KAJ JE SAMOPRISPEVEK?
Lahko rečemo, da je samoprispevek pri-spevek, za katerega se ljudje prostovoljno odločajo in ga vežejo na določen program. Tako bomo s programom prvega samopri-spevka do konca leta 1978 v Ljubljani pri-dobili 50 objektov družbenega standarda: 25 osnovnih šol in 25 vrtcev. Program dru-gega samoprispevka pa zajema: 19 osnovnih šol, 20 vrtcev, 5 zdravstvenih domov in 4 do-move za upokojence.
Samoprispevek je izjemno pomembna oblika, s pomočjo katere dandanes uspešno rešujemo številne probleme, ki se pojavljajo v naši družbi. Zakaj? Predvsem zato, ker je vreča skupne porabe premajhna. Občani pa jo s samoprispevkom lahko precej povečamo in pri tem sami neposredno rešujemo pro-bleme naše okolice, to je nas vseh.
Dosedanji uspehi pri izgradnji osnovno-šolskih in vzgojnovarstvenih objektov v Ljub-Ijani nam dokazujejo, kako izredno pomem-ben materialni vir predstavlja samoprispe-vek. Niti ena krajevna skupnost v Ljubljani ne bi uspela sama zgraditi vrtca ali šole v tako kratkem času, nekatere bi porabile za tako gradnjo tudi več kot 20 let. Tako pa smo s sredstvi tekočega samoprispevka in iz sred-stev proračunov občin po načelu vzajemnosti in solidarnosti pričeli vsestransko reševati že več let prisotna vprašanja na področju druž-benih dejavnosti. Končno so se tudi Ljubljan-čani pridružili občanom ostalih slovenskih občin in pripomogli k pospešeni izgradnji prepotrebnih objektov družbenega standarda, ki jih v Ljubljani še vedno primanjkuje.
KAKO SMO SE ORGANIZIRALI?
Graditi 50 objektov je zajetno delo, ki ter-ja mnogo organizacijskih in vsebinskih pred-priprav. Zato smo se organizirali takole:
Pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljub-ljana smo leta 1971 ustanovili sklad ljubljan-skih občin za gradnjo osnovnih šol in vzgoj-no-varstvenih zavodov. Sklad upravlja 19-članski upravni odbor.
Pri vsaki krajevni skupnosti, kjer so gra-dili vrtec ali šolo, so ustanovili gradbeni od-bor, ki je dajal soglasje k vsem pripravljal-nim projektnim nalogam, idejnemu projektu slehernega objekta ter investicijskemu pro-gramu in glavnemu projektu.
Družbeni nadzor nad delom sklada oprav-lja poseben 60-članski odbor za družbeni nad-zor.
Pri upravnem odboru dela tudi 9 strokov-nih  komisij.
Strokovne službe sklada vodi sekretar in 5 delavcev.
Za pripravo gradbeno-tehnične dokumen-tacije ter za gradbeni, tehnični in finančni nadzor je leta 1973 sklad na osnovi javnega natečaja izbral kot najugodnejše ponudnike Ljubljanski investicijski zavod (LUZ) in In-ženirski biro elektroprojekt (IBE) ter z nji-ma sklenil pogodbo za izvrševanje razpisanih nalog.
Delo vseh organov sklada ter gradbenih odborov v krajevnih skupnostih je prosto-voljno in brezplačno.
Pri izvajanju programa za območje Ljub-ljana-šiška so bile vse programske osnove in glavni idejni projekti ter investicijski pro-grami pred pričetkom gradenj osnovnih šol in vrtcev objavljeni v občinskem glasilu Jav-na tribuna.
Aprila leta 1975 je začel pri skladu delo-vati tudi koordinacijski odbor, ki ga sestav-ljajo predstavniki izvršnih svetov družbeno-poiitičnih skupnosti Ljubljane, predstavniki mestnih samoupravnih interesnih skupnosti za vzgojo in izobraževanje ter otroško var-stvo in predstavniki upravnega odbora skla-da. Ta organ je imel v tem kratkem času že 17 sej. Tudi člani tega odbora opravljajo de-lo brezplačno.
VSE OBJEKTE JE TREBA ZGRADITI DO LETA 1978
21. novembra 1971 so občani z referendu-mom odločili, da se bo v sklad za izgradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov stekal denar iz  dveh virov.  S samoprispev-
kom bi zbrali 51 odstotkov, iz ostalih vi-rov pa naj bi zbrali preostalih 49 odstot-kov. Iz sredstev naj bi financirali gradbe-na, obrtniška in inštalacijska dela z opremo. Prvi krajevni samoprispevek v Ljubljani se bo iztekel 31. decembra 1976. leta. Objekti, za katere je uveden krajevni samoprispevek, morajo biti zgrajeni do konca leta 1978.
SADOVI PRVEGA SAMOPRISPEVKA
Razpis prvega samoprispevka konec leta 1971 je v ljubljanskih občinah narekovalo spoznanje, da je ta-kšna solidarnost ena iz-med najboljših in najhitrejših poti za razvi-janje tistih področij, kjer so problemi naj-bolj pereči. In uspehi niso izostali. Do danes je Ljubljana bogatejša za 15 osnovnih šol in 13 vrtcev. Preostalih 22 vrtcev in šol je v gradnji, oddaji del ali v pripravi na pričetek gradnje. Zgrajene bodo v letu 1977 in v le-tu 1978. Pa si oglejmo sadove prvega samo-prispevka iz enotnega ljubljanskega progra-ma gradenj OŠ in VVZ, ki ga financirajo ob-čani Ljubljane iz sredstev samoprispevka in ljubljanske občine prek proračunov.
VVZ VIŽMARJE-BROD (MANICE KOMANOVE)
VVZ Vižmarje-Brod so pričeli graditi 20. decembra 1972. leta, uporabljati pa so ga pri-čeli 1. decembra 1974. leta. V vrtec je vklju-čenih 250 otrok. To je 40 več kot je bila do-ločena kapaciteta po odloku. Torej lahko za-pišemo, da je bila planirana kapaciteta real-na in upravičena, saj je območje krajevne skupnosti Vižmarje-Brod s tem vrtcem v glavnem pokrilo prostorske potrebe za vzgo-jo in varstvo predšolskih otrok.
Investicijska vrednost po odloku za VVZ Vižmarje-Brod je bila 5,250.000 dinarjev, vsi stroški zanj pa znašajo 8,883.000 dinarjev.
OSNOVNE ŠOLE Zgrajeni objekti
1.  OŠ Dol
2.  OŠ Zalog
3.  OŠ Valentin Vodnik (ŠIŠKA)
4.  OŠ Brezovica
5.  OŠ Dobrova
6.  OŠ Črtomirova
7.  OŠ Novo Polje
8.  OŠ Preska (ŠIŠKA)
9.  OŠ Brod (ŠIŠKA)
10.  VZGOJNA   POSVETOVALNICA   (ŠIŠKA) Zgrajena je bila za potrebe vseh petih ljubljanskih občin
11.  OS Sostro
12.  OŠ Pirniče (ŠIŠKA)
13.  OŠ Horjul
14.  OŠ Vič
15.  OŠ Novo Kodeljevo
Objekti v gradnji
16.  OŠ BS-7
17.  OŠ Prežihov Vorarac
18.  OŠ Vrhovci
19.  Oš Zvonka Runka (ŠISKA)
Objekti v oddaji
20.  OŠ Koseze (ŠIŠKA)
(določen je že gradbeni izvajalec)
Objekti v pripravi
21.  Oš Prule
22.  OŠ Tone Tomšič
23.  VZ Janez Levec
24.  Oš Dr. J. Potrč
25.  OŠ Vodice (ŠIŠKA)
SIMBOLIČEN PRISPEVEK
BOJAN GROBELNIK, uslužbenec: »Samo-priapevek je določena podpora oziroma pri-spevek občanov za šole in vrtce. Tako je vsaj v Ljubljani. Občani pa lahko del sredstev prispevajo tudi s prostovoljnim delom, ali pa si začrtajo drugačen program. V našem me-stu smo s prvim samopris,pevkom gradili le šole in vrtce. Program drugega samoprispev-ka zajema še zdravstvene domove in domove za upokojence. Upam, da bo večina Ljubljan-čanov glasovala za. Zakaj? Predvsem zato, ker bi si s tem zagotovili hitrejši napredek. Seveda pa je res tudi to, da bodo nekateri z nižjimi dohodki težko plačevali samopri-spevek, zato bi bilo prav, da ;bi jih plačevanja oprostili, ali pa naj bi bil njihov prispevek zgolj simboličen.«
VZGOJNOVARSTVENI ZAVODI Zgrajeni objekti
1.  VVZ Soseska 7
2.  VVZ Šentjakob
3.  VVZ Ane Ziherl
4.  VVZ Vevče
5.  VVZ Zadvor
6.  WZ Brod (ŠIŠKA)
7.  VVZ Škofljica
8.  VVZ Savsko naselje
9.  VVZ Nove Jarše
10.  VVZ Andersen (ŠIŠKA)
11.  VVZ Malči Belič
12.  VVZ Vič S-6
13.  WZ Šentvid (ŠIŠKA)
Objekti v gradnji
14.  VVZ Novo Kodeljevo
15.  VVZ Vrhovci
16.  VVZ Selo-Moste
17.  WZ Litostroj (ŠIŠKA)
Objekti v oddaji
18.  VVZ BS-3 (zbiramo ponudbe)
19.  VVZ   Murgle   (pripravljena   analiza   po-nudb)
Objekti v pripravi
20.  VVZ Poljanska cesta
21.  VVZ Ajdovščina
22.  VVZ Šentjakob II
23.  VVZ Polje
24.  WZ Koseze (ŠIŠKA)
25.  WZ Medvode (ŠIŠKA)
PRIMEREN VIR ZBIRANJA SREDSTEV
MARUŠA LAP, strokovna sodelavka Zavo-da za napredek gospodinjstva: »Samoprispe-vek je zelo primeren vir zbiranja sredstev. Z njim namreč rešujemo probleme, kjer so najbolj žgoči. O programu drugega samo-prispevka sem dobro obveščena. Sredstva javnega obveščanja posvečajo temu področju dovolj pozornosti. Na referendumu za drugi samqprispevek bom glasovala za hitrejši na-predek našega mesta!«