami. V.S. MALI NOGOMET__ V Dražgošah "Kdo je naslednji" Dražgoše - Med prvomajskimi porazniki so v Dražgošah pripravili tradicionalni turnir v malem nogometu. Na njem je nastopilo dvanajst ekip iz različnih koncev Gorenjske, na koncu pa je slavilo moštvo "Kdo je naslednji" iz Škofje Loke, za katerega sta igrala tudi najboljši strelec turnirja Siniša Brkič in najboljši igralec turnirja Edo Budimilič. Pokal za najboljšega vratarja je odnesel Nebojša Fajfarič iz drugouvrščene ekipe Carioc. Tretje mesto je po streljanju kazenskih strelov osvojila ekipa Ažurna obala. V.S. HOKEJ _ Letos že 13. poletna hokejska šola Bled - V športni dvorani na Bledu bo tudi letos potekala mednarodna hokejska šola, ki je namenjena hokejistom in hokejistkam, rojenim med leti 1984 in 1995. Pripravljajo jo v dveh terminih: od 14. do 20. julija in od 21. do 27. julija. V hokejski šoli bodo mladi tri ure dnevno trenirali na ledu, poleg tega pa bodo organizirane različne druge športne dejavnosti, predavanja trenerjev in video analize treningov. Mlade bodo hokejskega znanja poučevali trenerji Gorazd Hiti, Vaclav Cervenv, Franc Žbontar in Viktor Krutov. Prijave že sprejemajo na naslov HDK Bled, Ljubljanska 5, 4260 Bled, po telefonu 202 8505 (dopoldan), podrobnejše informacije pa dobite po telefonu 031 313 690 ali na internetni strani www.slohokej.net. V.S. NAMIZNI TENIS Namiznotenisači Liska peti Križe - Potem ko so namiznotenisačice kranjskega Merkurja minulo sredo osvojile naslov državnih prvakinj, so se minuli teden izkazali tudi drugi gorenjski predstavniki v najvišji državni namiznoteniški ligi. Igralci ekipe Lisk iz Križev so namreč v boju za končno peto mesto tudi v povratni tekmi minulo soboto v domači dvorani v Križah premagali ekipo Vegrada iz Velenja (rezultat je bil 6:3) in tako dosegli enega najvidnejših uspehov v enajstletni zgodovini kluba. Za ekipo Lisk Križe so nastopali: Dejan Stojanovič, Žiga Jazbec, Klemen Jazbič, Klemen Mrak, Matya Verč in Luka Peternel, najmlajšo ekipo v 1. SNTL pa je vodil trener Matej Poljanšek. Ob koncu sezone so se člani kluba zahvalili svojim navijačemjn sponzorjem, na čelu z domačo občino Tržič in Športno zvezo ter direktorju LISK-a iz Križev Borutu Pernušu, ki jim ni pomagal le z denarjem, ampak je bil vso sezono eden najzvestejših navijačev kriške ekipe. V.S. TRIATLON ZUNANJA VRTNA SVETILA od 5. do 24. maja 2003 V Merkurju vam pomagamo ustvariti, vzdrževati in obnavljati vrt. Celovita ponudba kosilnic, vrtnega orodja, rastlinjakov, semen in sadik, lončnic, zalivalnih sistemov, opreme za ribnike in ostalih izdelkov za va5 vrt vas čaka na oddelkih z vrtnim programom. Ne pozabite na vrtno pohištvo za udoben počitek ter iar sisteme za prijetne vrtne zabave. Vse na enem mestu - v Merkurjevih trgovskih centrih s prodajnim programom MERKURDOM. Ne prezrite! Pri nakupu zunanjih vrtnih svetil vam od 5. do 24. maja 2003 priznamo 10 % popust! MERKUR, Cesta Staneta Žagarja 67, Kranj-Primskovo, tel.: 04 201 79 00; MERKUR, Sp. Plavi Jb, Jesenice, tel 04 583 43 00; MERKURDOM, Gorenjska c. 41, Radovljica, tel.; 04 537 13 00 MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo Seme najboljši Kranj - Pred prvo tekmo slovenskega pokala v triatlonu v nedeljo, 18. maja, na Ptuju, so triatlonci nastopili na 4. Vodat-lonu (plavanje in tek) v Tivoliju. Zmagal je Kranjčan Uroš Seme pred Ribničanom Bojanom Ce-binom in Ljubljančanom Matejem Leskovškom. Med dekleti pa Kamničanka Ana Trnkoczv. Triatlonska sezona bo letos vrhunec prav gotovo doživela na Gorenjskem. Poleg tega, da bo 23. in 25. maja Vodati on v termah Snovik v Tuhinjski dolini, ter duatlon v Kamniku, 7. junija duatlon na Brdu pri Kranju, bo vrhunec sezone v Bohinju in Bledu. Metod Močnik Nova skakalnica je spodbuda mladim Kranjskemu skakalnemu klubu Triglav se je v minuli sezoni pridružilo več kot dvajset novih tekmovalcev in tekmovalk, vsi pa nestrpno čakajo dokončanje nove skakalnice, ki naj bi bila avgusta pripravljena tudi za poletne treninge. Gorenja Sava - Majska skupščina SK Triglava, že enaintrideseto leto najboljšega skalnega kluba v državi, vsako sezono znova pomeni zaključek minule sezone in napoved nove. Tudi letos ni bilo drugače, vzdušje na skupščini pa je bilo tokrat še posebno slovesno, saj so v klubu v minulem letu dosegli vse zastavljene cilje, 12. februarja pa so dočakali tudi "veliki" dan, ko so uradno preizkusili novo stometrsko skakalnico pod Smar-jetno goro. Najboljši med Žirovci Jaka Oblak Žiri - "V minuli sezoni smo osvojili srebro na mladinskem svetovnem prvenstvu in zlato na olimpijskih igrah mladih, tako da smo lahko zadovoljni," pravi Andraž Kopač, predsednik upravnega odbora Smučarsko skakalnega kluba Alpina Ziri. Trenerja Zoran Zupančič in Jernej Kumer sta na občnem zboru predstavila vse skakalce. Barbara Klinec je državna prvakinja do 12 let in izredno hitro napreduje ter je vzor tudi fantom. S hitrim napredkom se lahko pohvali tudi Matic Benedik, veliko dela vloži Aljaž Radelj. Domen Zupančič je proti koncu sezone pokazal dobre skoke, Dejan Martinčič mora ogromno energije usmeriti v zmago, Aljoša Gantar pa že sodeluje na tekmovanjih. Žan Kavčič in Matej Vehar sta borca za velike skakalnice. Matic Benedik je v tem letu pridobil veliko izkušenj, Matic Kolenc je vedno v dobri formi, Gašper Martinčič pa v odlični. Nace Šinkovec je v skupni razvrstitvi do 11 let osvojil 2. mesto, Denis Zupančič in Andrej Mlinar so skupaj z Martinčičem osvojili 3. mesto na državnem prvenstvu. Andraž Jurca je ponovno ob boku najboljšim, kot tudi Andrej Bačner in Tomaž Naglic. Pri najstarejših, Tadeju Veglju, Juretu Kumru in Jaki Oblaku, največ govorijo rezultati. Slednji je paradni konj kluba. SSK Alpina Žiri bo v naslednji sezoni, po besedah Andraža Kopača, zagotavljal še boljše pogoje, želijo si dodatnega sponzorja, nakup novega kombija, koncept novega Nordijskega centra pa bo zagotavljal štiri skakalnice z umetnim zasneževanjem ter plastiko za skoke poleti. Boštjan Bogataj Primož Peterka je ob čestitkah za uspehe v minuli sezoni prejemal tudi številne dobre želje na novi življenjski poti. "Naši skakalci in nordijski kombinatorci so se izvrstno odrezali na domačih in največjih mednarodnih tekmovanjih, bili udeleženci svetovnega prvenstva in ostalih največjih tekmovanj, zelo so napredovala dekleta, prav tako pa smo veseli, ker seje naše šole skokov udeležilo kar 25 mladih. To pa pomeni, da bomo v novi sezoni imeli okoli sto tekmovalcev vseh kategorij, kar je za nas v klubu velika spodbuda," je ob pregledu dela in načrtih poudaril predsednik upravnega odbora kluba Jože Javornik. Seveda so tako tekmovalci kot starši najteže čakali najnovejše podatke o gradnji nove skakalnice na Bauhenku, saj trenutno ob njej ni gradbenih strojev, priprave na novo tekmovalno sezono pa so se že začele. "Upam, da bodo sedaj dela končno spet stekla in da bo do sredine avgusta skakalnica pripravljena za treninge. Do takrat naj bi postavili tudi žičnico, ki jo že imamo," je povedal predsednik gradbenega odbora Lojze Gorjanc. Seveda je bila petkova skupščina tudi priložnost, da so podelili priznanja vsem uspešnim tekmovalcem, posebej vesel pa je bil pozornosti svojih klubskih prijateljev (ter nasvetov izkušenih zakoncev) prvi zvezdnik m v minuli zimi najboljši skakalec kranjskega Triglava Primož Peterka, ki je le dan kasneje, v soboto, stopil v zakonski stan s svojo dolgoletno prijateljico Renato Bohinc. Kot je povedal, si ob družinski sreči želi tudi uspešnega nadaljevanja svoje skakalne kariere. Vilma Stanovnik, foto: Tina Dok» Močni kot se nikoli "Pred domačim evropskim prvenstvom se zavedamo velikega pritiska javnosti, vendar pa je naša reprezentanca letos močna kot še nikoli in zagotovo se bodo fantje želeli izkazati pred svojimi navijači," je slab mesec dni pred začetkom tekmovanja prepričan glavni trener naše moške vaterpolske reprezentance Igor Štirn. ROKOMET Kranj - Tako igralci kot organizatorji letošnjega 26. evropskega prvenstva v vaterpolu, ki bo pri nas potekalo od 5. do 15. junija, so te dni sredi vrhunca priprav. Kljub temu so v petek v Kranju pripravili novinarsko konferenco, na kateri so oboji še enkrat poudarili, da ničesar ne prepuščajo naključju. Predsednik Vaterpolo zveze Slovenije Jože Jenšterle je povedal, da se na obeh prizoriščih evropskega prvenstva, tako v Kranju, kjer bodo tekmovali moški, kot v Ljubljani, kjer se bodo za naslov evropskih prvakinj potegovala dekleta, zaključujejo obnovitvena dela na kopališčih. "Na kopališču v Kranju, pa tudi na Kodeljevem je bila obnova dotrajanih bazenov nujna, vaterpolsko evropsko prvenstvo pa jo je le pospešilo," je povedal Jože Jenšterle in hkrati poudaril, da bosta Kranj, Ljubljana in okolica v času evropskega prvenstva gostila okoli dva tisoč športnic, športnikov in spremljevalcev, pošta Slovenije pa bo 22. maja izdala priložnostno znamko ter pripravila poštni žig. Prav tako bo zlatarstvo Mo-horič izdalo priložnostni srebrn kovanec, postavljena pa bo tudi razstava o zgodovini vaterpola v Sloveniji. Ta je že precej dol- ga, saj se vaterpolo igra v Sloveniji že od leta 1920, avgusta leta 1922 pa je bilo na Bledu organizirano tudi že prvo prvenstvo Slovenije v plavanju, skokih v vodo in vaterpolu. Junijsko evropsko prvenstvo pri nas bo po mnenju člana organizacijskega odbora Janeza Vodičar-ja pripravljeno tako dobro, da bo lahko tudi v prihodnjih letih zgled marsikateremu organizatorju. Zaplesti se utegne edino le pri prometnih povezavah med Kranjem in Ljubljano, vendar pa bodo organizatorji skušali narediti vse, da bi bilo zadreg čim manj. V Sloveniji v času prvenstva pričakujem med 200 in 250 novinarjev različnih medijev, seveda pa si tako organizatorji kot igralke in igralci želijo čim bolj polne tribune. "Zagotovo si vsi skupaj želimo čim boljšega rezultata, zato smo se že takoj po opravljenem žrebu dogovorili, da ne bomo več razmišljali o tem, kako težke nasprotnike smo dobili, ampak se bomo skušali na vsakega posebej dobro pripraviti. Najbolj črn scenarij, ki se nam lahko pripeti, je, da za gol ali dva izgubimo s Španijo, Hrvaško, Italijo in Grčijo, po štirih težkih tekmah pa nas nato premagajo še Nemci. Zato bo še kako potrebno, da Pred evropskim prvenstvom so naši vaterpolisti na vrhuncu priprav. naredimo dober taktični načrt," je razmišljal glavni trener naše moške vrste Igor Štirn, ki je tudi povedal, da trenutno fantje zaključujejo najtežji del priprav. "Res je naporne treninge pred prvenstvom težko zdržati, vendar vsi vemo, za kakšen cilj treniramo. Zame je to najmanj osmo mesto, prepričan pa sem, da zmoremo tudi presenetiti," je na glas razmišljal izkušeni re-prezentant Primož Troppan. Tudi članica ženske ekipe Eva Potočnik je priznala, da so treningi v zadnjih dveh mesecih vse prej kot lahki in da so dekleta precej utrujena, vendar pa vedo, da le delo pelje k napredku. Sicer pa je pomočnik trener- ja naše ženske reprezentance Matjaž Homovec povedal, da bo dekleta na prvenstvu čakal tekmovalni ritem, ki ga še niso vajene (tri težke tekme v treh dneh) in da so zato precej priprav posvetili kondicijskim treningom. Do evropskega prvenstva bodo dekleta nastopila še na pripravljalnem turnirju v Metzu v Franciji, fantje pa so si za zadnje priprave izbrali Split na Hrvaškem. Obe ekipi konec meseca (med 22. in 25. majem) čaka še nastop na domačih turnirjih Tri-star. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Zmage domačinov Kranj - Rokometna sezona se bliža koncu. Prvoligaši igrajo pol-finalne obračune, končano je prvenstvo drugoligašev, Krimovke 'so izgubile prvo finalno tekmo pokala državnih prvakinj. Stare in nove slovenske prvakinje so v Španiji odigrale prvo finalno tekmo z Va-lencio in jo izgubile s 30 : 27. Pred povratno tekmo imajo Ljubljančanke dobro izhodišče za osvojitev drugega naslova evropskih prvakinj, tudi zato, ker v obrambi znajo odigrati bolje, kot so igrale minulo nedeljo. V SIOL ligi se igra drugi krog končnice. V skupini najboljših štirih ekip ni bilo presenečenj. Celjani so brez težav premagali Pre-vent, več dela pa so imeli Prulčani z Gorenjem. Oba zmagovalca bosta v naslednji sezoni nastopila v ligi prvakov, zato so obračuni najboljših štirih slovenskih ekip zanimivi, predvsem pa pomembni. Tudi med četverko, ki igra za uvrstitev od 5. do 8. mesta, ni bilo presenečenj. Zmagala sta oba gostitelja, obe tekmi pa sta bili izenačeni. Ločani so gostovali v Trbovljah. Odločitev o zmagovalcu tekme je padla pri rezultatu 20 : 19 za "knape". Termo je takrat zastre-ljal 7-metrovko, gostitelji pa so trikrat zapored zadeli. S prvenstvom so končali tudi drugoligaši. Gorenjska ligaša sta v zadnjem krogu zabeležila polovičen uspeh. Cerklje so zmagale, Radovljica izgubila. Zmago so zabeležile tudi rokometašice Planine Zidarstvo Radojevič. Rezultati: SIOL liga - za prvaka: Celje P.L. -Prevent 41 : 28; Mobitel Prule 67 - Gorenje 31 : 28; Za uvrstitev od 5. - 8. mesta: Rudar - Termo 29 : 24; Trimo - Cimos Koper 29 : 25; 2. liga - moški: Ajdovščina - Radovljica 21 : 20; Cerklje - Arcont Radgona 41 : 28; Smarnto 99 - Krim 29 : 27; Razkrižje - Atom Krško 33 : 28; Mokerc KI G - Sviš 24 : 27; Grča Kočevje - Drava 29 : 29; 1. B liga - ženske: Branik - Planina G. Radojevič 25 : 26. M.D. Dupljanke zmagovalke 11. Rodinovega memoriala Duplje - V Izoli je od 1. do 3. maja potekal že 11. rokometni turnir za veterane, kije eden največjih tovrstnih v Evropi. Turnir se igra v spomin na odličnega rokometaša, Rodina Bartola. Letos je nastopalo 23 ekip, 18 moških in samo 5 ženskih. Dupljanske veteranke so se borile kot vedno in skupaj z bogatim rokometnim znanjem in izkušnjami iz preteklosti osvojile 1. mesto. Rezultati: Duplje: Izola 6:6, Duplje - Rovinj 14:8, Velenje : Duplje 6:9, Arena Pula : Duplje 8:10. Za najboljšo vratarsko turnirja je bila proglašena Jolanda Lenič (Duplje). J-P- ATLETIKA BALINANJE Čarmanova krepko čez šest metrov Trata izgubila Kranj - S sobotnim atletskim mitingom v Novi Gorici se je začela sezona tekmovanj na prostem. Tina Carman iz kranjskega Triglava je že na prvi tekmi nove sezone skočila v daljino 6,24 metra ter dosegla edino zmago za klub in po madžarskih tablicah drugi najboljši rezultat mitinga. V 22-članskem zastopstvu Triglava sta se z drugim mestom v pionirski konkurenci teka na 60 metrov izkazala Jera Hribar - Naglic (8,59) in Alex Rvvankuba (8,09), s tretjim mestom pa Urša Dolinar v teku na 60 metrov (8,60), Špela Kovač v skoku v daljino (537), Neža Perkovič v teku na 100 metrov (12,98) in David Celar v skoku v daljino (691). Na peto mesto sta se uvrstili Tina Bonča v skoku v daljino (527) in Teja Zupan v teku na 100 metrov (13,16), na šesto mesto pa Vanja Bitenc v teku na 100 metrov (13,57), Jure Kovač v teku na 100 metrov (11,11), Petra Klemene v teku na 1.000 metrov (3.11,11) in Anja Likozar v teku na 300 metrov (42,72). V nedeljo je bil atletski miting še v Slovenski Bistrici, na njem pa je Tina Carman skočila še pet centimetrov dlje (629), ponovno zmagala in dosegla četrti najboljši rezultat tekmovanja. Med najboljše tri se je v mladinski kategoriji uvrstil še Tedy Draksler v metu kopja (50,11). Bojan Klančnik je bil četrti pri članih v metu kopja (50,36), Saša Kapic pa peta v metu kopja pri članicah (35,41) in šesta pri pionirkah v skoku v daljino (469). CZ. Ines Hižar rekordno na Osolnik Godešič - Kar 190 tekačev in 150 pohodnikov seje zbralo na 12. gorskem teku in pohodu z Godešiča na Osolnik nad Soro, kjer se je začel letošnji niz šestih tekem slovenskega pokala v gorskih tekih. Zmagala sta Jože Čeh (Lenart) z Časom 24:33 in z novim rekordom proge Ines Hižar (30:17). Tekač, atlet iz Lenarta je na vznožju prehitel hitrega Boštjana Hrovata iz Begunj, v klanec pa mu je še najdlje sledil mladinec Mitja Kosovelj, medtem koje s 24:11 rekorder proge Igor Šalamun razplet opazoval s petega mesta. Vmes sta se zvrstila Kamničan Sebastjan Zarnik in Boštjan Novak (Šmarna gora). "Zmagal sem suvereno, za rekord je potrebno nekaj več," je pojasnjeval Jože Čeh na cilju. "Če ne izboljšani rekorda proge, bom razočarana," je pred tekmo v vasi Godešič pri Škofji Loki menila Ines Hižar. V ravninskih dveh kilometrih je najbolj potegnila atletinja Petra Šink (3. DP cestni teki). A sta bili njeni sosedi, smučarski tekačici Ines in Tina Hižar, tudi vrstnici iz Svetja pri Medvodah, ter tudi obetavna mladinka Mateja Kosovelj, lani 7. na SP v teku navkreber, v klanec še premočne. Najboljši domačin je bil znova Uroš Bertoncelj, 11. med člani (27:58). Izidi, 12. gorski tek na Osolnik, 1. tekma slovenski pokal, 4,7 km, moški abs.: 1. Čeh (Lenart) 24:33, 2. Kosovelj (Nanos) + 23, 3. Zamik (KGT Papež) + 28,4. Novak (Šmarnogorska) + 39, 5. Šalamun (KGT Papež) + 1:10, 6. Hrovat (Begunje) + 1:19, 7. Krebs (KGT Pa-Pež) + 1:26, 8. Teraž (Mojstrana) + 1:31, 9. Zupančič (Papež) + 2:00, 10. Lamovec (Žiri) + 2:13 , mladinci: 1. Kosovelj, 2. Lamovec, 3. Bauer (Pižem Ihan), ženske: l. I. Hižar (KGT Šmarna gora) 30:17, 2. T. Hižar + 23, 3. Kosovelj (Nanos) + 50, 4. Šink (AK Triglav Kr) + 1:04, 5. Žabjek (Šmarna gora) + 2:23, 6. Krapež (Posočje Tolmin) + 2:29, 7. Mladenovič (Domžale) + 3:02, 8. Draksler (Sk. Loka) + 3:40, mladinke: 1. Kosovelj, 2. Mladenovič, 3. Draks-ler, veterani A- 1. Teraž, 2. Mernik, 3. Urh I. (Papež), veterani B: 1. °blak (Hotavlje) 29:35, 2. Rogelj (Lj), 3. Udovič J. (Pizzena Mlin) 30 54 Metod Močnik Kranj - Balinarji Trate Loka-teks so v soboto odigrali povratno srečanje četrtfinala evropskega pokala proti francoskemu prvaku Montepellieru in še v drugo izgubili, tokrat s 15:7 (prvo srečanje 10:12). Ostali superliga-ši so odigrali 2. krog superlige. Huje so v gosteh z 10:14 premagale Krim Špico, Bistrica je doma izgubila s Slogo (10:14), Jeseničani so bili doma boljši od Skale Casino K bar (16:8), Center Pekarna Vrhnika pa je v gosteh brez težav odpravil Jadran s 4:20. Mlinar Padna in Trata igrata danes. V 1. ligi sta v drugem krogu Planina in Primskovo na domačih igriščih zmagala z identičnima rezultatoma - 15:9, Planina je premagala Brdo, Primskovo pa Planine Kozjek. V drugem krogu 2. lige-vzhod je Radovljica Alpetour v gosteh premagala Budničai" (11:13), Tržič pa je izgubil z Zarjo (18:6). 1. gorenjska liga, 3. kolo: Ro-govila TELE-TV : Adrijan Črnivec 10:6, Visoko Rapa : Bratov Smuk 9:8, Lesce : Jesenice Gradiš 10:6, Center : Čirče VAN-DEN 7:9, Jurč Blejska Dobrava : Trata Vedrialp 12:4. Lestvica: Čirče VAN-DEN 9, Rogovila TELE-TV 8, Jurč Blejska Dobrava in Lesce po 6, Visoko Rapa 5, Bratov Smuk 4,... 2. gorenjska liga, 2. kolo - Podnait : Sava 12:4, Huje Kokra : Zarica 6:10, Žiri Magušar : Žirovnica 14:2. Vodita Podnart in Žiri Magušar s po 6 točkami. S.Š. Prvič naj bi ne bilo tudi zadnjič Kegljaški delavci v Škofji Loki so minulo soboto pripravili prvi kegljaški dan, ki pa naj bi ob uspehih in vedno večjem zanimanju za ta šport v naslednjih letih postal tradicionalna loška prireditev. Škofja Loka - Kje drugje kot na domačem kegljišču hale Po-den v Škofji Loki bi bil lahko primernejši kraj za zaključek letošnje sezone, ki je bila za loške kegljače uspešna kot že dolgo ne. Ekipa Termo Poleta se je po zmagi v 3. slovenski kegljaški ligi - zahod uvrstila v 2. slovensko kegljaško ligo, odlično pa je šlo tudi ekipi Železnikov, ki je v tretjeligaški druščini na koncu osvojila peto mesto. Zadnje srečanje loških keglja-čev pa v soboto popoldne ni namenjeno zgolj obujanju spominov na sezono, ampak so najprej pripravili tekmovanje. Na njem so nastopili kegljaški na-raščajniki, na koncu pa so se pomerile še rekreativke (ženske tekmovalne ekipe v kegljanju v Škofji Loki še ni), rekreativci in za vrhunec večera še registrirani tekmovalci. Največ kegljev je podrl Srečo Jezeršek, 303, na drugo mesto se je z 270 podrtimi keglji uvrstil mladi Jure Starman, tretji pa je bil z 267 podrtimi keglji Marjan Fuis. Predsednik Kegljaške zveze Slovenije Miran Kurelič, ki si je ogledal priložnostno tekmovanje loških kegljačev, je bil navdušen predvsem nad napredkom tekmovalcev in mladimi, za konec pa je najboljšim prek vse sezone podelil tudi zaslužene pokale. Med rekreativkami Predsednik Kegljaške zveze Slovenije Miran Kurelič je čestital najboljšim loškim kegljačicam - rekreativkam. Kot je povedal predsednik so jih prejele Jerneja Tolar, Mateja Košmelj in Jožica Demšar, med rekreativci Miha Pintar, Lojze Homan in Peter Trojar, med registriranimi igralci pa so jih prislužili Peter Hafner (Termo Polet), Janez Dagarin (Simon Jenko) in Srečo Jezeršek (Termo Polet). Kegljaškega kluba Termo Polet Marjan Jenko, je bil praznik loškega kegljanja letos prva takšna prireditev, ker pa je dobro uspela, pa zagotovo ne zadnja. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki STRELSTVCi Na Koflerjevem memorialu zmaga ekipe GRS Kranjska Gora Vrata - Majski Koflerjev memorial pod severno triglavsko steno v Vratih je največje slovensko smučarsko tekmovanje gorskih reševalcev. Na letošnjem 31. tekmovanju je nastopilo 41 ekip postaj GRS iz Slovenije in Avstrije. Povprečnemu času vseh ekip seje najbolj približala ekipa GRS Kranjska Gora, ki je nastopila v postavi: Mato Podrekar, Aleš Podrekar in Sašo Klincov. Druga je bila ekipa GRS Radovljica 2 in tretja ekipa GRS Mojstrana 6. Za odlično izvedbo tekmovanja so poskrbeli člani postaje GRS Mojstrana pod vodstvom načelnika Janeza Brojana. j.r. Ločani so najboljši strelci med gorenjskimi upokojenci Škofja Loka - Konec prejšnjega meseca je škofjeloško društvo upokojencev v sodelovanju s strelskim društvom Škofja Loka organiziralo gorenjsko prvenstvo v streljanju z zračno puško za upokojenke in upokojence. .,. ; " Tekmovanja so se udeležile štiri ženske in šest moških ekip, na koncu pa sta tako ženska kot moška ekipa Društva upokojencev Škofja Loka osvojili prvo mesto. Drugi mesti v obeh konkurencah sta osvojili ekipi Društva upokojencev z Jesenic, tretje mesto pa je v ženski konkurenci osvojila ekipa Društva upokojencev iz Kamnika med moškimi pa ekipa Društva upokojencev iz Bohinjske Bistrice. Najboljša posameznica je bila Ivanka Prezelj, najboljši posameznik pa Pavel Jereb (oba DU Škofja Loka). Priznanja in pokale najboljšim sta podelila predsednik Športne zveze Škofja Loka Ivan Hafner in referentka za šport pri domačem društvu upokojencev Julija Jenko, tako ženska kot moška ekipa Društva upokojencev Škofja Loka pa sta prehodna pokala prejeli v trajno last, saj sta ga osvojili tretjič zapored. V.S. Iskrivi Matiček, bolj resen Ata Linhart Vprašanja za intervjuje sestavljajo kar skupaj, da vsak izve, kar ga zanima. Spet se dogaja Teden mladih je že prvi dan privabil množico obiskovalcev vseh generacij. Radovljica - Matiček je v glavnem hudomušen in iskriv, Ata Linhart pa zna biti včasih tudi bolj resen. Tako bi lahko na kratko strnili vsebino šolskih glasil učencev osnovne šole Antona Tomaža Linharta. Matiček je plod ustvarjalnosti in idej učencev na razredni stopnji, Ata Linhart pa učencev predmetne stopnje. Matička, ki je prvič izšel pred šestimi leti, vmes pa je bilo nekaj let zatišja, so ponovno oživili prav letos. Pri novinarskem krožku na razredni stopnji sodeluje 25 učencev, ki se vsak po svoje trudijo ustvariti čimbolj zanimiv časopis, pri tem pa jim pomaga mentorica Lucija Ra-kovec. Učenka Živa Sladic seje tako lotila kar ravnatelja, ampak samo v intervjuju. "O šoli in njegovem delu smo se pogovarjali v njegovi pisarni, ker je to najbolj miren kraj za pogovor. Na začetku se mi je malo tresel glas, a sem kmalu ugotovila, da Neva Rozman. Redno spremljajo dogajanje na njihovi šoli, v glasilu je moč najti še oceno filma Pozabljeni zaklad in intervju z glavnimi igralci, intervjuji so nasploh najbolj priljubljena zvrst med mladimi novinarji na njihovi šoli. "Vsi bi radi delali intervju, zato skupaj napišemo vprašanja in med temi izberemo najbolj izvirna," je pojasnila Katarina Mataln. Poskušali so uvesti tudi rubriko Šolska svetovalnica, vendar se je izkazalo, da učenci na njihovi šoli očitno nimajo problemov, saj je bil odziv zelo skromen. Zadnjo številko tako Matička kot Ata Linharta pa so popestrili še z nagradno igro, v kateri je so kot glavno nagrado podelili čisto pravi mobilni telefon. In kaj učence vleče k novinarskemu krožku? "Ker je fino delat šolski časopis, ker se zabavamo in veliko izvemo," odgovarjajo. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič Kranj - "Super je, končno se spet kaj dogaja. Kranj je drugače povsem mrtev," je bil najpogostejši komentar tistih, ki so bili v petek zvečer v mestu. Popoldne so namreč z nastopom kranjskih mažoretk tudi uradno odprli mladinski festival Teden mladih, v okviru katerega se je že in se še bo zvrstila kopica najrazličnejših prireditev. Da so organizatorji tudi tokrat resnično poskrbeli za vse okuse, so dokazovali številni obiskovalci vseh generacij. V petek popoldne so že od 16. ure naprej dogajanje v mestu popestrili motoristi, ki pa niso zgolj "pozirali" s svojimi motorji, čeprav so poželi marsi-kakšen občudujoč pogled, ampak so prikazali tudi varno vožnjo z motorjem. Zvečer je bilo najbolj vroče na gradu Khislstein, kjer je srca* najstnic ogrevala skupina Game over. "Ubila si del mene," je odmevalo z odra, najstnice pod njim Game over navdušili, najstnice vreščale. pa so vsako besedo pospremile z navdušenim kričanjem. Gneča je marsikoga ustavila že pri vratih, vendar so starši, ki so bolj ali manj po sili razmer spremljali svoje mladoletnike na koncert, te zaman prepričevali, da se nima smisla riniti naprej. Treba je bilo pod oder in pred tistim, ki so ga študenti pripravili v ljubljanskem parku Zvezda. Glede na množico ljudi v mestu pa je bilo več kot očitno, da je takih dogodkov v Kranju veliko premalo. Teden mladih ne zaznamujejo le koncerti, organizatorji so poskrbeli še za številne delavnice, potopisna predavanja in literarne večere, na svoj račun bodo vsekakor prišli tudi športni navdušenci. Predstavili se bodo filmski ustvarjalci in različna humanitarna društva, mnogo bo tudi dogodkov z izobraževalno vsebino. Pozabili niso niti na najmlajše, za katere so Mlada novinarska moč. ravnatelj le ni tak bav bav." Vprašanja za ravnatelja so sestavili skupaj, saj je vsak želel kaj izvedeti o njem. Katja Vo-grinec poskrbi za križanko, pri tem ji malce pomaga mama. "Treba je zelo paziti, da se besede sestavljajo," je opozorila. Milan Petkovič pa je sestavil poučno, a hkrati duhovito zgodbico o pravopisu. "Naš junak Matiček recimo ni poznal besede nogomet in je namesto tega rekel 'nogobrc', košarko pa je preimenoval v 'košomet'." Bili so na tekmovanju za naj razred in na Piki nem festivalu v Velenju ter o tem pripravili zanimive reportaže. Za naslednjo številko so želeli narediti še intervju z znanim športnikom ali glasbenikom, a so razočarano ugotavljali, da jim ni nihče odgovoril na vprašanja, ki so jim jih poslali po elektronski pošti. Učenci, ki obiskujejo novinarski krožek na predmetni stopnji, se lotevajo tudi bolj resnih tem. Informacije za Ata Linharta zbirajo na medmrežju ali v revijah. Nazadnje so na primer naredili anketo o vojni v Iraku. "Med odgovori je bilo zelo veliko kletvic, precej več na račun Busha kot pa Huseina," je razložil Borut Ambrožič in poudaril, da večina učencev vojne ne podpira in meni, daje zanjo kriva nafta. Vendar vse le ni tako resno. Tako so na primer med učenci izvedli tudi anketo o parfumih, pri kateri ni bilo dovolj, da so anketiranci le odgovarjali, ampak so morali tudi vohati, sta razložili Nina Zaplotnik in Na odru je bilo vroče. Motoristi so prikazali varno vožnjo. pika! Nič manj živahno ni bilo na drugi strani mesta, kjer so prevladovali veliko trši ritmi alternativne glasbe. Po vonju v okolici sodeč si je poslušanje marsikdo popestril s pomočjo katere od opojnih substanc. Tudi Kranj je imel tako svoj Marihuana marš, in to že dan pripravili lutkovne predstave. Ne glede na Vse ima osrednjo mesto vendarle glasba, med nastopajočimi so tudi znana imena slovenske glasbe. Nocoj bo mogoče prisluhniti Pandi. Mateja Rant, foto: Tina Doki Narašča zanimanje za naravoslovje Gorenjski osnovno- in srednješolci so na 3. oziroma 12. regijskem srečanju predstavili svoje raziskovalne naloge. Anja Miklavčič in Ana Pahor Kranj - V Srednji elektro in strojni šoli (SESŠ) Kranj je v soboto potekalo 12. regijsko srečanje gorenjskih srednjih šol in 3. regijsko srečanje gorenjskih osnovnih šol. Svoje raziskovalne naloge je predstavilo 154 dijakov in 69 učencev, ki so pripravili čez sto raziskovalnih nalog s 25 področij. V primerjavi s preteklimi leti je letos precej naraslo število nalog s področja tehnike in naravoslovja, čeprav še vedno močno prednjači sociologija. S 97 nalogami je letos sodelovalo 69 učencev iz sedmih gorenjskih osnovnih šol, najbolj dejavni so bili na osnovni šoli Tržič, kjer so učenci pripravili osem nalog. "Opažamo, da število raziskovalnih nalog med osnovnošolci močno narašča, največ jih je s področja biologije in ekologije," je ob tem razložila v.d. ravnateljica in direktorica SESŠ Andreja Pogačnik. Med srednjimi šolami je po številu raziskovalnih nalog izstopala Srednja elektro in strojna šola Kranj, saj so dijaki pripravili kar 18 nalog, sledi ji Ekonomska šola Kranj s 17 nalogami. Skupaj je 154 dijakov predstavilo 74 raziskovalnih nalog. Opaziti je precej večje zanimanje za naravoslovne predmete, saj je strojništvo po številu raziskovalnih nalog že na drugem mestu, medtem ko jih je največ še vedno s področja sociologije. "Veliko raziskovalnih nalog nastane v povezavi z gospodarstvom in drugimi izobraževalnimi ustanovami, kar dijakom omogoča izdelavo res kakovost- nih nalog," je pojasnila Andreja Pogačnik. Na njihovi šoli, kjer se letos lahko pohvalijo z največjim številom nalog, močno spodbujajo raziskovalno dejavnost. "Pri pripravi nalog iščemo podporo v gospodarstvu, da bi bila naloga tudi uporabna. Hkrati se s tem dijakom odpirajo možnosti za štipendije in podporo pri nadaljnjem študiju," je pojasnila vodja raziskovalne dejavnosti na šoli Branka Jarc Kovačič. K izdelavi raziskovalnih nalog so začeli spodbujati že dijake prvih letnikov, saj menijo, da je treba raziskovalne metode dela osvojiti čimprej. "S tem se dijaki naučijo sistematičnega zbiranja podatkov in iskanja informacij, navadijo se tudi navezovati stike z ljudmi." Najboljše naloge s posameznih področij so se uvrstile na državno srečanje. "Ocenjujemo tako težavnost in obseg nalog kot tudi samo predstavitev," je pojasnil koordinator srečanja Mirko Meglic. Med najbolj zahtevnimi so naloge s področja računalništva, njihovi avtorji ponavadi posežejo po prvih mestih tudi na državnem nivoju. Med njimi je dijak SESŠ Matija Polajnar, ki je pripravil raziskovalno nalogo z naslovom Maraton. Cilj naloge je bila izdelava programske opreme za vnos, prenos in obdelavo podatkov med tekaškimi prireditvami na dolge proge. Sam meni, da taka naloga ni nič bolj zahtevna kot katera druga. "Računalništvo mi pač leži," je skromno pripomnil. Na regijskem sre- Najboljši raziskovalci so prejeli priznanja. čanju so predstavili tudi dve nalogi o Gorenjskem glasu, in sicer Tina Samardžič in Lili Omejc iz Ekonomske šole Kranj o zgodovini Gorenjskega glasa, Ana Pahor in Anja Miklavčič pa sta se vprašali, ali naj Gorenjski glas postane dnevni časopis. Vse so prišle do iste ugotovitve, da naš časopis premalo berejo mladi. "V sedanji obliki in s sedanjimi vsebinami se ne bo mogel razviti do te mere, da bi postal dnevni časopis," sta ugotovili Ana Pahor in Anja Miklavčič. Da bi se to zgodilo, pravita, bi moral pridobiti tudi bralce, mlajše od 45 let. "Morali bi spremeniti nekatere rubrike, manjka recimo stran za srednješolce, na kateri bi našli informacije o knjigah, opise šol in pr°~ gramov, pomoč pri vpisovanju na fakultete in podobno," sta našteli. Podatke sta zbrali s pomočjo ankete, ki sta jo opravili na centru za raziskovanje javnega mnenja. "Pri klicanju so nama pomagali dijaki naše šole. V Štirih urah smo poklicali tisoč številk, odgovorilo pa nam je 470 oseb, torej dovolj, da pri rezultatih ne prihaja do nesprejemljivih odstopanj," je razložila Anja Miklavčič. Menita, da sta na ta način dobili pomembne podatke za Gorenjski glas, zanju pa Je bila to zelo dobra izkušnja. Mateja Ran4' foto: Tina Doki Vstop prost!!! Celoten program in info: www.teden-mladih.com Množično žalovanje za ustreljenimi Skupaj v življenju, smrti in grobu V soboto, 10. maja, ob treh popoldne so po obredu pravoslavne cerkve na kranjskem mestnem pokopališču pokopali 20-letno Darjo Erak iz Domžal, njenega 23-letnega fanta Bojana Čaviča iz Drulovke ter njegovega vrstnika in najboljšega prijatelja, Veljka Driniča iz Šorlijevega naselja, ki so minuli torek zvečer na Gorjancih umrli pod streli okrutnega morilca. Kranj - Trojni pogreb mladih nesrečnežev je na kranjsko pokopališče privabil nekaj tisoč ljudi, ki sočustvujejo z njihovo usodo in bolečino njihovih najbližnjih. Kolikšna je bolečina, si lahko predstavlja le starš, ki bedi nad bolnim otrokom, se z njim igra, skrbi, da je sit in obut, ga spremlja v šolo in na pot samostojnosti. Predstavna, vedeti ne more. Bog, da ne bi nikoli zvedel! Darjini, Bojanovi in Veljkovi starši, sestra in brata, najbližji so glasno hlipajoč in opotekajoč hodili za krstami do grobov. Darjo in Bojana so položili v skupni grob, Veljka v sosednjega. Prostora za vse cvetje in svečke, ki so jim jih nanosili sorodniki, prijatelji, sošolci, sosedje, znanci in neznanci, na svežih gomilah ni bilo. Medtem ko bo cvetje kmalu ovenelo, bodo svečke še dolgo gorele v njihov spomin. Spomin na mlade, pridne in prijazne ljudi, ki so umrli veliko prezgodaj, na pragu življenja, po nepotrebnem. Ker se je okrutni morilec polakomnil ušivih 6000 evrov, namenjenih za nakup avtomobila. Le kakšne tri ure pred pogrebom pa je novomeški okrožni sodnik Anton Panjan podpisal sklep o sodnem priporu za 31-letnega E.B. iz Kočevja (mediji poročajo, da gre za Ermina Brkiča), osumljenega ropa in trojnega umora 6. maja zvečer na osamljeni gozdni poti pri prelazu Vahta na Gorjancih. Osumljenca so prijeli že v sredo, slab dan po umoru, dokaze o njegovi krivdi pa bodo morali dobro utrditi, saj seje očitno odločil - verjetno tudi po nasvetu odvetnika, da je molk njegova najboljša obramba. Ob prijetju so mu zasegli tudi golfa, s katerim se je za mlade Gorenjce usodnega večera domnevno vozil po Gorjancih. Bremenilni naj bi bili sledovi pnevmatik z njegovega golfa na makadamski cesti, predvsem pa na spletu ob- javljen oglas o prodaji avtomobila, zaradi katerega so se Bojan Cavič, Darja Erak in Veljko Dri-nič v torek, 6. maja, podali v Novo mesto. Svoje naj bi govorila tudi mobilna telefona umorjenega Čaviča in E.B., klici z njiju in štiriminutni pogovor te- Gašper Janeš obsojen na leto in devet mesecev zapora Priložnost za pogojno je zapravil Po pričanju psihologinje in psihiatra ter končnih besedah tožilca in zagovornika je sodnica kranjskega okrajnega sodišča Marjeta Hudovernik v petek popoldne 23-letnemu Gašperju Janešu iz Drulovke izrekla zaporno kazen. daj še živih Erakove in Driniča z dežurnim v operativno komunikacijskem centru policijske uprave po ropu in obstrelitvi Čaviča. Policisti so našli tudi tulce pištolskih nabojev, samega orožja in ukradenega denarja pa ne. Kaj se je dejansko dogajalo na Gorjancih, bi zdaj lahko povedal le morilec, saj žrtve ne morejo več govoriti. Zakaj je ustrelil Čaviča, bodočega policista, odšel, medtem ko sta Erakova in Drinič ostala pri obstreljenem in telefonirala, pa se vrnil, in NESREČE ustrelil še njiju? Se je Čavič postavil po robu roparju, potem pa je ta "odstranil" še priči? Kakorkoli že, novomeški policisti so prepričani, da so prijeli pravega in da mu bodo kljub vztrajnemu molku rop in trojni umor uspeli dokazati tudi na sodišču. Če bo spoznan za krivega, ga lahko doleti 30-letna zaporna kazen. Veliko, pa vendar premalo za trojico njegovih žrtev, ki jih nič več ne more priklicati v življenje. Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič Kranj - Na petkovem nadaljevanju sojenja Gašperju Janešu je sodišče prisluhnilo izvedencema. Psihologinja Alenka Dobejc ga je označila kot "prestrašeno zver, ki se brani z napadom"; impulzivnega mladeniča, ki nepremišljeno reagira. Vzrok psihologinja vidi v osebnostnih, značajskih motnjah in posledicah prometne nesreče pred tremi leti. Vendar pa še ni mogoče govoriti o razvoju duševne bolezni. Motnje bi se po njenem dalo odpraviti z zdravili in veliko mero potrpljenja vseh, ki bi Gašperju pomagali. Psihologinja Alenka Dobejc je dejala, da za Gašperja Janeša ne pride v poštev niti zapor, ker ni primeren za zdravljenje, niti zdravstvena ustanova, ker bi Ga-šperjeva eksplozivnost povzročala zgolj konflikte tako med drugimi bolniki kot zdravniki. Izvedenec psihiater Gorazd V. Mravlje je potrdil, da so bile osebnostne motnje pri Gašperju Janešu prisotne že pred prometno nesrečo. Gašperja je označil kot čustveno neuravnoteženo osebnost z motnjami impulzivnega tipa. Ne gre za bolezensko motnjo, ki pa se postopno morda lahko razvije. Janez je v primeru napada na okrožno državno tožilko Nadjo Gasser po psihiatrovi oceni imel zoženo zavest, bistveno zmanjšano sposobnost razumevanja in obvladovanja. Izvedenec zanj predlaga psihiatrično in nevrološko terapijo, ki pa lahko uspe le z njegovim hotenjem, podobno kot pri odvisnikih. V zaključni besedi je okrožni državni tožilec Samo Mirt Kav-šek dejal, daje bil Gašper Janeš 17. januarja letos že obsojen za kazniva dejanja z elementi nasilja. Že takrat je bilo ključno KRIMINAL S kolom po glavi vprašanje, ali mu izreči kazen zapora ali mu dati še eno priložnost. Takrat so pretehtale njegove obljube, da se bo ogibal konfliktnim situacijam in ne bo več povzročal kaznivih dejanj. "Pred seboj smo imeli mladega človeka, ki zasluži še eno priložnost. Jasno pa smo mu povedali, da po prvi novi kršitvi Kazenskega zakonika ne bo več popuščanja. Slabe štiri mesece po tistem se mu ponovno sodi za nasilništvo nad sodnico Metko Radjenovič in tožilko Gasserjevo, povzročitev lahke telesne poškodbe Davidu Kavčiču in uničenje očal Nejcu Bečanu. Prve dve dejanji je storil 22. in 23. januarja, torej le par dni po obljubi, da jih ne bo več ponavljal. Predlagam zaporno kazen," je dejal tožilec Samo Mirt Kavšek. Janešev zagovornik, odvetnik Daniel Vehar je nasprotoval kvalifikaciji kaznivih dejanj na-silništva. Po njegovem gre v primeru psovke in pljunka na sodnico Radjenovičevo za tipično grdo ravnanje ali celo žalitev, pri napadu na tožilko Nadjo Gasser pa za preprečitev uradnega dejanja uradni osebi. Na- Motoristu izsilil prednost Praprotno - 31-letni T.K. iz Železnikov je v nedeljo, 11. maja, ob 19.20 z osebnim avtom peljal po lokalni cesti od Praprotnega do križišča z regionalko Železniki - Škofja Loka. V križišču je zavijal levo proti Železnikom, pri tem pa izsilil prednost 24-letnemu M.P. iz Železnikov, ki je takrat iz škofjeloške smeri pripeljal z motornim kolesom Kavvasaki ZR 750 F. Motorist je zaviral, nato pa zapeljal s ceste po strmem bregu ter trčil v betonski jarek. Huje ranjenega so reševalci odpeljali v klinični center. Popravek Belca - V poročilu o smrtni prometni neseči, ki se je zgodila 5. maja na Belci, smo zapisali napačen priimek voznika kie pride. Namesto Jože Markun je pravilno Mestek. Za napako se opravičujemo. Šenčur - V nedeljo navsezgodaj zjutraj, nekaj po drugi uri, sta se pred Gorenjsko banko v Šenčurju sprla starejši mladoletnik iz Šenčurja in 21-letnik iz Britofa. Med prepirom je mladoletnik z lesenim kolom udaril Britofljana po glavi in ga huje ranil. Denar in zlatnina Godešič - V petek, 9. maja, med 7. in 14. uro, ko so stanovalci očitno delali, je nepridiprav vlomil v hišo na Godešiču in odnesel za 425.000 tolarjev denarja in zlatnine. H-J- sprotoval je tudi sojenju za kaznivo dejanje uničenja tuje stvari, saj je Nejc Bečan škodo za polomljena očala dobil povrnjeno, nihče pa ga očitno ni vprašal, ali še vztraja pri pregonu. "Izvedenca sta ocenila, da je Janeš kaznivi dejanji proti Rajeno-vičevi in Gasserjevi storil v stanju bistveno zmanjšane prištev-nosti. Janeš do lanske zime ni bil obravnavan kot nasilnik. Začelo seje v Besnici, kjer se mu je podrl svet. Očitno si je vbil v glavo, da se bo moral braniti sam. Šele zdaj, po štirih mesecih pripora, se zavedal, da ni nikogar, ki bi se zanj postavil. Ve tudi, da se mora zdraviti. Zasluži še eno priložnost," je svoj govor sklenil odvetnik Daniel Vehar in predlagal pogojno kazen. Obtoženi Gašper Janeš je dejal, da je v štirih mesecih pripora s pomočjo psihologov spoznal, da je za določena ravnanja kriv tudi sam. "Zdaj jih močno obžalujem. Rad bi se vsem še enkrat opravičil..." Sodišče je Gašperja Janeša spoznalo za krivega vseh štirih očitanih kaznivih dejanj in mu izreklo enotno kazen leto in devet mesecev zapora. Vanjo se šteje čas pripora od 22. januarja, pripor mu je podaljšalo, oprostilo pa ga je plačila stroškov kazenskega postopka ter nagrade zagovornika po uradni dolžnosti. V kratki obrazložitvi sodbe je sodnica Marjeta Hudovernik dejala, da bo edino zaporna kazen Gašperju Janešu omogočila, da se poglobi vase, spozna, da je ravnal napačno in da samo z opravičilom vsega ne more popraviti. Pri višini kazni je upoštevala njegov odnos do oškodovancev, ko je sprva dejal, da se opravičuje, potem pa to podrl. Neprimeren je bil tudi njegov odnos do obeh izvedencev, saj je na oba pregleda prišel pod vplivom kanabisa, ne nazadnje pa tudi do sodišča, ki mu je s slačenjem pokazal zaničevanje. Sodba še ni pravnomočna. Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič Gorelo v hiši Bled - V petek, 9. maja, zjutraj je zagorelo v starejši stanovanjski hiši na Savski cesti na Bledu. Hiša je enonadstropna, velika osem krat osem metrov, zidana, z lesenimi stropi. V njej so tri stanovanja. Komisija urada kriminalistične policije je ob ogledu ugotovila, daje okrog štirih zjutraj zagorelo v prvem nadstropju, najverjetneje zaradi napake na dotrajani električni napeljavi. Plamen., k. so povsem uničili eno od sob, so se skozi lesen strop razširili še na podstrešno stanovanje ki je delno zgorelo, medtem ko pritlično ni bilo prizadeto Ko so stanovalci pol ure kasneje zaslišali pokanje, zaznali ogenj in dim, so na pomoč poklicali gasilce. Ti so iz goreče hiše pravočasno rešili vse in ogenj pogasili. Škode je za približno šest milijonov tolarjev. , Popoldne prav tako v petek, pa je v radovljiški betonarni in sepa-raciji zaradi kratkega stika na električni napeljavi v mehanskem prostoru pri zaganjalniku motorja zagorel bager heher podjetja SGP Tržič Škode je po nestrokovni oceni za tri milijone tolarjev. H.J. OSMRTNICA Žalostni sporočamo, da nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek JOŽE URŠIČ z Loga nad Škofjo Loko Od njega se bomo poslovili na mestnem pokopališču v Škofji Loki v sredo, 14. maja 2003, ob 15. uri z mašo v kapeli na pokopališču. Žalujoči: žena Iva, hčerki Andreja, Damjana z Markom in Rokom ter ostalo sorodstvo Ravnatelj je prvi med enakimi Marija Simčič, direktorica Ekonomske šole Kranj in ravnateljica tamkajšnje ekonomske gimnazije, uspešno vodi šolo že več kot dve desetletji. Šola je na dobrem glasu, programi zanimivi, dijakov vse več, možnosti nadaljnjega študija privlačni. Vse to je nedvomno tudi zasluga dobrega vodenja, o čemer so prepričani tudi v slovenskem društvu Ravnatelj, kjer so Marijo Simčič letos nagradili s priznanjem zaslužnim ravnateljem Primus. Kakšen odnos imate do nagrade Primus, s katero so vas nagradili kolegi ravnatelji? "Načeloma sem človek, ki priznanj niti ne pričakuje in se zato ob njih malce čudno počuti. Bolj sem vesela pozornosti, da so drugi opazili moje delo in mu namenili priznanje. Sicer pa se počutim kot enaka med enakimi, enkrat je uspešen eden med nami, drugič drugi. Med kolegi na Gorenjskem, ki so me predlagali za to nagrado, je še veliko takih, ki bi si zaslužili takšno nagrado." Na Gorenjsko sta šli samo dve nagradi, vam in kolegu Jožetu Pogačniku iz ekonomske šole v Radovljici. So bili predlagatelji tudi drugje po Sloveniji tako selektivni? "Nagrada Primus je bila letos podeljena prvič, zato je dobitnikov nekaj več. Od 215 ravnateljev v slovenskih šolah nas je 39 prejelo priznanje. Videti je kot inflacija nagrad, a to je bila sploh prva priložnost za nagrajevanje dosežkov ravnateljev, zato je tokrat nagrad nekaj več, saj so nagradili tudi veliko ljudi, ki se od ravnateljevanja poslavlja in so priznanje dobili za svoje minulo delo. Povsod predlagatelji niso bili tako skopi kot na Gorenjskem, na nekatera območja je Šlo tudi po deset nagrad. Gorenjci smo skopi celo do sebe in si tudi vzeti ne znamo zase." Kot ravnateljica imate že več kot enaindvajsetletni staž... "Natanko 26. aprila 1982 sem sprejela funkcijo v.d. ravnatelja tedaj Srednje'šole ekonomske in družboslovne usmeritve Kranj s 24 oddelki. Tedanji ravnatelj je odhajal, v kolektivu pa smo se tedaj odločili, da znotraj poiščemo nekoga, ki bo začasno opravljal to nalogo. Kasneje pa sem v postopku kandidirala za ravnateljico, ker se mi je zdelo delo zanimivo, kreativno in sem si mislila, da kot ekonomistka ne bom ničesar izgubila, če si pridobim to izkušnjo. Moja ambicija sicer ni bila biti ravnatelj, saj sem rada učila in bila z dijaki, pozneje pa me je to delo pritegnilo." V dolžini opravljanja ravnateljske funkcije ste že skoraj ujeli mag. Valentina Pivka, ki je bil ravnatelj Gimnazije Kranj polnih 22 let. Ste tako kot on tudi vi v času mandata doživeli več šolskih reform? "Toliko časa sem že ravnateljica, da mi je sedaj "šef že deveti minister, kar je tudi svojevrsten rekord. Vsak prinese nekaj svojega, nastopijo reforme, ki se odrazijo na delu v šoli. Teh je bilo kar nekaj, od usmerjenega izobraževanja na začetku do nove zakonodaje leta 1992 in leta 1996 sprejetega zakona o organiziranju in financiranju izobraževanja. Tudi nekaj vmesnih sprememb je bilo, tako da se nam je dogajalo, da smo glede na programe in poklice, ki smo jih izvajali, delali tudi po desetih predmetnikih v enem šolskem letu. Kar dosti naporov je terjalo, da smo to uspešno obvladovati. Moja filozofija je takšna, da sem vedno skušala biti zraven tudi na državni ravni, ko je Šlo za priprave sprememb predmetnikov, da sem imela informacije iz prve roke in je bilo delo lažje." Tudi šola se je v dobrih dveh desetletjih vašega vodenja precej spremenila. Kakšna je sedaj? "Šola je med največjimi v Sloveniji, saj imamo okoli 1600 dijakov v 53 oddelkih, v novem šolskem letu jih bo celo 55. Ekonomska šola Kranj z ustanovitvenim aktom, sprejetim v letu 2002, sestoji iz dveh organizacijskih enot, ki sta v pedagoškem smislu samostojni šoli, strokovna gimnazija in srednja poklicna in strokovna šola. Vsako od teh šol vodi samostojni ravnatelj, nova naloga pa je tudi direktor Ekonomske šole, ki opravlja tudi poslovne naloge. Po novem sem torej ravnateljica strokovne gimnazije in direktorica zavoda. Vsi delavci so zaposleni na Ekonomski šoli, sicer pa so oblikovani samostojni učiteljski zbori za eno in drugo šolo. Leta 1996 smo začeli poskusno izvajati strokovno gimnazijo z dvema oddelkoma. Ponosni smo in zadovoljni, ker se je projekt dobro obnesel, letos bomo namreč vpisali že 7 oddelkov, šola pa nam je v osmih letih zrasla na 23 oddelkov. Tudi strokovna šola dobro uspeva, kjer je že od vsega začetka prevladujoči program ekonomskega tehnika, na njem izobražujemo za tri področja (poslovno -upravno, finančno in komercialno), obdržali pa smo tudi poklicno tehnični del s programom administratorja, ki se bo nadaljeval v ekonomskega tehnika. Vedno smo si namreč prizadevali, da smo vselej, ko so se pojavili programi z našega področja, take programe tudi pridobili. Kot edina šola na Gorenjskem pa imamo tudi redni program poklicnega tečaja za vse absolvente gimnazije, pa naj so opravili maturo ali ne. Ti dijaki si v letu dni pridobijo poklic ekonomskega tehnika in vse pravice, ki iz tega naziva gredo." Vaša šola je včasih velja za pretežno dekliško, sedaj pa se je razmerje močno spremenilo. Kje tičijo razlogi za to? "Zadovoljni smo, da se vpisujejo tudi fantje. V nekaterih oddelkih je razmerje že pol - pol, zlasti na gimnaziji, na programu ekonomskega tehnika pa imamo od 40 do 50 odstotkov fantov, tako da res izgubljamo nekdanji prizvok dekliške šole. V tem hipu k nam takšno strukturo dijakov privabljajo konjukturni programi, ki omogočajo tudi izobraževanje naprej. Ekonomska gimnazija je primerna za dijake, ki niso najbolj naravoslovno usmerjeni, pač pa bolj nadarjeni za družboslovje in jezike. Mi jim za maturo ponujamo devet izbirnih predmetov, ki so ustrezna osnova za nadaljevanje študija na pravu, novinarstvu, filozofski, skratka na družboslovnih fakultetah. Nimamo pa izbora predmetov, s katerimi bi se lahko vpisovali denimo na medicino, čeprav se med dijaki najdejo tudi takšne izjeme. Ko spremljamo poznejše dosežke naših dijakov, nas veseli, da so uspešni. Zanimivo je tudi, da imamo tudi v našem učiteljskem kolektivu kar nekaj nekdanjih dijakov. Ob tem naj omenim še zanimivost: ne le, da se na našo šolo vračajo otroci dijakov, ki sem jih svoje čase učila, pač pa tudi že vnuki... Začela sem pač zelo mlada, stara 21 let, s prvo stopnjo ekonomije." Torej ste na tej šoli že vso svojo delovno dobo? "Že kot študentka sem prišla s Štajerskega v Kranj, mlada imela otroka in zaradi takšnega spleta okoliščin iskala delo, ob katerem bi lahko še študirala. Končano sem imela prvo stopnjo ljubljanske ekonomske fakultete s področja zunanje trgovine, vpisala sem še drugo stopnjo ekonomije na mariborski univerzi, kjer sem potem diplomirala s področja bančništva, vmes pa sem poučevala matematiko in finančno matematiko na ekonomski šoli, dokler nisem, kot rečeno, kandidirala za ravnateljico." Vas je kot diplomirano ekonomistko kdaj zamikalo, da bi zaposlitev v šoli zamenjali za delo v gospodarstvu? "Imela sem tudi nekaj priložnosti in ne dvomim, da bi bila lahko uspešna tudi na drugih področjih, vendar me je vodenje šole pritegnilo. Čutila sem se tudi strokovno bolje usposobljena za to področje, saj sem vanj veliko vložila (tudi dodatno pedagoško andragoško izobraževanje), na nekem drugem področju bi se počutila strokovno manj gotovo. Vodenje šole je bil tudi velik izziv: ko sem bila vključena v razne strokovne skupine, sem imela možnost vplivanja na izobraževalne programe, tu sem se čutila kreativno, tu se mi je zdelo smiselno razvijati svoje ambicije. Nikoli si nisem želela biti ravnateljica zgolj zaradi položaja. To je pač eno od del v šolstvu, tako kot je profesor v razredu. Imam filozofijo, da si prvi med enakimi, če vodiš šolo. Saj vemo, da šola raste in pade z učiteljem. Gre za kolektiv intelektualcev, kjer je zelo pomembno, da se vizija ravnatelja ujame z vizijo učiteljev, če hočeš, da šola uspeva. Gojiti dobro klimo v kolektivu in dosegati konsenze, to je način vodenja šole." Vaša šola je prostorsko zelo na tesnem? "Veliko zanimanje dijakov za naše programe po drugi strani prinaša težave, ker nimamo dovolj prostora. Sedaj šola dela tako rekoč na treh lokacijah, prostorska utesnjenost povzroča posebno stanje, tako med zaposlenimi kot med dijaki. S tem se spopadmo tudi v pedagoškem smislu. Sedaj se nam položaj izboljšuje, ker smo dobili prostore na tekstilni šoli. Naša ambicija v zvezi z novogradnjo ostaja. Postopki za gradnje že tečejo, jesen naj bi se začela gradnja in v koledarskem letu 2004 naj bi bil prvi del šole na Zlatem polju že dograjen. To je naloga, ki bi jo rada zaključila še v tem mandatu." Ena od značilnosti vaše šole je tudi dejstvo, da ste zelo naklonjeni športnikom. Ali je to rezultat vašega osebnega odnosa do športa? "Mladi mnogokrat zaidejo na stranpota in potem družba išče načine, kako jim pomagati. To je sicer hvalevredno, vendar sem prepričana, da veliko premalo storimo za mlade ljudi, preden zabredejo. Problem je preobilica časa, potem ko opravijo s šolskimi obveznostmi. Zato podpiram vse tiste oblike, ko se mladina zaposli in s tem je veliko manj možnosti, da zaide na stranpota. Zato sem ves čas naklonjena zdravim in koristnim dejavnostim, kakršna je zagotovo tudi šport. Kolektiv je podprl takšno politiko, ki poleg šolskega dela upošteva, kolikor se le da, tudi druge potrebe dijakov. Zato imamo urejene statuse športnikov, pa tudi drugih, raziskovalcev, kulturnikov, znamo prisluhniti tudi posebnim potrebam, ki izvirajo iz socialnih ali zdravstvenih razlogov. To imamo v pravilnikih in to skušamo spoštovati. Pri nas se na paralel-ko vpisuje tudi po 50 dijakov s statusom športnika. Nismo pa športna šola. Jeseni bomo prvič začeli s posebnostjo, ko bomo v prvi letnik strokovne gimnazije vpisali skupino nordijskih športnikov (kombinatorcev in skakalcev), kjer se bo sistem izobraževanja dopolnjeval s treningom na državnem nivoju in tako mladim omogočili tako športno kot šolsko kariero. Skakalni šport mije malo bližji, ker sem se veliko ukvarjala z njim, vendar ne gre za to, da bi ga protežirali, pač pa bomo s tem začeli kot z vzorcem tudi za druge športe." Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Doki Piše Ahmed Pašić Islam in muslimani v Sloveniji n. Po uničenju islamske države leta 1924 so bile dežele z večinskim muslimanskim prebivalstvom kolonizirane. Po II. svetovni vojni je islamski svet dobil kralje, monarhije, republike, diktatorje in socializem, vendar so bili muslimani vedno bolj nezadovoljni s svojim položajem. Kot posledica tega so se pojavila razna gibanja in organizacije, ki so zahtevali ponovno vzpostavitev islamske države. Ta trend obstaja še danes. Za splošno občinstvo v Evropi in Ameriki predstavlja islam danes 'novico' v posebej nezaželeni obliki. Mediji, vlada, geopolitični strategi in akademski krogi se strinjajo: "Islam je grožnja zahodni civilizaciji." (Said, 1981b: 136) Da bi se to spremenilo, je treba vložiti veliko truda. Glavno vlogo bodo imeli vsekakor množični mediji, ki so za takšne predstave o islamu prispevale levji delež. To smo lahko najbolje videli po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001. Zaradi načina poročanja ameriških medijev (in nekaterih evropskih) se je v ZDA v dveh mesecih zgodilo 959 napadov na muslimane in njihove objekte. Zgodilo se je tudi se- dem umorov, od katerih sta dva umorjena pripadala sikhom, katerih religija je v bistvu kompleks islamskih in hin-duističnih predpisov. Napadeni so imeli turbane, kar je bilo zadosti. Turban je imel tudi Bin Laden. Namen knjige ni analiza razvoja dogodkov s stališča zgodovine, ampak poskus prikazati islam in muslimane slovenski javnosti na drugačen, enostaven in praktičen način. Zanimivo je (in hkrati žalostno), da kljub napredku tehnologije ter vedno hitrejšemu pretoku informacij živimo v svetu neznanja. Ravno to je eden najmočnejših razlogov, zakaj se bojimo 'drugačnih' in 'tujcev'. Strah je zelo pomemben faktor pri razvoju in definiciji predsodkov, zato nam znanje in informacije o 'drugih' in 'drugačnih' še kako lahko pomagajo, da premagamo te ovire. Naj bo ta knjiga posvečena temu. 2. ISLAM Beseda islam je arabskega izvora in pomeni popolno predanost Bogu - Al-lahu dželle šanuhu3. Je izpeljanka iz besede "selam", ki pomeni mir. Strogo zapoveduje monoteizem in prepoveduje kakršno koli posredništvo med človekom in Bogom. Islam je vera, ki je preko odposlanca4 Muhammeda a.s. objavljena vsemu človeštvu. Pojem islama je zelo splošen, saj islam ne predstavlja samo religije, ampak celovit način življenja za skoraj tretjino svetovnega prebivalstva. Je celota, ki hkrati vključuje vero, ekonomijo, politiko, pravo, izobraževanje, družbo itd. Vse skupaj se združi v islamski državi imenovani hilafet (kalifat), ki je bil uničen leta 1924 v Turčiji s strani Kemala Ata-turka. Islam je po nekaterih podatkih vera, ki se najhitreje Širi, zlasti na Zahodu in ima okoli milijardo tristo milijonov pripadnikov. Država z največjim številom muslimanov je Indonezija (200 milijonov). Da bi razumeli razvoj islama od majhne skupnosti, ki je emigrirala iz Meke v Medino, do vere svetovnih razsežnosti, moramo najprej pogledati zgodovino islama. 2.1. Pojav islama Čeprav namen knjige ni predstavitev zgodovine islama, je ta vsekakor pomemben del celotne zgodbe, zato si bomo pogledali samo kratko kronologijo dogodkov. Islam se je obnovil in ponovno pojavil v 7. stoletju našega štetja, in sicer na ozemlju današnje Savdske Arabije. Vsekakor je najpomembnejša osebnost te religije Božji odposlanec Muhammed a.s., ki se je rodil 20. aprila 570. leta v Meki. Vse življenje so ga poznali kot osebo, ki se je lepo obnašala, najbolj znan pa je bil po tem, da nikoli ni lagal. Že kot otroku so se mu dogajali čudeži, vendar se je usodna prelomnica zgodila, ko je bil star 40 let. Muhammed a.s. se je zelo rad zadrževal na gori Nur5 v votlini Hira. Tuje razmišljal o naravi in Bogu. V svetem mesecu ramadanu je prav v tej votlini doživel prvo razodetje. Na nebu se je pojavil melek Džebrail a.s. (Gabrijel), ki mu je rekel: "Ikre - beri, raziskuj v imenu Allaha!", kar mu je trikrat ponovil. Po tem dogodku so se razodetja pojavljala v različnih obdobjih. Koje bilo objavljeno, da mora začeti tudi javno pozivati v islam, so se začele težave. Arabci so v predislam-skem obdobju oboževali kipe in idole. V sami Kabi6 so imeli okoli 360 kipov. S pojavom islama, ki strogo zahteva verovanje samo v Enega Boga (tewhid), so bili njihovi idoli ogroženi. V islamu je največji greh verovati v nekaj drugega poleg Boga in temu se reče širk. Ker je Število muslimanov začelo naraščati, so jih začeli preganjati. Situacija je bila vse težja, zato je prišlo do dogodka, ki je v zgodovini označen kot hidžra (hedžra). Hidžra pomeni preselitev mlade islamske skupnosti iz Meke v 400 km oddaljeno Jasrib. Mesto se je po prihodu muslimanov preimenovalo v Medino. Zgodila seje leta 622 po našem štetju, kar tudi označuje začetek islamskega koledarja. Medina je postala glavno mesto mlade islamske države, v kateri so živeli muhadžiri (muslimani iz Meke), ensarije (muslimani iz Medine) in Judje. Judje so bili razdeljeni v tri plemena, in sicer Benu Kaj nuka, Benu Kurejza in Benu Nadir. Kmalu po preselitvi je prišlo do nekaterih bitk (bitka na Bedru, Uhudu in Hende-ku) med muslimani in mnogobožci iz Meke. To je trajalo do leta 630, ko so muslimani z 10.000 vojaki brez odpora zavzeli Meko. Še za časa Muhammeda a.s. je bila Arabija islamska. Leta 632 po krščanskem štetju je Muhammed a.s. umrl v Medini, kjer je tudi pokopan. Po njegovi smrti se je začela vladavina hilafeta - islamske države, v kateri so vladali islamski vladarji imenovani kalifi. Prvi kalif je bil Ebu Bekr. 2.2. Obdobje prvih štirih kalifov Islamski zgodovinarji prve štiri kalife imenujejo PRAVIČNI (Hulefai -Rašidin). To so bili Ebu Bekr, Omer, Osman in 'Alija. Skupaj so vladali skoraj 28 let. (Se nadaljuje) Glavna cilja sta donosnost in konkurenčnost Vodstva delniške družbe Sava in njenih dejavnosti so predstavila prenovljeno razvojno strategijo, lanske poslovne rezultate in letošnji poslovni načrt. GOSPODARSKI KOMENTAR Bled - Odkar je Sava leta 1997 sklenila strateško zavezništvo s koncernom Goodvear kot odziv na procese globalizacije v avtomobilski industriji, se je obseg proizvodnje domala podvojil. V novem srednjeročnem obdobju do leta 2007 pa so si namesto pospešene rasti obsega poslovanja kot merilo uspešnosti postavili nove cilje, in sicer donosnost in visoko mednarodno konkurenčno sposobnost. Delniška družba Sava je obvladujoča družba Poslovne skupine Sava, ki upravlja hčerinske družbe v poslovni skupini. Trenutno sloni na šestih stebrih (gumarstvo, kemija, trgovina, turizem, nepremičnine in naložbene finance). V srednjeročnem poslovnem načrtu so določili ključne cilje in aktivnosti za doseganje temeljnega cilja, to je 10-odstotne donosnosti do leta 2007, je na nedavni novinarski konferenci na Bledu napovedal predsednik Savine uprave Janez Bohorič. Že letošnja ciljna povprečna donosnost kapitala je 4-odstotna, da bi jo dosegli, pa je treba glede na minulo leto skupno prodajo povečati najmanj za desetino, v povprečju znižati stroške poslovanja v prodaji za najmanj eno odstotno točko, pomembno znižati stroške, kijih imajo s slabimi terjatvami do kupcev in obseg teh terjatev tudi sicer znižati. Med strateškimi usmeritvami, ki vodijo k 10-odstotni donosnosti, se bodo v prihodnje osredotočili na globalno konkurenčne proizvode in storitve, pri čemer se ne bodo ukvarjali s projekti, ki prinašajo manj kot 8-odstotni dobiček, saj bi radi osvojili vodilni položaj v Sloveniji, najmanj drugo mesto v re- giji in se v tržnem segmentu uvrstili med prve tri dobavitelje v svetu oziroma v Evropi. Sedanja donosnost kapitala v poslovni skupini je še preskromna, da bi zagotavljala dolgoročni obstoj in razvoj, je menil predsednik Savine uprave. Za njeno povečanje bo treba skrbno izbirati večje projekte, večja tveganja pa sprejemati le ob navzočnosti možnih izhodov. Sicer pa je velikega pomena tudi izkoriščanje blagovne znamke Sava, ki jo uporablja tudi strateški partner Goodvear, kar po Bohoričevih besedah na tujih trgih obojim prinaša koristi. Lanski poslovni rezultati Poslovne skupine Sava so sicer presegli predlanske, vendar vseh ciljev niso dosegli, ob zaostrenih zunanjih gospodarskih pogojih pa sta največji oviri predstavljala zlasti hitrost ukrepov prestrukturiranja in obvladovanje stroškov v nekaterih posameznih dejavnostih skupine. Kljub vsemu je upravi delniške družbe uspelo izboljšati več elementov poslovanja: prodajo so povečali za 16 odstotkov, dodana vrednost je porasla za 8 odstotkov (na zaposlenega celo za 15 odstotkov), celotni dobiček pred davki je bil višji za 21 odstotkov, Savina delnica je v pre- Predsednik uprave Janez Bohorič teklem letu porasla za 72,5 odstotka. Minulo leto je bilo tudi investicijsko najbolj požrešno, saj so investirali v dvakratni vrednosti obračunane amortizacije. Temeljni poslovni cilj za letos je povečati poslovno uspešnost, ki se bo odrazila v večjem dobičku, med glavnimi ukrepi pa navajajo razvoj sistemov vodenja, programsko prestrukturiranje podjetij, krepitev prodaje, pri čemer bodo izkoristili prednosti dejstva, da so vključeni v večji poslovni sistem. S finančnimi naložbami bodo podpirali strateška partnerstva in druge povezave, ki krepijo poslovni sistem, zaostrujejo pa tudi investicijska merila v posameznih dejavnostih poslovne skupine. Napovedujejo, da bodo ukinili nedonos-ne programe, ki ne zagotavljajo primerne konkurenčnosti. Tako se denimo že ukinja proizvodnja zračnic na Ptuju. Velike ambici- je imajo tudi na področju prodaje na domačem tržišču, kjer nameravajo postati vodilni ponudnik tehničnega blaga, zlasti prek prodajnih centrov OBI in Astra Chemo, svojo ponudbo pa bodo širili tudi na tržišča nekdanje Jugoslavije. Tudi na področju turizma, kjer Poslovna skupina Sava združuje hotele GH Toplice, Golf in Park ter igrišče za golf in kamp, želijo postati vodilno turistično podjetje v državi in ponuditi visoko kakovostne hotelirske, gostinske, golfske in druge turistične storitve. Poslovni cilji za leto 2003 pa so v številkah videti takole: delniška družba Sava bo čiste prihodke od prodaje letos povečala za 7 odstotkov v primerjavi z lani, poslovna skupina pa za 13 odstotkov, dodana vrednost bo za 65 odstotkov večja kot lani (v poslovni skupini za 21 odstotkov), celotni dobiček pred davki višji za 8 odstotkov (v poslovni skupini za 26 odstotkov), čisti dobiček bo na 98 odstotkih lanskega (v poslovni skupini na 99 odstotkih), kar je posledica večjih davčnih obremenitev, dodana vrednost na zaposlenega bo kar za 67 odstotkov višja od lanske (v poslovni skupini za 25 odstotkov), donosnost pa bo dosegla 3,7 odstotka v delniški družbi in 3,8 odstotka v poslovni skupini. Razlike v načrtih so rezultat dejstva, da Sava v vseh družbah v okviru poslovne skupine ni edina, je pa večinska lastnica. Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Šinik Skupni trg po evropsko Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete Stvar je bila očitno vredna svoje zamisli. Odkar je Evropska unija 31. decembra 1992 z uvedbo prostega pretoka ljudi, dobrin in kapitala uvedla skupni evropski trg, je le-ta ustvaril okrog poltretji milijon delovnih mest in slabih 900 milijard evrov dodatne blaginje ali okoli 5700 evrov na vsako gospodinjstvo v EV. S povečano konkurenco je mnogo dobrin in storitev postalo cenejših. Z liberalizacijo telekomov v EU, končano v letu 1998, je na primer cena telefonskih impulzov vsako leto padla za okrog 7,5 odstotka. Z vstopom desetih novih držav v EU naj bi se prihodnje leto koristi še povečale, saj se bo največji svetovni trg z zdajšnjih 370 milijonov povečal na 452 milijonov potrošnikov. A koristi bi bile še večje, če ne bi mnoge vlade držav članic EU ovirale konkurenco. Po nedavnem poročilu Evropske komisije (EC) države članice zelo počasi uvajajo nova pravila skupnega trga, prav tako pa je zaznati vse več kršitev že obstoječih pravil. Na vrhu v Barceloni marca lani so se voditelji članic EU dogovorili o tako imenovani "ničelni toleranci" do držav, ki v več kot dveh letih ne sprejmejo novih pravil skupnega trga. Po dobrem letu dni je samo štirim državam - Danski, Finski, Portugalski in Veliki Britaniji - uspelo uvesti pravila skupnega trga, ki naj bi jih vse države članice uvedle že do marca 2001. In medtem ko večina blaga prečka evropske državne meje z malo ali celo nič ovirami, bi kaj takega težko rekli za storitve. Tako evropske ponudnike storitev za vstop na nove trge še vedno ovirajo hudo birokratska pravila vseh sort in pasem, pogosto temelječa na vprašljivih zdravstvenih, varnostnih ali drugih osnovah, ki naj bi ščitile potrošnike. Pretekli teden je tako EC napovedala ostre ukrepe za odpravo še obstoječih ovir prosti trgovini, proučuje pa tudi ustanovitev posebnih agencij za skupni evropski trg v vsaki državi članici, kjer naj bi podjetja in potrošniki uveljavljali svoje pravice do prostega trgovanja. Resnici na ljubo pa je potrebno poudariti, da je tudi sama EC motila razvoj skupnega trga, saj je z dodelitvijo izjemnih položajev za določene industrijske panoge (najbolj razvpit je primer avtomobilske industrije) precej ovirala normalna pravila proste konkurence. Pritiske pa EC doživlja tudi s strani tistih držav, ki so v zadnjih nekaj letih najbolj liberalizirale trge energije, da naj pospeši nastanek skupnega evropskega trga elektrike in plina. Novembra lani so se tako vlade članic EU sporazumele, da bodo podjetja po vsej EU od julija prihodnjega leta svobodno izbirala dobavitelje energije, gospodinjstva pa bodo to pravico smela uživati od leta 2007. Mogoče je še najmanjši napredek čutiti pri uresničevanju skupnega evropskega trga finančnih storitev, a tudi tu se stvari nekako premikajo. Podjetja bodo lahko izdajala delnice in obveznice po vsej EU, od julija lani pa morajo tudi banke zaračunavati enako provizijo za evro transakcije s kreditnimi karticami, ne glede na to, v kateri državi EU je bila transakcija opravljena. Sodeč po povedanem in manj kot leto dni do vstopa v tako hvaljeno "Evropo", čaka Slovenijo pri odpravi nekaterih najbolj očitnih monopolov v telekomunikacijah, energetiki ipd. še kar precej dela. Trnova pot do evropskega denarja Qbrtniki in žuPana v Umag^ Projekte, ki bodo kandidirali za nepovratna sredstva iz evropskih strukturnih skladov, bodo izbirali jeseni. Medvode - Sredstva strukturnih skladov Evropske unije (EU) so teoretično na voljo, a za njihovo pridobitev bo treba imeti jasno zastavljene cilje, kaj s tem denarjem želimo, je bilo osnovno sporočilo konference z naslovom Kako do sredstev iz strukturnih skladov EU, ki jo je pripravil pospeševalni center za malo gospodarstvo. Tudi Slovenija bo namreč kot članica EU od 1. januarja prihodnje leto upravičena do evropske strukturne pomoči. Svoje izkušnje pri tem so na konferenci predstavili strokovnjaki iz Avstrije, Belgije in Italije. Sredstva iz evropskih strukturnih skladov po mnenju ministrice za regionalni razvoj Zdenke Kovač predstavljajo velik razvojni izziv. "Izgovori, da smo majhni, ne bodo več mogoči. Majhnost naših vizij bo treba na novo postaviti v širšem evropskem prostoru, kar pomeni veliko priložnost." V službi vlade za strukturno politiko in regionalni razvoj bodo zato prevzeli skrb za usposabljanje, kako je moč izkoristiti sredstva, s čimer naj bi pripomogli k večji konkurenčnosti in prepoznavnosti Slovenije. "Tako bomo tudi mi prispevali svoj delček v mozaiku evropske uspešnosti, vendar nas pred tem čaka še ogromno dela," je opozorila Zdenka Kovač, posebno, ker za pripravo projektov, s katerimi bi lahko kandidirali za nepovratna sredstva EU, ni veliko časa. Do konca oktobra naj bi pripravili kar tristo projektov. Iz strukturnih skladov bo na voljo nekaj čez sto milijard tolarjev, pogoji za črpanje teh sredstev pa so opredeljeni v pristopni pogodbi k EU. Predvsem Stanovanjski kredit ta klic bo treba zelo natančno opredeliti, zakaj bodo sredstva porabljena. V enotnem programskem dokumentu, ki so ga pripravili v službi vlade za strukturno politiko in regionalni razvoj, so določili tri prednostna področja, v katera naj bi usmerili sredstva. V okviru spodbujanja podjetniškega sektorja in gospodarske krepitve regij naj bi vlagali predvsem v inovativno okolje in spodbujanje razvoja turističnih destinacij. Na drugem področju, ki zajema razvoj človeških virov in zaposlovanje, bodo pozornost namenili spodbujanju aktivne politike trga dela, socialnemu vključevanju oseb s posebnimi potrebami in vseživljenjskemu učenju. V okviru izgradnje ekonomske infrastrukture pa naj bi spodbujali zlasti razvoj poslovno-industrijskih con. "Cilj enotnega programskega dokumenta je povečanje konkurenčnih sposobnosti Slovenije in gospodarska krepitev regij," je dejala državna sekretarka v službi vlade za strukturno politiko in regionalni razvoj Andreja Jerina. Poudarila je, da bodo predvidoma do sredine junija izdelali še programsko dopolnilo, v kateri bodo natančno opredelili posamezne aktivnosti in stroške ter kateri projekti bodo imeli prednost. "To bodo predvsem tako imenovani zreli projekti," je poudarila Andreja Jerina. Pri izboru bodo pozorni zlasti na upravičenost stroškov, kakovost prijave in doseganje merljivih učinkov, razen tega bodo morali kandidati razpolagati z lastnimi likvidnimi sredstvi. Izbor projektov bodo opravili v začetku jeseni. Mateja Rant Ljubljana: Maribor: Celje: Kranj: Koper: 01 53-07-590, 23-06-368 02 23-80-342 03 42-87-802 04 20-13-884 05 66-34-862 VOLKS BAN K ZAUPANJE NAS POVEZUJE. Pokličite in vse o našem stanovanjskem kreditu vam bomo zaupali na štiri oči. Nakup ali obnova hiše, stanovanja, vikenda, so pač preveč pomembne odločitve, da se ne bi oglasili pri nas. www.volksbank.si e-mait: stanovanje@volksbank.si Volksbank - Ljudska banka d.d., Dunajska 128 a, Ljubljana Delegacija z Bleda in iz Radovljic nja obrtnikov Bujštine in umaške Radovljica - Radovljiški obrtniki že dobri dve desetletji sodelujejo z obrtniki iz Umaga. Vojna je za nekaj časa prekinila sodelovanje, zadnje čase pa ga spet krepijo. Minuli teden so bili na dvodnevnem obisku v Umagu predsednik Območne obrtne zbornice Radovljica Franci Ažman, predsednik skupščine omenjene zbornice Marko Štendler, blejski in radovljiški župan Jože Antonič in Janko S. Stušek ter bohinjski občinski svetnik Janez Andol-šek. Sestali so se s predstavniki Združenja obrtnikov Bujštine v Umagu in umaške občine, udeležili pa so se tudi občinskega praznovanja in odprtja novih e se je sestala s predstavniki združe-občine. poslovnih prostorov zbornice. Govorili so o sodelovanju na področju malega gospodarstva in druženje končali z mislijo, naj med obrtniki ne bo meja. Predstavniki radovljiške obrtne zbornice naj bi se udeležili 6. Obrtniškega sejma Istre, ki bo od 2. do 5. oktobra v Puli, predstavniki gorenjske delegacije so člane Združenja obrtnikov Bujštine povabili na 11. teden obrti in podjetništva, ki naj bi bil konec septembra na Bledu, blejski župan Antonič pa je temu dodal še povabilo na praznovanje 1000-letnice prve pisne omembe Bleda prihodnje leto. Renata Škrjanc, foto: Samo Markelj EKOLOŠKO KURILNO OLJE EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA OOUNA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE. ECO OIL= 04 531 77 00 UGODNI PLAČILNI POGOJI Banke manj kreditirale kot lani Po podatkih Banke Slovenije so slovenske banke v prvem letošnjem četrtletju kreditirale za dve tretjini manj kot v enakem obdobju lani - Država močno znižala svoje zadolževanje. Analizirajmo delnice -zadolženost podjetja Kranj - Kreditiranje slovenskih bank se je v prvem četrtletju glede na enako lansko obdobje močno zmanjšalo, ugotavljajo v Banki Slovenije. Skupno kreditiranje je v prvih treh mesecih znašalo 33,5 milijarde tolarjev, kar je le tretjino kreditiranja v prvih treh mesecih lani oziroma le deset odstotkov kreditiranja v celotnem letu 2002. Letošnje zmanjšanje kreditiranja gre po ocenah Banke Slovenije predvsem na račun manjšega zadolževanja države, ki je bilo lani zelo močno, še posebej na začetku leta. Kreditiranje države se je tako zmanjšalo z 81,7 milijarde tolarjev na 9,6 milijarde tolarjev, kreditiranje slovenskih podjetij se je nekoliko povečalo, in sicer s 13,3 milijarde tolarjev na 19 milijard. Kreditiranje gospodinjstev je ostalo na enaki ravni kot lani. Po drugi strani pa se je povečal obseg naložb bank v slovenska podjetja. Med njimi so prevladovala devizna in tolarska dolgo- ročna posojila, naložbe v vrednostne papirje podjetij pa so banke zmanjšale. V prvem četrtletju je bilo povečanje bančnih naložb predvsem na račun povečanja naložb v tuji valuti, saj je bilo takih kar 31,6 milijarde tolarjev od skupno 33,5 milijarde tolarjev naložb. Nebančni sektorji so v začetku leta najemali tudi tuja posojila, vendar v skromnem obsegu. V prvih dveh mesecih je bilo po podatkih Banke Slovenije takih posojil za 9,9 milijarde tolarjev, v enakem obdobju lani pa črpanja posojil v tujini sploh ni bilo. Kljub temu pa je delež posojil iz tujine (16 odstotkov) manjši, kot je bil v povprečju lani (22 odstotkov). V februarju in marcu se je nekoliko povečalo zadolževanje slovenskih podjetij z dolgoročnimi dolarskimi posojili, vendar pa znaša njihovo zadolževanje le petino vseh v Sloveniji črpanih posojil. Slovenska podjetja so tako v prvem četrtletju najela za 35,8 milijarde tolarjev posojil, od tega 7 milijard tolarjev dolgoročnih tolarskih posojil in 28,4 milijarde posojil v tuji valuti. Zadolževanje gospodinjstev se v prvem četrtletju ni okrepilo, saj se letna stopnja rasti posojil gospodinjstvom še vedno giblje nekaj pod 8 odstotki. V prvih treh mesecih so gospodinjstva črpala 5,9 milijarde posojil, toliko kot v enakih obdobjih zadnjih dveh let. Nasprotno pa je bilo zadolževanje gospodinjstev prvih v četrtletjih leta 1999 in 2000 precej bolj okrepljeno, in sicer karHikrat večje. Država se po podatkih Banke Slovenije od oktobra 2002 naprej manj zadolžuje v slovenskih bankah kot dotlej, tako daje trenutna zadolženost širše države v slovenskih bankah konec marca znašala 645,3 milijarde tolarjev, še oktobra lani, koje bila zadolženost države najvišja, pa je leta znašala 741,7 milijarde tolarjev. V tujini se država letos še ni zadolževala, v Banki Slovenije pa predvidevajo, da bo tovrstno zadolževanje tudi v naslednjih mesecih skromno, saj naj bi dajala prednost zadolževanju v domačih bankah. S.S. Vse osebne račune zamenjali naenkrat Ljubljana - SKB banka bo do 1. junija preoblikovala vse osebne račune svojih komitentov v transakcijske račune, kar je mesec dni prej, kot je zakonsko predpisano. Kot so sporočili, so v banki doslej odprli le okoli 100 transakcijskih računov in še to na željo strank. Banka bo tako večino osebnih računov zamenjala s transakcijskimi računi naenkrat in ne postopoma. SKB banka je sicer od decembra lani do danes odprla 6.300 transakcijskih računov. S.S. Industrijska inflacija aprila 0,3-odstotna Ljubljana - Aprila so se cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije zvišale za 0,3 odstotka. Energenti so se podražili za 0,1 odstotka, surovine so se pocenile za 0,1 odstotka. Najbolj so se podražili netrajni proizvodi za široko porabo (za 0,8 odstotka). V primerjavi z aprilom lani so se cene v povprečju zvišale za 2,4 odstotka, medletna stopnja rasti industrijskih cen pa je bila v primerjavi z lanskim aprilom manjša za 3,3 odstotne točke. S.S. Zadolženost podjetja je eden pomembnejših kazalcev, ki jih lahko izračunamo na podlagi podatkov iz bilance stanja podjetja. Večina ljudi smatra vsakršno zadolženost podjetja kot slabo, vendar ni nujno tako. Prava stopnja zadolženosti je bolj smiselna kot zgolj lastninsko financiranje, nevarna je previsoka zadolženost, prenizka zadolženost pa lastnikom prinaša nižji donos, kot bi jim ga lahko. Poglejmo zakaj. Vzrok, da ima zadolženost podjetja na splošno negativen prizvok, je v zmotnem mišljenju, da je lastninski kapital brezplačen (ni stroškov), medtem ko dolžniški kapital nekaj stane (stroški obresti). V resnici pa je lastninski kapital dražji od dolžniškega, kar je logično glede na to, da se lastniki srečujejo z višjim tveganjem kot posojilodajalci (v primeru stečaja se najprej poplačajo upniki in šele nazadnje lastniki). Strošek lastninskega kapitala je pravzaprav oportunitetni strošek, saj se investitor z vložkom v določeno podjetje odpove možnosti, da bi ustvaril določen donos z vložkom v neko drugo podjetje. Če je podjetje premalo zadolženo, je donosnost lastninskega kapitala nižja, posledično je nižja tudi vrednost delnic. Problem je preprosto v tem, da če lahko podjetje doseže nek rezultat s cenejšim, dolžniškim kapitalom, je škoda, da tega ne bi izkoristilo, in ga doseže zgolj z lastninskim kapitalom. Na drugi strani pa previsoka zadolženost povečuje tveganje lastninskega kapitala. Obresti iz naslova prejetih posojil je potrebno plače- vati ne glede na trenutne poslovne rezultate. Če so ti slabi, lahko pride celo do likvidnostnih težav podjetja in nevarnosti stečaja ali likvidacije. Celotno zadolženost podjetja izračunamo tako, da celotne obveznosti podjetja delimo z zneskom vseh sredstev. V izračunanih stopnjah zadolženosti je običajno upoštevana knjigovodska vrednost lastninskega kapitala. Iz dolgoročnega vidika pa je bolj smiselno računati zadolženost na podlagi tržne vrednosti (tako izračunana zadolženost je običajno precej nižja in večkrat ugotovimo, da stanje sploh ni kritično), saj se lahko podjetje na dolgi rok dokapi-talizira (po takratni tržni vrednosti) in tako zniža stopnjo zadolženosti. Nekega splošnega pravila o optimalni stopnji zadolženosti ni. Na splošno velja, da naj bi bila podjetja, ki so v bolj tveganih panogah, manj zadolžena kot tista iz. stabilnih panog. Investitor naj bi bil pozoren na vse večje spremembe v zadolženosti podjetja, še posebej požaren pa mora biti na podjetja z več kot 50-odstotno zadolženostjo. Povprečna stopnja zadolženosti slovenskih podjetij, ki kotirajo na borzi, je konec leta 2002 znašala skoraj 32 odstotkov (izračunana na podlagi knjigovodskih vrednosti lastninskega kapitala). Kot pri večini drugih kazalnikov, velja tudi glede zadolženosti omeniti, da je smiselno delati primerjave predvsem med podjetji znotraj iste panoge ali kako drugače sorodnimi podjetji. Goran Dolenc GBD, d.d., info@gbd.si Večji primanjkljaj v mednarodni menjavi Ljubljana - Primanjkljaj Slovenije v mednarodni menjavi blaga je v prvem četrtletju znašal 248,4 milijona evrov, kar je za slabo polovico več kot v istem obdobju lani in samo za 12,3 milijona evrov manj, kot je znašal za celo leto 2002, je sporočil statistični urad. Izvoz blaga se je v prvih treh mesecih letos v primerjavi z istim lanskim obdobjem povečal za 3,4 odstotka oziroma na 2,7 milijarde evrov, to je 634,1 milijarde tolarjev, vendar pa smo hkrati uvozili kar za slabe tri milijarde evrov blaga, kar je za 6,1 odstotka več kot v istem lanskem obdobju. Pokritost uvoza z izvozom je tako v prvih treh mesecih letos znašala 91,7 odstotka. S.Š. V Telekomu in Intereuropi dividende? Ljubljana - Skupščina družbe Telekom Slovenija bo 11. junija odločala o predlogu uprave družbe, da Telekom izplača 390 tolarjev bruto dividende na delnico, s čimer bi država kot največja lastnica prejela 1,6 milijarde tolarjev prihodka. Tudi uprava in nadzorni svet Intereurope predlagata izplačilo dividend, in sicer 220 tolarjev bruto na delnico, kar bi skupaj znašalo 1,7 milijarde tolarjev. S.Š. O) CA a t-l o O "S ca > •a cd t-i £3 (Q ■in co o "D Z3 ČO .C0 CD CO ca c cd >U o E X O —:: N —'■ CD ~* 3" te !! ca co cn 92 S a cn cd CO E ■D "D * Z 0 a $ J E S cn.cn IS .s. co E ■g ° i-z ČO >0 J> S CD N co — ca co c LO CD CO co a. TJ UJ cd" 1) "ca 1 I % i ^3 12 .2, -x "c .8 2 a > 1 a o ca N 2 o ._ o o čo Tj" < N o ^ E o ■c TJ B co ca co . co |2 ca" 3 i? TJ 2 C CD II CO >- cd o co C 9 - ^ X ca p N B >CO LO - a> ._ 05 C \ tj t ca -r- O) a o w E 3 ca ca CO X ._ >o C o co tj J*, o O O m CM CM t- >C0 LO - 8=>m o a. ću a> c cm 45 .£ C co '<-> O n O CD 1 t Tj" ._ O) cn \ rt CD O co" o. CD ca cm Z r» 2 ¥ ■ >o 8* o £ c\J to co "D -) £ ° «s CD 'O C G) C0 LO co" o Z) o a 51 o> oo CM CO . X "S 2 i cd ca O") 00 co " co c co >o 3 • 00 CD .£ co o g- .9Ž.CO _ o co o o C0 č? .£ E O -J a o (0 J> C .2. E 2 c m a > E co o a> _ s l a r± a — 7; co -g _ en O jO (Q a> N c T3 3 » O 'O jo o a> iSf lis 5> <» co o co cn CO - » £ a c iS F XI O O oo 'c e o O o o a c ca -o 'c T3 co o. C z •! ca o c ČTCTJ 3 |g 8 4 SI •O o i cn 2 CD <° t C0" o o o £ cm .B co m o co — C > !č S o »co co A O s I CO d O, CO .N t N 3 3 2 co o co I .a o. % ° c B'^ -o CD O O > CD c co O. C ° aiS co co o. .Z, ?o ca c cn Z ca cd o cn c m CO TJ m ^ o CD CO js £ c ^a oo S1 co ^ J ^ ca cn co "ćo iE :o -t .2. O § E Lii 'CO LO . CD CO > CM lifl ._ 05 c \ -a tj-co T- "D CO" ' CM 2? o D 9 o ^ ~ 05 ca r^-a10 o ^ C0 C0 co n ._ >o c o ca "o ^ o o , o S 05 C0 "-s. C LO O Tj- ' O ; co j O. cd H co CM B c ■o cd \ ^ ;o o .-O co _S ^ CO O co 00 05 O0 X! Z) CM to « CD 00 CD > CO" O'O m -d - ^ —' ca i^. -Q 05 o C0 ca Š xi ZZ •o c T3 CM S3 ^ -S O LO T3 O 05 O CD >0^°X5 o Q O CO 'O r-- B ■ x - "5 o oo ca O tO O ^ CM B CD CD 1 Tt Tf ._ 05 cn\ _CC CD T3 -O CO Q. CJ5 ca cm Z iš- čočo 4 =>co ca ^ - CD , CD" « S^O5^00 tj- oo co ca "* co c CM ' CD co" >o co S co .2.C0 „ o - c° £CD E T3 1 ca a > C0 CD o -2 cn cn 0 co a;g CO S .S o U- ._ ca'g C0 N B.C0 CO LO C0 N. C0 ^ n 00 .§§ »O CM CO LO c t; ^ E i! ca o. i e to ^ CD "O ca co c XJ 3 CD ca co . co cjj co" D -3 C- ■a 2 C CD co o co co *- N ■o ii co co N i= ii m cn »o čz > c 2 '° m -0 XI C0 c ~ > E rr O cn s. g S1 .i o> Ct d) JO CD P w o S v o O. c ° .9>|g N 2 O S "a m 1 iS co 5" iS co CO CD O. —* to co c cn S ca co o cn c il i O O S1 co 1.31 = 1 co cn ■K "C co co ;o -p. .© ^Q m CD • O > E 5 35 čT a? o CJJ 3 O E x o — N — O "O o co o o co w o "50" CM C LO A O O O ■£ cm .22 CO CQ 0 CO s .a 1 i a o •co co o. TJ .a o S CQ X o o o I cn I co UJ C0 o. > co S g co I® t "o p O co ca c « fD % * "S .a .g X .3. CD — co i" co C^ CD CL C0 UJ C0 i 1 e to CD CD % . m 2 K- <- C0 C0 iS i o. o 2 co ._ o ■o o B CM O LO 'ČF rt C t^- >o ._ CO >Q ' p o C TJ 05 CD C0 CO J* „ co I co" u E "° -g 05 C CO II 05 £ 'p o X C0 05 co co N CO CD N S >CO LO - 05 3^" > C0 1^- a.* o W E 3 CO co CO X ._ 'O c p C0 TJ O TJ CO O D ' co CD X 00 -O *■*!» O 05 ^ co o Woo 05 co X) co •O CD o -^ °° 0 CD 1 O CD r-05 - \. r- 05 00 w"P X 05 CM \ co č i- >CO :— CD 1 Tj" Tj" ._ 00 cn\ _ra cd o co" ca 05 ca cm Z r- O CO =6 cm ?co LO = co >o B - TJ LO O 05 ' \ cd CO 05 CD \ - Tj" CO tJ- ca^ x —1 >o CO O X =6 -o o B O LO o c 'S §3CQ 8*2 c^^S ^c^O - o ^ CO O č 3 cm to m 05 _§ CD > '9, -S 0 co "S tj 3 2 ? «S -o zz CD 'O C oo B x: ^ TJ O 05 O CQ w : » tno;£ DO'" a^O CO . ^ 1 co ca oo ^c75 05 00 C0 CM ^ CO" >C5 9 S-oo CD Tf S C0 .aco ^ O co o O CM ca 'c? .E E O -J Q O 2 'c S o CD □ C % X o o a ° i m cn C0 'r; >» ^ = o> ■2 'o? S w E -a # 81 > t co o 0) c x 2 co o a c a> Z QJ o »C0 CO g. Ti S > ;af i =3 c >co >N >o O SI j 1 co c co cn LU X CD ° E CD CD P _ rt >_ E M O 3 -, TJ % B O © "S J. CP n 05 a co C0 B -c "S ^ > co tj _ c a co 2! o -£ a>.-. co a5 .E o. -c co co o cn enCO. cd 0) m c c 5 TJ lig g X «0 > « cn o) cn a io .2 cn a cd n ra (0 •- c O >o C 05 ■ O o e o g-g *3 .i o 5 5. ca co S « o-s; «J ■=■ co cn Id! CO O co fe CD c .te c0 C X 5 cn O o S in co p S rt cd x f O > c Gala večerja za ugledne goste Študentje 2. letnika Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled so pripravili gala večerjo za veleposlanike, ministre, direktorje in sponzorje. Bled - Sobotni večer. Grand hotel Toplice Bled. Ugledni gostje so polnili salon. Večerna toaleta. Namesto hotelskega osebja so jih tokrat sprejeli študentje 2. letnika blejske šole za gostinstvo in turizem in jih povabili na Gala večerjo 2003. Razkošje pogleda, okusa in uglajenosti. Vodilna misel večera pa Slovenija v vsej svoji raznolikosti. Kulinarični in glasbeni. Sobotna gala večerja je praktični del študijskega programa in zaključna prireditev študentov 2. letnika Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled, ki si s svojim izobraževalnim programom prizadeva postati center gostinskega in turističnega izobraževanja v Sloveniji. Pri pripravi omenjene večerje je sodelovalo okoli 60 študentov, povabljenih pa je bilo 90 uglednih gostov; veleposlanikov, ministrov, gospodarstvenikov in hotelirjev. Med drugimi so se večerje udeležili ameriški in madžarski veleposlanik Johnnv Young in Gabor Bagi, sedanji in bivši predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Andrej Žekš in France Bernik, predsednik uprave Save Kranj Janez Bohorič, minister za pravosodje Ivo Bizjak in predsednik Fundacije GT za štipendiranje dijakov in študentov v Sloveniji Josip Jesih. Ugledne goste je v pozdravnem govoru nagovoril ravnatelj blejske šole Janez Šolar. Zaključna prireditev študentov je, z izjemo lanskega leta, ko je ni bilo, tradicionalna. Z njo študentje končajo praktični del predmeta strežbe in kuharstva, letošnja večerja, 6. po vrsti, pa je potekala pod naslovom S hrano in pesmijo po slovenskih pokrajinah. "Gostom bomo ponudili jedi značilne za posamezne pokraj i - Miha Čolnar podjetjih," je pred začetkom večerje povedal študent 2. letnika in vodja priprave gala večerje Miha Čolnar, ki v rednem programu študira gostinstvom, želi pa si, da bi nekoč imel svoje gostišče. In kakšne kulinarične dobrote so študentje pripravili skoraj stotniji uglednih gostov? Lepo je dišalo in bila je paša za oči. Ribji zvitki z bakalarjem, zelenjavna žolča s pikantnim hrenom, koprivna juha z ocvrtimi fižolčki, idrijski žli-krofi s kraško panceto, goveji medaljon in puranov zvitek z zapečenim krompirjem in brusnično omako, za konec pa, tako kot se za Bled v maju spodobi, torta pomladi, vse skupaj so zaokrožila vina priznanih slovenskih vinogradnikov in vinarjev. Študentka gostinstva Adrija-na Rezelj iz Dvora na Dolenjskem, ki je gostom stregla pijačo, je povedala, da so se na večerjo pripravljali več mesecev, sama pa želi nadaljevati študij v Portorožu. V kratkem seji bo začela praksa v hotelu zdravilišča Dolenjske toplice, poklicni izziv pa je strežba in izpopolnjevanje znanja na tem področju. Dobrega počutja minulo soboto ni skrival tudi predsednik uprave Save Kranj Janez Bohorič. "Prijazno je povabilo na gala večerjo in Adrijana Rezelj V pogovoru pred večerjo (na sliki z leve) predsednik uprave Sava Kranj Janez Bohorič in pravosodni minister Ivo Bizjak. ne, ki smo jih nekoliko posodobili, ter slovenska vina, ob kulinarični predstavitvi posamezne pokrajine pa bodo študentje, tamburaši in citrar zaigrali še pesmi, ki jih prepevajo po Sloveniji. Predavanja smo končali že konec aprila, z gala večerjo zaključujemo še praktični del študija, sledila pa bo praksa v prav študentje blejske šole za gostinstvo in turizem so prihodnost slovenskega turizma. Mi (družba Sava Kranj, op.p.) lahko poskrbimo za investicije in obnovo prostorov, kar je v turizmu pomembno, ni pa vse, pomembni so tudi ljudje, ki morajo biti dobro izobraženi in so pripravljeni hotelskim gostom DOBER IZLET-DOBER IZLET BENETKE Z OTOKI - križarjenje po Beneški laguni 31. 5. 5.200 SIT DAN ZABAVE V GARDALANDU 24.5., 7.6. 5.500 SIT DVE SRCI SEVERNE ITALIJE - Mantova in Verona 17.5. 6.900 SIT KULTURA OB REKI MURI - NOVO obisk GRADCA 31.5. 5.900 SIT POGLED Z 0RL0VEGA GNEZDA 7.6. 6.100 SIT MOGOČNE GORE IN DOLINE ITALIJE - Dolomiti 14.6. 7.200 SIT ČAR JEZER IN OTOKOV LOMBARDIJE - NOVO 21,22.6. 22.500 SIT Z NAMI V POMLADNIH DNEH! PRISRČNO VABLJENI!!! Naročnikom Gorenjskega glasa priznamo 5 % popust. ALPETOUR potovalna agencija Alpetour d d in Gorenjski glas Vas vabita, da se oglasite v turističnih poslovalnicah po Gorenjski: Kranj - 04 201 3 200, Škofja Loka - 04 51 70 305, Tržič - 04 59 71 350, Radovljica - 04 53 20 445, Bled - 57 80 420. Na sliki z leve: ameriški veleposlanik Johnnv Young in direktor GHT Bled Zvone Špec. DOGOVOR. KI nuditi kakovostne storitve. Zato je tak večer zelo prijeten, koristen in vzbuja optimizem. Mislim, da je blejska šola naredila že veliko dobrega, o njeni kakovosti pa bi morali vprašati delodajalce, ki zaposlujejo diplomante, zagotovo pa bo treba še povečati nivo pridobljenega znanja, saj so gostje čedalje zahtevnejši,"je dejal Bohorič. Minulo soboto je bil Bled prijetno živahen. Vrvež na poteh ob jezeru, dobro zasedeni hoteli, Grand hotel Toplice do zadnjega kotička. Tako nam je zatrdil dolgoletni receptor Cveto Pogačar. "V hotelu je 121 gostov, večinoma Američanov in nekaj Švicarjev. Vsi gostje so zelo zadovoljni s prenovljenim hotelom in dejstvom, da je kljub prenovi obdržal dušo," je dodal Pogačar. Renata Skrjanc, foto: Gorazd Kavčič ZI! NOMINALNE OBRESTNE MERE VAM PRINAŠAJO PRAV TO NOVOST Novost v ponudbi dolgoročnih potrošniških kreditov je tiporaba nominalne obrestne mere pri izračunu anuitete, kar pomeni dodatno ponudbo k veljavnim oblikam dolgoročnega kreditiranja. Anuiteta se pri uporabi nominalne obrestne mere v času odplačevanja kredita ne spremeni. Banka v tem primeru pri izračunu anuitete in v dobi odplačevanja ne uporablja več temeljne obrestne mere. Nominalne obrestne mere za dolgoročne kredite znašajo od 9,80 % do 10,90 % letno. Tako kreditojemalec že ob najemu kredita natančno ve, koliko obresti bo plačal za kredit. MZJ E OBRESTNE MERE Banka je znižala tudi nominalne obrestne mere za kratkoročne potrošniške kredite. Tako so se obrestne mere (odvisno od vrste zavarovanja) znižale do 0,5-odstotne točke. Občani lahko najamejo potrošniški kredit za vse namene, lahko pa se odločijo tudi za gotovinski kredit. PRIMER IZRAČUNA ZA NAJEM POTROŠNIŠKI KREDITA Kratkoročni kredit Dolgoročni kredit Višina kredita 1.000.000,00 SIT 1.000.000,00 SIT Cas odplačila 1 leto 5 let Stroški odobritve 15.200,00 SIT Zavarovanje Brezzavauwmja_ S poroki Letna nominalna obrestna mera 9,85 % 10,30% Letna efektivna obrestna mera 12,45% 11.54% Višina mesečne anuitete 87.847,00 SIT 21.395,00 SIT DODATNE INFORMACIJE • Vsi interesenti si lahko informativne izračune za kredit izdelate tudi sami, in sicer na spletni strani www.gbkr.si. Pri dolgoročnih kreditih je namreč v skladu z Dogovorom o načinu izračuna anuitet možno anuiteto izračunati tud i z uporabo korekcijskega faktorja ali pa iz skupne obrestne mere. Izračuni so pripravljeni tako. da omogočajo izračun efektivne obrestne mere, ki jo morajo banke prikazovati v skladu z Zakonom o potrošniških kreditih. Gorenjska^ Banka Banka j posluhom Premalo gozdarskih tečajev Zavod za gozdove Slovenije, krajevna enota Železniki, je letos pripravila že pet tečajev, zadnjega prejšnji teden Varno delo z žago. Tridnevnega tečaja se je udeležilo 18 lastnikov gozdov. Besnica - "Tečaja varno delo z žago se je letos udeležilo 18 lastnikov gozdov, od tega 16 z našega območja," nam je povedal Boštjan Skrlep iz krajevne enote Železniki. V treh dneh so udeleženci spoznali teoretične in praktične osnove motorne žage in varnega dela v gozdu. Kot običajno so gozdarjem na pomoč priskočili inštruktorji Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna. V sredo so tečajniki spoznavali osnove varnega dela in nego motorne žage, inštruktorji pa so jim teoretično in praktično prikazali najpogostejše okvare žage ter brušenje verige. Vzdrževanje motornih žag je predstavil Servis Založnik s Kokri-ce. Naslednji dan so udeleženci spoznali osnove varnega dela pri sečnji (podiranje, kleščenje in izdelavo). Zelo velik poudarek so na izobraževanju namenili zaščitni opremi in orodju pri delu v gozdu ter ergonomiji dela. V petek so se tečajniki odpravili še na delo v gozd v Ga-brje v bližini Sorice, kjer so praktično preizkusili pridobljeno znanje. Potrdilo o opravljenem tečaju kmetom pride še kako prav pri oceni varnosti kmetije. "Razen štirih tečajev o osnovah o varnem delu z motorno žago smo v tej smeri organizirali še dva nadaljevalna tečaja. Vsakdo, ki opravi oba, se lahko prijavi na izpit," pravi Skrlep in dodaja, da so rezultati tečajev Tečajniki so tudi praktično (na poligonu in v gozdu) spoznali varno delo z motorno žago. že vidni, saj veČina udeležencev v gozdovih že uporablja celotno zaščitno opremo, predvsem ima v mislih zaščitno čelado in hlače. Z razočaranjem še ugotavlja, da bo omenjeno izobraževanje prešlo pod okrilje Kmetijsko gozdarske zbornice: "Že sedaj ni veliko denarja, v prihodnje ga bo morda še manj. Nekaj časa bomo tečaje opravljali še mi, svetle prihodnosti pa ne vidim." Kako pomembno je tovrstno izobraževanje, pa kaže statistika, ki govori o manjšanju števila nesreč na področju, kjer je tečajev veliko. Miran Jemec iz Davče pravi, da se je udeležil tečaja zaradi svoje varnosti: "Nekaj prakse že imam, a se še vedno dogaja veliko nesreč. Tu so mi strokovno povedali, kako se pravilno opravlja gozdarsko delo." Njegova kmetija obsega 80 hektarjev gozda, zaenkrat dela sam, ko bodo otroci pokazali zanimanje za delo v gozdu, pa jih bo naj- prej poslal na izobraževanje. "Mladi mislijo, da gozdarsko delo ni nič posebnega, a menim, da je to tako kot bi vozil avto brez izpita," še dodaja Jemec. Tudi Jure Pfajfar iz Češnjice (Železniki) seje sam pozanimal o možnosti izobraževanja. "Doma že pomagam v gozdu, a sem zelo zadovoljen s praktičnim prikazom, saj sem izvedel mnogo novega. Menim, da bi morali večkrat pripraviti še obnovitveni tečaj, da nam znanje hitreje prileze pod kožo." Termin tečaja je bil letos morda res malce pozno ali prehitro, saj je sezona gozdarjenja že mimo in je čas za ostala dela na kmetiji, a kot ugotavlja Pfajfar znanje ne more kar izpuhteti. Boštjan Bogataj Poročanje o količinah mleka Kranj - V četrtek, 15. maja, poteče rok, do katerega morajo proizvajalci mleka oddati obrazce s poročilom o proizvedenem mleku v preteklem mlečnem letu - od 1. aprila 2002 do 31. marca 2003. Poslani podatki bodo osnova za določitev višine mlečne kvote za posamezno kmetijo. Po letu 2004 bo možno prodajati mleko v mlekarno ali na domu samo v taki količini, kot bo imela kmetija od države odobrene mlečne kvote. Kmetije, ki prodajajo mleko v mlekarno, so že dobile od zadrug podatke, koliko kilogramov mleka so prodale v preteklem letu in te vpišejo v poroči- lo. Pomembno je, da posredujejo podatke tudi rejci, ki mleko prodajajo le doma (po kangli-cah), kajti tudi prodaja tega mleka bo omejena na količine, ki jih prodajate sedaj. Če podatkov ne boste sporočili, vam mlečna kvota ne bo dodeljena in v prihodnje ne boste več mogli prodajati mleka. Poleg prodanega mleka v mlekarno ali na domu, se vpišejo tudi količine mleka, porabljenega na kmetiji, npr. za krmljenje telet ali v lastnem gospodinjstvu. Ta podatek se ne bo všteval v mlečno kvoto in je le informativne narave. Količine vpišite v obrazec v kilogramih, to pa pomeni, da litre pomnožite s faktorjem 1,03. Obrazce lahko dobite na enotah kmetijske svetovalne službe ali na spletni strani ministrstva za kmetijstvo, poslati pa jih je treba na agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska cesta 160, Ljubljana. Kmetijsko gozdarski zavod Kranj Franc Pavlin ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM DELAVEC BREZ POKLICA POSPRAVLJANJE SOB, LIKANJE, ČIŠČENJE; d. č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; do 13 05 03, FRANC NOVAK S.P., KOROŠKA 24, KR, GORA SVETOVALEC V TELEFONSKEM STUDILI; d. č. 3 mes.; 30 ur/teden; lahko katerakoli smer in stopnja izobr.; do 16.05 03; UČILA INTERNATIONAL D.O.O., C.K0KRŠKEGA ODREDA 18, TRŽIČ OBDELOVALEC LESA DELO V PROIZVODNJI; d. č. 12 mes.; do 16.05.03; RAK0VEC IVAN S.P., JAV0RNIK 3, KRANJ POMOŽNI GRADBENIK GRADBENA DELA; ned. C; do 13.05.03; SULJKA-N0VIĆ RASIM S P. JAVORNIŠKI ROVT 35C, JESENICE; št. del mest: 2 ZIDAR ZA ZIDANJE IN 0METAVANJE PU ZIDAR; d. č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; slov. j. - gov.; kat. B; do 11.06.03; DŽAMBIĆ ZIJAD S.P., UL. BRATOV RUPAR 5. JESENICE; št. del. mest; 2 MIZAR MIZAR; ned. ć.; do 16.05.03; D0LINAR JANEZ S P, BRIT0F 103, KRANJ STROJNI MEHANIK TEHNIK ZA STROJNIŠTVO; d. č. 6 mes.; 5 I. del. izk.. kat B; znanje varjenja, poznavanje osnov elektro in vodnih inštal.; do 20.05.03; Z0RNIK MIKLAVŽ S P, POT NA LISICE 17, BLED AVTOMEKANfK AVT0MEHANIK; ned. č.; 3 I. del. izk.; delo z bazami pod. • osn.; kat. B; do 13.05.03: AVT0TEHNA VIS & PIŠEK D.0.0., GRENC 37, ŠK. LOKA ELEKTRIKAR ELEKTR0NIK ELEKTRMAR \\.; d. t 3 mes.; kat. B; odslužen voj. rok, terensko delo, kasneje možnost zap. za nedol. t; do 13.05.03, LTH ŠK. LOKA 0 0, KIDRIČEMA C. 66, ŠK. LOKA TISKAR ZA TISK S PLOSKVE TISKAR ZA T/SK S PLOSKVE; ned. ti 2 I. del. izk., do 16.05.03. EMBALAŽNO GRAFIČNO PODJETJE D D , KIDRIČEVA C. 82. ŠK. LOKA SUKOPLESKAR SLIKOPLESKAR; d. č. 8 mes.; slov j. - gov. in pis.; kat. B; do 17.05.03. JR D.0.0., G0LNIŠKA C. 13, KRANJ FRIZER FRIZER - SAM0ST.; d. č. 6 mes.; 3 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 13.05.03; 0VIJAČ DARINKA S.P.. RUČIGAJEVA 2, KRANJ ZIDAR ZIDAR; d. č. 12 mes.; 3 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 13 05.03; REŠET D.0.0., HUJE 9, KRANJ ZIDAR: ned. č.; do 13.05 03; SULJKAN0VIC RASIM S.P., JAVORNIŠKI ROVT 35C, JESENICE; št. del. mest: 2 VOZNIK AVT0MEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA; d. č. 12 mes.; 3 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B.C.E; do 13.05.03; REŠET D.0.0.. HUJE 9, KRANJ AVTOMEHANIK - VOZNIK AVTOBUSA; ned. č.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis, angl. j. - gov.; kat. D; do 13.05 03; INTEGRAL AP D.D„ PREDILNIŠKA C. 1. TRŽIČ VOZNIK TOVORNJAKA, VLAČILCA; ned ć.; 3 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis., hrv. j. - gov.; kat. C,E; do 20.05.03; KPR D.0.0., BREZNICA 43, ŽIROVNICA VOZNIK TOVORNJAKA; d. č. 3 mes.; 12 mes. del. izk.; kat. B.C.E; do 07.06.03; STEELTRANS D.0.0., C. ŽELEZARJEV 8, JESENICE SKLADIŠČNIK SKLADIŠČNIK: ned. c.; delo s preglednicami in uporaba l-neta - osn.; kat: B; do 16.05.03; HRIBAR & OTROCI D.0.0., C. K0KRŠKEGA ODREDA 18, KRANJ PRODAJALEC TERENSKI PRODAJALEC PEKOVSKIH IZDELKOV; ned. č.; kat. B; do 16.05.03; 0GREX D.0.0., P0-DREČA 5, MAVČIČE PRODAJALEC REZERVNIH DELOV; d. č. 6 mes.; kat. B; do 19.05.03; KLASJE D.0.0., C. NA KLANEC 9, KRANJ KUHAR NATAKAR; d. č. 2 mes.; slov. j. - gov. in pis., angl. j. - gov.; do 24.05.03; FINŽGAR FRANC S.P., LINHARTOV TRG 15, RADOVLJICA NATAKAR STREŽBA V LETNEM VRTU; d. Ć. 6 mes.; 6 mes. del. izk.; 30 ur/teden. kat. B; do 16.05.03: E JIMM D. 0.0., SP. PLAVŽ 60, JESENICE VETERINARSKI TEHNIK LABORANT - S0DEL IN IZVAJANJE PREISKAV IN ANALIZ, SPREJEM IN PRIPRAVA MAT. ZA PREISK. IN ANALIZE V ENOTI KRANJ; d č. 7 mes.; delo z bazami pod. - osn.; do 13.05.03, UNIVERZA V LJUBLJANI, VETERINARSKA FAKULTETA NVI ENOTA NAKLO, KR. C. 16, NAKLO STROJNI TEHNIK SKLADIŠČNIK; d. č. 3 mes.; 6 mes. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; delo s preglednicami - osn.; tečaj za voznike viličarjev: do 13.05 03: INTEC TIV TISKANA VEZJA D.0.0., LJUBLJANSKA C 24A, KRANJ UPRAVLJALEC STROJEV; d. č. 3 mes.; do 16.05 03; ŠIBO D.0.0., KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA ELEKTROTEHNIK ELEKTR0NIK NABAVNI REFERENT; ned. č.; 1 I. del. izk.; slov. j. in angl. j. - gov. in pis.; urej. besedil - zaht., delo s preglednicami - osn.; do 13.05.03; ISKRA INSTRUMENTI D.D., 0T0ČE 5A, P0DNART GRAFIČNI TEHNIK UREJANJE LEPILNEGA AVTOMATA; d. č. 12 mes.; 2 I. del. izk.; do 16.05.03; EMBALAŽNO GRAFIČNO PODJETJE D.D., KIDRIČEVA C. 82, ŠK. LOKA GRADBENI DELOVODJA GRADB DELOVODJA; d. č. 12 mes.; 5 I. del izk.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 13.05.03; REŠET D.0.0., HUJE 9, KRANJ KOMERCIALNI TEHNIK PRODAJNI REFERENT - PRIPRAVNIK; d. č. 6 mes.; angl. j. - gov. in pis.; urej. besedil - osn.; do 16.05.03; MLADINSKA KNJIGA BIR00PREMA LJ„ ODDELEK KRANJ. TRG PREŠERNOVE BR. 10, KRANJ EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVAL. ZASTOPNIK; d. č. 6 mes.; 2 I. del. izk.; delo z bazami pod. - osn.; kat. B; do 16.05.03; ADRIATIC - ZAVAROVALNA DRUŽBA KOPER, PE KRANJ, KIDRIČEVA 2, KRANJ; št. del. mest: 3 ADMINISTRATIVNA DELA; d. č. 2 mes.; nem. j. -gov. in pis.; urej. besedil in delo s preglednicami -osn.; kat. B; do 24.05.03; MAVERICK C0MMERCF D.0.0., KRAŠN0VA UL. 14, KRANJ ADMINISTRATIVNO DELO; d. č. 24 mes.; 20 ur/teden; kat. B; do 13.05.03; ČELIK BRANKO S.P., VIR-MAŠE 118, ŠK. LOKA UNIV. DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA SAM0ST. PROJEKTANT; d. č. 12 mes.; 21, del. izk.; angl. j. in nem. j. - gov. in pis.; kat. B; poznavanje AUT0CADA, S0UD EDGE, do 07.06.03; BASING D.0.0., ŽELEŠKA C. 11A, BLED VODJA PROJEKTOV, d. t. 12 mes.; 2 I. del. izk.; angl. j. in nem. j. - gov. in pis.; kat. B; POZNAVANJE AUT0CADA, S0LID EDGE, do 07.06.03; BASING D.0.0.. ŽELEŠKA C. 11A, BLED UNIV. DIPL INŽ. ELEKTROTEHNIKE SAM0ST. STROK. SOD. ZA PR0GR. OPREMO (HARDVVARE); ned. č.; 51, del. izk.; angl. j. in nem. j. - gov. in pis.; urej. besedil in delo s preglednicami - zaht.; kat. B; zaželjeno znanje rus. j., izkušnje s podr. stroj, opreme (HARDVVARE-A), možnost daljše služb, odsotnosti, potovanj; do 21.05.03; ISKRA MEHANIZMI D.D., LIPNICA 8, KROPA STROK. SOD. V RAZVOJ. SKUPINI ZA ELEKTRONI KO; ned č.; 5 I. del izk., angl. j. in nem. j. - gov.; urej besedil in delo s preglednicami - osn.; kat. B; do 21.05.03; ISKRA MEHANIZMI D.D., LIPNICA 8, KROPA delna objava Lani vetrolom, letos spravilo V gozdovih, kjer je največ poškodovanega drevja zaradi lanskega hudega vetroloma, že poteka intenzivna sanacija. Bojijo, se lubadarjev. Kranjska Gora - Občina Kranjska Gora sodi med z gozdom močneje poraščena območja Slovenije, saj kar 16340 hektarov ali 64 odstotkov vse površine občine pokriva gozd. Lani od 15. do 17. novembra pa je vrtinčast jugozahodnik, ki je dosegel hitrost prek 100 kilometrov na uro, na območju občine Kranjska Gora podrl več kot 6300 bruto kubičnih metrov gozdnega drevja, pretežno iglavcev, največ v gozdovih agrarne skupnosti Podkoren, manj pa v zasebnih in državnih gozdovih. Najbolj so bila prizadeta območja Podkorena proti Korenskemu sedlu, Črni vrh nad Martuljkom, Tamar, Srednji vrh - Za Lepim vrhom, dolini Kot in Vrata. Janez Mertelj Univ. dipl. inž. gozdarstva Janez Mertelj je vodja krajevne enote Jesenice. Z njim smo se pogovarjali o tem, kako poteka sanacija vetroloma, ki gaje bilo skoraj še enkrat več, kot so prvotno ocenili. "Sanacija poteka dokaj intenzivno že od jeseni, saj je bilo doslej pospravljenih približno 4.300 kubičnih metrov, ostalo je v delu, na nekaj bolj oddaljenih deloviščih pa se še ni začela. V Zavodu za gozdove, OE Bled smo izdali odločbe o pospravilu podrtega drevja z roki, do kdaj je treba odpraviti posledice vetroloma. Take hujše nesreče se zgodijo ponavadi zaradi hitrih sprememb temperature, pozno jeseni ali zgodaj spomladi, na približno deset do petnajst let: pri nas leta 1963, leta 1979, leta 1986 in lani. Roki za spravilo so bili 1. aprila, 15. aprila in 1. maja, z odločbami pa smo prizadetim poslali tudi sanacijske programe. Težava je v tem, da manjši posestniki niso bili pripravljeni na tako izredno za- Tudi letos bo tekmovanje koscev in grabljic Poljane - Društvo podeželske mladine Škofja Loka bo v sode-lovanju s kmetijsko svetovalno službo tudi letos pripravilo gorenjsko tekmovanje koscev in grabljic ter plezalcev na mlaj. Prireditev bo v nedeljo, 8. junija, ob 15. uri v Poljanah. Prireditelji pričakujejo, da bosta iz vsakega društva podeželske mladine na Gorenjskem sodelovali vsaj dve ekipi. Prijave bodo sprejemali do ponedeljka, 19. maja. Ekipa morajo ob prijavi plačati 20.000 tolarjev, od tega bo po končanem tekmovanju dobila nazaj 15.000 tolarjev. To ne velja za ekipo, ki se ne bo udeležila tekmovanja. Zmagovalec bo zastopal Gorenjsko na državnih kmečkih igrah. C.Z. htevno spravilo, na območjih večje prizadetosti pa nekateri podjetniki, ki so prevzeli izvedbo sanacije, še niso uspeli dokončati dela. Tam, kjer je drevje odstranjeno, je na ogolelih površinah že posajenih 1.400 sadik smreke in macesna, nekaj sadik predvsem listavcev pa bo država, ki jih zagotavlja brezplačno, prispevala jeseni. Okoli tretjina poškodovanega drevja je imela rdečo gnilobo, zato je bilo manj stabilno in odporno na veter. V primeru, če ne bo v naslednjem mesecu poškodovano drevje odstranjeno, lahko pričakujemo napad podlubnikov, kar pomeni, da se bo lahko posušilo še nekaj drevja. Upajmo, da tega ne bo. Na nekaterih krajih pa bo treba zgraditi ali rekonstruirati še nekaj gozdnih vlak za spravilo lesa, zato je gozdarska služba skupaj z lastniki že prosila občino za sofinanciranje sanacije vetroloma iz sredstev, ki so namenjena za odpravo posledic naravnih nesreč." Darinka Sedej Popustili za sto milijonov tolarjev Ljubljana - Ko je vlada v četrtek obravnavala (in potlej tudi sprejela) rebalans državnega proračuna, po katerem bodo proračunski porabniki letos zmanjšali izdatke za 12 milijard tolarjev, je vodstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije pripravilo pred vladnim poslopjem protestni shod, na katerem je okrog tristo udeležencev protestiralo zoper napovedano odločitev o znižanju postavke za dejavnost kmetijske svetovalne službe in živinorejsko selekcijske službe za 372 milijonov tolarjev. Čeprav je vlada potem sklenila, da bodo službam odvzeli za sto milijonov tolarjev manj denarja, kot so najprej predvidevali, v zbornici tudi s takšnim razpletom niso zadovoljni. Medtem ko je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But poudarjal, da mora tudi zbornica deliti usodo varčevalnih ukrepov, so predstavniki zbornice in drugih kmečkih organizacij opozarjali na škodljive posledice krčenja denarja za delo kmetijskih javnih služb. Kot je bilo slišati, to ne bo prizadelo le zaposlenih v teh službah, ampak posredno tudi kmete, ki ob preobrazbi kmetijstva in v pripravah na vstop v Evropsko unijo potrebujejo še več strokovne pomoči kot v preteklosti. C.Z., foto: Tina Doki Ste tudi vi žrtev svojih čustev? Jeza, žalost, strah, veselje, ljubezen, presenečenje, sram ... čustva oblikujejo naše življenje. Zaradi njih je naš vsakdan prijeten ali neprijeten. Čustva nam življenje popestrijo ali zagrenijo. Čustva določajo naš uspeh, učinkovitost in srečo, odvisno pač od tega, kakšne narave so in kako se z njimi soočamo. Kaj vam pomenijo čustva in kako vplivajo na vaše življenje? Čustvo je izraz, katerega pomen so strokovnjaki, psihologi in filozofi raziskovali več kot eno stoletje. Kako bi vi opredelili čustvo? Poglejmo si teoretično razlago. Oxfordov angleški slovar navaja naslednjo definicijo: "Čustvo je vsako razburjenje ali beganje uma, občutka, hrepenenja; vsako vihravo ali vznemirjeno duševno stanje". A na praktični ravni vsi zelo dobro vemo, kaj čustvo pomeni in kako vpliva na naše življenje. Psihologi trdijo, da ljudje lahko občutimo več sto različnih čustev, od najenostavnejših (strah, ljubezen, veselje, žalost,...), do tako imenovanih sestavljenih čustev (krivda, ljubosumje,...). Zal nas o pomenu čustev in ustreznemu soočanju z njimi nikoli niso posebej učili, rezultat tega si lahko pogledate na naslovnih straneh dnevnega časopisja. Ali o čustvih razmišljamo prav? V starih časih so bili ljudje prepričani, da se Sonce vrti okoli Zemlje, saj so se zanašali na tisto, kar je izgledalo na zunaj - resnica pa je, kot vemo, ravno nasprotna. Dokler so naši predniki verjeli, da je Zemlja središče vsega, toliko časa niso mogli napredovati v poznavanju vesolja. Povsem enako je danes z razumevanjem človekovega čustvenega sistema. Ljudje verjamejo, da so naša čustva rezultat dogodkov, ki jih doživimo v zunanjem okolju. Mislijo, da se najprej nekaj zgodi, in ta dogodek v njih prebudi določena čustva. Čeprav je tako videti na zunaj, pa je resnica, tako kot v vesolju, ravno nasprotna. In dokler bomo verjeli, da so naši občutki in čustva odvisni od zunanjih okoliščin, ne bomo mogli napredovati, ne v osebnem in ne v poklicnem življenju. Vse se začne v naših mislih Če ste se ob zadnjem nenadzorovanem izbruhu jeze vprašali, od kod vendar vsa ta čustva izvirajo, potem boste v modrih Budinih besedah našli odgovor: "Ljudje smo tisto, o čemer razmišljamo. Vse, kar imamo, smo ustvarili s svojimi mislimi, z njimi ustvarjamo svet." Misli so zelo pomemben dejavnik v našem čustvenem življenju. Z vsako mislijo, ki vznikne v našem umu, predramimo določeno čustvo. Kakšno je to čustvo, je precej odvisno od tega, kako smo misel obarvali. Če recimo nekega večera v sobi zagledate velikega, črnega pajka, se v vas najprej oblikuje misel. Taje lahko negativna v tonu, "Joj kako grd pajek, zagotovo je nevaren!" in se v trenutku soočite z negativnim čustvom strahu, ki vas ohromi in pogosto sproži še mnoga druga zavirajoča čustva. Lahko pa je misel pozitivna, recimo, "Kako čudovito, zvečer prinaša pajek srečo!" in v vas se prebudijo pozitivna in odobravajoča čustva. Za svoja čustva smo odgovorni sami Če torej drži, da čustvo prebudi misel, potem ni res, da vas je recimo prijateljica razjezila. Prijateljica je storila, kar je storila, vas so v bistvu razjezile vaše lastne misli, s tem, ko se vaša pričakovanja niso ujemala s tistim, kar ste dejansko prejeli. Ni res, da vas je partner prizadel. Partnerje naredil, kar je naredil, vse ostalo ste si s svojimi mislimi povzročili sami. S tem, ko verjamete, da vas nekaj ali nekdo pripravi do neprijetnih čustev, se samodejno označite kot žrtev zunanjih okoliščin in ne le to, da za svoje počutje in čustva ne boste prevzeli odgovornosti, tudi spremeniti jih ne boste mogli in ustvariti nova, takšna, ki vam bodo koristila v življenju. Kakšno bi bilo življenje brez čustev? Včasih nam čustva povzročajo tako globoke stiske (potrtost, jezo, ljubosumje, tesnobo), da bi se jih najrajši za vselej znebili. Ste že kdaj razmišljali, kako bi izgledalo življenje brez čustev? Leta 1940, ko še niso poznali drugih metod, so nevrologi uvedli zdravljenje duševnih bolezni z lobotomijo čelnih režnjev (predel v možganih, ki je zadolžen za uravnavanje odziva na določena čustva), pri čemer so prerezali čelni reženj s spodnjim delom možganov. S tem so paci- enta "odrešili" čustvenih muk in negativnih čustev, kar pomeni, da ni občutil več nobene stiske, žalosti, jeze, strahov, tesnobe in vseh drugih negativnih čustev. Takšen poseg je bil seveda zgrešen, saj so človeka obenem "oropali" tudi za vsa pozitivna čustva, pravzaprav za večino njegovega čustvenega življenja. Predstavljajte si življenje, ko bi na vsak dogodek gledali povsem neprizadeto, hladno in odmaknjeno? Zavedati se moramo, da so tako pozitivna kot negativna čustva del nas in da ima njihov obstoj nek razlog. Pozitivna čustva nam sporočajo, da smo na pravi poti, da delamo prav in nas spodbujajo, prav tako pa imajo tudi negativna čustva pomembno in koristno vlogo. Vi niste vaša čustva Če so negativna čustva pomembna in koristna, zakaj potem omejujejo moje življenje? Zakaj me zavirajo in me puščajo na cedilu, takrat ko je to najmanj potrebno? Prvi razlog je ta, da čustev ne razumemo (nismo čustveno pismeni) in drugi, še bolj odločilen, ker se ljudje s čustvi pogosto enačimo. Z njimi istovetimo svoj 'jaz', in prav to je tisto, kar najbolj oteži situacijo. Zapomnite si, vi niste vaša čustva. Vi ste človek, ki doživlja svojevrstno izkušnjo. Če vas je denimo strah, ne pomeni, da ste strahopetec, temveč nekdo, ki doživlja čustvo strahu, zaradi svojih misli, ki zbujajo strah. Če ste jezni, ne pomeni, da ste agresivnež, temveč nekdo, ki se sooča s čustvom jeze, ker v mena prevladujejo "jezne misli". Če bi svoj 'jaz' ločevali od čustev, potem se jih ne bi več bali, jih ne bi zavračali, se jim ne bi izogibali, ampak bi jih sprejeli kot učitelje, ki vam sporočajo, kje ste skrenili iz poti in kako se obrniti v pravo smer, k bolj polnemu življenju. Kaj nam sporočajo čustva, kot so jeza, krivda, žalost, strah in druga? Česa nas lahko naučijo? Kako naj jih razumemo? Kako jih sprejmemo in se soočimo z njimi? Vse to boste v Gorenjskem glasu izvedeli naslednji torek. Nace Volčič www.mojuspeh.com Sedem pogostih zmot o uspehu L Nekateri ljudje ne morejo uspeti zaradi svojega ozadja, izobrazbe, statusa itd. Vsakdo je lahko uspešen! Vse je stvar želje, naravnanosti, optimizma, postavljanja ciljev in opravljanja pravih nalog, da jih uresničimo. 2. Uspešni ljudje se ne motijo. Prav tako kot vsi drugi, tudi uspešni ljudje delajo napake. Razlika je le ta, da kljub napakam nadaljujejo, se na njih učijo in jih ne ponavljajo. 3. Če želiš biti uspešen, moraš delati 60, 70, celo 80 ur na teden. Ni stvar v tem, da delamo veliko nečesa. Bolj po- membno je, da delamo prave stvari. 4. Za uspeh je potrebno veliko sreče. Potrebno je "nekaj" sreče, to zagotovo. Vendar pa je potrebno bistveno več predanosti, znanja, udejanjanja in pozitivne naravnanosti. Sreča spremlja pogumne! 5. Uspeh pomeni, da imamo veliko denarja. Denar je le ena od stvari, ki jih prinaša uspeh. Je posledica dela, ki ga opravljamo zavzeto, z veseljem in kvalitetno. 6. Ko je človek uspešen, težave izginejo. Lahko ste uspeš- ni, ampak niste vsemogočni. Še vedno boste imeli svoje vzpone in padce. Uživajte, ko dosežete uspeh in živite vsak dan tako, kot se sam ponudi. 7. Uspešen si takrat, ko to opazijo drugi. Zakaj se ljudje tako pogosto oziramo na to, v kakšni luči nas bodo imeli drugi? Uspeh je vsak cilj, ki ga uresničite, v skladu z vašimi sanjami in vizijo. Če je cilj, ki ste ga dosegli, velik, bodo nekateri zagotovo vedeli za to, a uspeh je tudi, če dosežete majhen cilj, ki vam pomeni veliko, čeprav nihče drug nič ne ve o tem. Nenavadna pustolovščina Britanca Richarda Mereditha V 80 dneh skoraj okoli sveta 54-letni Richard Meredith se je odločil, da v kitajsko prestolnico ne bo poletel z letalom, kot to počne večina ljudi, ampak si je za več kot 18 tisoč kilometrov dolgo pot omislil vožnjo z avtomobilom. Potovanje bo zanimivo predvsem zato, ker bo prevozil nekaj najbolj neprijaznih predelov sveta. Meredith se je pred tremi leti odločil končati svoj posel v časopisni dejavnosti in si vzel leto dni časa za potepanje po svetu, v tem času pa je tudi napisal knjigo z naslovom Ena ali druga pot, v kateri je popisal svoje izkušnje. Pred kratkim pa je sprejel ponudbo za učenje angleščine na univerzi v Pekingu in skoraj v istem hipu mu je v glavi kliknilo, le zakaj bi potoval z letalom, ko pa bi se tja lahko odpeljal z avtomobilom. Rečeno storjeno, možakar se je odpravil v švicarski Zlirich, kjer je uprava evropske podružnice južno-korejske avtomobilske tovarne Daewoo in tam so takoj pokazali zanimanje za pustolovščino in se lotili dela. Meredithu bodo za potovanje pripravili novega Da-ewoojevega malčka kalos z 1,4-litrskim motorjem in ga oborožili s posebno opremo. Na strehi bo pritrjen zaprt prtljažnik, imel bo dodatna rezervna kolesa, večjo posodo za gorivo, učvrščeno podvozje ter zaščito karoserije. Za komunikacijo s svetom bosta imela Meredith in njegov sovoznik, 25-letni Phil McNernev, telefon, prenosni računalnik in kamero. Potovanje, ki se bo v britanskem Lutonu začelo 9. junija zjutraj, bo v stilu Julesa Verna in njegove knjige V 80 dneh okoli sveta predvidoma trajalo 80 dni, avanturista pa se bosta peljala skozi 16 držav. Z Otoka se bosta odpravila na Nizozem- sko in v Belgijo, nato bodo sledile Francija, Italija, Nemčija in Avstrija, vzhodnoevropski Madžarska in Grčija, ter azijske Turčija, Azerbajdžan, Uzbekistan, Kirgizija, Kitajska in na koncu še Severna ter Južna Koreja, kjer bo cilj v prestolnici Seul. "Na Kitajskem pustoši epidemija sarsa, v Turčiji je bil potres in slišati je jedrski hrup iz Severne Koreje. Cela vrsta problemov, s katerimi se bova soočila in prepričan sem, tudi rešila, seveda skupaj z avtomobilom," je pred odhodom na dolgo in naporno potovanje prepričan Richard Meredith. Matjaž Gregorič Začenja se osma Internautica Tudi letos si obiskovalci lahko obetajo zanimivo razstavo plovil in navtične opreme. V portoroški marini se danes, 13. maja, začenja že osma Internautica, največji slovenski nav-tični salon in ena osrednjih tovrstnih prireditev v tem prostoru. Lani je Internautica privabila okoli 30.000 obiskovalcev, ki so si lahko ogledali več kot 100 plovil in ponudbo več kot 130 razstavljavcev. Tudi letos bodo imeli obiskovalci dovolj priložnosti za ogled in morda tudi nakup vseh vrst plovil, resnejši kupci pa tudi za preizkusno plovbo. Večji del plovil in navtične opreme bo razstavljen na 100 privezih na vodi, nekaj pa tudi v pokritih in odprtih površi- nah na kopnem. Organizatorji bodo letos popestrili prireditev z zanimivim spremljajočim programom, med drugim so pripravili razstavo potniških ladij na razglednicah in maket, že po tradiciji pa se bodo srečali tudi navtični odltimerji. Prav tako si bo mogoče ogldati razstavo o svetilnikih, dogajanje pa bodo spremljali še tematski posveti in podelitev modre zastave za vse tri slovenske marine. Letošnja Internaiuica bo potekala vse do nedelje, 18. maja. za obiskovalce je razstava odprta vsak dan od 10. do 19. ure. M.G. Rabljena vozila Na našom pokritimi centru na Laborah v Kranju vas čaka največja izbira rabljenih vozil vseh znamk in letnjkgvjVgC kot HUso/.iu. Namesto nekajurnega poleta raje 80-dnevna vožnja z avtomobilom, na kateri Richarda Mereditha in njegovega sovoznika čaka cel kup pasti. Znamka in tip Letnik-barva R-laguna GT 1,9 dri dyn. vsa op. 2002 modra met. R-Laguna 1.9 dri exp. vsa op.' 2002 zlata Alfa 156 2,4 sw k, abs, sv,cz... 2001 beta VW Sharan 1.9 tdi k,abs,sv,cz,es 1999 srebrna Renault Laguna 1,9 dri con. k,abs,sv,cz... 2000 srebrna Mercedes A140 das.k,4xair,es,cz..'. ' 2000 bela Fiat Punto 55 s 1994 bela Daevvoo Matiz 2000 vijola VW Poto 1,6 sv,cz,air 1996 rdeča Hvundai Lantra 1,6 kar. sv,cz,es ' 1996 rdeča Fiat Brava 1,4 sx str.okno,cz,es 1997 met.modra Hyundai Atos 1.0 2001 rumena Cena V Sit 4.400.000,00 4.170.000,00 3.990.000,00 3.280.000,00 2.799.000,00 2.750.000,00 520.000,00 840.000,00 899.000,00 990.000,00 1.080.000,00 1.160.000,00 RENAULT www.alpolour-n;mont,si Za vozila z garancijo vam jamčimo: ♦ BREZPLAČEN PREIZKUS ♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU ♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH ♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO ♦ 3 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO LEGENDA: ■ G. VOZILO Z GARANCIJO - K KLIMA SV: SERV0 VOLAN CZ: CENTRALNO ZAMLI'AML - R: RADIO IS I Ll K I K DVIli Sil kil AIR AIRIIAli __ Vse za vaš avlo na enem mestu: D.D. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ. LJUBLJANSKA 22 _ Centrala: 04/20 15 240 » Prodaji vozil Renault ♦ Vzdrževanje vozil ♦ Najem vozil ♦ Vleka vozil ♦ Zavarovanje in registracija vozil »Odkup in prodaja rabljenih vozil • Tehnični prebledi osebnih, tovornih in priklopnih vozil Test: Renault Vel Satis 2.2 dCi 16V Privilege Francosko razbijanje monotonosti Med prestižnimi štirikolesniki francoski Renault doslej ni imel posebnega uspeha, kajti ta avtomobilski razred je do nedavnega prepričljivo pripadal nemškim proizvajalcem, med katerimi so si tri znamke rezale največje kose tržne pogače. V silni želji, da bi bilo nemške prevlade konec, so si pri Renaultu zamislili precej drznega predstavnika v elitni druščini, kajti njihov vel satis ni triprostorska limuzina, ampak posebnež, ki si ga je brez težav mogoče zapomniti že po prvem pogledu. ***/*# Zunanjost: Renaul-tovim oblikovalcem gre priznanje že zato, ker so ubrali izrazito nekonvencionalen pristop. Vel satis je namreč rezultat oblikovanja, ki je še nedolgo nazaj veljal za futurističnega ali celo neures-ničljivega, toda pri Renaultu so se odločili, da želijo biti drugačni od sebi podobnih. In so zato začeli uresničevati dokaj drzne oblikovne ideje ter napovedali, v katero smer bo šla njihova oblikovna identiteta. Z ozkimi pokončnimi lučmi, skoraj kičasto masko hladilnika in predvsem s karoserijsko višino vel satis krepko odstopa od navad v tej sicer precej občutljivi avtomobilski skupini, a pri Renaultu so mnenja, da jim bo prav to pomagalo pri večji prepoznavnosti. ***/*& Notranjost: Prostornost, udobje in počutje kot v domači dnevni sobi so bila tri vodilna načela pri snovanju vel satisove potniške kabine. V sprednjem delu je prostora razveseljivo veliko, sedeža sta razkošno odmerjena in dobro oprijemljiva, varnostna pasova pa sta v prid lažjemu dosegu pri pripenjanju vgrajena v sedežno ***** Motor: Vprašanje izbire pravega motorja za avtomobil te velikostne kategorije je umestno, pri vel satisu pa so nanj podani tudi ustrezni odgovori. Sodoben štirivaljni turbo-dizel z neposrednim vbrizgom goriva po skupnem vodu in šest- konstrukcijo. Kljub zunanji velikosti pa se potnikom na zadnji klopi godi precej slabše, kot bi si lahko obetali, posebej je presenetljivo, da so glave skoraj preblizu strehe. Tudi prtljažni prostor je drobno razočaranje, saj je le povprečen in nič izje- men, poleg tega pa je potrebno kovčke in drugo prtljago dvigniti precej visoko. Razkošno širo- obvolanske ročice, ki se zdijo preveč ceneni za ta avtomobilski razred. Kljub temu je udobje v RENAUL VEL SATIS in bližnji tekmeci model PEUGEOT 607 2.2 HDi AUDI A6 2,5 TDI BMVV 525d maloprodajna cena 7.125.000 SIT 8.207.836 SIT 8.556.517 SIT TEHNIČNI PODATKI vozilo: ....................kombilimuzina, 5 vrat, 5 sedežev mere: .....................d. 4,860, š. 1,860, v. 1,577 m medosna razdalja: ..............................2,840 prostornina prtljažnika: ............................460 I teža praznega vozila: ...........................1660 kg dovoljena skupna teža: .........................2255 kg motor: ........................štirivaljni, turbodizelski, 16V gibna prostornina: ............................2188 cem moč: ....................110 kW/150 KM pri 4000 v/min navor: ..........................320 Nm pri 1750 v/min najvišja hitrost: ..............................200 km/h pospešek od 0 do 100 km/h: ......................10,9 s poraba EU norm.: ..................9,2/5,9/7,1 1/100 km maloprodajna cena: ......................8.375.000 SIT zastopnik: .....................Renault Slovenija, Ljubljana NA KRATKO * BMW-jev Mini bo dobil novo "zaposlitev". Nastopil bo v filmu Posel po italijansko (The Italian Job), za kar je munehenski avtomobilski koncem filmski hiši Paramount namenil skupaj 32 avtomobilov. Režiser filma F. Gary Gray je vztrajal, da morajo igralci v vozniško šolo, da bi bolje obvladovali malčka. • * Enoprostorska četverica citroen C8, peugeot 807, fiat ulvsse in lancia phedra so si na neodvisnem varnostnem preizkusu Euro NCAP prislužili 5 zvezdic, ki jih v tem avtomobilskem razredu nima še noben drug model. * Pet zvezdic in najvišje število točk (34) je na istem preizkusu dobila tudi nova tovota avensis, ki jo ta japonska tovarna šteje za enega svojih najpomembnejših evropskih modelov. Poleg ostalih varnostnih elementov je k dobremu rezultatu nedvomno pripomogla tudi varnostna vreča za zaščito kolen, nameščena pod volanskim obročem. ka armaturna plošča je okrašena z vložki v videzu aluminija, izstopa estetska analogna ura, nekoliko pa razočarajo merilniki in vel satisu na zelo visoki stopnji in spominja na čase, ko so francoski avtomobili sloveli prav po eleganci in šarmantnosti. stopenjski ročni menjalnik je dorečena kombinacija, saj se zmogljivosti pogonskega stroja brez težav spopadajo z avtomo-bilovo težo. Ugodno razporejen navor dovoljuje vozniku, da lahko občasno pozablja na prestavno ročico, dovolj uren pa je' vel satis s turbodizlom tudi pri pospeševanju in potovalni hitrosti. Če k temu prištejemo še porabo goriva, ki je s povprečnimi 8,9 litra plinskega olja pričakovana, je potrditev o sozvočju avtomobila in pogonskega sklopa na dlani. ***/*-& Vozne lastnosti: konstruktorji podvozja so imeli v mislih predvsem potniško udobje, ki mu ni oporekati, v iskanju kompromisnih rešitev pa so očitno morali nekoliko zanemariti voznikova pričakovanja. Avtomobil je sicer stabilen in vozno zanesljiv, toda volan-ski servoojačevalnik deluje premalo progresivno in voznik ima na trenutke občutek, da kolesa nimajo povsem trdnega stika s cesto, kar pa je zavajajoče. Precej bolj odločne so zavore, ki s pomočjo elektronskih pomagal več kot poldrugo tono težko gmoto ustavljajo pričakovano učinkovito. ****£• Končna ocena: Naveličani konzervativnosti limuzin višjega srednjega razreda, v vel satisu prav gotovo vidijo enega od izzivalcev dosedanje pretežno germanske prevlade. Drugi si zatiskajo oči in upajo, da se tudi drugi proizvajalci ne bodo začeli spuščati v takšne avanture, za tretje pa je vel satis spaka brez primere. Ključno vprašanje pa se seveda glasi, ali je Renault na pravi poti, da tudi v vrstah luksuznih avtomobilov naredi kakšen večji premik. Matjaž Gregorič Legenda: *****odlično ****# dobro *** Ur & povprečno **-&•& ■« zadovoljivo *■&"&■&&slabo / vmesna ocena Mazda2 novi adut v zadnjem času uspešne japonske znamke Prikupnost se spremeni v prostornost Gneča v množici majhnih avtomobilov, ki hočejo biti večji od razrednega povprečja, se povečuje. Med nove tovrstne štirikolesnike sodi tudi mazda2, prvi Mazdin v Evropi narejeni izdelek in adut, s katerim bi radi pri tej japonski znamki še naprej uspešno kovali železo, ki ga je začela kriviti lani nova mazda6. Mazda2 seveda meri v povsem drugo ciljno skupino kot njena večja sestra, s katero si je ta japonska tovarna začela hitro celiti rane zadnjih let, ko nekako niso našli poti do zahtevnih evropskih kupcev. Novinka v razredu malih avtomobilov je namenjena predvsem mladim družinam in tisti, ki znajo aktivno preživljati prosti čas, za vsakdanje opravke pa ne rabijo velikega, ampak majhen, okreten in prostoten avtomobil. Osnova novega modela, katerega proizvodnjo so pred krat- SAMOZAVEST SERIJSKO kim zagnali v Fordovi tovarni v španski Valencii, je znana, na podobni mehaniki sta namreč izdelana ford fiesta in fusion. Po merah mazda2 prekaša večino svojih tekmecev v razredu in zato štrli iz povprečja, kar se seveda pozna pri notranjem prostoru. Lahkotnemu vstopanju sta v prid dva para bočnih vrat, ki se odpirajo skoraj pod pravim kotom, lahkotnemu natovarjanju prtljage pa zadnja vrata, ki se zajedajo skoraj povsem do roba zadnjega odbijača. Prtljažnik sprejme vase 267, s podiranjem zadnje klopi pa 1044 litrov. Avtomobil preseneča tudi z estetsko in temeljito izdelano armaturno ploščo, ki prav tako nekoliko odstopa od navad v tej avtomobilski kategoriji. Pogonu so namenjeni 1,25-, 1,4- in 1,6-litrski bencinski motorji (75, 80 in 100 konjskih moči), jeseni pa jim bo prišel delat družbo še 1,4-litrski turbo-dizel z neposrednim vbrizgom goriva po skupnem vodu (68 konjskih moči). Poleg ročnega je za dva motorja na voljo tudi sekvenčni samodejni menjalnik, ki je prav tako petstopenjski. Na slovenskem trgu mazda2 nastopa s tremi paketi opreme, osnovni base v kombinaciji z najmanjšim motorjem stane 2,36 milijona tolarjev, bogatejši CE, ki med drugim vključuje tudi klimatsko napravo, je 354 tisočakov dražji, SE, ki ima več varnostnih dodatkov 306 tisoča kov, na vrhu pa je športni GT, ki je na voljo le z močnejšima motorjema za najmanj 3,6 milijona tolarjev. Pri zastopniku MMS imajo letos v načrtu prodati 200 modelov mazda2, kaj več avtomobilov pa od tovarne niti ne pričakujejo. Matjaž Gregorič www.peugeot.si Peugeot 307 ima več razlogov za samozavest. Njegova moč izvira iz motorjev HDi, ki predstavijo vrh sodobne dizelske tehnologije, njegov značai pa \e trden zaradi prestižnega «y %'W naziva Evropski avto leta 2002 Vozila, dobavl(ena do 15. 5 2003, 200.000,00 sit ceneje. UŽITEK V DOVRŠENOSTI PEUGEOT AVTOHIŠA KAVČIČ. D.O.O. - MILJE 45, 4212 VISOKO - tel.: 04 275 93 00 KUPON Zf) 550.000 sn P 0 P U j Tf]v VSEH sflL0NIH Z VOZILI MAZDA Pri nakupu Mazde Premacv 2.0 DITD ; AVTO MOČNIK, d.o.o., Kranj, tel.: 04 2041 696 Odvoslitn vstop pv^pšr&dm Ana Cergolj Res je, da me večkrat presenetite s svojo izvirnostjo, ampak ko sem ta teden brskala po vaši pošti, sem doživeli pravi mali šok. Prijeten, seveda. Ne, ni bila kriva gora pošte, ampak dva učenca 5. razreda; Nina Bečan in Jakob Škarabot sta poslala vsak svojo zgodbo. Ninina ima naslov Čarobni tempelj, Jakobova pa Vladar diamantov. To ne bi bilo nič posebnega, če ne bi bili ti zgodbi prava mala romana z napeto zgodbo razdeljeno na več poglavij. Domišljije in potrpežljivosti jima vsekakor ne manjka. Da pa ne bom ob njunih zgodbah uživala samo jaz, ju boste v nadaljevanjih lahko prebirali na mestu, kjer je bil do sedaj List iz dnevnika. Najprej Ninino - dame imajo prednost. AMA Zgodba ČAROBNI TEMPELJ ime: Aljaž Hrovatin vzdevek: Aljaž starost: 11 let bivališče: Britof najljubša hrana: pizza najljubša pijača: coca-cola, fanta konjički: računalnik posebnosti: ima dva orjaška paličnjaka ime: Ana Kleč vzdevek: Banana, Popi starost: 11 let bivališče: Kranj, Planina 1 najljubša hrana: pizza, špageti, pomfri, dunajski zrezek najljubša pijača: coca-cola, ledeni čaj konjički: odbojka, pevski zbor, verouk posebnosti: ima mačko Tačko, ribe, papagaja ime: Jakob Škarabot vzdevek: Jaka starost: 11 let bivališče: Kranj, Planina 2 najljubša hrana: pizza najljubša pijača: coca-cola konjički: smučanje posebnosti: velikokrat je odstoten od pouka ime: Nina Bečan vzdevek: Nindža, Lilo starost: 11 let bivališče: Kranj, Planina 1 najljubša hrana: pomfri, dunajski zrezek, kitajska kuhinja, melona najljubša pijača: coca-cola, čaj, fanta, sprite SEM MORJE Ko udari strela, začnem valoviti. Poleti sem toplo, pozimi pa mrzlo. Ker sem veliko, se po meni vozijo ladje in trajekti. Ladje in trajekti me zelo umažejo, zato sem žalostno. Maja Ive, 2.r, OS Selca SEM REKA Jaz sem reka. Tečem mimo vasi. Srečala sem otroke, ki so se igrali z žogo. Videla sem rože, ki cvetijo na polju. Bukev se gleda v moje zrcalo. Ribe plavajo v meni in me zelo žgečkajo. Na koncu poti se zlijem v morje. Nina Pohleven, 2.r, OS Selca NEKOGA MORAŠ IMETI RAD Ljubezen. Čustvo? Pojem? Ali zgolj navada ali obveznost, ki jo v modernem svetu že pač moramo izpolnjevati, ker je pač navada, da imaš partnerja ali prijatelja, ki ga imaš rad? Moje mnenje je, da je ljubezen v prvi vrsti čustvo, ki se rodi spontano, brez obveznosti in Sara Kosi mik: BOLJ KOT MOZOLJI ME SKRBIJO EKSTERCI Sara je v zadnjih treh številkah pisala List iz dnevnika za našo stran. Danes objavljam njeno razmišljanje na temo Nekoga moraš imeti rad. Če boste njene izdelke prebrali, vam bo jasno, da je Sara na dobri poti, da postane pisateljica - ki pa zaenkrat o svoji knjigi še ne razmišlja resno. V dnevniku, ki ga objavljamo na naši strani, pišeš o mozoljih in šolskih mišicah; pišeš o sebi ali je vse le domišljija? "Ne, vse je izmišljeno. Sicer pa so to stvari, s katerimi se ukvarjamo pri teh letih." konjički: odbojka, pevski zbor, nemščina, posebnosti: imam dva vietnamska paličnjaka Ime PUSTOLOVCI je nastalo v Kranju, ko so se Aljaž, Ana, Jakob in Nina udeležili iger. Te igre je pripravil Radio Kranj. Ana je tekmovala v kvizu "Kaj veš o živalih", Aljaž je igral računalniške igrice, Jakob in Nina pa sta se udeležila športnih tekmovanj, kjer je Jakob tekmoval v kolesarjenju, Nina pa v rolanju. Vsi so zmagali in zadeli dva tedna počitnic v Indiji. PUSTOLOVSKO GESLO ŠTEVILKA 1: Kjerkoli smo, vedno skupaj držimo! Nina Bečan, 5.a, OŠ Jakoba Aljaža Te v resnici bolj kot težave, ki jih opisuješ v dnevniku, skrbi končni preizkus znanja? "Ja, eksterci, seveda. No, slovenščina me seveda ne skrbi, morda malo bolj matematika." Pa pesmi, ti gredo tudi te od rok? "Ne, ne, pesmi res ne znam pisati. Rime mi preprosto ne gredo. Enkrat smo morali v šoli napisati pesem, pa ni šlo, morala mi jo je napisati prijateljica." Zagotovo pa pišeš za šolsko glasilo. "Sem glavna urednica glasila naše šole, ki se imenuje Ragla. Glasilo izide vsako konferenco - vsakokrat si tudi izberemo temo, o kateri pišemo; na primer Mladi in droge." Nejka Omahen je začela pisati knjige pri tvojih letih - tudi ti razmišljaš o takšnem koraku? "Ah, seveda, ampak problem je dobra ideja; za knjigo potrebuješ dobro idejo, da lahko veliko napišeš. Enkrat sva sicer s prijateljico poskusili pisati tako, da sva se malo izmenjavali pri pisanju, ampak ni šlo ..." Letos pa si osvojila tudi zlato Cankarjevo priznanje. "Ja, res je. Letos je bila obravnavana tema problematika drugačnosti. Tako smo prebrali knjigo Jerneja Vidmarja Princeska z napako. Glavna Največja otroška neumnost ... Ko sem bila stara pet let, so mi šli na živce moji dolgi lasje, zato sem se kar sama ostrigla na kratko. Potem je moral pa frizer popravljati ... Zares dobro znam ... Skuhati gobovo juho. Nimam pojma o ... Avtomobilih. V šoli prav zares sovražim ... Fiziko. H/ pa fnislitno fe&o Še zadnjič svoja razmišljanja o tem, ZAKAJ VODA TEČE, C/ delijo z nami učenci OŠ Bistrica - Tržič. Če je dobre volje, teče mirno in počasi, če pa se razjezi, poplavlja. Največkrat se razjezi, ker ljudje vanjo mečejo odpadke in zaradi onesnaženosti težko diha. Maja Prestor, 6.A Voda teče, ker tako sama hoče. Tudi ljudje in živali tečejo, če tako sami hočejo. Edina izjema je, da bi kdo koga preganjal. Za vodo to ne velja - le kdo bi jo preganjal?? Voda pogosto teče z gora, ponavadi iz jezera ali podtalnice. Jezero se nabere zaradi dežja, enako tudi podtalnica. Voda izdolbe izhod zaradi velike količine vode, torej zaradi pritiska. Na kraških tleh so tudi ponikalnice, v alpskem svetu pa samo po površju. Tako nastanejo potoki, reke itd. in zaradi naklona lege potoka in gravitacije gre voda proti tlom; tako torej voda teče. Sašo Smolej, 5.A pritiska. Taka ljubezen je najbolj iskrena, najbolj čuteča in pristna. Pa naj bo to ljubezen do izdelovanja božičnih voščilnic ali pa do partnerja. No, naj se omejim le na osebe, saj je tak tudi naslov. Nekoga in ne nekaj. Nekoga imamo radi že takoj, ko se zavemo samega sebe. To je ponavadi prijazen glas, ki na naš obraz nariše nasmeh, vonj določene osebe. Na to osebo se najbolj navežemo in skoraj vedno je to naša mati. Njo imamo najprej radi, najprej izgovorimo njeno ime in se zavemo, da nam nekaj pomeni. Skrbi za nas in ureja naše misli. Seveda imamo radi tudi ostale sorodnike, sploh očeta, brate, sestre, vendar je navadno le mati tista prva in nepogrešljiva. Ko gremo v šolo, spoznamo prijatelje, do katerih gojimo različna čustva. Radi se igramo z njimi, sedimo z njimi, jim posojamo igrače - lahko rečemo, da jih imamo radi, da nam nekaj pomenijo, vendar smo takrat še premladi, da bi se zavedali, kaj pomeni, če imaš nekoga rad. Kasneje dobimo tudi prave prijatelje, ki jih imamo radi. Navežemo se nanje in se veliko družimo z njimi. Ko pa postanemo najstniki, začnemo gojiti čustva tudi do oseb nasprotnega spola. Na začetku je to morda le naklonjenost, simpatija, ki pa včasih preraste v pravo ljubezen. Takrat velikokrat rečemo, da imamo nekoga radi. Najstniške ljubezni so ponavadi kratke, saj okušamo nekaj novega, razburljivega, drugačnega - nekaj, česar do nedavnega nismo poznali. Ponavadi je tudi slovo od nekoga, ki ga imaš rad, težko. Vendar tako je življenje - polno slovesov, novih spoznanj. Pravzaprav se ne smemo bati slovesa, saj je le-to potrebno, da spet nekoga srečaš. Nekoga, ki ga imaš rad? Koga sploh imeti rad? Za to, vsaj po mojem mnenju, kriterijev ni. Rad imaš nekoga, ob katerem se počutiš, izpopolnjenega. Spomnim se neke zgodbe, ki mi je zelo pri srcu: V starih časih so bivala bitja, ki so bila pol moški, pol ženske. Imela so nadnaravno moč in so bila močnejša od bogov, saj jih je povezovala ljubezen. Bogovi pa so se nekega dne razjezili in razsekalt ta bitja na pol; tako zdaj vsako bitje išče svojo polovico. Pa naj bo to prijatelj ali pa partner - nekdo, ki ga imaš rad, za kogar ti ni vseeno. V svojem življenju sem srečala veliko ljudi, vendar le dve pravi prijateljici, brez katerih si življenja ne znam predstavljati. Imam ju rada. Rada imam tudi sorodnike. Mislim, da nekoga moraš imeti rad, saj je ljubezen gonilna sila vesolja, smisel življenja in to, po čemer hrepeni vsak človek. Kdor trdi nasprotno, laže. Vsak si želi biti ljubljen, imeti nekoga, ki mu bo dal svojo ljubezen. junakinja je begunka, ki se zaplete še v vrsto težav." 1\idi sicer rada bereš Cankarja? "Ne, Cankarja ne. Rajši imam mladinske romane - od Jerneja Vidmarja in Nejke Omahen na primer. Pa tudi tuje." V eni od prejšnjih številk smo govorili o zvijačah, ki pomagajo napisati dober spis -imaš ti še kakšno? "Poleg tega, da je vedno bolje napisati krajšo spis, je tu še ena - da lahko stvari dobro opišeš, je treba uporabljati veliko pridevnikov. Tako je bolj slikovito. Sicer pa jaz ... ne vem ... besede kar same tečejo." Lahko še nekaj besed poveš o Osnovni šoli Bistrica, ki jo obiskuješ - to je namreč EKO šola? "Ja. EKO šol je v Sloveniji le nekaj. Pomeni pa to, da smo bolj povezani z naravo - čistimo okolico in podobno. Ob dnevu zemlje imamo tudi razne ekološke delavnice." Najbrž tudi druge bralce zanima več o takšni šoli - bi lahko napisali kratko predstavitev, ki bi jo objavili? "Ja, seveda." Kot učenka EKO šole gotovo lahko poveš tri stvari, ki jih lahko vsak osnovnošolec naredi za čistejše okolje. "Metanje smeti v koš za odpadke^ varčevanje z vodo in reciklaža starega papirja." Ob vsem tem pa se mi poraja še eno vprašanje: zakaj imeti rad? Zato, ker ljudje nismo popolni, vsak potrebuje nekoga, ki ga dopolnjuje, mu zaupa svoje sanje in strahove, se mu izpove. In početi, kar zmore samo človek - poslušati. Naj bomo še tako zaverovani vase, da ne potrebujemo nikogar, da imamo službo in kariero, vse to ne more poslušati. Nam stati ob strani. Lahko nam dajeta le nekakšen občutek moči, uspeha. Skoraj vsak človek najde ljubezen do nečesa, kar rad počne, večkrat išče tudi ljubezen osebe, to osebo zapusti, se zopet vrne k njej. Ko pa enkrat začutiš, da si našel tisto, kar si iskal,.si našel smisel življenja, si našel samega sebe. Takrat začutimo, da smo izpolnili svoje poslanstvo, da smo popolni in da se čas lahko ustavi. Vendar ni tako enostavno, saj se pri tem včasih opečemo in še vedno iščemo. Koga? Nekoga, ki ga bomo imeli radi. Sara Kosirnik, 8.C, OS Tržič GORENJSKI GLAS • 22. STRAN Torek, 13. maja 2003 Zdravilna moč barv Oblecite se v rumeno, če ste depresivni; zaradi preveč rdeče vas lahko popadeta jeza in nestrpnost; če ste zaspani in zdolgočaseni, se obdajte z oranžno; modra vam bo olajšala težave z nosom, ušesi in grlom, vijolična pa umirila živce. Vse okrog nas je povezano s svetlobo in barvami, barve nas obdajajo na vsakem koraku, od jutra do večera, pa tudi takrat, ko spimo. Vidimo jih, čutimo, vsrkavamo. Tako samoumevno se nam to zdi, da večinoma niti ne pomislimo, da nam barve, ki nas obkrožajo (obleka, stene, hrana, pohištvo,...) tudi v resnici "obarvajo" dan. Ponavadi se jih zavemo šele, ko kupujemo obleko, opremljamo stanovanje, na cvetočem poletnem travniku ali pred semaforjem. Toda pri vsem, kar počnemo, se aktivno ali pasivno odzivamo na njih, vplivajo na naše misli, čustva, besede in dejanja, pa mi to hoteli ali ne. V vseh kulturah na vseh koncih sveta naša življenja prežema in obvladuje starodavna govorica barv. Nekatere barve poživljajo telo in nam vlivajo energijo, druge nas pomirjajo in sproščajo. Nekatere so zdravilne, druge nam lahko škodijo. So tudi govorica duše, zato so jih skozi vso zgodovino uporabljali pri verskih obredih. Govorijo namreč veliko bolj neposredno in močneje kot besede. Utegnejo pa biti tudi sredstvo manipulacije - to izdatno izrablja industrija in zato skrbno izbira barve za svoje izdelke in reklame. Zdravljenje z barvami Vse več ljudi se zaveda nevarnih stranskih učinkov zdravil in išče varnejše načine zdravljenja. Barve so nam v pomoč, ko iščemo pot k skladnosti med telesom, dušo in duhom. Seveda šele tedaj, ko smo se naučili zaznavati jih zavestno, ko smo spoznali njihov učinek in se usposobili uporabljati ga v svojo korist. Zdravje naših notranjih organov, delovanje živčnega, limfnega in endokrinega sistema, kroženje krvi -vse v našem telesu se pod vplivom barv, ki smo jim izpostavljeni, nenehno spreminja. Če imamo v svojem energijskem sistemu premalo ali preveč kakšne barve, zbolimo. Ko se naučimo univerzalne govorice barv in doumemo sporočila, ki jih izražajo barve, jih lahko vpeljemo v svoje vsakodnevno življenje na primer pri izbiri pravih odtenkov za svoja oblačila, dom, delovno okolje in vrt. S tem dosežemo blaginjo, uspeh, osebno rast, začnemo se bolj ceniti in naša ustvarjalna energija se veča. Uporabimo jih lahko tudi terapevtsko - za akutna stanja in kronične bolezni. Kako? Največje učinke dosežemo, če jih uporabljamo vzporedno s klasičnim ali alternativnim zdravljenjem. Barvni terapevti trdijo, da zdravijo vzrok bolezni in ne bolezenskih znamenj ter tako vzpostavijo ravnotežje v telesu. To ravnotežje pa prežene bolezen. Energijo spodbuja nastajanje rdečih krvničk. Spodbuja tudi delovanje adrenalinskih žlez in nas tako okrepi ter naredi bolj odporne. Priporoča se proti virusnim ali bakterijskim okužbam. Zelo je priporočljiva pri zaprtju. Pomanjkanje rdeče barve na fizični ravni se lahko kaže kot utrujenost, nizek krvni pritisk, slabokrvnost, glavobol, problemi z mehurjem, ledvicami in nadledvično žlezo. Rdeča hrana spodbudno vpliva na spodnji del hrbtenice in na reprodukcijske organe, zvišuje telesno temperaturo ter prežene kronično premraženost in prehlade (rdeča pesa, redkvica, češnje, rdeče zelje, jagode, paradižnik, feferoni,....) Rdeča nam pomaga premagovati ma-lodusje in negativne misli, lajša tesnobo. Če je pred nami naporen dan, nas oskrbuje z dodatno zalogo energije, preplavlja nas z močjo in sprošča adrenalin. Daje občutek toplote (če nas zebe se obujmo v rdeče nogavice) in ugodja, vpliva na čutnost, odločnost, motivacijo, pogum in samozavest. Je odločna in zbuja zaupanje. Te lastnosti nas postavljajo v ospredje, torej jo oblečemo, kadar hočemo narediti močan vtis. Sproža pa tudi drznost. Če se bojimo sestanka ali opravila, če čutimo pomanjkanje energije ali smo potrti, si dajmo zagon z rdečo barvo! Ni treba, da se oblečemo popolnoma rdeče, zadostuje že šal ali kravata v tej barvi. Pomeni pa tudi jezo. Če je v našem telesu ali okrog nas preveč rdeče, smo razdražljivi, nepotrpežljivi, besni. Ne uporabljamo je pri preveč nasilnih, napadalnih otrocih, pri delu z nevarnimi stroji, v spalnici, če krvavimo ali imamo rane, če imamo težave s srcem in če se želimo sprostiti. Vzbujajte zaupanje z rumeno (torek) Rumena barva je barva sporazumevanja, izmenjave in odprtosti v odnosu do drugih ljudi (ko greste na pogovor za službo - se oblecite v rumeno). To je prijateljska in odkrita barva. Sim- barv lahko vsrkamo skozi oči in kožo, lahko jo použijemo z določeno hrano in pijačo, vodo lahko izpostavimo soncu ali prepojimo z lastnostmi določenih barv, slikamo, se obsevamo z obarvano svetlobo, si privoščimo barvne kopeli, uporabljamo primerne poldrage kamne ali pa vsrkamo barvne valove prek nežnega energijskega sistema, tako imenovane aure. Pomembno je, da ob uporabi barv poslušamo sebe in spremljamo svoje občutke, kajti vsak človek sprejema barve na svoj način. Rdeča privlači pozornost (ponedeljek) Rdeča barva je simbol življenja, moči in vitalnosti, vzburja in stimulira (zato jo uporabljajo v restavracijah in nočnih klubih). Izboljša cirkulacijo, zvišuje krvni tlak in utrjuje telo, saj bolizira duhovnost, neodvisnost in svobodo. Dviguje samozavest in vliva optimizem. Povečuje koncentracijo, besedno sklepanje in moč volje, zato je primerna za učilnice. Spodbuja prebavila, zato so kuhinje in jedilnice lahko rumene, ni pa primerna za kopalnice in spalnice. Rumeni pravijo hrana za živce. Pomaga pri artritisu in revmi in je dobra za vse, ki imajo probleme z oste-oporozo in pomanjkanjem kalcija. Zdravi in čisti kožo in se uporablja proti depresiji. Zelo aktivni, nervozni ljudje, ki trpijo zaradi prekomernega delovanja žleze ščitnice ali pogosto vzkipijo v izbruhih jeze, naj se rumeni ne izpostavljajo predolgo. Izogibajte se ji, če ste v stresu ali če ste nagnjeni h kritiziranju. V hrani rumene barve je veliko železa ter vitaminov A in C (limone, banane, ananas, melone, koruza, maslo, oreščki, semena, riž, sir, gorčica,...). Bodite ustvarjalni z oranžno (sreda) Če imate občutek, da ste premalo ustvarjalni, vas bo intuitivno pritegnila oranžna barva. Stimulira kreativnost, spolnost, srečo, veselje in individualnost. Zdravi revmatizem, mišične krče, težave z žolčem, jajčniki, vranico, trebušno slinavko, sprošča tekočine v telesu in povečuje odpornost organizma. Oranžna tudi koristi, če sta vaši nad-ledvični žlezi presahli ali če vas mučijo bolečine v vratu, rokah in sklepih. Spodbuja tek, presnovo in prebavo. Pomaga pri čustvenih težavah v medsebojnih odnosih, globokih, podzavestnih strahovih, šokih in travmah (npr. po smrti ljubljene osebe), pa tudi pri odvajanju od odvisnosti (od odnosov, kajenja, alkohola). Osvobaja in sprošča čustva ter odpravlja samopomilovanje, pomanjkanje spoštovanja in nepripravljenost oproščati. Vrača vero v življenje. Uporabljamo jo v športnih in plesnih dvoranah ter igralnicah, ne pa v spalnicah. Oranžna soba lahko povzroči hi-peraktivnost. Novi lastnik stanovanja bo vesel lončnice živo oranžne barve -kot simbola plodnosti in sreče. Vijolična očiščuje (četrtek) To barvo povezujemo z intuicijo in duhovnostjo. Pomirja nas in blaži vročinske izpuščaje ali opekline. Zmanjšuje občutek lakote in očiščuje. Vijolična barva uravnava telesno presnovo in pomaga vzdrževati potrebno količino kalcija v telesu. Vzpostavlja duševno ravnotežje ter pomaga krotiti strah in obsedenost. Primerna je za meditacijo in molitev. Nosite vijolično, če si želite brezskrbne ljubezni in miru ter avtoritete brez ugovarjanja. Izogibajte se ji, če ne marate tišine, če ste preobčutljivi, če imate nočne more, pri duševnih bolnikih, rja tudi če trpite za zimsko utrujenostjo. Če se vam zdi, da vam vsiljujejo pravila igre, se vijolični na veliko izognite. Vijolična živila nas razvedrijo in navdihnejo, delujejo kot diuretik in varujejo, zdravijo vse vrste nevroz, revmatizem, pretres, epilepsijo, tumorje, meni-gitis, bolezni ledvic ali mehurja (melancane, slive, borovnice, grozdje, čebula, repa, zelje, radič, timijan,...). Če nas privlači, je čas, da pretrgamo s preteklostjo in se zazremo v prihodnost. Z zeleno do harmonije (petek) Zelena barva v telesu vzpostavlja ravnovesje in harmonijo ter duševno sprošča in preganja napetost. Oči se ob gledanju zelene sproščajo, zato naj vsi, ki delajo za računalnikom ali pod umetnimi lučmi, preživljajo odmore v naravi med zelenjem. Dobro vpliva na srce, pljuča, timus in delovanje hipofize. Omogoča globlje in počasnejše dihanje. Nosite jo, če ste hiperaktivni. Zeleno uporabimo tudi, če smo zamerljivi in maščevalni, če nismo sočutni, če delamo z rokami ali če imamo alergije in kronične bolezni. Zelena ohlaja in po- večuje prostor, sobo naredi tiho in mirno, zato ni primerna za telovadnice. Zelena živila krepijo odpornost in upočasnijo staranje (zeleno sadje in zelenjava, skuta, navadni jogurt, oljčno olje, mleko, skuta,...). Izogibajte se zeleni, kadar morate delovati - duši gibanje! Krepi skladnost telesa, duha in uma. Opominja nas, da bomo želi, kar smo sejali. Modra prinaša pomiritev (nedelja) Ta barva pomirja, očiščuje, uravnava telesno temperaturo, pospešuje zdravljenje in blaži bolečine. Deluje anti-bakterijsko in antiseptično. Modra luč znižuje krvni tlak, zožuje žile in preprečuje vnetja, blagodejno vpliva na okostje, saj vzdržuje zdravje kostnega mozga. Modra spodbuja glas, osebno odgovornost, komunikacijo in pripravljenost prisluhniti drugim. Pride nam izredno prav, kadar moramo biti na svojem delovnem mestu mirni in osredotočeni. Ker je zelo pomirjujoča, je uporabna tudi v napetih situacijah, ko nam grozi nevarnost prepira. Nosite jo, če ste potrebni miru ali vas muči duševna utrujenost. Utrdila vam bo samo-zaupanje ter prinesla razumevanje in modrost. Turkizna koristi živčnim in napetim ljudem, osveži vas in pomladi. Privlači ljudi in jih pripravi do tega, da si o vas ustvarijo pozitivno mnenje. Oblečemo jo, kadar imamo pred seboj razgovore ali različne predstavitve. Modrovijo-lična pa tolaži in prija ljudem, ki jih mučita ki avstro fobija ali astma. Če ste potrti, se boste v modri počutili še slabše. In ne nosite je, če vas zebe. Modra hrana nas tolaži in hladi (modro in črno jagodičevje, slive, kvas, alge, nekatere sladkovodne ribe,...) Stene v spalnici lahko obarvate svetlo modro, saj pomaga pri nespečnosti, pretirani aktivnosti in živčnosti. Porodnici pošljite šopek modrih cvetic. Bela je nevtralna (sobota) Vsakemu dnevu v tednu pripada določena barva. Če se na primer ob sobotah oblečemo v belo, bomo tako najbolje usklajeni s frekvenco tega dne. Vsako dejanje ali osebnostna lastnost ima torej svojo barvo. Poizkusimo vi-zualizirati vse barve (ne naenkrat). Če katere od barv ne bomo uspeli vizuali-zirati, je to znak, da dejavnosti ali osebne lastnosti, ki spada pod to barvo, nimamo razvite. Ko si skladno obudimo vse barve, se nam izboljša odnos do okolice, realno in celoviteje ocenjujemo življenjske situacije, lahko pa si prebudimo tudi nekatere dodatne osebnostne lastnosti ali sposobnosti. Pravilna uporaba barv v našem življenju se bo pokazala kot popolno zdravje na vseh ravneh. ANGELSKA KARTA RAZUMEVANJE Razumem sebe, zato razumem vse in vsakogar. Kadar nam svetloba duše razsvetli duha, razumemo tako sebe kot druge. Resnično razumevanje pride iz nas samih, in takrat se naše življenje začne spreminjati. Avtorica "angelskih kart" je prof. Ljiljana Lež Drnjevič. Naj vas izbrana misel spremlja ves teden. Ponavljajte si jo, razmišljajte o njej in jo živite. Dobra misel vam bo prinesla mir, tolažbo in radost. Angel dobre misli bo z vami. Stran pripravlja Marjeta Kern Z/LATA ZRNA Ne primerjaj se Vpisali smo se na neformalno šolo s polno obveznostjo - imenovano življenje. Vsakdo ima svoj lastni smisel in določeno pot, ki je edinstvena in ločena od poti vseh drugih. V svojem življenju boš vsak dan naletel na izzivalne lekcije, s katerimi se drugim ne bo treba spopadati, drugi pa se bodo leta trudili z izzivi, s katerimi se tebi ne bo treba. Morda ne boš nikoli vedel, zakaj si blagoslovljen s čudovitim zakonom, medtem ko tvoj prijatelj prestaja grenke prepire in boleče ločitve, kot tudi ne moreš zanesljivo vedeti, zakaj se otepaš denarnih težav, medtem ko tvoji kolegi uživajo obilje. Edina stvar, na katero lahko zanesljivo računaš, je, da ti bodo dane vse lekcije, ki so namenjene izrecno tebi. To, da se jih naučiš, je ključ do odkritja in izpolnitve smisla tvojega življenja. Zato se nikoli ne primerjaj s potmi drugih ljudi. In ne pozabi, da ti bodo dane le tiste lekcije, ki si se jih sposoben naučiti in so prilagojene tvoji lastni rasti. Blaženi so neustrašni Vedno so nas učili, da se moramo bati Boga. In v svojem odnosu do njega smo bili vse od takrat ohrom-ljeni. Šele, ko se ga nehamo bati, lahko začnemo graditi zavesten odnos z njim. Bodi dejaven, ne ohromljen! Če bi lahko izbrali darilo, neko posebno milost, ki bi nam omogočila, da bi našli Boga, bi bila to ne-ustrašnost. To pomeni, da moraš biti dovolj neustrašen, da lahko od-vržeš vse, kar misliš, da veš o Bogu. Biti moraš dovolj neustrašen, da se rešiš vsega, kar so ti drugi povedali o Bogu. Biti moraš tako neustrašen, da si upaš stopiti v lastno izkušnjo Boga. In takrat se ne smeš počutiti krivega - naredil si odločilen korak proti svojemu resničnemu bistvu. Kako do žive vode? Spomin vode sprejema v svoj zapis vse vrste informacij. Človek pa je stvarnik, zato lahko vodo izboljšamo sami s svojimi psihičnimi in duhovnimi sposobnostmi. Pred pitjem vodo programirajmo s svojimi mislimi, čustvi in občutki za določen namen. Na primer preprosto recimo: Odstranjujem vse skupke vzrokov vseh vzrokov, zaradi česar ta voda ni optimalna in jo spreminjam v čisto, neškodljivo, zdravilno, živo vodo - v optimalno pijačo za mene. Tako jo strukturiramo. Učinek je seveda sorazmeren moči naših čustev in čistosti namena. Intuicija Intuicija je notranji učitelj. Ko začnemo nadzorovati svoj razum in začnemo verjeti vase, se zavemo resnice, da smo duhovna bitja in da božja zavest nenehno išče pot, da bi se izrazila skozi nas. Ker se zavestno pripravljamo na duhovno prebujenje, postanemo dojemljivi za intuitivno vodstvo, ki ga prepoznamo kot šesti čut - neposredno spoznavanje resnice, neodvisno od čutnih izkušenj in razumsko logičnih sklepanj. To je povezava z našim višjim jazom. Vsa naporna prizadevanja se spremenijo v čudovit niz spontanih aha-prebliskov, ko nam je dano dobiti uvid v nekatere stvari in v zaporedje med seboj usklajenih dogodkov. Ne gre za slutnjo ali dozdevanje, temveč intuicijo kot absolutno vednost. Samo z intuicijo smo z Bogom v neposrednem stiku. V Rdečem križu že veliko mladih Kaj je skupnega predsednici Rdečega križa v Naklem, mladi predavateljici preventivne zdravstvene vzgoje in fantu iz študentskega kluba? Kranj - Prav gotovo občutek za soljudi, ki ga vsak na svoj način udejanjajo v sodelovanju z največjo humanitarno dejavnostjo. Prostovoljka Stanka Malovrh iz Dupelj z velikim žarom vodi tamkajšnjo krajevno organizacijo RK. Mlada zdravstvena delavka Biljana Djakovič v Območnem združenju RK Kranj že vrsto let predava o prvi pomoči in vodi delavnice o zdravem načinu življenja v osnovnih in srednjih šolah. Študent Franc Lautar iz Kluba študentov Kranj pa animira vrstnike, da sodelujejo v skupnih dogajanjih z Rdečim križem, od krvodajalstva do dobrodelnih akcij. Kako torej sodelujejo z Rdečim križem? Stanka Malovrh: "Bila sem krvodajalka in ko so nekoč od- klonili mojo kri, sem se odločila pomagati drugače. Pred šestimi leti sem začela sama, nato se je pridružilo vse več prostovoljcev in sedaj imamo v krajevni organizaciji RK Duplje že lepo razvejano mrežo. Letos smo na enak način začeli oživljati RK v vsej občini Naklo, ki ima za to velik posluh. Naše delo je najbolj povezano s krvodajalskimi akcijami. Zanje je veliko zanimanja, ob vsaki povabimo krvodajalce tudi na izlet, saj druženje ljudi na vasi veliko pomeni. Vselej si ogledamo kako znamenitost, podelimo ob tej priložnosti priznanja, jih Stanka Malovrh Teden Rdečega križa 2003 Od 8. do 15. maja je v Sloveniji Teden Rdečega križa. Vsako leto se začne z 8. majem, rojstnim dnem ustanovitelja te humanitarne organizacije Henry Dunant. Na ta dan je tudi mednarodni dan Rdečega križa, ko se v posameznih državah in nacionalnih društvih skuša v družbi poudariti glas vseh, ki se trudijo za dosledno izvajanje sprejetih temeljnih načel gibanja Rdečega križa in mednarodnega humanitarnega prava. To pa je tudi priložnost za pregled dejavnostjo, s katerimi humanitarna organizacija pomaga državi s posameznimi programi na socialnem, zdravstvenem in humanitarnem področju nudi podporo pri pomoči sočloveku. Tudi povabimo na kosilo in se pove-selimo. Tudi to privablja na krvodajalske akcije in pa dejstvo, da so to srčni ljudje, ki jim ni težko na ta način pomagati drugemu. Med nami je že kar polovica mladih in ko pridobiš mlade ljudi, pomeni, da so pros-tovoljstvu in humanosti zavezani za vse življenje. Omenim naj le še enega naših lanskih velikih uspehov. Zbirali smo denar za družino v Dupljah, ki jim je pogorela hiša. Prostovoljci smo šli od vrat do vrat in nabrali lep kupček denarja in tudi materialnih dobrin, da je družina lahko obnovila pogorišče. In gospodinja iz te družine je sedaj z veseljem naša prostovoljka." Biljana Djakovič: "V okviru Rdečega križa se med drugim ukvarjam z zdravstveno preventivno vzgojo v šolah, ki obsega vse od osebne Franc Lautar Biljana Djakovič na Gorenjskem območna združenja, krajevne organizacije in ljudje v njih živahno delajo. Že tradicionalno jim na časopisnih straneh damo priložnost, da predstavijo svoje delo. Tudi letos, ko imajo glavno besedo prostovoljci. higiene, spolne vzgoje do mednarodnega humanitarnega prava in vloge Rdečega križa v svetu. Programe sestavim sama, nato pa jih uskladim v pogovorih z učitelji in mentorji RK po šolah. Razen z otroki se na predavanjih srečujem tudi s starši, kjer radi prisluhnejo zlasti temam o težavah odraščanja. Preventiva in dolgoročen učinek, zato je prav, da mlade zgodaj začnemo ozaveščati o zdravem načinu življenja. Prirejamo delavnice, kjer aktivno sodelujejo in jim je morda lažje vprašati o težavah, ki jih pestijo, kot če bi se morali obračati na starše ali učitelje. Prav je, da se jim zgodaj prebudi zavest o tem, da je pomemb- no skrbeti zase in da včasih znajo reči tudi ne. Zame je delo z mladimi velik izziv. To delam že sedem let in z mladimi vsakič doživim kaj novega." Franc Lautar: "V Klubu študentov Kranj sem od zadnjih volitev zadolžen za socialno dejavnost in moja vloga predvideva tudi sodelovanje s humanitarnimi organizacijami. Tako zbiramo krvodajalce med študenti, pri čemer vselej naletimo na dober odziv. Motivacija sta dve kart za kino. Nikoli ni problem dobiti ljudi niti za krvodajalstvo niti za kako prostovoljno dejavnost, saj je baza mladih v študentskem domu obsežna. Tako brez težav dobimo prostovoljce za dejavnosti, kot je bila lani akcija Drobtinica, ko smo na stojnicah prodajali kruh, izkupiček pa je šel za malice in kosila socialno ogroženim v šolah. Skupaj z Rdečim križem poteka tudi študentska dobrodelna akcija za mlade mamice. Otroke iz ogroženih družin nameravamo odpeljati na planinski pohod, otroke odvisnikov na daljši izlet. Med študenti obstaja posluh za socialno stisko soljudi, ob čemer se zavedamo, da obstajajo boleče stvari kot denimo težka invalidnost, a tudi drugačni problemi, ki prav tako bolijo. Mladi skušamo pomagati v različnih okoliščinah, z Rdečim križem pa teče vzajemno sodelovanje: oni sodelujejo na Tednu mladih, mi na Tednu Rdečega križa." Danica Zavrl Žlebir Najdragocenejša so osebna srečanja Prostovoljci Rdečega križa v krajevnih organizacijah najbolje vedo, katere njihove someščane pesti revščina, osamljenost, bolezen ali druge težave, pri katerih jim lahko ta humanitarna organizacija pomaga. Škofja Loka - S pobiranjem članarine od vrat do vrat se srečajo z vsakim človekom in izvedo za njegove težave, hkrati pa je pobiranje denarja tudi ovira, ki prostovoljcem jemlje čas in energijo za zbližanje z ljudmi, ugotavljajo predsedniki krajevnih organizacij RK v Škofji Loki: Maruša Polajnar s Trate, Ludvik Bernik s Stare Loke in Podlubnika, Ivica Kožuh s Kamnitnika in Ana Pintar iz mesta Škofja Loka. Razmišljajo, da bi kazalo način zbiranja članarine posodobiti, namesto tega pa bi prostovoljci raje več pozornosti posvetili socialnim stiskam in drugim potrebam ljudi. "Ljudi na domačem terenu večinoma dobro poznamo, vendar je včasih težko oceniti, kdo potrebuje materialno pomoč," razmišlja Maruša Polajnar. "Pri našem delu nas pogosto ovira tudi varovanje osebnih llMffli podatkov, saj zlepa ne dobimo podatkov o socialnem stanju ljudi, celo rojstnih podatkov naših prebivalcev ne, da bi starejšim ob rojstnih dneh lahko Prišli voščit. Ob obiskih, v osebnih stikih z ljudmi sicer veliko 'Zveš o njih samih, pa tudi o dru- Ludvik Bernik Maruša Polajnar gih, vendar bi bili radi kar se da pravični, ko gre za delitev pomoči." Ludvik Bernik meni, da bi moral Rdeči križ velik del pozornosti nameniti starejšim ljudem: "Kar petina ljudi bo v prihodnjih letih starejša od 60 let in da bi jim zagotovili večjo kakovost življenja v poznih letih, se moramo z njimi ukvarjati. Na škofjeloškem območju prek Rdečega križa to že počnemo v petih skupinah starih za samopomoč. Takšna je tudi v Podlubniku, ki deluje od leta 1999 in jo imenujemo Jesenski žarek. V njem se starejši ljudje družijo, pogovarjajo o stvareh, ki so vsem blizu, modrujejo, pojejo, poudarek je na vedrejših vsebinah in na pozitivnem odnosu do življenja. Gre za več kot le druženje, saj takšne skupine nekaterim osmislijo življenje v poznih letih in jim pomagajo, da je njihovo življenje lažje. Vodje skupin, prostovoljci Rdečega križa, jih animiramo, da niso pasivni, pomagamo njim in tudi sebi, saj nam druženje s starejšo generacijo odpre nova obzorja življenja. Zato bi bilo smiselno organizirati tudi medgeneracij-ske skupine, ki bi bile bolj podobne nekdanjim družinam, v ka- Ivica Kožuh terih so se družile tri ali celo štiri generacije." Starim in osamljenim ljudem veliko pomeni, če jih kdo obišče, zlasti še, če ne pride praznih rok. Včasih pa je dovolj že cvet in prijazna pozornost. "Zelo pomembni so obiski ob osebnih in drugih praznikih. Ljudje so hvaležni tudi, če dobijo en sam nageljček," razmišlja Ivica Kožuh. "Ob obiskih pri ljudeh marsikaj izveš: da je bil nekdo v bolnišnici, da je osamljen, da ima socialne probleme, če- -prav so ljudje zelo skromni in zlepa ne bodo priznali, da imajo tovrstne težave. Zelo pomembno je, da ljudi obiščemo ob okroglih rojstnih dneh, starejše gospe ob dnevu žena, ostarele in bolne, ki ne morejo priti na skupna srečanja, pa ob koncu leta." Sogovorniki so nanizali še vrsto dejavnosti, kjer ljudje pridejo skupaj in se kaj pomenijo, od izletov, predavanj, merjenj krvnega tlaka in sladkorja do bistrenja možganov z učenjem tujih jezikov in krepitve telesa s telovadbo. "Srečo imamo, da živimo v miru in se lahko posvetimo reševanju socialnih stisk. Ljudje Ana Pintar radi pomagajo drug drugemu. Kdor nima veliko, vselej raje in več da kot oni, ki ima," razmišlja tudi Ana Pintar, ki je po stažu mlajša prostovoljka in pravi, da v dveh letih še ni uspela spoznati vseh ljudi na svojem terenu. Na velikem mestnem območju, ki so mu priključena še vaška naselja, je z informacijami malo težje, širok teren pa bi potreboval tudi večje število prostovoljcev. Pobiranje članarine pa prostovoljce odvrača, zlasti še po aferi v rdečem križu, ko so se ljudje jezili in prostovoljcem izrekli marsikatero grobo besedo." Danica Zavrl Žlebir Mlade je sram prositi Jelena Blažič že vrsto let dela kot prostovoljka Rdečega križa na Jesenicah in se v tamkajšnjem skladišču oblačil srečuje s stisko soljudi. Jesenice - "V skladišču oblačil sem začela delati pred 12 leti, ko so našo pomoč potrebovali begunci, potem pa sem kar ostala," pravi prijazna Jelena Blažič, ki je v aktivnih letih delala v državni upravi, prav tako z ljudmi kot sedaj pri svojem prostovoljnem delu, le da imajo njene sedanje "stranke" povsem drugačne probleme. "Nekaj beguncev še vedno prihaja, pravzaprav imajo ti ljudje sedaj drugačne statuse, a na Jesenicah so ostali po vojni v nekdanjih jugoslovanskih republikah. Razen njih pa po oblačila prihajajo zlasti občani Jesenic, Kranjske Gore in Žirovnice. Pride jih tudi do 40 na teden, od upokojencev, brezposelnih, do brezdomcev in Romov. Starejši nimajo toliko zadržkov kot mlajši in tako se velikokrat zgodi, da stari vzamejo oblačila za mlade. Te je večkrat sram prositi. Dvakrat tedensko izdajam oblačila, sicer pa imam ves teden delo s sprejemanjem oblačil, z njihovim razvrščanjem, tudi izločanjem. Ljudje rabljena oblačila prinašajo kar v škatlah, večinoma kar lepo urejeno, takšnih zavojev smo najbolj veseli. Nekateri mi jih prinesejo kar na dom. Z oblačili smo tako vselej dobro založeni, ravno sedaj se je začelo povpraševanje po poletnih, Jelena Blažič medtem ko nam ljudje prinašajo zimsko, ko spomladi pospravljajo po omarah. Pri nas ni tako kot v trgovini, kjer bi imeli vse po modelih in številkah, kljub vsemu pa lahko pri nas ljudje sami izbirajo, kaj bodo vzeli. Otroška oblačila najprej poidejo, z njimi smo tudi najslabše oskrbljeni, ker si ta oblačila ljudje izmenjujejo med seboj in jim ni nerodno, če majhni otroci dedujejo za kom drugim. Tudi oblačil za močnejše postave kmalu zmanjka." Povod za obisk pri Jeleni v skladišču Rdečega križa pa ni vedno potreba po oblačilih. Včasih ljudje pridejo kar tako na klepet, po dobro besedo. Nasvet, da nekomu zaupajo svoje probleme. Jelena ima posluh za njihove težave, kot kakšna socialna delavka je, ki stiskam od-pomore s prijaznostjo in vedrino. Ker dobro pozna težave ljudi, sodeluje tudi v komisiji za socialne dejavnosti, ki med drugim skrbi tudi za razdelitev in pripravo prehrambnih paketov za revne družine. Slednjih je na Jesenicah veliko. Danica Zavrl Žlebir Tudi stisk roke veliko šteje Radovljica - Ob zaključku leta delamo obračun ali poročilo o opravljenem delu. Nič kaj prijazno opravilo. Še posebej ne za leto 2002. Za leto, ko je na organizacijo Rdečega križa padla črna senca nezaupanja, ki spremlja vsakogar, ki je povezan s to humanitarno organizacijo s 150-letno tradicijo in velikim ugledom v svetu. V poročilu lahko napišemo letno količino humanitarnih pomoči, število razdeljenih prehrambnih paketov, lahko pišemo. Pišemo o razdeljeni obleki, obutvi, ozimnici, kurjavi, denarnih pomočeh, obiskih starejših in bolnih, laičnih pomočeh, počitnikova-nju otrok na Debelem Rtiču in o tisočih opravljenih urah prostovoljnega dela. Vse to lahko spremenimo v številke in zadovoljimo statistiko. Poročilo pa še vedno ne bo popolno. Kaj pa naši prostovoljci - posamezniki? Na območju Bleda, Bohinja in Radovljice nas je 234. Nikoli ne razmišljamo o plačilu za svoje delo. Prostovoljno smo se odločili postati aktivni člani velike družine Rdečega križa iz prepričanja, daje v današnjem, nič kaj prijaznem svetu, še lahko ponuditi roko sočloveku, mu pomagati prebroditi trenutne stiske, mu stati ob strani tudi takrat, ko ne potrebuje materialnih dobrin, ampak samo razumevajočega človeka. Vodilo nas je tudi upanje, da bomo morebiti vsi skupaj le doumeli, da je denar veliko, ni pa vse. Prav vsega se ne da kupiti ali plačati. Tudi stisk roke in odkrit nasmeh veliko šteje. Dnevno smo v stiku s krajani svojega okolja. Ljudje nas dobro poznajo. Prav zaradi tega dejstva se je na aktivne prostovoljce najprej izlil ves gnev, kritike in nezaupanje v Rdeči križ. Nismo se mogli zateči za vrata pisarne in skriti. Delati smo morali naprej. Nekateri so omagali pod težo obtožb na terenu. Na svoji plečih nositi krivdo drugega, je pretežko breme, da bi zmogel vztrajati naprej. Življenje se preko noči ne bo spremenilo. Kar nekaj vode bo preteklo, da bo Rdeči križ ponovno dobil mesto, ki mu zaradi poslanstva humanitarnosti in prostovoljstva v naši družbi pripada. Toda življenje gre naprej svojo neustavljivo pot. Beseda "revščina" se je že ustalila v vsakdanji pogovor. Potreb in stisk, ki jim sledimo, je vedno več. Pretirano hiter način življenja nam jemlje moči in predvsem čas. Vsakdanje pehanje za denarjem vztrajno izpodriva kvaliteto življenja in medčloveške odnose. Vse to nakazuje, da je treba vztrajati pri prostovoljnemu humanitarnemu delu. Družba nas potrebuje, da opravimo za skupno dobro delo zelo pomembno nalogo. Prostovolj-stvo je vrednota, ki mora najti svoje mesto v vsakem okolju našega življenja. Predsednica OZRK Radovljica: Anica SVETINA Za konec pa medgeneracijski tabor Tržič - Stalnim akcijam, ki jih ob tednu Rdečega križa pripravlja Območno združenje RK Tržič, se vsako leto pridruži še kakšna nova. Letos pripravljajo delavnice za vse prvošolčke in nekatere vrtce na temo Preprečujmo nezgode. Na mejnem prehodu Ljubelj pobirajo prostovoljne prispevke. Na predstavitvenem dnevu v atriju občinske stavbe so minulo soboto priredili delavnice, kjer izdelujejo predmete iz papirja, volne in drugih materialov, poteka delavnica na temo osebne higiene, s poudarkom na ustni higieni, razdeljujejo igrače in knjige, merijo krvni pritisk in sladkor v sodelovanju z Društvom diabetikov. Bliža se tudi ultrazvočno merjenje mineralne kostne gostote v sodelovanju z Društvom bolnikov z osteopo-rozo iz Kranja, ki bo v četrtek, 15. maja, v prostorih Planinske- ga društva v Tržiču. Teden RK pa bodo zaključili s tridnevnim medgeneracijskim taborom, petim po vrsti! Pri izvedbi akcij stojijo ob strani zvesti donatorji: Občina Tržič, Zavarovalnica Triglav, Henkel, Pekarna Kovor, Mercator, Komunalno podjetje Tržič, LISK, d.o.o, Zavod za transfuzijsko medicino in prostovoljci, donator leta pa je Leny Jeans Tržič. Lilijami Matovič HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. Trst 21.5., Lenti 24.5, Madžarske toplice od 28. 6. do 4. 7.; jašac od 7.6. do 14.6. (ekskluzive); Gardaland: 25.6.2003; Tel.: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87 Pel- Prešernovo gledaliSče kranj 16. maj ob 17.30, V. Šuštar: NA DRUGI STRANI, (Gledališka skupina RAGUE, OŠ Franceta prešerna, Kranj) za IZVEN. 16. maj ob 20.00, Koncert opernih zvezd Najlepše operne in operetne melodije ter napo-litanski in španski evergrini, za IZVEN. Glavni trg 6, 4000 Kranj GLASOV KAŽIPOT Prireditve Radovljica - V četrtek se bo ob 17. uri v radovljiški knjižnici začela ura pravljic za otroke. Tokrat bo naslov pravljice Mala čarovnica, ki ni mogla biti hudobna. Igrico za otroke, stare vsaj 3 leta, bo uprizorila dramska skupina KPD Josip Lavtižar iz Kranjske Gore pod vodstvom Metke Dulmin. Slovenski Javornik - Društvo upokojencev Javornik - Koroška Bela ob 50-letnici društva vabi na prireditve: odprtje in ogled fotografske razstave, ki jo bodo odprli v petek, 16. maja, ob 18. uri v razstavnem prostoru kulturnega doma na Slovenskem Javorniku; v soboto, 17. maja, ob 16. uri na družabno srečanje v prostorih doma DU na Slovenskem Javorniku; na slavnostno proslavo v soboto, 17. maja, ob 19. uri v kulturnem domu na Slovenskem Javorniku. Šenčur - Pohodniška sekcija pri Društvu upokojencev Šenčur vabi člane v sredo, 21. maja, na planinski pohod na Slavnik (1028 metrov n.v.) Odhod avtobusa bo ob 6. uri z avtobusne postaje pred pošto v Šenčurju. Zmerne hoje bo za približno 4 ure. Prijave z vplačili sprejemajo do zasedbe avtobusa v društveni sobi v Šenčurju v petek, 16., in v soboto, 17. maja, od 17. do 18.30. V primeru slabega vremena bo pohod preložen na četrtek, 22. maja, ali sredo, 28. maja. Dodatne informacije lahko dobite po tel.: 25 11 895, 25 11 232 in 25 11 086. Kranj - Hortikultumo društvo Kranj vabi v nedeljo, 18. maja, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina na strokovno ekskurzijo v Graz, na ogled mestnega parka in botaničnega vrta. Spoznali boste številne nove rastline. Vodil bo g. Gorazd Maver, poznan s TV oddaj Na vrtu. Prijave po tel.: 204 30 45. Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi v četrtek, 22. maja, na izlet. Iz Kranja bo avtobus peljal do Migojnice, nato se boste peš podali do planinske koče na Bukovici, sestop bo v Zabukovici. Z avtobusom se boste nato peljali do Liboj, nato pa v Žalec in se podali v jamo Pekel. Hoje bo za približno 3 ure, pot ni težka. Imejte obute pohodne čevlje, hrano in pijačo v nahrbtniku, s seboj pa imejte tudi dežnik in majice za preobleči. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni na Tomšičevi 4. RESTAVRACIJA (j GALERIJA Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v soboto, 17. maja, izlet v roške gozdove, z obiskom Baze 20 in Velikega Roga (1099 m). Hoje bo za 4 do 5 ur v več etapah. Prijave z vplačili in dodatne informacije; Niko Ugrica, tel.: 041/734 049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3, Kranj. Javornik - Koroška Bela - PD Javornik Koroška Bela organizira izlet v nedeljo, 18. maja, na vrh v zahodnih Julijcih pri Bovcu, na 1653 m visoki Svinjak. Odhod bo ob 6. uri izpred Turista na Slovenskem Javorniku. Prevoz je organiziran. Obvezne prijave do petka, 16. maja,. Na GSM 041/209 176, vodnik Dušan Filot. Kranj - V torek, 20. maja, bo v Cerkljah potekalo srečanje kolesarjev - upokojencev Gorenjske. Odhod kolesarjev bo ob 8. uri izpred Društva upokojencev Kranj. Peljali se boste skozi Čirče, Voklo, Šenčur, Srednjo vas in Dvorje do Cerkelj, kjer bo srečanje pod Jenkovo lipo. Izlet je lahek in je primeren za vse ljubitelje kolesarstva. Škofja Loka - Sekcija za pohodni-štvo pri Društvu invalidov Škofja Loka organizira pohod v Poihograj-ske Dolomite in sicer v soboto, 17. maja. Zbor bo ob 8. uri na avtobusni postaji v Škofji Loki. Lahke hoje bo za približno 3 ure. V primeru slabega vremena bo pohod v torek, 20. maja, ob isti uri. Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi na nakupovalni izlet v Lenti na Madžarskem, ki bo v soboto, 24. maja, z odhodom ob 2. uri z vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Svetega Duha. Po opravljenih nakupih se boste ustavili v enem od gostišč v Prekmurju, kjer bo kosilo. Prijave z vplačili sprejemajo poverjeniki društva in sicer do zasedbe mest v avtobusu. Vplačilo najkasneje do 15. maja. Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira jutri, 14. maja, kopalni izlet v Terme Topolšica, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni. Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na kopanje v Terme Topolšica, in sicer v sredo, 21. maja. Odhod bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje Škofja Loka. Vpisujejo v prostorih društva. Jesenice - Planinsko društvo Jesenice in organizacijski odbor železarskih pohodov Acroni - Železarna Jesenice bosta v soboto, 17. maja, vodila pohod slovenskih železarjev na Grmado (898 m) v Polhograjskem hribovju. Odhod "Pri Jožovcu" Begunje Glasbene prireditve SREDA, 14. 5. 2003 -glasbeni večer z ansamblom "ZUPAN" PETEK, 16. 5. 2003 - glasbeni večer s HIŠNIM ANSAMBLOM JOŽOVC d SOBOTA, 17. 5. 2003 - , -glasbeni večer s HIŠNIM ANSAMBLOM JOŽOVC § <. Vse glasbene prireditve so ob 19. uri. 9 Informacije in rezervacije na tel. št. 04/5333 402. avtobusa bo ob 7. uri zjutraj z zgornje avtobusne postaje na Hrušici. Zbor vseh pohodnikov bo ob 9. uri v vasi Dvor pri Polhovem Gradcu. Skupne nezahtevne hoje bo štiri ure. Prijave z vplačili sprejemajo do četrtka, 15. maja, do 12. ure na upravi PD Jesenice. Žabnica - Bitnje - Pohodna sekcija pri Društvu upokojencev Žabnica - Bitnje vabi na planinski izlet na vrhove nad Soriško planino. Izlet bo organiziran jutri, v sredo, 14. maja, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina v Kranju. Avtobus bo imel postanke na vseh postajališčih od Kranja do Plevne v Škofji Loki. Hoje bo za približno 4 ure. Vodniki priporočajo dobro obutev, obleko, primerno času in vremenu, pohodne palice in v nahrbtnikih okrepčiio. KRCNE ŽILE? 05 628 53 39 Naklo - Društvo upokojencev Naklo vas vabi 26. maja na izlet v smeri Duplje - Novaki - Kamnek, zbor bo ob 14. uri pred Gasilskim domom v Dupljah. Organizirajo pa tudi izlet na Goli otok 19. in 20. maja. Prostih je še nekaj mest, zato se prijavite pri poverje-nicah. Kranj - Planinska sekcija Društva upokojencev Kranj vabi na pohod Ambrož - Kamniški vrh - Stahovica in sicer v četrtek, 15. maja. Hoje po dokaj zahtevnem sredogorju bo za 5 do 6 ur. Prijave z vplačili sprejemajo do jutri, srede, 14. maja oz. do zasedenosti avtobusa. Obvestila Kranj - Hortikultumo društvo Kranj vabi na občni zbor, ki bo danes, v torek, 13. maja, ob 17. uri v sejni sobi št. 14 Mestne občine Kranj. Vabljeni vsi člani in nečlani, ljubitelji zelenja in cvetja, da sodelujete s svojimi predlogi. Z diapozitivi bodo prikazane razne dejavnosti društva v preteklem letu. Kranj - Krajevna organizacija Rdečega križa Primskovo in Društvo bolnikov z osteoporozo Kranj prirejata v petek, 16. maja, od 8. do 12. ure ultrazvočno merjenje gostote kosti. Prijave so mogoče še na današnjem predavanju dr. Ksenije Šimnovec. Tržič - V knjižnici Toneta Pretnarja se bo v četrtek, 15. maja, ob 15. uri začelo srečanje Društva slepih in slabovidnih Tržič. Naklo - Društvo Svetlin obvešča, da bo ekološka tržnica v Naklem odprta 13. in 27. od 17. do 18.30 ure. Ponudba bo pestra. Predavanja Kranj - V Kongresni dvorani Zavarovalnice Triglav na Bleivveisovi 20 v Kranju vsakič ob 19. uri poteka niz avdiovizualnih predavanj Osupljiva odkritja v starodavnih deželah s svetovnim popotnikom Davidom Curriejem. Danes, v torek, se bo ob 19. uri začelo predavanje; Kdo je danes Izrael - izvoljeno ljudstvo? Zakaj so Izraelci zavrnili Jezusa kot Mesija? (Slike iz današnjega Izraela); v sredo, 14. maja, ob 19. uri lahko prisluhnete predavanju: Katero Cerkev bi danes obiskovali apostoli?; Obisk Italije (Pisa, Firence in Ra- venna) in poizvedovanje o zgod-njekrščanski cerkvi. Vstop na predavanja je prost. Cerklje - Turistično društvo Cerklje vabi v petek, 16. maja, ob 20. uri v župnijsko dvorano v Cerklje na predavanje in druženje z naslovom Z delom in znanjem do naj pridelka. Predavanje bodo popestrili mladi glasbeni harmonikar Klemen, citrar Martin in z igrico otroci iz vrtca Murenčki iz Zaloga pri Cerkljah. Pogovor bo na temo naj pridelki, s posebnim poudarkom na pridelavi buč. Vse prisotne b< ob koncu predavanja Turistično društvo Cerklje prijetno presenetil. Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta se bo v četrtek, 15. maja, ob 19.30 uri začelo predavanje z naslovom Fotografija ptic. Svoje delo in napotke za kakovostno in etično fotografiranje ptic bo razkril fotograf Andrej Tavčar. Kranj - V četrtek, 15. maja, bo ob 19. uri v prostorih Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine (Tomšičeva ulica 7) predavanje o tehniki Transcendentalne meditacije, preizkušene metode za doseganje stanja globoke sprostitve, notranje uglašenosti in povečanega zavedanja. O tem, kako lahko vsak sam na naraven način poskrbi za svoje zdravje, ustvarjalnost in zgledne medčloveške odnose, bo predaval Rajko Jerama, učitelj z mednarodno licenco za poučevanje tovrstne meditacije. Kranj - Krajevni odbor RK Primskovo organizira danes, v torek, 13. maja, ob 19. uri v domu krajanov na Primskovem predavanje Osteoporoza in bolečine v križu. V petek, 16. maja, od 8. do 12. ure pa bo prav tako v domu krajanov merjenje gostote kostne mase. Radovljica - Kulturno društvo Sotočje vabi na predavanje prof. dr. Andreja Capudra Slovenija brez meja. Predavanje bo jutri, v sredo, 14. maja, ob 19.30 uri v Slomškovi dvorani v Župnijskem domu v Radovljici. Dr. Capuder bo predstavil svojo najnovejšo uspešnico, ki jo boste lahko kupili po znižani ceni. Radovljica - V knjižnici A. T. Linharta se bo danes, v torek, 13. maja, v okviru prireditev pod skupnim naslovom Torkovi večeri ob 19.30 uri začelo predavanje z naslovom Združeni arabski emirati. Deželo z najvišjimi osebnimi dohodki na svetu bo ob diapozitivih odkrival Brane Kobal, ki bo pripovedoval tudi zgodbe nekaterih sto-letnikov iz različnih delov sveta. Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira za svoje člane in člane sosednjih društev upokojencev dvourno predavanje o računalništvu. Predavatelj Janez Vinšek vam bo prikazal, za kaj vse lahko v domače namene uporabljate računalnik. Predavanje bo v petek, 16. maja, ob 10. uri v prostorih društva, v dvorani vi. nadstropju, Tomšičeva 4. Predhodne prijave za predavanje niso potrebne. MALI OGLASI ^201-42-47 »201-42-48 8201-42-49 Bled - Foto klub Triglavski narodni park in Hotel Astoria Bled vabita na predvajanje diapozitivov in razstavo fotografij na temo Pokrajina avtorja Mirka Bijukliča iz Foto kluba Nova Gorica. Odprtje razstave in predvajanje diapozitivov bosta v Hotelu Astoria na Bledu v četrtek, 15. maja, ob 19. uri. V krajšem kulturnem programu bodo nastopili učenci Glasbene šole Radovljica. Razstava bo na ogled do 18. junija. Škofja Loka - V Galeriji Ivana Groharja bodo v četrtek, 15. maja, ob 19. uri odprli slikarsko razstavo Majde Skrinjar z naslovom Eden. fax: 201-42-13 OBVESTILO Naše cenjene naročnike in stranke obveščamo, da imamo v malooglasni službi NOV DELOVNI ČAS, in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. • 16.30 ure. APARTMA -PRIKOLICE Otok ŠOLTA pri Splitu APARTMAJI v hiši, velika terasa, blizu morja, ODDAM. Tt 041/596-015 5824 Na otoku Krku, na lepi in mirni lokaciji, oddam APARTMA. TS 040/756-303 5834 PORTOROŽ - novi 2 sobno APARTMAJI, pogled na morje, ugodno, rezervacije. rs 041/75-75-50, www.ananina.com 5906 Rusko BRAKO PRIKOLICO, prodam. TS 031/678-828_5912 Na Krku oddam APARTMA. TS 2511-808, 041 /390-422 5947 V Termah Čatež ugodno oddam ZIDANO HIŠO do pet oseb s kartami za kopanje, rt 041/633-195 6039 V termah Čatež oddam BRUNARICO s kartami za kopanje od 9. maja dalje. rt 040/899-460 6098 ODDAM POČITNIŠKO HIŠO v termah Čatež, 6 ležišč. rt 041 /774-286 eios APARATI STROJI Prodamo ELEKTRIČNI MOTOR in polni-lec akumulatorjev za tovornjake in avtobuse, rt 040/326-724 ene Prodam POLNILEC in BATERIJO za GSM Ericson T 20. rt 070/917-794 6159 Prodam KOSILNICO BCS 602 tip za hribovit teren. rt 031/790-601 6163 PRALNI STROJ Gorenje brezhiben, prodam. IS 041/878-494Ž 6165 Prodam SAMONAKLADALKI SIP 16 m3+15 m3 dobro ohranjeni in SLAMOREZ-NICO s puhalnikom. rt 5743-294 eiea Prodam ELEKTROMOTOR 5,5 KW 1440 obratov. rt 031/461-102 ali 518-23-62 Prodam MOLZNI STROJ ALFA LAVAL in slamoreznico EPPLE 900 super. "B 255- 52-55 6230 BARVNI TV Thomson z diagonalo 55 cm, 20.000 SIT, univerzalni daljinski upravljalec za 7 naprav z možnostjo učenje funkcij in na kode 4000 SIT. "B 041/611-378 6240 Prodam osovino za sekular razne veleiko-sti, kolesa za transportne vozičke. "B 513- 71-41 6244 Prodam ŠTEDILNIK na trda goriva 50% cenje od novega. rt 5195 129 6250 OBRAČALNIK SIP Favorit 220 nov, Creina trosilec umetnega gnoja 400 kg, prodam. Tt 5120-495 6255 ROTACIJSKO KOSILNICO SIP 165 prodam in KUPIM KRAVO simentalko brejo. rt 518-26-43 6263 Prodam ŽAGO za razrez hlodovine hori-zontalko. rt 51-97-079 6266 GLASBILA Prodam HOHNER 120, klavirsko HARMONIKO, diatonicna BS, AS (dve harmoniki), cena po dogovoru. "B 513-49-24 eno GR. MATERIAL Poceni prodam nova hrastova vrata dim. 74 cm x 1.95 cm. rt 5949-109 ene Poceni prodam rabljeno SALONITKO dim. 70x50 cm za 60 m2 strehe. "B 041/218- 901 6122 Ugodno prodam POROLIT 60 mm, 470 kosov. rt 040/838-580 6171 Prodam 22 kosov ŠPIROVCEV in 8 kosov LEG. "B 2561-906 6239 GARAŽE Kranj - Šorlijeva ; prodamo triplex garažo v kleti, cena 1.650.000,00 SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. KRANJ - Šorlijeva, oddamo garažo v triplex objektu. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 031 635 387 HIŠE KUPIMO HIŠE KUPIMO GORENJSKA manjšo, lah-ko starejšo hišo za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 4253 GORENJSKA; več hiš, enostanovanjskih, novejših ali potrebnih adaptacije, z nekaj zemljišča po možnosti na muni lokaciji, iščemo za naše stranke. SVET NEPREMIČ-NINE, d.0.0., tel. 28 11 000. KRANJ, STRAŽIŠČE, BITNJE..... kupimo vrstno hišo do 30 mio. SIT. Plačilo takoj v gotovini. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886 KRANJ - OŽJA OKOLICA kupimo novejšo dvodružinsko hišo z velikim vrtom, za znano stranko. Cena do 55 mio SIT.AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 ŠKOFJA LOKA: kupimo samostojno hišo, vseljivo, do 37 mio. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198 HIŠO v okolici Radovljice kupim, prodam ali menjam za stanovanje v Radovljici, 84 m2, novo. TS 531-23-17, zvečer HIŠE PRODAMO KRANJ Vod. stolp v mirni soseski na parceli 730 m2 prodamo dvostanovanjsko hišo z vrtom in garažo, potrebno obnove, KRANJ Šorlijevo naselje na dobri lokaciji prodamo obnovljeno, zelo lepo, vrstno hišo na parceli 499 m2, cca 360 m2 uporabne površine, DRULOVKA lepo, vrstno enonad-stropno hišo 6x17 m, na parceli 178 m2, cena 36,5 mio SIT, MLAKA dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, 350 m2 uporabne površine, KOKRICA hišo v IV. gr. fazi na parceli 541 m2, lahko dvostanovanjska, 44 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202, 33 00, 2369-333, 041/333-222 4251 BREG OB SAVI visokopritlično, nedkon-cano hišo z delavnico na parceli cca 1000 m2, TRŽIČ UGODNO na izredni lokaciji z lepim razgledom prodamo pritilieje hiše z vrtom in garažo, 18 mio SIT, PODVIN okolica ugodno prodamo nadomestno gradnjo na manjši parceli, primerno za vikend. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 4252 KRANJSKA GORA HIŠA K+P+M, 170/722 m2 na sončni lokaciji in vodnim izvirom, prodam, rt 041/672-917 5939 KRANJ Mlaka ugodno prodamo starejšo hišo na parceli cca 200 m2 potrebno obnove, cca 100 m2 uporabne površine. BLED okolica UGODNO prodamo samostojno, enonadstropno, podkleteno stanovanjsko hišo (33 I), na parceli 634 m2, 285 m2 uporabne površine, potrebna delne obnove, cena 29 mio SIT, KRANJ Stražišce, ugodno prodamo etažno hišo (25 I), 137 m2 in pripadajoči del kleti, garaže in vrta, cena 15,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041 /333 222 5968 STRAŽIŠCE, samostojna hiša 25 let, parcela 490 m2, priključki, cena dogovor, prodam. IS 23 15 600, 041/774 101 PIANO-VA NEPREMIČNINE 6144 BLED okolica, Bodešce prodam HIŠO, 190 m2, 600 m2 zemljišča, vredno ogleda. rs 0417512-518 8*46 ŽIRI prodamo enodružinsko podkleteno stanovanjsko hišo, 146 m2 stanovanjske površine, velk.zemljišča 467 m2, CK ogrevanje. Mirno urejeno okolje. LOKA NEPRE-MICNIne 50-60-300 _6I86 ŠKOFJA LOKA Stara Loka prodamo enodružinsko hišo, na parceli 436 m2, tlorisa 18x9 m in 140 m2 bivalne poršine, pritličje popolnoma obnovljeno, mansarda je že neizdelana. Urejena in mirna okolica s sadnim in zelenjavnim vrtom. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 6187 Možjanca; 96 m2, stara hiša, primerna za nadomestno gradnjo. Parcela je velika 209 m2. Cena: 5,8 mio SIT SVET NEPREMIČ-NINE, d.0.0., tel. 28 11 000.__ NAKLO; 150 m2, starejša, zgornja etaža je v celoti adaptirana, mirna in sončna lokacija. Parcela 800 m2. Primerna za eno družino. Cena 28,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. _ SP. BRNIK; 150 m2, nova hiša dvojček, parcela 260 m2, v notranjosti manjkajo zaključna dela, okolica je urejena. Sončna lega. Primerna za eno družino. Cena 27,1 mio SIT SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000.__ PREDDVOR - Zg. Bela; 160 m2, enodružinska, stara 25 let, na parceli 700 m2, ob zelenem pasu, mirna lokacija, takoj vseljiva. Cena 36 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 00Q.__ TRŽIČ - Bistrica; 250 m2, vrstna, vseljiva takoj, parcela 350 m2, nova streha, mirna in sončna lokacija. Cena 38,4 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000.__ ŠKOFJA LOKA - Papirnica; 250 m2, prodamo nedograjeno atrijsko hišo v 5. gr. fazi. Mirna lokacija ob gozdu, z lepim razgledom, parcela 754 m2. Cena: 53,8 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000.______ KRANJ - center; 150 m2, stara meščanska hiša, primerna tako za poslovno dejavnost kot tudi za stanovanja. Možna je menjava za stanovanje v severnem delu Kranja. Cena 32 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 00_0__ KRANJ - Mlaka; 423 m2, hiša v IV. gradbeni fazi, komfortna, luksuzna gradnja, 1020 m2 parcele, idilična, sončna lega. cena po dogovoru. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. __ KRANJ - Primskovo; 230 m2, poslovno-stanovanjska hiša, parcela 1150 m2, delavnica 20 x 8 m2, lokacija ob glavni cesti, cena po dogovoru. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. _. KRANJ - Drulovka; 250 m2, novejša vrstna atrijska hiša, tlorisa 17 x 6,40m, kvalitetno grajena, z vsemi priključki, parcela 400 m2. Cena 40 mio SIT. SVET NEPREMIC' NINE, d.0.0., tel. 28 11 000. __ NAKLO - okolica; 350 m2, 5 let, kvalitetna, urejena, dvostanovanjska, urejen vrt, balkon, velika avtomatska garaža, 800 rr>2 sončne urejene parcele, cena 63 mio SIT SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 U 000. KRANJ - okolica; 220 m2, dvostanovanjska, nova, sodobno grajena, 600 m parcele, možnost PP v pritličju - delavnica, cena 42 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE. d.0.0., tel. 28 11 000. ____ ŠKOFJA LOKA - center; 262 m2, poslovno-stanovanjska meščanska M*8' dobra lokacija, v celoti kvalitetno adaptj-rana-nova, CK, takoj vseljiva, cena 45 rni SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. & 11 000. MEDVODE - Zbilje; 360 m2, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružin-ska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega, cena 67,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. BESNICA-Pesnica; 180 m2, 10 let, sončna, mirna, 614 m2 parcele, garaža, lahko dvodružinska, možna menjava za stanovanje, cena 36 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. RADOVLJICA: atrijska hiša, parcela 520 m2, stan. površina 300 m2, stanovanje v pritličju in nadstropju, ločen vhod, v celoti podkletena, garaža. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si HLEBCE: hiša s pripadajočim zemljiščem, pritličje in mansarda, delno podkletena, posebej garaža in drvarnica, vrt, sadovnjak, 1600 m2 kmetijskega zemljišča, vredno ogleda. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si KRANJ - ŠENČUR, prodamo vrstno atrijsko hišo, bivalne površine 260 m2, na parceli 800 m2, novejša, enostanovanjska, lahko tudi dvostanovanjska. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 NAKLO, prodamo v III. gradbeni fazi dvostanovanjsko hišo, klet meri 98 m2, pritličje 99 m2, mansarda pa 93 m2, z zemljiščem 592 m2. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886 KRANJ - PRIMSKOVO, prodamo polovico hiše (dvojček), bivalne površine 80 m2, z neizdelano mansardo, garaža, vrt in dvorišče. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 PŠEVO POD JOŠTOM, prodamo stanovanjsko hišo v III. gradbeni fazi, na zemljišču 840 m2, sončna lega, čudovit razgled. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886, 041 386 930 UGODNO!! ŽIGANJA VAS, prodamo visoko pritlično hišo, staro 20 let, vzdrževana, na zemljišču 541 m2. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886, 041 386 930 VODICE, prodamo starejšo hišo -nadomestna gradnja, na zemljišču 650 m2. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886, 041 386 930 CERKLJE NA GORENJSKEM - BLIŽNJA OKOLICA prodamo pritlično hišo, staro 11. leti, v celoti podkletena, na 572 m2 zemljišča, bivalno pritličje z izhodom na teraso cca 130 m2, brez CK, prevzem in cena po dogovoru. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 DRULOVKA, prodamo zelo lepo dvodružinsko hišo (dvojček), stara 10. let, cca 380 m2 zemljišča, podkletena, bivalno pritličje in prva etaža + neizdelana galerija, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - DRULOVKA, prodamo končno vrstno hišo, cca' 200 m2 stanovanjske površine, zemljišča cca 250 m2, stara 10. let, prevzem in cena po dogovoru. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 STRUŽEVO, na prodamo adaptirano vi-sokopritlično hišo - dvostanovanjsko, dimenzij 10,5x11,5, na cca 779 m2 zemljišča, 1/2 podkletena, vsi priključki, CK - olje, prevzem in cena po dogovoru. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 PODBREZJE, prodamo hišo 10x10 z gospodarskim poslopjem 6x12 ter pripadajočim kmetijskim zemljiščem cca 3.000 m2 od tega cca 666 m2 stavbnega zemljišča, starost cca 20 let, lepo ravno zemljišče, v hiša kompletu podkletena, bivalno pritličje, prva etaža in mansarda, brez CK, vseljivost in cena po dogovoru. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 VOKLO, na 950 m2 zemljišča prodamo lepo dvodružinsko hišo, staro 20. let, dimenzij 9,80 x 9,20, v celoti podkletena, bivalno pritličje + prva etaža ter neizdelana mansarda, CK - olje, vsi ostali priključki so, prevzem in cena po dogovoru. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 STRAŽIŠČE - BLIŽNJA OKOLICA, prodamo kmetijo z gospodarskim poslopjem, cca 2.335 m2 zemljišča, prevzem in cena po dogovoru. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_ KRANJ- 3 KM IZVEN: prodamo dvodružinsko hišo, kvalitetna, idealna za oddajo, parcela 500m2,46 mio FRAST-nepremič-nine 041 / 734 198 _ ŽIGANJA VAS: prodamo starejšo hišo za nadomestno gradnjo na parceli 1300 m2. FRAST nepremičnine 041 626 581 BLED: prodamo hišo z osmimi sobami in osmimi kopalnicami, izredno zanimivo za kliniko ali golf iste. FRAST-nepremičnine 041/ 734 198_ _ ŠKOFJA LOKA: prodamo moderno hišo, na idilični lokaciji, možna takojšnja vselitev, 34 mio. FRAST-nepremičnine 041/ 626 581 . VODICE: prodamo prekrasno hišo na samotni lokaciji, 58 mio. FRAST-nepremič-n_ineQ41/ 626 581_ KRANJ- IZVEN: prodamo stanovanjsko hišo z več garažami in skladiščem, botanično bogato zasajena velika parcela, 6nkraten dostop. FRAST-nepremičnine 941/ 626 581_ škofja Loka - poslovno stan.hiša v celoti obnovljena, 110 m2 v etaži, (pritličje pis-arne, nadstropje stanovanje), parcela 275 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, £02 25 66 " Bitnje - novogradnja dvojčka vel. 9x11 m, Pn'tličje in mansarda, 2 hiši, parcela 500 1112 na enoto, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, Kranj, Mlaka - stan. hiša v lll.gr.fazi, moderen tloris, parcela 1.020 m2, K3 KERN d.o.o., tel." 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj - v bližini mesta prodamo kmečko hišo z gospodarskim poslopjem, parcela 2.300 m2, KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj - dvodružinska hiša vel. 13x9 m, (dva trosobna stanovanja) parcela 1063 m2, sončna lokacija, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj - v smeri Preddvor na parceli 685 m2, novo hišo, podkleteno, s pritličjem in mansardo, v vsaki etaži 100 m2 uporabne površine, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj, Kokrica - stan.hiša v IV.gr. fazi na parceli 550 m2, možnost še dokupa sosednjega zemljišča, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 PODNART-LJUBNO, samostojna hiša 117 m2, parcela 774 m2, starejša, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894 406 ŠENČUR-VOKLO, dvodružinska hiša cca 160 m2, parcela 949 m2, obrobje naselja, ugodno prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894 406 ŠKOFJA LOKA-Center, vrstna hiša 150 m2, 416 m2 parcele, ugodno prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894 406 ŠKOFJA LOKA-Mesto, starejša vrstna končna hiša 133 m2, 1. nad., ugodno prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894 406 ŠKOFJA LOKA-Podlubnik, vrstna hiša 170 m2, 314 m2 parcele, CK Plin, rob naselja, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894 406 Na celotnem območju Gorenjske Šk. Loka - Poljanska dolina, Cerklje, Kovor, Bled z okolico, Radovljica, Jesenice, prodamo več hiš različnih velikosti in različnih cenovnih razredov. Obiščite nas tudi na naši spletni strani www.itd-plus.si ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661 ŠKOFJA LOKA v neposredni bližini centra na lepi sončni legi prodamo stanovanjsko hišo 258 m2 uporabne površine z nedograjenim prizidkom za poslovno dejavnost 88 m2 na 10033 m2 velikem zemljišču. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 6188 HIŠE NAJAMEMO Urejena družina za daljše obdobje najame HIŠO v Šenčurju. Telefon: 041/611-804 IZGUBLJENO Ste morda našli KUUC s crno - zelenim PRIVESKOM, prosim pokličite tt 04/2026-343 6i79 KOLESA Prodam dva lepo ohranjena ŽENSKA KOLESA, Rog in U sistem. * 255 10 42, popoldan 624) Prodam otroško KOLO za 4 let do 7 let, cena ugodna, tt 5743-899_6245 Ugodno prodam OTROŠKO KOLO. tt 041/887-085 6251 KUPIM ODKUPUJEMO SMREKOVO in MACES-NOVO HLODOVINO, tt 530-65-55, 041/680-925 BRAZDA d.0.0., Poljšica pri Podnartu 6 5403 Kupim suhe JELŠEVE PLOHE, 5 cm. tt 040/726-716_5926 Kupim KOSILNICO za hribovit teren, tt 031/451-115 6101 Kupim MOTORNO ŽAGO Stihi 036 za re-zervnedele, neuporabno, tt 040/319-145 Kupim rabljeno klimo za R 19. tt 2332- 007_6109 Za ugodno ceni kupim SKUTER. tt 031/532-346 6120 Kupim PAJKA na 4 vretena in vilice za bale, tt 5146-731_ei£i_ Kupim PRALNI STROJ, tt 040/623-416 Kupim PLASTIČNO CISTERNO za vodo, cca 1000 I. tt 041/721-625_6256 Kupim BALIRANO SENO, I. kvalitete, tt 2503-639 ob 7. zjutraj 6265 LOKAL ODDAM ODDAM v najem prostor 60 m2 v Kranju, Gregorčičeva 6. Idealna lokacija za trgovino, zastopništva, malo obrt itd. tt 01/2513-654 _6862 BREG ob Savi ugodno oddamo delavnico za mirno dejavnost, 180 m2, tel., CK, WC, parket, cena 117.000 SIT/mes, KRANJ oddamo ali prodamo poslovne prostore za različne dejavnosti. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 222_5969 PRIMSKOVO trg. cona, SKLADIŠČE 400 m2 v celoti ali po delih, ODDAM, tt 031/612-289________ ŠKOFJA LOKA - Kapucinski trg; 85 + 91 m2. oddamo poslovne prostore na odlični lokaciji, primerne tudi za trgovski lokal. Cena najema v pritličju je 2.500,00 SIT/m2, v nadstropju pa 1.870,00 SIT/m2. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. KRANJ - Planina; 51 m2, prostori v pritličju, zastekljeni primerni za storitveno dejavnost, lahko tudi trgovino, klima, najemnina 2780,00 SIT/ m2. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. KRANJ - okolica, oddamo več poslovnih prostorov (skladiščenje, opravljanje mirnih dejavnosti). IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 CERKLJE, oddamo poslovni prostor v novi poslovno stanovanjski hiši, za mirno dejavnost. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 Kranj, Primskovo-večji poslovni prostor za trgovino, zastopništvo v pritličju in nadstropju, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 PRIMSKOVO TRG. CONA, trgovski lokal 240 m2 s skladišči 100 m2, samostojnim vhodom, parkirišči, prodam ali oddam, tt 041 /297-577 6225 LOKAL PRODAM Kitajsko restavracijo v Radovljici, GOSTILNO v Šk. Loki in MOTEL pri Kočevju, prodam, tt 041/504-414 5123 KRANJ - Planina; 45 m2, lokal-trgovina, primerno za storitveno dejavnost lahko živilsko, samostojen vhod, cena 9.3 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. ŠKOFJA LOKA, prodamo poslovni prostor primeren za živilsko trgovino ali mirno obrt, 55,05 m2, pritličje, CK-plin-lastna, klima, vsi priključki, prevzem možen takoj, cena po dogovoru. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 Kranj, Planina - na odlični lokaciji 412 m2, primerno za trgovino, servisno dejavnost ali pisarne, možnost nakupa tudi po delih, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj - poslovne prostore (skladišča in pisarne) v pritličju objekta 1.600 m2 in kleti 800 m2, dovoz po rampi, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj (v bližini) - halo, primerno za tenis igrišče ali druge športne dejavnosti, prodamo K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Podbrezje: poslovni prostor (pisarne z razstavnim prostorom, skladišča) vel. 175 m2 v poslovno stanovanjski hiši, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ŠKOFJA LOKA-Trata, v poslovni stavbi oddamo več manjših pisaren. Zelo ugodno. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894 406 MOTORNA KOLESA Prodam MOTOR PUCH 250 SG, letnik 1956. tt 252-63-40 6153 Prodam dva MOPEDA v voznem stanju, neregistrirana 20.000 SIT/kos. tt 596-36-45, 070/293-701 6258 OBLAČILA Ugodno prodam ZIMSKI MOŠKI PLAŠČ, 2 ženska plašča ter vakumski strojcek Zep-ter. tt 252-30-31 eisa Ugodno prodam lepo rdeče vijolično MATURANTSKO OBLEKO št. 38. tt 51-21- 794 6164 OTR. OPREMA Prodam otroški kombiniran VOZIČEK In-glesina za ceno 20.000, lepo ohranjen (večja kolesa), tt 533-14-29 eii8 Ugodno prodam vse za dojenčka do otroka 6. let. tt 041 /696-652 eieo OSTALO LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, 01/3611-078 3097 Prodam kvalitetna omela za pometanje krušnih peci in negorljive. Žnidar, 01/8323-107 6127 Prodajam TAO JING JANG izmenjavo energije za ženske, ki želijo vec. iT 040/201-497,031/209-241 6249 Prodam večje število NEONSKIH SVETILK, tt 2311-021 6264 PRIDELKI Ugodno prodam SADIKE debelih celolet-nih VRTNIH JAGOD, tt 2551-487 6049 Prodamo KVALITETNO SENO. tt 5871- 272 6167 Dam v najem KOŠNJO za cca 2 ha. Cena po dogovoru, tt 512-16-62 6204 Prodam 2 kamiona ZEMLJE - prsti za vrt, cena po dogovoru, tt 041/863-887 6257 PODARIM Podarim SOBNE ZAJČKE, gorjup, Trboje 61, 031/248-021_6169 Podarim KAVC. tt 031/60-70-40 6205 Podarimo 4 MLADE MUCKE, tt 5955- 06 1 6226 POSESTI KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ali KMETIJO kupim, tt 031/54-88-41 1314 LAHOVCE na robu naselja prodamo vec ravnih, zazidljivih parcel različnih velikosti, možnost gradnje na ključ, BESNICA v mirnem naselju sončno parcelo, 660 m2, 17000 SIT/m2, BREZJE prodamo ravno, sončno parcelo ob robu naselja, 600 m2, 15000 SIT/m2, BRITOF Voge prodamo zaz. parcelo 486 m2, na robu naselja, 9,9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 4254 PARCELE KUPIMO KRANJ, ŠK. LOKA, RADOVLJICA KUPIMO vec zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369 333, 041/333 222 4255 ŠENTURŠKA GORA, prodamo zazidljivo vikend parcelo 527 m2, prevzem možen takoj, cena 8.155.000,00 SIT.AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 V okolici Bohinj.Bistrica : prodamo kmetijsko zemljišče (gozd 3,3 ha v enem kosu in pašnika 2,2ha v enem kosu), K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 NAKLO - prodamo zazidljivo parcelo, cca 800 m2, prevzem možen takoj, cena 23.500,00 SIT/ m2. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 NAKLO, prodamo 474 m2 lepe,ravne, zazidljive parcele, vsi priključki v neposredni bližini, prevzem možen takoj, cena 23.500,00 SIT/ m2. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 BRITOF - VOGE, prodamo zazidljivo parcelo, 488 m2, prevzem možen takoj, cena 15.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - ZG. BESNICA, prodamo zazidljivo parcelo, 666 m2, prevzem možen takoj, cena 11.320.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ: prodamo primerno parcelo za izgradnjo poslovnega centra, FRAST-nepremičnine 041/ 626 581 RADOVLJICA - Predtrg; 2110 m2, prodamo stavbno zemljišče v območju zazidalnega načrta za gradnjo dveh hiš. Parcela je ravna in v centru mesta. Cena: 35 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. GOLNIK - Senično; 1.800 m2, zazidljiva parcela, strma, priključki na njej, primerna za bivalni vikend ali stanovanjsko hišo. Možnost dokupa gozda. Cena 7,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. Možjanca; prodamo cca 4 ha kmetijskih zemljišč in gozdov. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. KOVOR pri TRŽIČU, prodamo zazidljivo parcelo, 790 m2, z lokacijskim dovoljenjem, cena je 10,3 mio. SIT. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886 LESCE - HLEBCE, prodamo zazidljivo parcelo, 980 m2, vsi priključki že na parceli, cena 15,7 mio SIT IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 SP. BESNICA, prodamo zazidljivo parcelo 435 m2, lokacijsko dovoljenje. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 GORENJSKA; zazidljive parcele za gradnjo stanovanjskih hiš nujno iščemo za naše stranke. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. ŠKOFJA LOKA , MEDVODE,... kupimo parcelo cca 1000 m2, za že znano stranko, plačilo v gotovini. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886 BEGUNJE - okolica, prodamo zazidljivo parcelo, 1400 m2, vsi priključki na parceli, že pridobljeno lokacijsko dovoljenje, cena ugodna. BLED - KORITNO, prodamo zazidljivo parcelo 1400 m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 BRNIK - okolica, oddamo skladiščni prostor cca 50 m2, lahko tudi kot garaža in za konjerejce večji hlev in 1 ha travnika za pašo ali krmo. Možnost najema za obdobje 10 let, lahko tudi posamezno.IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387' BRITOF - VOGE, prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 488 m2. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 Zalog pri Cerkljah ■ prodam ZAZIDLJIVE PARCELE. Interda. d.0.0., Ljubljana, tel.: 041/647-287 GOLNIK - LETENCE, prodamo zazidljivo parcelo v velikosti 869 m2. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 Bled, Koritno - zazidljiva parcela 598 m2, primerna za stan.hišo, cena - 16.400,00 SIT/m2, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Lahovče pri Brniku prodamo - parcele z gradbenim dovoljenjem in nove stanovanjske hiše zgrajene do IV. gradbene faze Interda d.0.0., tel.: 041/647-257, 041/333-222 Britof: stavbna parcela 498 m2 za stan. hišo, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53 202 25 66 Smlednik: zazidljivo parcelo cca 600 m2 po ugodni ceni, plačilo po obrokih, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 VODICE-IC, parcela 954 m2, za poslovne objekte, zelo dostopna, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18 040 805 934 ZAZIDLJIVO PARCELO v Lescah, 1 x 2000 m2 ali 2 x 1000 m2 oz. 4 x 500 m2, prodam, tt 041/504-414 5124 PODVIN - okolica: ugodno prodamo ravno, sočno, ZAZDILJIVO PARCELO 672 m2, priključki v bližini, cena 14 900 SIT/m2, BRITOF - VOGE: prodamo ravno, sončno parcelo 696 m2, cena 18 mio SIT DOM NEPREMIČNINE tt 202-33-00 041 /333-222 «,' B5 Razpis Izobraževanje, Usposabljanje in Svetovanje Partizanska 1 4220 Škofja Loka tel.: 04/512 61 99 cius@siol.net za pridobitev naziva predavatelj višje strokovne šole za program lesarstvo Predmetna področja: 1. Strokovna terminologija v tujem jeziku (Angleščina. Nemščina) 2. Poslovno komuniciranje in vodenje podjetij 3. Ekonomika in management podjetja 4. Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja 5. Računalništvo in poslovna informatika 6. Tvoriva 7. Sušenje lesa 8. Tehnologija strojne obdelave 9. Površinska obdelava in zaščita lesa 10. Konstruiranje in oblikovanje 11. Organizacija proizvodnje 12. Podjetništvo 13. Računalništvo v stroki 14. Kakovost in zanesl|ivost proizvodnje 15. Praktično izobraževanje Kandidati morajo izpolnjevati pogoje na podlagi določil Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96,23/96, in 64/2001). Pravilnika o postopku za pridobitev naziva predavatelj višje šole (Uradni list RS, št. 17/96), Odredbe o izobrazbi predavateljev in drugih strokovnih delavcev v programu za pridobitev višje strokovne izobrazbe iz lesarstva (Uradni list RS, št. 48/2000) ter Kriterijevza določitev vidnih dosežkov na strokovnem področju za pridobitev naziva predavatelj višje šole (Uradni list RS, št. 27/96). Vse informacije in potrebno dokumentacijo lahko kandidati dobijo na naslovu: CIUS, Partizanska 1, 4220 Škofja Loka; tel.: 04 512 61 99. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa na isti naslov s pripisom: "predavatelj višje šole". Zalog pri Cerkljah - prodam ZAZIDLJIVE PARCELE. Interda d.0.0., Ljubljana tt 041/647-257 5951 BITNJE prodamo ravno, sončno parcelo ob cesti, elektrika in voda na parceli 967 m2, KRANJ Jama prodamo ravno, sončno parcelo ob cesti 778 m2. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 222 saee Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v Komendi 600 m2. tt 041/887-863 6210 Prodam 7769 m2 TRAVNIKA v Sebenjah, Zasip pri Bledu, tt 5 7 2 5 6 1 0 6254 POSLOVNI STIKI KRATKOROČNI KREDITI do 100.000 SIT v 1 uri! GORFIN d.0.0., Kranjska c. 4, Radovljica, TT 04/531-48-39, 040/633-903 POZNANSTVA SAMSKI, LOČENI, OVDOVELI, včlanite se v največjo ženitno posredovalnico KOP-ER-MURSKA SOBOTA, tt 051/214-190, Sonja Angelca s.p., Marušiceva 5, Koper 5266 Agencija Utrinek, ženitveno posredovanje moških in žensk po celi Sloveniji, tt 01/750-31-59,040/79-15-15 6268 RAZNO PRODAM" Podarim razne železne PLASTIČNE POSODE, lesene OPAŽE za ograje, barake. tt 513-17-98, po 20. uri soes Prodam dvosedno vrtno GUGALNICO in ročno nahrbtno ŠKROPILNICO za vrtnar-stvo. tt 204-23-97_ 6»2 Prodam 50 m2 STIROPOR 30 mm, pro-dam mladinsko kolo, tt 2330-165 ei54 Prodam ROLERJE Roches št. 30-35 rdeče in 2 kosa platišča za Alfo 33 z gumami. 3041 /902-107_ DRVA, DESKE, PLOHE in les za ostrešje, proda. Možnost dostave, tt 041/718-019 6202 _ _ Prodam MOTOR za čoln 4 KS, JADRO za surf in vrtno sedežno garnituro, tt 041/364-504 _62M RAČUNALNIŠTVO Prodam rabljen RAČUNALNIK P III, 450 MHz, 24 GB disk,...za 75 000 SIT.Slika: www.rozman.org/pc.jpg tt 041/756-753 STANOVANJA ODDAMO Oddam 1 ss. Kranj - Planina, vseljivo takoj. tT 041/625-178, 04/533-81-78 S932 Kupimo KMETIJSKO ZEMLJIŠČE -TRAVNIK, lahko tudi pašnik ali njiva. Tel.: 531 74-80, 031/370 460 BLED - oddam opremljeno SOBO, mož- nost kuhanja. 1T 5744-108 _6133 STANOVANJE ODDAM mlajši samski ženski je opremljeno, z lastnim vhodom, blizu Bleda, tt 031 /214-407 ™s V bližini Kranja ODDAMO 2 sobno opre-mljeno STANOVANJE, tt 041/543-239 Kranj - Planina; 67 m2, dvosobno, opremljeno stanovanje, v pritličju bloka, z balkonom, takoj oddamo za 60.000 sit/mes. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. _ BLED: 48 m2, 2ss v pritličju stanovanjske hiše, lasten vhod in parkirišče, pogled na jezero, vsi priključki, z opremo, oddamo za 1 leto z možnostjo podaljšanja, 3 mesečno predplačilo. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si ~Če želite oddati v najem stanovanje ali hišo posredujemo brezplačno! IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387i 041 386 930 KRANJ- oddamo etažo hiše in DVOSOBNO STANOVANJE. FRAST.d.o.o. 041/ 734 198_ Kranj, Planina 1-1 G 30 m2 v priti, z opremo, Kranj, Kokrica - pol stan.hiše z delno opremo, takoj vseljivo, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Bled: 2SS novo, popolnoma opremljeno z novo opremo, garažni boks, prevzem možen takoj, možen daljši najem, 3mes. predplačila, varščina. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661 STANOVANJA KUPIMO STANOVANJA KUPIMO KRANJ enosob-no stanovanje ali garsonjero. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 4248 ŠENČUR, CERKLJE garsonjero, enosob-no stanovanje, lahko potrebno obnove, kupim, tt 031/813-068_ 6126 ŠKOFJA LOKA Podlubnik za znano stranko kupimo 2 sobno STANOVANJE nižje nadstropje za gotovino. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300_ era« Kupim večjo GARSONJERO ali manjše 1 sobno stanovanje v Kranju, tt 040/752-815 ___^__ KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA, TRŽIČ; iščemo več stanovanj različnih velikosti, v hiši ali bloku, novejša ali starejša, potrebna adaptacije, lahko kasneje vseljiva. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.____ Kranj - Šorlijevo naselje; garsonjero za našo stranko takoj kupimo. Pokličite SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. KRANJ, BLED, RADOVLJICA, TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA, kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj, (pomagamo pri nakupu druge nepremičnine in pridobitvi posojil.) IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886, 041 386 930_ KRANJ - PLANINA I, PLANINA II, PLANINA III, ŠORLIJEVO NASELJE. VODOVODNI STOLP, kupimo več garsonjer različnih velikosti za že naše znane kupce, cena od 7.000.000,00 Sit do 10.000.000,00 sit.AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_ KRANJ - PLANINA I, PLANINA II, PLANINA III, ŠORLIJEVO NASELJE, ZLATO POLJE, kupimo več enosobnih stanovanj, za že znane stranke. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_ Kranj - bližina vodovodnega stolpa, Šorlijevo naselje, bližina bazena kupimo dvosobno stanovanje obrnjeno na jugozahodno stran, v prvem ali drugem nadstropju, do 13 MIO SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_ KRANJ - kupimo GARSONJERO, takojšnje plačilo. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198_ Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661 STANOVANJA NAJAMEMO STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ opremljeno 2 ss za rednega plačnika. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 _4250 Najamemo manjše 2 ss in 1 ss. DOM NEPREMIČNINE tt 202-33-00, 041/333- 222 5544 CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO SE PRESELILI V NOVE POSLOVNE PROSTORE, Najamemo manjše 2 ss in 1 ss za 2 osebi. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 222 5967 Najamem garsonjero ali enosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Tt 252-70- 55 6123 KRANJ z okolico: najamemo ENOSOBNO STANOVANJE za prijetno dekle. FRAST-nepremičnine 041/ 734 198 Najamem STANOVANJE za tri fante na Jesenicah ali okolici. Tt 03/5631-413 6270 STAN. OPREMA SPALNICO, dobro ohranjeno, prodam za 30.000 SIT tr 23-11-150 eiee Prodam ŽENSKO SAMSKO SPALNICO, cena 40.000 SIT. Tt 23 26 790 6252 Za simbolično ceno prodam lep divan oz. ležišče, cena 4500 SIT Tt 040/529-080 6259 Ugodno prodam rabljeni RAZTEGLJIVI KAVČ. Tt 255-10-64 6267 ŠPORT Prodam zamenjam ČOLN GLISER 5,40 m za 6 oseb, izvenkrmni motor 70 KM, lokacija Krk. IT 031 /325-442 5938 STORITVE SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senicno 7, Križe, Tt 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in ža-luzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času! 25 KITANJE in BELJENJE - hitro in kvalitetno! Nahtigal Roman,s.p., Šorlijeva 19, Kranj, »031/508-168 sam ELEKTROINŠTALACIJE Janez Valter s.p., Nova vas 15a, Preddvor - gradite hišo, adaptirate staro, obnavljate stanovanje ali kopalnico, želite zamenjati luci ali stikala; nudimo vse vrste elektroinštalacijskih del. Tt 041/760-616 POPOLDAN 4632 STROJNI OMETI notranjih sten in stropov, HITRO in po UGODNI CENI. Tt 041/642-097, Urmar.d.o.o., Zakal 15, Stahovica 4714 STOPNICE - notranje, zunanje, zložljive, PROTIVLOMNE KOVINSKE MREŽE za okna, pohodne REŠETKE, NADSTREŠKI za vhodna vrata in MARKIZE - TENDE; GELD.d.o.o. Jesenice, Tt 04/580-60-26 Nudimo vam različne MARKIZE. Montaža po celi Gorenjski brez stroškov prevoza. Roletarstvo Bercan Matjaž,s.p., Mala vas 3 a, Ljubljana, Tt 01/5683-894, 041/630- 700 6195 ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI IN PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOV TER PRALNIH PLOŠČ, IZDELAVA BETONSKIH IN KAMNITIH ŠKARP, IZKOPI, NASIPI TER ODVOZ MATERIALA NA DEPONIJO. Tt 01/839-46-14, 041/680-751, Adrovic&Comp., Je-lovška 10, Kamnik 5738 Od temelja do strehe, notranji ometi, ometi fasad, predelne stene. Tt 041/561-838 Bytyqi Bene in ostali dno., Struževo 3 a, Kranj 5833 Kompletne ADAPTACIJE stanovanj, prenove kopalnic, parketarstvo, polaganje la-minata, talnih, stenskih oblog, montaža Knaufa. Benjamin Jagodic, s.p., Zlato polje 3 c, Kranj, 2381-900, 031/379-256 5836 UREJANJE OKOLICE in vsa zidarska in fizična dela, vam nudi Futura M, Marinšek Tomaž, s.p., C. Kokr.odr.2, Križe, 040/65-13-01, 040/65-13-02 5840 IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ, Knauf obloge in polaganje vseh vrst lesenih oblog. Tt 23-30-825, 031/50-46-42, Pla-ninšek Vilma, s.p., Prebacevo 34, Kranj PREVZAMEM VSA ZIDARSKA DELA - od temelja do strehe, tudi adaptacije, notranje omete, škarpe, fasade, tlakovanje dvorišč, kanalizacija - delamo hitro in poceni. Tt 041/593-492 BYTYQI OCE IN SIN dno., Cegelnica 48 b, Naklo ei96 STANOVANJA PRODAMO BISTRICA PRI TRŽIČU - 1 ss s kabine-tom, 39 m2, balkon, 2. nadstr, prodam. Tt 040/831-251 178 BISTRICA PRI TRŽIČU - DETELJICA; prodam 2 sobno STANOVANJE s kabinetom. 61 m2, na lepi lokaciji, sončno, lep razgled. Informacije na Tt 041 /845-792 isi KRANJ Planina I, sončno 1 ss, 39,80 m2/VII, V-Z, selitev avgusta, 10,5 mio SIT, KRANJ Vod.stolp obnovljeno 2 ss, 54,5 m2/l, CK plin, 13,7 mio SIT, KRANJ Zlato polje obnovljeno 2 ss, 49 m2/IV, CK plin, 13 mio SIT, KRANJ Tuga Vidmarja 2,5 ss, 82 m2/l, 2 balkona, 17,5 mio SIT, KRANJ Planina I sončno 3 ss, 78 m2/V, 14,9 mio SIT (možno kupiti tudi garažo), TRŽIČ sončno z lepim razgledom, 3 ss v hiši z vrtom in garažo, 139 m2+344 m2 vrta, 18 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333,041/333-222 4247 Prodamo Planina I, 2ss, 64 m2, predelano v 3 ss, obnovljeno, delno opremljeno, z vsemi priključki. Tt 040/748-216 4584 Lepo 3 ss + kabinet, v Bistrici pri Tržiču, prodam. Tt 04/592-15-55, 040/267-805 DRULOVKA, enosobno stanovanje, 2. nad., balkon, cena dogovor, prodam Tt 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE_ei_|__ STRAŽIŠČE, dvosobna stanovanja, pritličje in 1. nadstr. hiše. Cena ugodna, prodam. tT 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE 6142 KRANJ 3 ss v HIŠI, 75 m2, CK, garaža, vrt. Cena 13 mio SIT, prodam, 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE 6143 ŠKOFJA LOKA Frankovo nas. prodamo 1 sobno stanovanje 43 m2, II.nadstr., stanovanje je končno in ima zaprt balkon, mirno okolje. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 ŠKOFJA LOKA Mestni trg prodamo 3 ss duplex stanovanje z balkonom, je opremljeno CK ogrevanje, II. nadstr. v celoti obnovljeno. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-30 BLED - bližina centra; 88 m2, 2S s kabinetom, v pritličju kvalitetno obnovljene tris-tanovanjske hiše, na mirni lokaciji. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. KRANJ - Planina I; 54 m2, 2,5 sobno, dobra razporeditev, adaptirano, južna stran, 9. nadstropje. Cena: 13,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. STRAŽIŠČE; 62 m2, 2S, pritličje večs-tanovanjskega objekta, delno adaptirano, klasično ogrevanje, takoj vseljivo. Cena: 13,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. BLED - samo korak od centra; 109 m2, 3S, v 1. nad. kvalitetno obnovljene tris-tanovanjske hiše, velika terasa, svetlo, izdelano na ključ, takoj vseljivo. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. KRANJ - Planina II; 68 m2, 2S, 7. nadstropje, odlična lokacija, dober razpored, južna lega, velik balkon. Cena: 15 mio SIT SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. KRANJ - Vodovodni stolp; 53 m2, 2S, 4. nad., adaptirana kopalnica, nova okna, CK na plin, balkon. Cena 13,4 mio SIT SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. KRANJ - Zlato polje; 54 m2, 2S, 4. nad., nova kuhinja, velik balkon, dobra razporeditev prostorov, cena in vseljivost po dogovoru. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si BLED - Cesta v Megre; 85 m2, 2S, v mansardi kvalitetno obnovljene tristanovan-jske hiše, v urejenem naselju, velik balkon, takoj vseljivo. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. KRANJ - Planina I; 78 m2, 3S, 4. nad., adaptirano, zelo lepo, parket, velik balkon Vseljivo po dogovoru. Cena 18 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. KRANJ - Planina I; 89 m2, 2+2 sobno, zelo lepo. v celoti adaptirano, 1. nadstropje, dva balkona, lahko opremljeno, lahko takoj vseljivo. Cena 21 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. KRANJ - Šorlijeva; 76 m2, kompletno obnovljeno, 4. nadstropje, nizek blok, balkon, CK, mirna lega, vseljivo takoj. Cena: 18,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000, ndomplan družba za inženiring, I nepremičnine, urbanizem ^gj^ in energetiko, d.d. kranj.bleivveisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, fax: 04/20-68-701 GSM: 041/647-433 PLANINA; 83 m2, 4,5-sobno, mansarda, sončna, 17 let, ugodno, cena 15 mio SIT. PS00990MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. ŠKOFJA LOKA - center; 148 m2, dvoetažno, 3S, 2. nad., na novo kvalitetno obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo, cena 24,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000 ŠKOFJA LOKA-center; 54 m2, 1. nad. na novo obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo, cena 12,8 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. BLED: 32 m2, ohranjeno 1ss v 1. nadstropju, klet, vredno ogleda. ALPDOM, d.d Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si LESCE: 48 m2, 1 ss s kabinetom v 2. nadstropju, balkon, klet, vsi priključki, vseljivo takoj. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si RADOVLJICA: 36,5 m2, 1ss, visoko pritličje, balkon, mirna okolica, takoj vseljivo. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si LESCE: 69 m2, 2ss s kabinetom, 1. nadstropje, velik balkon, klet, vsi priključki, takoj vseljivo, vredno ogleda. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si PODNART: 74,5 m2, 3ss v 3. nadstropju, balkon, klet, CK, takoj vseljivo, ugodno. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si ZAPUŽE: 63 m2, 2ss v 1. nadstropju, novejše, balkon, klet, vsi priključki, takoj vseljivo. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si BOHINJSKA BISTRICA, prodamo manjše 2 ss, 37,81 m2, visoko pritličje, lepo vzdrževano in delno opremljeno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930__ ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NAS., prodamo 2ss, 58 m2, 3/4 nad., vsi priključki, balkon, V lega, takoj vseljivo. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 KRANJ - PLANINA II., prodamo 2 ss, 68,40 m2, v 6. nad., vzdrževano, takoj vseljivo, možna predelava v 2,5 ss, v račun vzamemo manjše stanovanje. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 031 635 387___ UGODNO! KRANJ - Šorlijevo naselje, prodamo 3 ss, 72 m2, v 4. nad., obnovljeno, zelo lepo, vredno ogleda, cena in vselitev po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387 KRANJ - PLANINA L, prodamo 3 ss, 79 m2, pritličje, dva balkona, takoj vseljivo, cena zelo ugodna. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 TRŽIČ - BALOS 07, prodamo garsonjero, 18,5 m2, 2. nad., cena je 4,8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886 KRANJ - MLAKA, prodamo 3ss, 85,70 m2, zelo lepo, novogradnja, brez balkona, mansardno, možnost dokupa garažnega boksa (v račun vzamemo manjše stanovanje). IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 KRANJ - Gosposvetska, prodamo 2ss, 56 m2, cena je 14,5 mio. SIT IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 KRANJ - PLANINA II., Tuga Vidmarja, prodamo 2,5 ss, 82 m2, v 1. nad., 2 balkona. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930 KRANJ - PLANINA L, prodamo 4ss, 100 m2, v 2. nad., vsi priključki, vselitev po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886 KRANJ - mestno jedro, prodamo garsonjero v obnovljeni meščanski hiši, 23 m2, v 2. nad., vsi priključki, brez balkona, cena ugodna. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 ŠKOFJA LOKA - Frankovo nas., prodamo 1ss - 34 m2 z atrijem 18 m2, cena po dog. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 ZELO UGODNO! KRANJ - Huje, prodamo 4ss, 80,5 m2, pritličje, potrebno adaptacije, z vrtom 40 m2. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 386 930 ŠKOFJA LOKA, prodamo 1 ss, 34 m2, v 3. nad., cena po dog. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 TRŽIČ - Deteljica, prodamo 1ss, 39 m2, preurejeno v 1,5 ss, 3. nad, vsi priključki. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 TRŽIČ - Deteljica, prodamo 1ss, 40,60 m2, urejeno, lepo, vzdrževano, 5. nad. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 TRŽIČ - Balos, prodamo 3ss, 77 m2, etažna CK, 2. nad, možen nakup garaže.IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 KRANJ - PLANINA II, prodamo garsonjero z ločeno kuhinjo, 31,10 m2, visoko pritličje/nizek blok, komplet opremljena kuhinja brez bele tehnike, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. AGENT KRANJ tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 ŠKOFJA LOKA - KAMNITNIK, prodamo enosobno stanovanje, 34,34 m2, 3. nadstropje/nizek blok, brez balkona, vsi priključki + klima, vseljivost in cena po dogovoru. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA III, prodamo lepo enosobno stanovanje s kabinetom, 50,19 m2, 5. nadstropje, opremljena kuhinja brez bele tehnike, balkon, vsi priključki, vseljivo september 2003, cena po dogovoru. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ-PLANINA II, prodamo enosobno stanovanje s kabinetom, 52,80 m2, 1.nadstropje, opremljena kuhinja z belo tehniko, balkon, vsi priključki, lepo ohranjeno, vseljivost in cena po dogovoru. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo dvosobno stanovanje 48,70 m2, vsi priključki, balkon, vseljivo takoj, cena po dogovoru. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - CENTER, v komplet obnovljeni zelo lepi staromeščanski hiši, prodamo dvosobno stanovanje v fazi adaptacije, 70,90 m2, 1. nadstropje, balkon + sorazmerni delež vrta, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - ZLATO POUE, prodamo dvosobno stanovanje 47,80 m2, pritličje, brez balkona, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - ZLATO POUE, v štiri leta starem objektu prodamo komfortno dvosobno stanovanje, 56,75 m2, 4.nadstropje/ 4, balkon, klima, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - BLIŽINA SODIŠČA, prodamo dvosobno stanovanje delno adaptirano, 51,50 m2, 1. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - VODOVODNI STOLP, prodamo komplet opremljeno dvosobno stanovanje v pritličju, 52 m2, samostojna CK-plin, vsi priključki, brez balkona, vseljivost in cena po dogovoru. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 79,80 m2, 1. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - VAUAVČEVA, prodamo trisobno stanovanje, 74,90 m2, visoko pritličje/nizek blok, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA I, prodamo komplet adaptirano in opremljeno trisobno stanovanje, 77,70 m2, 4. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo julij 2003, cena po dogovoru. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 GORICE, v tristanovanjski hiši prodamo komfortno urejeno štirisobno stanovanje 130 m2, staro 11 let, visoko pritličje, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA III, prodamo trisobno stanovanje s svojim vhodom, opremljena kuhinja, cca 96 m2, pritličje, balkon + atrij, CK, vsi priključki, vseljivo takoj, cena po dogovoru. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - BLIŽINA BAZENA, prodamo zelo lepo komplet adaptirano trisobno stanovanje, 74,10 m2, v pritličju, balkon, vsi priključki, delno opremljeno, vseljivost in cena po dogovoru. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - P1 ANINA I, na zelo mirni lokaciji prodamo trisobno stanovanje, primerno za invalida, 85,20 m2, pritličje, balkon + atrij, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 PLANINA 1: prodamo ŠTIRISOBNO stanovanje v 1-.nad, 18 MIO, FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 734 198 VODOVODNI STOLP: Prodamo fantastično razporejeno TRISOBNO STANOVANJE , 2.nad, cena 18,8 mio FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 734 198 VODOVODNI STOLP: prodamo vzdrževano TRISOBNO STANOVANJE, visoko pritličje, 74 M2, ugodno. FRAST nepremičnine 041/ 734 198 VODOVODNI STOLP: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 55 m2, prostorni sobi. FRAST-nepremičnine 041/ 734 198 PLANINA 2: prodamo veliko TRISOBNO . STANOVANJE za 17,5 mio in ŠTIRISOBNO STANOVANJE v I.NAD. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198 ŠKOFJA LOKA: prodamo enosobno stanovanje 10,9 mio. FRAST - nepremičnine 041/ 734 198 KRANJ, Šorlijeva -1 SS 40,40 m2, pritličje s balkonom, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 51 m2, 3. nadstropje, možnost nakupa garaže v bližini, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina II - 2 SS + K 82,30 m2 v 1. nad., 2 balkona, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 53 m2 v 4. nad., nova okna in CK na plin, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina I - 2 SS + 2 K 90 m2 v 5. nad., takoj vseljivo, 2 SS + 2 K 91 m2 v 6. nad.; 2 SS + 2 K 95,4 m2 v 2.nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina III -1,5 SS 52,3 m2 v 5.nad., balkon, cena ■ 13,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 MEDVODE - 1 G 20 m2 v 2.nad., vsi priključki, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina II - 2 SS 68,20 SS v 7nad., plačilo po obrokih, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 TRŽIČ: 1 SS 39,50 m2 predelano v 2 SS v 9. nads., 2 SS 45 m2 v mestu, ugodna cena, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 TRŽIČ - v 2. nads v celoti obnovljeno 4 SS + K 155 m2, s kletjo in podstrešjem še 30 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ŽELEZNIKI - Na Kresu, garsonjera 23 m2, opremljeno, lepa lega, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894 406 KRANJ - Planina III., enosobno 38 m2, 4. nad., vsi priključki, prodamo. .ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894 406 ŠKOFJA LOKA - Frankovo, enosobno 40 m2, 2. nad., J lega, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894 406 ŠKOFJA LOKA - Podlubnik, enosobno 37m2, 12. nad., vzdrževano, J lega, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894 406 MEDVODE - Preska, enosobno 35 m2, z atrijem 25 m2, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894 406 KRANJ - Planina II., dvoinpolsobno 67 m2, 6. nad., opremljeno, CK Toplovod, JV lega, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894 406 MEDVODE - Preska, dvosobno 57 m2, 3. nad., J lega, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894 406 KRANJ - Vodovodni stolp, trisobno 74 m2, lepa lokacija, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894 406 Radovljica - mestno jedro: 1SS, 40m2, pritličje v več stan. hiši, obnovljeno. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661 Tržič-mestno jedro. 2SS,62m2, I.nad, potrebn obnove, mirna zelo sončna lokacija ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 Tržič - novogradnja: V več stanovanjski hiši so naprodaj nova stanovanja od garsonjere do trisobnega stanovanja v duplexu, vsi priključki, zelo lepa razporeditev, ugodni plačilni pogoji, vseljivo marec 2004 ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,041/755-296, 040/204-661 DORFARJE 17, 4209 ŽABNICA. Tel.: 04/513 74 00, fax: 04/513 74 01, GSM: 031 66 44 66, www.talon.si • MENJALNICA • ODKUP IN PRODAJA VOZIL • PRODAJA TOMOS PROGRAMA VLJUDNO VABLJENI! Tržič - mestno jedro: Prodamo zelo lepo garsonjero- kuhinja ločena, kopalnica popolnoma nova - v meščanski hiši 47m2,1.nad, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661 KRANJ - Planina I.: 3SS, IV.nad, vsi priključki, popolnoma obnovljeno, izredno lepo, sončno, vredno ogleda. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661 Kranj - Planina II: 3SS, 88m2, VI.nad, vsi priključki, 2x balkon, lepo vzdrževano ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,041/755-296, 040/204-661 Kranj - Planina I: 2SS+2 kabineta, 89m2, I.nad, popolnoma obnovljeno, vsi priključki, ugodni plačilni pogoji ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661 Kranj - Zlato polje: Prodamo zelo lepo 2SS, 46m2, II. nad, vsi priključki, popolnoma obnovljeno, balkon, mirna sončna lokacija. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661 Kranj - Naklo: V več stanovanjski hiši prodamo 3SS, P, 77m2, vsi priključki, 2x garaža, sadovnjak 200m2, obnovljeno, vsi priključki. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661 Prodam 2 sobno STANOVANJE v I. nadstropju, JZ lega pri Vodovodnem stolpu. Tt 201-13-38 ei94 1 /2 HIŠE zamenjam za manjše stanovanje tudi v hiši z doplačilom. Tt 2310-120 6246 NOVO STANOVANJE na lepi lokaciji v Dupljah, 86 m2 + terasa in garaža prodamo. Tt 041/632-868, Evaks.d.o.o. 627i TOVORNA VOZILA Prodam TAM 65 starejši letnik, cena 110.000 SIT. TT 01/3645-934 6248 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD, RABLJENI IN NOVI REZERVNI DELI, ODKUP AVTOMOBILOV. Tt 50-50-500 5960 SUZUKI SVVIFT 1.3 I. 91, po delih, prodam. Tt 533 80 18 6170 VIKENDI Najamem manjši BIVALNI VIKEND ali 2 ss z vrtom, dolgoročno. Tt 031/666-446 6102 BOH. BISTRICA; 36,85 m2, prodamo še zadnji opremljen apartma v neposredni bližini smučišča, cena 11,7 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. PODČETRTEK - Hrastje: sončna lega, parcela 1400 m2, tri etaže po 35 m2, vinograd (470 trt), 10 km od Podčetrtka, znižano! ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si GORENJA VAS-Okolica. bivalen vikend, 75 m2, parcela 450 m2, delno obnovljen, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 040 805 934 PODČETRTEK - 10 km, VIKEND prodam z vso opremo in priključki, mir, asfalt, cena 7.5 mio SIT. Tt 041/419-888 6103 VOZILO KUPIM MARK MOBILd.o.o., ODKUP IN PRODAJA RABLJENIH VOZIL TER PRENOS LASTNIŠTVA. Tt 2353-500 IN 041/668-283 4627 ' NAJVEČ ZA VAŠE POŠKODOVANO VOZILO tudi totalko. Takojšnje plačilo, prepis, odvoz. Tt 031/770-833 5441 ODKUP, PRODAJA, PREPISI RABLJENIH VOZIL. Tt 23-23-298, 041/773-772 MEPAX d.o.o, Kranj 5919 Kupim FORD MONDEO ali OPEL VEC-TRO, 1.97-98. Tt 041/463-186 Ana, 041/463-187 Vojc ena VOZILA ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO.d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). Tt 5134-148, 041/632-577_ 26 Brezplačen odvoz starih, zapuščenih vozil! «040/795-935 5357 FIAT BRAVO 1,6 16 V MANIA, 1.98, reg. do 04/2004, cena 1,3 mio SIT. Tt 041 /930-468 eo96 LADO NIVO 1.7 L, 11/96, 73000 km, 1. lastnik, veliko dodatne opreme, prodam. Tt 2324-590, 031/565-905 ei34 Prodam OPEL ASTRA 1.6, I. 8/95, 5 v, bele barve, AB, lepo ohranjen. Tt 041/75-11-66 Prodam ŠKODO OCTAVIA KOMBI 1.9 TD, I. 99, rdeče barve, ABS. Tt 041/227- 338 6155 Prodam VISO 11 RE, I. 1987, vozna, neregistrirana, cena 25000 SIT. Tt 202-35- 15 6156 Prodam HROŠČA 1600, rdeče barve, generalno obnovljen zunaj in znotraj. Tt 031/365-003 6161 Prodam R 5 CAMPUS, I. 90, cena po dogovoru. Tt 051/308-935 6172 Prodam R CLIO 1,2 RT, prevoženih 137 000 km. Tt 040/27-27-10_6176 Poceni prodam NISSAN MICRO, 1.86. Tt 518-50-55_ eieo Prodam ŠKODO PICK UP, 1.94. Tt 041/672-005 6197 Prodam VW PASSAT 1.6 CL, 1.92, cena po dogovoru. Tt 23-11-676 6198 ŠKODA FELICIA COMBI 1.3 LX, I. 96, SUZUKI BALENO SEDAN 1.6 GL, I. 99, prvi lastnik, HYUNDAI PONY 1.5 GLS, I. 90, ŠKODA FAVORIT 135 L, I. 93, sončna streha, FIAT PUNTO 55 S, I. 98, prvi lastnik, 5 vrat, prodamo. Avtomehanika Lušina, Tt 502-2000,041/630-754 6207 POLO 1.6 KARAVAN, LET 97, 2X AIR BAG, SERVO, ZELO OHRANJEN, UGODNO, AVTO LESCE D.O.O, TEL.: 04-5319-118 MAREA 2.0 HLX, LET 99, BELA, 4X AIR BAG, ABS, AVT KLIMA, 4V, OHRANJENA, UGODNO, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 CORDOBA 1.6 SXE, LET 97, MET ZELENA, AIR BAG, EL OPREMA, SERVISNA, 1.090.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL. 04-5319-118 FIAT, BRAVA 1.9 JTD.LET 2000, BELA, KLIMA, ABS, 2X AIR BAG, EL OPREMA, AR, 1.790.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 POLO 75 SERVO, LET 96, RDEČ, 5V, EL OPREMA, SERVO, OHRANJEN, 880.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118_ _ FOCUS 1.8 TDI KARAVAN, LET 2000, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, EL OPREMA, OHRANJEN, 2.350.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 PEUGEOT, 206 2.0 HDI,LET 2000, MET SREBRN, KLIMA, ALU, 5V, MEGL, EL OPREMA, 1.930.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 _ BRAVA 1.6 SX,LET 97, MET ZELENA, 103.000 KM, KLIMA, AIR BAG, EL OPREMA, 1.190.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118___ FOCUS 1.6,LET 98/99, 80.000 KM, MET RDEČ, SV, KLIMA,EL OPREMA, SERVISNA, OHRANJEN, 1.930.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118_ GOLF 1.9 TDI VARIANT EDITION ,LET 2000,4X AIR BAG, KLIMA, ABS,AR. PLATIŠČA 16,SERVISNA, 2.490.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118_ VECTRA 2.0 Dl KARAVAN,LET 99, MET MODRA, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, SERVISNA, ZELO OHRANJENA, 2.250.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-1J_8__ BMW, 320 I,LET 99, MET SREBRN, AVT KLIMA, EL OPREMA, SERVISNA, 6X AIR BAG, KOT NOV, 3.790.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 __ GOLF 1.4 16V.LET 99, BEL, 5V, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, EL OPREMA, 2.050.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.. 04-5319-118_______ LAND ROVER, FREELANDER 18'1^ 98, 48.000 KM, 5V, SERVISNA, ME.I ZLAT, KLIMA, ABS, 2X AIR BAG, S STREHA, 3.190.000 SIT AVTO LESCE D.O.O., TEL. 04-5319-118_____________ BORA 1.6,LET 2000, 58.000 KM, MET SREBRNA, KLIMA, ABS, 4X AIR BAb, 2.190.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118________ ASTRA 1.8 16V KARAVAN,LET 98, MODEL 99, 4X AIR BAG, ABS, S STREHA, W-OPREMA, AR, MEGL, SERVISNA, 1.590.000 SIT, AVTO LESCE D.O.U., TEL: 04-5319-118_____- MONDEO 1.8 TDI KARAVAN,LET 99' BEL, 4X AIR BAG,, SERVISNA, ABS, MA, EL OPREMA, 1.890.000 SIT, AVi^ LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 GflNTflR Bratov Popotnik 10, 4202 Naklo Tel./Fax: 04/25/-6052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER ^ AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV^MOHROg w Torek, 13. maja 2003 MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas si GORENJSKI GLAS • 27. STRAN LAGUNA 1.9 DTI KARAVAN,LET 2000, MET MODRA, 4X AIR BAG, ABS, AVT KLIMA, SERVISNA,EL OPREMA, MEGL.,2.490.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 VECTRA 1.8 16V.LET 2000, 5V, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, AR CD, ZELO OHRANJENA, 2.350.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 OGLEJTE SI VSO NAŠO ZALOGO VOZIL NA WWW.AVTO-LESCE.SI__^ Prodam R 19,1. 89, registriran, ohranjen, vozen, 140.000 SIT. tt 031/309-753 6209 R 19 1.4 RE, I. 93, z opremo, lepo ohranjen, prodam. tt 041/887-863 6211 CITROEN C 25 diesel 8+1.1. 91, prodam. Cena 260.000 SIT. Tt 031/450-915 6227 R 5 CAMPUS, I. 89, 5 vrat, metalic, prodam, cena 160.000 SIT. Tt 533-66-86 6228 Prodam ŠKODO FAVORIT I. 91, cena 90.000 SIT. Tt 031 /693-887 6229 Prodam R 5 CAMPUS, I. 93, prva lastnica, cena 330.000 SIT. Tt 040/794-910 6231 VW GOLF IV 1.4 16 V, I. 99, veliko opreme, kot nov. « 041/398-574 6233 Prodam FORD MONDEO 1.8 16 V, I. 95, klima, ABS, CZ, 2x AB, moder, lepo ohranjen, 830.000 SIT. Tt 041 /473-231 624/ Prodam SUBARU LEGACY 2.0 karavan, I. 92. Tt 041/337-551 6260 Prodam FORD ESCORT 1.3 ICL, I. 94, ohranjen, šibedah, CZ, metalno bordo, cena 480.000 SIT. Tt 040/867-445 po 15. Uri 6269 ZAPOSLIM Zaposlimo večje število MLADIH SODELAVCEV za pomožna dela ob servisiranju letal. Pogoj tehnična mehanična ali elektro stroka, starost do 27 let. Prošnje: HRIBAR BLESK d.0.0., Savska c.34, Kranj 4520 Zaposlim AVTOMEHANIKA s 5 letnimi delovnimi izkušnjami. Inf. Tt 530-25-40 Jereb Uroš s.p., Begunjska 6a, Lesce 5825 Zaposlim KV MESARJA. Mesarstvo Oblak, Delavska ul. 18, Žiri, 041/650-975 5827 Zaposlim STAVBNEGA KLEPARJA - KROVCA. Spartak.d.o.o., Sveteljeva 4, Šenčur, 041 /628-292 5831 Avtomehanika za delo v vulkanizerski delavnici zaposlimo. Vloge pošljite na naslov: Boltez, d.0.0., Staneta Žagarja 58c, Kranj. Zaposlimo dekle za delo v šanku. Kvarto-pirski klub Štalca, Britof 48, Kranj, Tt 041/331-875 5843 Uspešno podjetje ob širitvi na Gorenjsko zaposli TRI NOVE SODELAVCE za direktno prodajo. Visoka provizija vam omogoča realen zaslužek 200.000/mes., šolanje, napredovanje, nagrajevanje. Pridružite se najboljšim! Tt 031/699-510, 04/23 24-965, Fantom international, ul. M. Grevenbroich 13, Celje 5844 Prodajalca ali komercialnega tehnika za prodajo avtomobilskih pnevmatik zaposlimo. Vloge pošljite na naslov: Boltez, d.0.0., Staneta Žagarja 58c, Kranj. Zaposlimo VOZNIKA kamiona v mednarodni špediciji za prevoze predvsem po Nemčiji. Pogoj: opravljen vozniški izpit C in E kategorije, šolska izobrazba IV. stopnje, dve leti delovnih izkušenj v mednarodnem prevozu blaga. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: KOLI ŠPED d.0.0., Mednarodna špedicija, Savska cesta 22, 4000 Kranj 5910 Ažman, d.0.0., Lesce objavlja prosta delovna mesta: 1. VOZNIKA v mednarodnem transportu Pogoji: - najmanj IV. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri, vozniški izpit C in E kategorije Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusno dobo 6 mesecev. Pisne prijave z dokazili pošljite v roku 8 dni na naslov: Ažman, d.o.o., Lesce, Tržaška 1, 4248 Lesce. VOZNIKA C in E kategorije v mednarodnem transportu redno zaposlimo. Tt 041/614-722 VRBA d.o.o., Struževo 4, Kranj 5930 K sodelovanju vabimo sodelavca za: TEHNIČNEGA VODJO PROIZVODNJE v livarni tlačnih ulitkov aluminija Pogoji: • zaželene so delovne izkušnje v enaki ali podobni panogi • izobrazba tehnične ali metalurške smeri (srednja, višja, visoka) • organizacijske sposobnosti • aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika Delovno mesto je na Jesenicah. Prošnjo pošljite na naslov: KALIT, d.0.0., Cesta železarjev 8, 4270 Jesenice. Podjetje PAPA. d.0.0.. Ljubljana. Celovška 54 a zaposli: NATAKARJA V RESTAVRACIJI Pogoj: ustrezna izobrazba, delovne izkušnje v strežbi a la carte in znanje tujih jezikov POMOČNIKA KUHARJA Pogoj: 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Informacije dobite na telefonu št. 041 639 771 Iščem dekle za delo v šanku in picopeka. tt 031/325-442, Dare Pavlin.s.p., Okrepčevalnica Kozolec, Sp. Bitnje 2 5937 Zaposlim ELEKTROINSTALATERJA. Bohinc Brane,s.p., Podbrezje 32, Naklo, 041/767-309 5940 Mercator franšizna prodajalna na Bledu zaposli PRODAJALKO živilske stroke. Pisne ponudbe pošljite na naslov MAK, Pra-protnik Bojan s.p.. Škofjeloška c. 20, Kranj Zaposlim simpatično dekle za delo v šanku. Bar Dvor, Kozjek Gorazd,s.p., Dvor, Zg. Besnica, Tt 041/773-107 5955 KLJUČAVNIČARJA - VARILCA iščemo za delo v kovinarski delavnici. Zaželen mlajši delavec strojne smeri. Tt 28-16-100 Go-renc - Stare Ludvik s.p., Sp. Brnik 81, Cerklje 6001 Za delo na kovinarsko predelovalnih strojih iščemo mlajšega delavca - pripravnika. Zaželen poklic strojne smeri. Tt 28-16-100 Gorenc - Stare Ludvik s.p., Sp. Brnik 81, Cerklje eon Zaposlimo OBLIKOVALCA KOVIN - varilec. MKL SYSTEMS,d.o.o., Savska c. 34, Kranj, 238-07-00 eo43 Vabimo vsa dekleta in malajše upokojenke, ki imate bogat besedni zaklad, smisel za delo z ljudmi, ste komunikativne in vztrajne, da se pridlružite prijetnemu, delovnemu ko-laktivu v telefonskem studiu v centru Kranja. Delovni cas prilagodljiv. Tt 20-10-685, Prešernova družba d.d., Opekarska 4 a, Ljubljana 6083 Iščemo PICOPEKA. Avtobit d.0.0., Zg. Bitnje 191, Žabnica Tt 041/75-11-66 6128 Redno zaposlimo 3 VODJE SKUPINE za Gorenjsko, za trženje zanimivega nemškega artikla. Resni in sposobni pokličite Tt 04/238-28-98, 041/80-50-37 N&M, Nina Pecnik k.d., Kidričeva 12, Kranj 6132 Palustris bar, Reginčeva ul. 4, Kranj išče ŠTUDENTKO za delo v strežbi. Pricetek takoj. Tt 041/420-616 6139 Zaposlimo z vsaj dveletnimi izkušnjami KUHARSKO POMOČNICO, KUHARICO IN PICOPEKA. Tt 2340-441, Danica Razbor-šek.s.p., Britof 120, Kranj 6149 V mizarski delavnici zaposlimo DELAVCA za pomoč v lakirnici in izucenega MIZARJA, tt 281-66-00, Ovsenik Alojz, s.p., Jezerska c. 108 C, Kranj 6152 Iščemo mlajšega UPOKOJENCA za pomoč na kmetiji. Tt 031 /575-472 ei78 Iščemo ŠTUDENTKO za pomoč v trgovini Dovert, MC Kranj, St. Žagarja 69, Kranj. Prednost imajo kandidatke s končano izobrazbo smrei: trgovski, ekonomski, komercialni, upravni, aranžerski tehnik. Delo je za daljši cas. Tt 5151-200, 031/676-209 Iščemo ČISTILKO za vecstanovanjsko HIŠO v Dupljah. Tt 041 /638-699 6199 Zaposlimo MIZARJA in MONTERJA oken. Boštic Janez, s.p., Zg. Brnik 17, Cerklje, Tt 25 26 111 6201 PAŠNA SKUPNOST Konščica v Lomu pod Storžicem išče PASTIRJA za pašno sezono 2003. Tt 5945-012, 031/911-315 VOZNIKA C, E kategorije redno zaposlimo s 3 mesečno preizkusno dobo v domačem in mednarodnem transportu. Valter transport, Klemen Valter.s.p., Gorice 61, Golnik, 040/20 60 75, 25 65 610, zvečer 6238 ZAPOSLITEV IŠČE Dolgoletna MEDICINSKA SESTRA išče delo - nudi 24 urno POMOČ v gospodinjstvu in nego starejšim občanom, v 031/858-937 5839 Iščem delo instruiranje angleščine, uspešne poprave na maturo, sem dipl.an-glistka. » 031/352-606 6124 Sprejmem karšnokoli delo na dom. tr 595-79-19 6131 ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in očeta ALOJZIJA ŽUSTA iz Račeve 28 pri Žireh se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gasilcem, g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Alpina Ziri ter govornikoma. Posebna zahvala g. Miru Mahniču, ki je nesebično stal ob strani v času pokojnikove bolezni, ter gospe Mariji Kobal za vsakodnevne obiske v bolnišnici. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Žiri, 9. maja 2003 Ko ostane misel in praznina poleg tega tudi bolečina. Ko spoznaš, da ni poti nazaj, se vprašaš le zakaj - ostal je le spomin na skupne srečne dni - slava ti. ZAHVALA Zahvala vsem prijateljem, znancem ter sosedom, ki ste našo drago AMALIJO PETELINŠEK spremljali na njeni zadnji poti k mirnemu počitku. Hvala za darovano cvetje in sveče. Žalujoča družina in sorodstvo Elektrotehnik telekomunikacij išče zaposlitev, primerno izobrazbi instrukcije, prevajanje angleščine, tr 20-45-275, Igor 6151 Ce iščete koga, ki bi vam ob poznih popoldanskih in večernih urah (ob sobotah in nedeljah kadarkoli) pomagal pri delu v kuhinji, gostilni, kmečkem turizmu v Šk. Loki ali Kranju in okolici, me prosim pokličite. « 51 46 966 ali 041/972-123 6174 MONTER vodovodnih naprav išče primerno službo. Tt 041 /279-887 6191 Ljudska univerza Škofja Loka Podlubnik la 4220 Škofja Loka tel.:04/506-13-00 fax: 04/512-08-88 ŽIVALI PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem na dom. Tt 041/724-144 5752 Rjave in grahaste JARKICE ter bele PIŠČANCE ZA DOPITANJE, PRODAM. Stano-nik, Log 9, Šk. Loka, Tt 5185-546 5935 Prodam BOKSERJE bele barve (mešan-cki), stare 7 tednov. Tt 031/596-089 5936 Prodajamo NESNICE, rjave JARKICE, stare 15 tednov. Lanišek, Beleharjeva 49, Šenčur tt 25-11-875 6028 15 mesecev staro ŽREBICO Norik prodam ali menjam za kravo z mlekom, tt 5802-044 6097 Prodam dve KRAVI, ena breja 5 mesecev, druga za meso. tt 5721-319 6100 Prodam BRUSKEGA KOZLA z rodovnikom, tt 031/297-004 6104 >I<->D 90.9, 97.2, 99.5, 103.7 Mhz UKV, STEREO, RDS U Vabimo vas v 3-mesečni izobraževalni program, ki pripravlja kandidate za pridobitev poklicne kvalifikacije SOCIALNI OSKRBOVALEC/SOCIALNA OSKRBOVALKA NA DOMU. Z izvajanjem programa bomo začeli 20. maja 2003. Potekal bo dvakrat tedensko od 16.30 do 19.30. Vpisni pogoji: starost 25 let ali več in zaključena osnovna šola. UMSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA Informacije po telefonu: 506 13 13. Prodam BIKCA simentalca težkega 120 kg. Apno 68, Cerklje 6105 Prodam KOZE s kozlički, lahko tudi posamezno, tt 5146-778 6107 Prodam 2 meseca starega BIKCA simentalca. Pogačnik, Otoče 21, Podnart 6119 Prodam dve TELIČKI, stari 7 dni in 30 dni, križani simentalki, BP. tt 513-57-25 eno Prodam 14 mesecev staro TELICO simen-talko. tt 255-13-47_6150 Prodam ČEBELJE DRUŽINE, tt 531-49- 33 6157 Prodam KOBILO križanko lipicanko, staro štiri leta. tt 041/900-583 6162 Prodam BIKCA simentalca, starega 4 me-sece. tt 250-30-60 _ 6iai Prodam 7 dni starega BIKCA, cb. tt 5802-095 6,83 Prodam doma vzrejene PUJSKE težke od 25-40 kg in polovico PRAŠIČA, tt 5957- 959_6234 Prodam cb TELIČKO A kontrola, staro 10 dni. tt 041/249-359 6235 Zbiramo naročila za DOMAČE PITANE PIŠČANCE in PURANE. Valter, Nova vas 15 a. Preddvor 6242 Prodam srnastega KOZLA, KOZLIČKE, MORSKE PRAŠIČKE in njivsko brano z ježem, tt 041/265-877 6243 Prodam TELICO simentalko, staro 2 meseca, tt 57 200 82 6253 Rodio Triojov Prvi mirit Prvi n\ntn.lt f.A«i*l>ka1 ® Prvi 9I0/ Gorenj/kc : Prvi glo/ck Gorcnj/kc Radio Triglav Jesenice, d.0.0., Trg Toneta Čufarja 4. 4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj Prodam TELICO simentalko v 9 mesecu brejosti, od dobre mlekarice (težka), tt 533-88-13 626i Prodam NEMŠKE DOGE - crni mladički, vrhunskih staršev, cepljeni, tetovirani, slvo-enska vzreja. tt 031 /624-120 6262 ŽIVALI KUPIM ODKUPUJEMO mlado pitano GOVEDO, TELETA, KRAVE. Mesarstvo Oblak, tt 041/650-975 5828 w Gama mm najbolj športna frekvenca Kupim BIKCA simnetalca 14 dni. tt 231-6333 6114 TELICO visoko brejo in BIKCA do 300 kg kupim, tt 031/604-918 6206 Kupim BIKCA simentalca, star do 10 dni. tt 533-10-36 8232 Prazen je dom in prazno dvorišče, naše oko zaman te išče. Srce je omagalo, dih je zastal a spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA Mnogo prezgodaj, v 42. letu starosti, je ugasnilo veliko srce naše drage žene, mamice, hčerke, sestre, tete, nečakinje, sestrične, snahe, svakinje IVICE SAJOVIC Mož roj. NOVAK Ob žalostnem dogodku se iskreno zahvaljujemo dobrim sorodnikom, vsem sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, da ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekali sožalje, nas bodrili s toplim stiskom rok, prinašali sveče, darovali sv. maše in s cvetjem zasuli njen prerani grob. Hvala vsem njenim nekdanjim sodelavkam in sodelavcem Save Kranj - pravnega oddelka in sedanjim sodelavkam in sodelavcem Save Kranj - uprave. Posebna zahvala gre župniku Romanu Kavčiču za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in pogrebniku g. Navčku. Še enkrat hvala vsem, imenovanim in neimenovanim, ki ste s tako globokim razumevanjem in sočutjem znali prisluhniti bridkosti, tišini in bolečini, kije nastala v naši družini. MAMI, POGREŠAMO TE! Marjan, hči Darja, sin Mitja, mama, ata, brata Vinko in Vido z družino, tašča in ostalo sorodstvo Suha, Kranj, Milje, Poženik, Tržič, 5. maja 2003_ ZAHVALA Solze so plemenita govorica oči in ko v pravi ljubezni zmanjka besed, govorijo oči s solzami, medtem ko jezik molči. V 71. letu starosti nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta ZOFIJA ZELNIK s Pivke pri Naklem Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem DU Naklo za izrečena sožalja. Pogrebni službi Navček, zakoncema Štamulak, g. župniku Selanu za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem iz Naklega za zapete žalostinke ob grobu in v cerkvi. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala. Žalujoči: sinova Janez in Matjaž z družinama, sestre Albina, Tončka in Rezka ter vsi njeni ZADNJE NOVICE / info@g-glas.s; VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo TOREK SREDA ČETRTEK / i * od 9 °C od 7 °C od 4 "C do 25 °C do 11 °C do 17 °C Danes, v torek, bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne bodo posamezne plohe in nevihte. Jutri, v sredo, bo oblačno s padavinami. Meja sneženja se bo čez dan spustila do višine okoli 1100 m. Občutno se bo ohladilo. V četrtek bo precej jasno, jutro bo zelo sveže, čez dan pa bo že topleje. Zasenčili celo drugoligaše! V soboto je bila v okviru Tedna mladih na kranjskem stadionu odigrana nogometna tekma med ženskim nogometnim klubom Velesovo in ekipo Gorenjskega glasa. Zmagali so - le kaj ste mislili - Glasovi fantje s 4:6 (0:3). Kranj - Čeprav je bil sobotni derbi med ženskim nogometnim kolektivom Velesovo (1. ženska nogometna liga) in ekipo znanih Gorenjcev Gorenjskega glasa (I. časopisna liga) na kranjskem stadionu le predtekma srečanja Triglava in Nafte Lenda- va, je po našem skromnem mnenju s kakovostno in domiselno igro visokega ritma povsem zasenčil dvoboj drugoligašev. Potem ko je bil spodaj podpisani izbran za selektorja Glasove ekipe, je padla odločitev, da v ekipo selekcioniramo take Za ekipo Gorenjskega glasa so igrali (z leve): stojijo - Jure Eržen, Blaž Kavčič, Sašo Govekar, Dušan Vučko, Ivan Hočevar, Edo Terglav, Jurij Goličič, Janez Hočevar; čepijo - Sergej in David Primožič, Bine Norčič, Rok Urbane, Andrej Jezeršek in Nejc Brodar. Gaber Trseglav je predčasno zapustil ekipo, zato je zgrešil skupinsko slikanje. znane Gorenjce, ki bodo uspešno izpeljali zastavljeno taktiko. Ta je bila povsem preprosta: uigranim Velesovkam se upreti s tehnično dovršeno destrukcijo igre. Ker pa je šlo šele za prvi zbor Glasove selekcije, so se takoj pokazali porodni krči, saj nismo uspeli pridobiti dovolj primernih igralcev, zato smo bili prisiljeni spremeniti strategijo. Tudi taje bila preprosta: če ne gre z destrukcijo, bo pa šlo s frontalnim napadom. Za izpeljavo drznega načrta pa smo morali angažirati vsaj nekaj sposobnih mož - športnike. Po opisanih dilemah selekcioniranja Glasove ekipe smo sestavili naslednjo ekipo: košarkar Jure Eržen, hokejista Edo Terglav in Jurij Goličič, telemar-kerja David in Sergej Primožič, smučarski tekač Nejc Brodar, nordijski kombinatorec Andrej Jezeršek, smučarska skakalca Bine Norčič in Rok Urbane, direktor občinske uprave Mestne občine Kranj Ivan Hočevar, gledališki igra- Športni direktor Vine Bešter s strelcema petih Glasovih golov - Bine Norčič (na sredi) je zadel dvakrat, David Primožič (desno) trikrat, šesti gol pa je prispeval Sergej Norčič. lec Gaber Trseglav, državna poslanca Dušan Vučko in Blaž Kavčič, načelnik štaba civilne zaščite MO Kranj Sašo Govekar in odvetnik Janez Hočevar. Vine Bešter iz Pop TV pa je bil zaradi poškodovane noge postavljen za športnega direktorja ekipe, ki je bil še posebej zadolžen za vzdrževanje visoke morale na rezervni klopi. Iz strahu pred porazom smo tik pred začetkom tekme poskušali še podkupiti sodnika, a se Stanimir Grujič na naše presenečenje ni pustil premamiti. No, verjetno so nas pri tem prehitele Velesovke... Srečanje z mladimi nogometašicami so fantje vzeli zelo resno in agresivno zaigrali že od prvega sodnikovega žvižga, zato se dekletom oprošča-mo. Ker pa smo izbrali v ekipo same "gentlemane", smo vsakega strelca gola za nekaj minut posedli na rezervno klop. Prvi polčas smo kljub temu zanesljivo dobili s 3:0, v nadaljevanju pa so dekleta pokazala zobe in nas nadigrale, vendar smo uspeli obdržati vodstvo vse do konca in zmagali s 6:4. V Glasovi ekipi sta se še posebej izkazala trikratni strelec David Primožič (največkrat zamenjan) in zelo zanesljivi vratar Ivan Hočevar, ki je z nekaterimi bravuroznimi obrambami spominjal na nemškega reprezentanta Oliverja Kahna. Le pogled je imel prijaznejši od Bavernovega vratarja... Simon Šubic, foto: Tina Doki Kolo za nekaj tisočakov V petek popoldne je kranjska uprava enota pripravila dražbo predmetov, najdenih v preteklem letu, ki jih lastniki očitno niso pogrešili, vsaj pretirano ne. Soteska Vintgar je bolj varna Kranj - V upravni enoti enkrat na leto prodajajo stvari, ki jih najdejo policisti ali pa jih na policijo prinesejo drugi najditelji. Po zakonu o najdenih predmetih morajo biti te stvari hranjene tri mesece, v tem času jih lastniki lahko dobijo nazaj. Tisto, kar očitno nihče ne pogreša, pa skušajo prodati na javni dražbi. Zvonka Mihelič, svetovalka načelnika upravne enote, pravi, da je med najdenimi predmeti največ koles in mopedov. Zato je že po tradiciji dražba spomladi, praviloma maja, ko je sezona dvokolesnikov že v polnem zamahu in je zanimanje za nakup tudi največje. "Lani je v hrambi obtičalo enajst mopedov, v glavnem so to Tomosovi APN, precej je koles, med njimi se najde še kakšen mobitel pa prstani, verižice, uhani, imamo celo dva gasilna aparata," je pred petkovo dražbo povedala Zvonka Mihelič. Izklicno ceno oblikuje posebna komisija, le v primerih, ko gre za vrednejše stvari - lani, denimo, so prodajali zelo dober motor za kros -, za razmeroma nova kolesa, nakit, takrat pomagajo izvedenci. Sicer pa kupci hitro ocenijo, kaj se splača kupiti in včasih se razvname pravi boj, kdo da več. V takih primerih ima Miran Pohar, ki dražbo vodi, polne roke dela. Eden takih primerov je bilo še povsem dobro žensko kolo, za katerega je kupec po izklicanih 2.500 tolarjih odštel 5.600 tolarjev. "Na dražbah sodelujem osem ali devet let. Zanimanje je vedno veliko, kupcev v povprečju od petdeset do osemdeset. Že marca kličejo in sprašujejo, kdaj bo dražba. Čakajo predvsem najsplesa. Uro pred dražbo so stvaiTpa. ogled." Zvonk^ffVjihelič pravi, da večina najdjhih predmetov dobi nove lastnike. Kar ostane, gre v komisijsko uničenje. Ostane zelo malo; Itakšno povoženo kolo, oguljena denarnica. Upravna enota je letos zadnjič pripravila javno dražbo najdenih predmetov, naslednjo bo po novi zakonodaji izpeljalo ministrstvo za pravosodje. Helena Jelovčan, foto: Tina Doki Gorje - Turistično društvo Gorje je 18. aprila letos že odprlo sotesko Vintgar. Vsako leto jo obišče od 35 do 38 tisoč obiskovalcev, domačih in tujih. Letos so zabeležili nekoliko manj agencijskih gostov. Vstopnine niso povišali, za odrasle je 600 tolarjev, za študente, skupine in otroke pa manj. V vstopnino je vključeno tudi zavarovanje v primeru nesreče. TD Gorje ima na sodišču še vedno nerazrešen neprijeten primer ponesrečene deklice iz Murske Sobote, ki se je pred številnimi leti tako ponesrečila, da je umrla. Društvo upa na poravnavo s sorodniki. . Soteska Vintgar ni naravna znamenitost, ki kar je in jo prideš občudovat. Vintgar je treba vzdrževati, popravljati lesene galerije, mostičke in stopnice, razen tega pa poskrbeti, da se v sotesko ne valijo skale s strmih pobočij. Gospodarji Vintgarja opažajo, da se zaradi rekreacije na bližnjem Homu umika divjad in se zateka v bližino soteske. Vsak dan, preden sotesko odprejo za obiskovalce, jo pregle- dajo. Letos so sotesko pomagali očistiti tudi alpinisti. Društvo še odplačuje mreže, za katere so odšteli kar 33 milijonov tolarjev. Mreže so zaradi varnosti na najbolj nevarnih krajih morali namestiti. Tako, da je zdaj sprehod skozi Vintgar, kakor je najbolje mogoče, varen in zavarovan. D.S. LOTO Ižrebane številke 19. kroga: 8, 15, 17, 25, 29, 32, 36 in dodatna 37 Izžrebana številka LOTKO pa je: 942190 V 20. krogu je predvidoma za sedmico 160.000.000 S ppi ia« po^bJaTo RADIO KRANJ, d.o.o. ^ Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM FAX: (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE E-pošta: radiokranj@radio-kranj.si NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM v fpolo -irih številk IzžrebanešgHke ^ ^ 1Q-05-2003 12:00 BGSBB 09.05.2003 12:00 dobitek POLO 2.438.630 ^4 Javno podjetje d.o.o Ulica Mirka Vadnova 1, KOMUNALAB®SM) eevodoJod Obveščamo vse porabnike pitne vode, da zaradi nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodnem omrežju v sredo, dne 14. 5. 2003, v času od 8. do 15. ure ne bo vode v naseljih Duplje, Podbrezje, Žeje, Bistrica in Strahinj, močno pa bo motena preskrba z vodo >j nasefju Cegelnica in na Stari cesti v Naklem. K R A N J č A N K A Danes izšla Kranjčanka Brezplačno za občanke in občane Mestne občine Krani