Zopet v okovih militarizma. B«ograd, 12. 6. Na pritisk poslancev Jugoslovanskega kluba, ki so člani vojnega odseka v narodni skupščini, se je dne 11. junija razprava o trajanju aktivne vojaške službc predčasno zaključila, da se klubi ponovno posvetujejo o tem vprašanju. Kakor znano, zahteva vladni vojni načrt 18mesečno aktivno vojaško službovanje. Poslanci K. Škulj, Andraž Bedjanič in Vt. Kremžar, ki so člani tega parlamenlarnega odseka, -jc ';• kaenu Jugoslovanskega kluba in SLS predlagali, naj se uvede namesto sedanjega vojaškega sistema domača milica, kakor jo ima Švica in druge moderne države. Naši poslanci pa so za slučaj, da ne uspejo z milico, predlagali, da se aktivna vojaška služba določi na šest mescev. Utemeljevali so svoj predlog, da danes, kov vojske ni treba, tudi ni treba fantov vežbati 12, 18 ali celo 24 mescev.v aktivni službi. Celo kmetski poslanci radikalnega kluba so bili vneti za naše naziranje in so sklenili, da bodo naše predloge podpirali. V pondeljek, 11. t. m. popoldne, ko se je seja vojnega odseka prekinila, je predsednik tega odscka, odličen srbski kmet, radikal g. Dragovič, svo- jemu klubu poročal, da je treba aklirBO sluibe z oairom na potrcbe kmetskega ljudstTa zaižatL T klubo radikalcev je bilo za ta predlog ugodno razpoloženje, ker se srbski radikali bojijo zameriti srbskim kmetonL A kaj se je zgodilo? Ko je stari Pašič zvedel za Dragovičevo aakano, se je vsedel na avto in pridrčal v parlament, kjer je 1 radikalnem klubu govoril za 18- in 24mesečno aktivno vojaško službo. Slikal je radikalom nevarnost Tojske na steno in izjavil, da je samo militarizem aajvečjft opora naše države. Značilno je dejstvo, da je Tojai minister general Pešič bil pripravljen pristati na znižanje aktivne vojaške službe na 9, oziroma 12 Mescev, s slari Pašič se je postavil tcmu po robu. Tako s* je srb-< ska radikalna stranka zopet pokazala v svoji pravi In-> či. Če vse pogine, če propadejo posamezne družine, sa-* mo da imajo oficirji dobro plačo, da smo okovani T orožje, to jim je ljubše, kot blagor in zadovoljnost našega ljudstva. Srbski radikalni stranki v bofbi za vojaški zakon stojijo zvesto ob strani demokrati. Demokratska poslan ca Edo Lukinič (advokat in bivši zagrizen madžaroc) ter Agatonovič (profesor) sta se strastno borila v vojnem odseku za poostritev vojaške službe. Zahtevala sta 24mesečno neprekidno aktivno službovanje, govorila sta strupeno proti temu, da bi slovenski fantje službovali v Sloveniji, nasprotovala sta celo skupno z radikali naši zahtevi glede oprostitev in dopustov. Tu se zopet vidi, kako bi naši poslanci v boju proti srbijanskemu vojaškemu zakonu potrebovali onih 70 poslanskih glasov Radičeve stranke. če bi nad 100 poslancev v parlamentu zarohnelo proti takemu starokopitarskemu vojnem uzakonu, kakor jc predloženi načrt, bi se Srbi morali udati. A Radič čepi doma v Zagrebu za pečjo, a srbska radikalna stranka bo skupno s Pribičevičemi demokrati dala naši državi tak vojaški zakon, katerega bodo objokavali naši sinori skad desetletja. Kaj poraaga Radičevim ljudem kriiati na shodih, da so proti vojski, če pa ničesar ne apajo st<H riti, da bi se tak vojaški zakon preprečil, ali vsaj omilil! Ali se bodo Hrvaii kedaj spametovali?