2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 12. marca 2015  Leto XXV, št. 11 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 12. marca 2015 Porabje, 12. marca 2015 »Ka se v Porabji godi, je od nas odvisno, steri tü živémo…« STR. 2 Uživle pri svojom deli STR. 5 DOŠ Števanovci na stežaj odprla vrata Letošnji Dan odprtih vrat na Dvojezični osnovni šoli Števanovci se je po uvodnem pozdravu ravnateljice Agote Holec pričel z ogledom kratkega filma o izobraževalni ustanovi. Kakih petnajst staršev z otroki je lahko iz njega izvedelo, da šola izvaja brezplačni lončarski, pevski in folklorni krožek, ponuja številne izlete in tabore po Sloveniji ter je sodobno opremljena. Prednost ustanove so tudi maloštevilčni razredi in brezplačne avtobusne vozovnice ter učbeniki. Vse te ugodnosti pa veljajo seveda le zato, ker je šola od leta 2007 dvojezična in jo že tretje šolsko leto vzdržuje Državna slovenska samouprava. Z nizko rodnostjo v Porabju nastajajo iz leta v leto podob-ne težave. V števanovskem vrtcu letos ni šoloobveznega otroka, zato so se informativnega dneva udeležili le starši in otroci iz Monoštra (80 odstotkov učencev DOŠ Števanovci že sedaj prihaja iz širše - madžarske - okolice porabskega središča). Na Dnevu odprtih vrat smo še izvedeli, da ima šola trenutno 51 učencev, ki obiskujejo lepo obnovljeno zgradbo. Šolarji sodelujejo na natečajih in tekmovanjih ter se udeležujejo dvojezičnih prireditev. Slovenščine se učijo prav vsi, tedensko v petih urah (z dodatnim spoz-navanjem slovenstva) ter še pri polovici vseh učnih ur. »Starši se sami odločajo, ali bodo k nam vpisali svoje otroke« - je povedala ravnateljica in dodala: »Oni doma ne morejo pomagati svojim otrokom, to je naša naloga na šoli. Slovensko se moramo pogovarjati pri učnih urah, med odmorom in popoldne.« Poudarja pa, da zakon predpisuje znanje slovenščine vsem pedagogom na šoli. »Nastali bodo problemi, saj so podpisali, da jezikovni izpit položijo do 30. junija letos. Sedaj poučujeta nekatere dvojezične predmete v nižjih razredih po dva učitelja. Rešitev se še ni razjasnila« - je zaskrbljena Agota Holec. »V veliko pomoč nam je učiteljica asistentka iz Slovenije in otroci so prav tako prisiljeni, da se na krožkih slovensko sporazumevajo z mentorji, ki večinoma prihajajo iz Slovenije.« Po uvodnih informacijah so se lahko gostje udeležili nekaterih dvojezičnih ur. Navzoči starši so izjavili, da jih šola privlači zaradi družinskega ozračja ter da cenijo možnosti, ki jih šolarjem ponuja znanje slovenskega jezika. -dm- Na informativnem dnevu je bilo zanimanje veliko - koliko bo vpisanih? Učiteljica Anica Szalai predaja znanje v dveh jezikih »Ka se v Porabji godi, je od nas odvisno, steri tü živémo…« Slovenska zagovornica (szószoló) v madžarskom parlamenti Erika Köleš Kiss je na začetki leta organizirala srečanja po porabski vasnicaj z lidami, ka bi se pogučavala z njimi o svojom deli pa o tom, ka od nje čakajo. Dapa zvün toga je ešče dostavse naprej prišlo. - Ka je bijo vaš cilj, gda ste zač-nili s tejmi pogučavanji po slovenski vasnicaj? »Ge tak mislim, ka sem tau vsefele formo mogla naredti, ka se dobim z našimi domanjimi lidami. Jauara pa na začetki februara smo nej meli telko djilejšov v parlamenti, zatok sem gorpoiskala šest vasnic. Gnauk zatoga volo, ka sem malo tapravla, ka je moje delo. Drügi moj namen pa je biu, ka je malo vöopitam, ka oni od mene čakajo, pa ka je tisto, ka tak mislijo, ka trbej v rokaj držati v interesu naše narodnosti, našoga slovenstva.« - Kak so lidgé vzeli tau vaše pozvanje, kelko ji je prišlo na srečanja? »Moram povedati, ka nejsem računala na ne vejm kakšen völki obisk. Tak sem mislila, ka če 5-6-7 lidi vküperpride, tau že nika pomeni. Dapa dobro mi je spadnilo, ka pod dvajsti lidi nin nej bilau, celau v Slovenskoj vesi ji je trideset vküpprišlo. Tak sem čütila, ka zatok lidgé radi znajo, ka se za nji godi, ka tisti lidgé delajo, steri so za nji v kakšnojkoli funkciji.« - Stere so bile tiste teme, stere so lidi najbole brigale? »Zvün toga, ka sem ge tapravla svoje stvari, v dosta mejstaj so me spitavali, ka leko naredi za tau, ka naj se naš gezik rejsan ohrani. V dosti mejstaj sem ji malo provocirala, ka sem pravla, ka lidgé sami tö dužnost majo, ka doma se morajo vcüjpodati pa gučati slovenski, če pa več sami ne znajo, naj potem nas podpirajo s tejm, ka nagučavajo svoje mlajše, naj se včijo slovenski. Babice sem prosila, naj se pogučavajo z vnuki slovenski, ka nikdar takšni pogojov smo nej meli kak zdaj. Grdo bi bilau, če bi ravno zdaj gordali vse tau, ka pomeni za nas biti Slovenec. Zvün toga so spitavali zastopniki kakšni organizacij, kak bi leko te natečaje, steri so za narodnostne samouprave pa organizacije, bole naleki naredli. Ta sem povedala, ka smo tau pitanje mi že tö gorvzeli med naše dnevne rede v naši komisiji. Na tom področji moramo nika naredti, ka rejsan tak komplicirano vöspišejo te natečaje, ka pri narodnostni samoupravaj, pri steraj nega nikoga, steri se s tem spravla, trno težko napravijo te natečaje. Zvün toga pa skurok vsi natečaji so naknadno financirani, se pravi, peneze samo te dobiš, gda program že napraviš. Samouprave za tau nemajo peneze, tisti proračun, steroga one majo, je trno skromen (szerény). Naš odbor (bizottság) se vseféle formo bo s tem spravlo. Za letošnje leto gvüšno, ka nemo mogli več nika napraviti, liki mo probali, ka naj za naslednje leto bole naleki bau natečaje napisati pa do penez priti. Ka leko ohraniš kulturo, leko ohranjaš gezik, dapa tau pomeni, ka moraš meti programe, moraš meti razno-razne delavnice, ka pa vse peneze košta. Brezi penez gnesnaden nika ne more naredti.« - Prva kak si se podala za tau funkcijo, si bila leranca na srejdnji šauli. Ali naše lidi briga tau, kak je kaj na šaulaj? »Spitavali so o šaulaj, ka kaj se zdaj na šaulaj godi, kak majo šaule drüge narodnosti. Zatok lidgé tau čütijo, ka nej samo pri nas tak težko. Pa dobro čütijo, ka drügi tö podobne probleme majo. Na, recimo, Nemci gvüšno ka nemajo takšni problemov kak mi, dapa tisto je drüga situacija, ka tisto je svetovni gezik, s sterim dosta več aska ma tisti, steri se ga vči, kak naši mlajši. Dapa mi se ne moremo samo na tau sklicevati (hivatkozni), ka mi naš gezik neškemo samo zatok znati, ka aj asek mamo. Če rejsan je istina, ka bi tak bole šlau. Pa so spitavali, kak bi leko malo več delovni mest bilau tü, ka če bi mlajši znali, ka se leko s slovenskim gezikom zaposlijo, leko delo dobijo, te bi se ga zatok bole radi včili. Tau je tö istina. Vej pa na taum vsi probamo delati.« - Lidgé dostikrat majo vsakdenešnje baje, probleme. Ali so se obračali na tebé s prošnjami, ka naj bi njim pomagala? »Bilau je takšo tö, ka so pravli, ka bi bilau potrebno spomenik obnoviti v vesi, pa sem obečala, če bau kakšen takšen razpis, ka mo pomagala. Zvün toga smo dosta gučali o tom tö, ka so slabe poti. Naprej je prišla povezava od Andovec do Büdinec tö. Ponavadi so naprej prinesli takšne stvari, ka čütijo, ka so žmetne. Fanj mi je spadnilo, ka so na Dolenjom Seniki pravli, ka so zdaj že tak začnili delati, ka nemška narodnost pa slovenska narodnost pa lokalna samouprava vküper organizirajo programe. Poleg toga so me pitali, če leko vküper pišejo natečaje, dapa tau tak néde, baukše je, če ejkstra. Dapa, ka lidgé že vküper delajo, tau je že nika naprej. Venak genau na Dolenjom Seniki so mi pravli, ka ka se tü pri nas v Porabji godi, tau je od nas odvisno, steri tü živémo. Če mo znali dobro vküper delati tak, ka eden drugoma pomagamo, te bole naprej pridemo, kak če mo vsi po svoje vlejkli. S tem se tö trno strinjam (egyetértek). Vidim, ka pri tisti narodnosti, steri so enotni (egységesek), dosti več rezultatov majo, kak pri tisti, steri se med seuv ne razmejo. V guč je prišo gezik na verskom področji tö. Tau pa zavolo toga, ka sem tau tö tapravla, ka sem bila pri püšpeki dr. Andrási Veresi. Rejsan tak mislim, če se mlajši navčijo boga moliti slovenski kak mlajši, te do oni tö bola čütili, ka oni do toga jezika nika majo, bole jim baude pri srci. Ge mislim, ka so tau vse takše stvari, pomanjkljivosti in težave, stere leko rejšimo, dapa rejsan samo tak, če vsakši naredi svoje tam, gé je. Če je v držini, pa je mamica pa babica, te tam, če je vzgojiteljica v vrtci, te tam, če je učitelj ali učiteljica na šoli, te tam. Mi, steri smo pa zastopniki za Slovence, pa tö mamo svoje delo pa ga moramo dobro obrediti.« Pred kratkim je Erika Köleš Kiss bila v Ljubljani, gde je mejla več srečanj s politiki in poslanci. »Že nekaj mesecov sem mejla v plani, ka mo šla v Ljubljano. Obisk sem začnila na Uradi za Slovence v zamejstvu in po svetu, sem se srečala z gospodom ministrom Gorazdom Žmavcom. Pogučavala sva se o naši pitanjaj, najbole pa o šaulaj, kak poteka dvojezični pouk, ka morajo naredti tisti, ka so na šaulaj, ka leko vcüjpomoreta dvej državi, ka zagotovi vogrska država pa ka leko vcüjda slovenska država. Guč je biu o tom tö, kak leko nadaljujemo z dvojezičnostjo. Ge bi zatok rada bila, če bi se tau na srednješolskom nivoji nadaljevalo. Na tom že delamo, naj bi se bar na smeri gostinstvo na srednji šauli nadaljevala dvojezičnost. Zdaj mi že dosta lidi pomaga pri tem, šaula je napravila svoj program. Če za program dobimo dovoljenje (engedély), so mi gospod minister obečali, ka s slovenske strani dobimo strokovno pomauč. Dapa rejsan moramo takše mlajše meti, steri so se že na osnovni šauli dobro navčili gezik. Zvün toga sva gučala o tom, kak bi leko gospodarstvo pa turizem razvijali v Porabji. Potem sem šla v Državni zbor R Slovenije (v parlament). Tam sem se najprva srečala z gospodom Ivanom Hrškom, on je predsednik komisije za stike s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Trno rad me je sprejel. Najbole sva o tom gučala, kak stojimo Slovenci v Porabji, ka so naše težave, ka so naše radosti, ka se zatok zadnja lejta dostavse godi, steroma moramo znati veseli biti. Obečo je, ka s komisijo pride na obisk v Porabje. Srečala sem se s poslancom madžarske narodnosti dr. Lacijem Gönczem. Z njim sva podpisala okvirni program našoga sodelovanja, steri se tiče vse tistoga dela, steroga miva kak parlamentarca morava opravlati v interesi povezave med dvema državama. Dolaučila sva deset točk sodelovanja. Dobila sem se eške z gospaudom poslancom Jožetom Horvatom, steri je predsednik odbora za zunanje zadeve. Den sem zaklüčila s pogovorom s predstavnikom vogrskoga veleposlaništva v Ljubljani z Andorom Dávidom. Pogovarjala sva se o tom, ka bi leko napravili, naj na Madžarskom bole spoznajo Slovenijo, v Sloveniji pa bole Madžarsko. Dogovorila sva se, ka va delala na tom, naj vogrska televizija pripravi slovenski tematski dan, slovenska pa madžarski dan.« Marijana Sukič Foto: F. Sütő Slovenci prejk grajnce pa prejk maurdja V naši novinaj smo nej davnik pisali, ka so se na Gorenjom Seniki s svojov folklornov skupinov nutpokazali Slovenci iz Argentine. Dosta lidi pa ne vej, ka so v našo krajino že eden mejsec prva tö prišli gosti s toga dalečnjoga rosaga. Bole djenau povödano, prišlo je 14 leranc slovenskoga gezika, med šterimi so (zvün edne iz Brazilije) vse bile iz Argentine. Lerance so se z drüge strani veukoga maurdja na konci januara napautile na slovenski Ptuj, gde so jim sodelavci Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu s pomočjauv slovenskoga šaulskoga ministrstva pa Zavoda RS za šolstvo organizerali cejlokedenski seminar. Malo skupino leranc smo srečali v Števanovci, kama so se pripelale na dvodnevni obisk. Njini avtobus se je najoprvin stavo pri graničarskom muzeji, gde smo malo vöopitali edno od organizatork seminara, podsekretarko Urada Suzano Martinez. »Tau so lerance na slovenski šaulaj v Južnoj Meriki, tam včijo slovenski gezik pa drüge predmete v slovenščini. Tau je že tretja pa štrta generacija tisti izseljencov, šteri so s Slovenije prejkšli. Na seminari obnauvijo znanje slovenskoga gezika, depa en tau Slovenije tö s seuv odnesejo« - je pripovejdala organizatorka pa cujdala: »Delavnice majo večféle: na priliko kak špilati gledališče pa kak včiti slovenske pesmi. Tau so spoznavali na ptujski šaulaj. V Porabje smo je pripelali zatok, ka aj bi spoznale tau krajino pa zavolo dvojezičnoga modela.« V prvom tali porabskoga programa je gostje sprevajala poslovodja RA Slovenska krajina Andreja Kovač, štera je oprvin nutpokazala graničarski muzej. Lerance so leko spoznale, kakši je biu žitek v Porabji v senci železne fijanke, kak so sodacke skrb meli na grajnco. Za tejm so gorpoiskale Dvojezično osnovno šaulo Števanovci, gde je je čakala ravnateljica Agota Holec. Pripovejdala je o žitki na šauli pa v vrtci, gostje pa so leko spoznale metode dvojezičnoga slovenskoga pouka. Argentinske lerance so malo šle po šauli, mi smo pa je vöopitali, kakše so kaj njine slovenske šaule v dalečnjom rosagi. Kristina Skvarča je leranca spejvanja na Osnovnoj šauli Franceta Balantiča v Buenos Airesi, glavnom varaši Argentine. »Mi mamo sobotne slovenske šaule, ge včim od ausme do prve vöre. Spejvanje včim mlajšam v vrtci, šteri so stari 3-4 lejta. Depa mam edno skupino od 4. do 8. razreda tö. Nücamo muzične škeri, pa se včimo bole vesele slovenske ljudske pesmi. Mamo več domauv, gde vküppridemo, tam mamo sobotne šaule tö. Ne včimo samo spejvanje, liki gramatiko, literaturo, zgodovino, geografijo pa vöronavuk v slovenskom geziki tö« - nam je ovadila gospa Kristina. »Ge sem bila dijakinja lerance, štera se je rodila v Sloveniji, tam je bila leranca. Ona je napravila našo šaulo. Dale sem se včila, gda so moji mlajši vözraščeni gratali. Mamo dosta slovenske mladine, štera ranč tak vči eške menjše mlajše. Spoznajo bogastvo slovenskoga gezika pa ga škejo prejkdati. Že v vrtcaj se guči samo slovenski, ranč ne nücamo španjolskoga gezika.« V skupini argentinski leranc smo rejsan najšli edno koražno mlado škonikojco Karolino Kenda. Rada je bila, ka je vidla porabsko šaulo. »Vidla sem, kakši so klasi, kak v nji včijo. Tak vidim, kakši je razloček z Argenitno. Ge sem vönavčena leranca, med kednom delam v argentinskoj šauli, gde vsi gučijo ’argentinski’. V soboto pa dem na posabno šaulo, gde samo slovenski gučimo. Če mlajši kaj ne razmejo, jim probamo raztomačiti slovenski« - pravi mlada leranca pa dale guči: »Ge sem slovenski gezik erbala od svoji stari starišov, šteri so se naraudili eške v Sloveniji. Moji stariške pa ge smo rodjeni že v Argentini. Doma slovenski gučimo, včila pa sem se v osnovnoj šauli pa na tečaji tö. Zdaj sem tretjo paut v Sloveniji. Oprvin sem bila z držinov, drügič pa sem sprevajala dijake s srejdnje šaule. Dosta mlajšov se vči o Sloveniji, pa go nikdar ne vidi. Na konci šaule pa je donk pripelamo na izlet.« Edna sama leranca iz Brazilije se je v varaš Rio de Janeiro prejk z Ljubljane spakivala. »Včim s pomočjauv Zveze Slovencev v Braziliji, mam 20 dijakov v štiri skupinaj. Tau so vse vnuki, pravnuki Slovencov. K meni pa odijo takši Brazilci tö, šteri se škejo navčiti nauvi gezik« - nam je tapravla Anja Mrak. »V skupinaj zvekšoga por-tugalski gučim, vejpa tak ležej vse raztomačim. V nadaljevalni skupinaj pa se že pogučavamo slovenski. Vsikši mejsec organizeram srečanje Slovencov, gde vküppride 30-40 lüdi. Držimo svetke, kak so Den državnosti, Miklauš ptt. Ge je nutnavčim pa morejo sami kaj povödati o Sloveniji. Tak prejkdavam slovensko kulturo.« Brazilija je sploj veuki rosag, depa tam donk ne živé telko Slovencov kak v Argentini. Od kauli 5 gezero Slovencov je v varaši Rio de Janeiro samo 50. Anja Mrak je njino drüštvo začnila pelati konec leta 2013. Argentinske lerance (pa edna brazilska) so popaudnevi gorpoiskale Monošter, gde so si poglednile cerkev pa film o Porabji. Na véčer pa so bili že na Gorenjom Siniki, gde so je domanji gorprijali v Iži djabok. Tü so leko spoznale tradicionalne meštrije: kak se pletejo košare, redijo papirne rauže, pa ftičje ižice. Domanje ženske pa so jim eške krofline spekle. Na konci so že vsi tak koražni gratali, ka so vküper spejvali slovenske naute. Seminar leranc z drüge strani oceana se je končo v Ljubljani. Tam so eške spoznale metode včenja slovenskoga kak tihinskoga gezika, nücanje TV-filmov pri včenjej, motivacijo za štenjé pa prejkdavanje kulturne erbe. Prva kak so se napautile domau, je je pozdravo minister za Slovence v tihinski rosagaj Gorazd Žmavc. -dm- Argentinske lerance so čüle od žitka za sigurnov grajncov Tak v Števanovci kak v Argentini se mlajši včijo slovenski V Iži djabok so se lerance spoznavale s starimi meštrijami OD SLOVENIJE… Nove knjige TINE MLINARIČ: VRETINE DNIKE - narečna poezija Pesnik, pisatelj in publicist Tine Mlinarič se je tokrat odločil za natis svojih pesmi v prekmurskem narečju (dolinskem podnarečju) s sporočilnim naslovom Vretine dnik. Knjiga je izšla pri Zavodu za turizem in kulturo v Beltincih (kjer je bila tudi prva predstavitev), spremno besedo je napisal mlad avtor Danijel Škafar, za zunanjo podobo in notranjo opremo so bile izbrane fotografije dr. Istvána Hagymása. Del narečne poezije Tineta Mlinariča, objavljene v knjigi, smo lahko prebrali v letošnjem Porabskem koledarju pod naslovom Vretine - narečna poezija Dnike. Glede na to, da je narečne poezije in proze v Sloveniji sorazmerno malo, je potrebno uvodoma izpostaviti, da Tine Mlinarič piše v narečju svojega okolja in se ne prestavlja/prevaja iz knjižnega slovenskega jezika, kar počnejo nekateri drugi avtorji. Prebiramo torej izvirno narečno poezijo doslej že uveljavljenega slovenskega avtorja iz Prekmurja - dolinskih Ižakovec. Uvodna pesem ima naslov Zemla cvete, medtem ko so ostale naslovljene Prva, Druga do Sedemindvajsete, kolikor jih je avtor vključil v knjigo. Bralec, tudi nevajen narečja, bo dokaj hitro ujel ritem kratkih, z vsebino in sporočilom prepojenih/prekvašenih pesmi. Knjigo je mogoče prebrati na dušek, potlej pa se vračati k posameznim pesmim ali k posameznim razdelkom, ki jih je sedem. Kot rečeno, je avtor spremne besede Čár besedi Danijel Škafar, od katerega si bom sposodil večino naslednjih misli o poeziji Tineta Mlinariča, s tem da začnem na koncu, kjer avtor pravi, da se spremna beseda razlikuje od takoimenovanih običajnih spremnih besed, ker ne poizkuša razlagati pesmi, ne želi jih interpretirati, ne želi v pesmih ponavljajočih se motivov in simbolov, ne želi jih pojasnjevati. Njen namen tudi ni bralcu ponuditi razlago, čemu potlej sploh služi? »Skuša služiti odstiranju tematike pisanja v narečju, pristnosti in moči izražanja v le-tem. Ob tem skuša nakazati tudi nekatere značilnosti Tinetove literature, bralca pa tako spodbuditi k razmisleku tudi o tem. Želi »kmično tenjo« narediti malo bolj »bejlo pot.« Pri literaturi Tineta Mlinariča smo že vajeni, »da nas venomer znova postavlja v svoj rojstni in bivanjski okoliš. Tokrat nas z narečjem v to okolje močno zasidra.« Sicer pa Tine Mlinarič tudi opomni, da »Človeku primarni, izvirni jezik ni knjižna oziroma zborna zvrst - ta se pojavi šele v času formalnega izobraževanja, - marveč je človekova materinščina prav narečje. S tega stališča je mogoče trditi, da je narečni jezik avtorju veliko bolj avtentičen kot knjižna slovenščina.« Bralci poezije Tineta Mlinariča se srečujejo tudi s transformacijo njegove domače pokrajine v pesem kot literarno zvrst in obliko (ter obrat-no). »To preoblikovanje je avtor postavil pred nas tudi v tej pesniški zbirki. Proces tovrstne transformacije je jasen in močan v pesmi, začenši z verzom Zemla cvete. Tukaj je avtorjeva domača pokrajina in njena bogata vsebina ena sama pesem.« Avtor je za mnenje o pričujoči pesniški zbirki povprašal tudi pesniška kolega Roberta Titana Felixa in Josipa Ostija. »Tinetove „dnike in vretine” so erotična in duhovna slast po razprtju - med sabo in drugo umeščenostjo,« meni Titan, medtem ko Osti poudari: »Z namenom, da v pesmih objame skupno in posamično, fizično in duhovno, napetost med temi in drugimi skrajnostmi, pomirja njegova jezikovna igrivost in svojevrstna duhovitost, ki mu pomaga plesati na tanki vrvi, ne da bi zdrsnil v brezno vulgarnega življenja pod sabo ali v višine metafizike nad sabo.« Tine Mlinarič je tudi avtor pesniških zbirk Dnika, Kana, Prebežniki, Zamenjave in Obiskovalci; esejev Ranljiva reka, Beli možje in Katedrale; domoznanskih proznih del Mlinarji in Büjraši; je soavtor v zbornikih in objavlja v slovenskih literarnih revijah. Še posebej pa je zaljubljen v Muro, ki tajinstveno in čarno klokota v bližini Ižakovec, kjer živi. Ernest Ružič Istospolni pari se lahko poročijo Poslanci so z 51 glasovi za in 28 proti potrdili novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki izenačuje istospolne in raznospolne skupnosti. Sprememba zakona, ki ga je predlagala Združena levica, je dobila zeleno luč. Istospolni pari bodo dobili možnost skleniti zakonsko zvezo ter vse pravice in dolžnosti, ki iz nje izhajajo, tako pravne, ekonomske in socialne, kot jih je do zdaj imela zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost dveh različnega spola. Med njimi je tudi možnost posvojitve otrok. Zakonska zveza je po novem določena kot življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol. Zakon so podprli v ZL, SD, ZaAB in v SMC, v DeSUS so poslanci glasovali različno. Proti so bili v opozicijskih strankah NSi in SDS. Lani 2,6-odstotna gospodarska rast Slovenija je imela po prvih neuradnih podatkih statističnega urada lani realno 2,6-odstotno gospodarsko rast. Glavni generator gospodarske rasti je bil izvoz, ki je v vseh četrtletjih pozitivno vplival na rast. Izvoz se je v zadnjem četrtletju povečal za 8,4 odstotka, predvsem zaradi večjega izvoza blaga, ki je porasel za 9,5 odstotka, pri tem najbolj izvoz motornih vozil. Izvoz proizvodov se je v celotnem letu 2014 povečal za 6,3 odstotka. Uvoz je v zadnjem četrtletju porasel za 3,3 odstotka. Povečal se je predvsem uvoz motornih vozil ter delov in opreme za motorna vozila. V celotnem letu 2014 se je uvoz povečal za 4,1 odstotka. Slovenija je imela februarja na mesečni ravni 0,2-odstotno inflacijo, na letni ravni pa znova deflacijo, in sicer 0,4-odstotno, je ugotovil statistični urad. K padcu cen na letni ravni so najbolj pripomogli cenejši naftni derivati, tekoča goriva so bila za 16,8 odstotka cenejša kot februarja lani, pogonska goriva pa za 11,2 odstotka. Tine Mlinarič, avtor zbirke Vretine dnik Občni zbor Državne slovenske samouprave na podlagi sklepa DSS št. 24/2015. (II. 12.) razpisuje natečaj za opravljanje nalog poslovodnega direktorja in glavnega urednika javnega neprofitnega d.o.o. Radio Monošter, ki je v lasti DSS. Funkciji se začneta opravljati z 2. aprilom 2015. Vse nadaljnje informacije najdete na spletni strani DSS: www.slovenci.hu Az Országos Szlovén Önkormányzat Közgyűlése a 24/2015. (II.12.) OSZÖ határozat alapján pályázatot hirdet a tulajdonában lévő Szlovén Rádió Közhasznú Nonprofit Kft. ügyvezetői tisztség, illetve főszerkesztői feladat 2015. április 2 - től történő ellátására. További információ: www.slovenci.hu Fotografijananaslovnicijedeloumetniškegafotografa dr. Istvána Hagymása Marjanca Antolin – mlada prekmurska paverkinja … DO MADŽARSKE Uživle pri svojom deli Gnesden, gda se s paverskim delom samo ške rejdki spravlajo, sploj med mladimi, je fejst pohvalno tau, ka sta napravili Marjanca in Monika Antolin, dvojčici iz vesnice Ivanci, stera je dobri deset kilometrov vkraj od Murske Sobote. Pri Antolinovih se na velko dela, gda jih gorziščen. Marjancin pojep Jožek, steri je doma iz sausedne vesnice Bogojine, gé ma tüdi njegva držina velko gazdijo, pomaga delavcom, steri prenavlajo ram. Pouleg domanje vertinje me pozdravi z lajanjon ške mali pes. »Tau je Čira, sestrina psica. Ge sam mejla velkoga psa, bernskoga planšara, samo ka ga nega več. Zdaj pa njau, stera se bole notri drži, pazim. Namesto Monike, gda je nega doma, ges te njeno psico čemerim,« z nasmejom na lampaj povej Marjanca in raztolmači, kak je tau, ka je v tak mladi lejtaj prava paverkinja gratala: »Tak je na žalost bilou, ka nama je 2008 leta, gda sva s sestrov petnajst let starivi bile, ogenj vzeu očo. Müve sve že do te dosta paverskoga dela opravlale, sploj sva radivi s traktorom in mašinami delale. Od té tragedije tadale sve večino dela na njivaj müve te opravlale, malo sta nama stric in mama, stera je bole delo s paperi prejk mejla, pomagala«. Obej mladivi deklini sta dopoudneva te ške v šaulo ojdle, popaudnevi pa doma na verstvi flajsno delale. Zadnjivi dvej leti je največ dela ostalo na ramaj Marjance, vej pa je ona prejk vzejla paverstvo. Mama, stera se je odselila na Goričko, gé žive z nauvim partnerom, in sestra, stera ške žive doma, odi pa delat, pa ji tüdi pomagata. Monika ovak odavle v eni bauti, gé domanje stvari, največ od prekmurski paverstev, odavlejo. »Gda je še oča živo, smo meli na njivaj dosta krumplov, okauli 50 ton smo ga prpauvali na leto. Oča je sejo, müve z Monikov sve notvlačile, pa z brano sve delale. Te smo ške tüdi maro meli. Mama je v fabriko Mura ojdla delat, ednauk dopaudne, drügič popaudne, tak ka je nej mogla telko pomagati,« se spominja sogovornica in priz-na, ka jo je na začetki bilou malo straj traktora, pa drügi mašinov, kesnej pa jima je bilou s sestrov tau delo že tak fajn in pri srci, ka sta se korile, stera de mejla vejkši traktor pa stera menšoga. »Gda sva še malivi bile, sva fejst nesrečnivi bile, če je oča s sebov na traktor leko samo eno vzeu. Najbole sve uživali, gda smo vsivküp na njivi delali in gledali, kak tisto, ka smo posadili ali posejali vö pride in zraste. Fajn je bilou tüdi te, gda smo pauv doj pospravili z njiv,« povej Marjanca, stera še gnesden uživle pri svojom deli. Znamo, ka se dosta pavrov tauži, ka so nej preveč dobri cajti za njij, mlada prekmurska paverkinja pa je nej zgibila volé: »Za krumple je rejsan tak, ka se bole žmetno odajo, mamo pa kar dosta tikvi, pa te iz nji tikvin oli delamo in odavlemo. Zadnjo leto smo pridelali eno pa pau tone semenja, pa smo ške neka cuj küpili. Delamo tüdi tak, ka goškice pražimo in osolimo, ka tau küpci naši tüdi iščejo. Pri kupcaj pa je tak bilou, ka je na začetki dosta toga žlata od pojba küpila. On ma dosta tetic pa stricov, steri živejo po cejloj Sloveniji, v Ljubljani, Celji in Novom mesti, tak ka so oni ali pa njihovi pajdaši dosta toga odpelali. Tak na mejsec okauli 50 litrov odamo.« V Ivancaj majo pavri že nekaj lejt priliko, ka leko namakajo (polejvajo) svoje njive, tau je sploj dobro te, gda je süča. »Ovak pa zdaj, v zimskom cajti, gda mamo tisti, ka nemamo mare, malo več cajta, je tau prilika, ka se paperi vred vzemejo, pa si zbrodimo, ka mo delali v nauvom leti. Ge mam rajši leto, te, gda je bole toplo, pa se leko zvüni dela. Čiglij se te v leti dostakrat na njivi od zrankoma do večera dela, je vseeno lepau,« pravi Marjanca in ške cujda: »Pri nas zdaj obdelavlemo 30 hektarov zemle, ške več, več kak 80 hektarov jo majo pri pojbovom brati, pauleg toga pa ške 130 glav živine. Tam tüdi pomagamo. Njive obdelavlemo vküper. Gda orješ, tau napraviš tü in tam. Pauleg toga Jožek odi ob večeraj ponavadi pomagati polagat gesti za maro.« Marjanca Antolin sigdar ne najdete na traktori ali s kakšo drügo paversko mašino. Rada tüdi kaj sküja, pa napravi in speče retaše ali prekmursko gibanico. »Rada tüdi kakše cvetlične aranžmaje in šopke za prvi november ali kakšo drügo priliko, napravim. Tau sam se v šauli že navčila. Gda je ške oča živo, sve z Moniko tüdi nogomet špilale. V šauli smo ojdli tüdi na tekmovanja, zdaj pa sve gasilki. Zad-nja tri leta mamo na Ivancaj tüdi žensko desetino in tüdi tekmüjemo. Vala baugi nam je ške nej trbelo redno gasiti,« povej ške zbiratelica znamk, stera ma tüdi s svojim paverstvom ške dosta planov: »Kak se vidim za deset lejt? Te bi že moglo tü na drügi strani poštije stati skladišče (raktár) za zrnje, steroga škemo zdaj zidati. Vüpam tüdi, ka mo te tüdi že kakšo malo bauto meli, v steroj mo odavali tisto, ka pripovamo doma. Mogauče mo te že tüdi več zelenja meli.« Silva Eöry Najvišja mesečna pokojnina več kot milijon tristo tisoč forintov Letošnja najvišja pokojnina na Madžarskem je 1.308.000.565 forintov, je izvedel časopis Pénzcentrum od generalnega direktorata pokojninske zavarovalnice. Po mnenju časopisa lahko tako visoko pokojnino dosežejo tisti, ki so vse življenje imeli visoko plačo in delali tudi potem, ko so dosegli mejo starostne upokojitve, se pravi do 75. ali 80. leta starosti. Lani je bila najvišja pokojnina 870.000 forintov. Ta vsota, sploh pa letošnja je za večino upokojencev neverjetna, kajti povprečna pokojnina na Madžarskem znaša 117.372 forintov, najnižja starostna pokojnina pa je 28.500 forintov. Vlada želi spremeniti zakon o oglaševanju Vlada želi spremeniti zakon o oglaševanju, ki ga je madžarski parlament sprejel lani in vsebuje več davčnih stopenj na dohodek iz oglaševanja (0, 10, 20, 30, 50). Namesto sedanjih petih davčnih stopenj bi vlada uvedla enotno, splošno davčno stopnjo, ki bi veljala za vse medije. Orbánova vlada bo davek na oglaševanje znižala zaradi pritožbe komercialne televizije RTL Klub, ki se je že lani pritožila pri Evropski komisiji, ki je madžarski zakon ocenila kot diskriminatornega. Edino ta komercialna televizija ima več kot 20 milijard forintov prihodka iz oglaševanja, tako je v državni proračun prispevala več kot 5 milijard forintov. Po sedaj veljavnem zakonu je namreč RTL Klub plačal več kot 50 odstotkov vseh davkov na oglaševanje, medtem ko mu pripada le 13,5 odstotka oglaševalskega trga. Vlada pripravlja novelo zakona, le da o davčni stopnji še ni enotnega mnenja. Medtem ko je Antal Rogan, predsednik komisije za gospodarstvo madžarskega parlamenta, na seji komisije govoril o davčni stopnji med tremi in petimi odstotki, je minister Lázár po seji govoril o davčni stopnji med petimi in desetimi odstotki. Po mnenju opozicije bo enotna davčna stopnja onemogočila manjše medije. Marjanca Antolin s psico Čiro (Silva Eöry) Mladi pavri - Marjanca, Jožek in Monika (Nataša Juhnov) Meni vöra več ne cinga V Slovenskoj vesi žive Erži Nemet, po možej Dončec z možaum, s hčerkov, z zetom pa z vnukicov. Šest lejt toma, ka je v penzijo odišla pa pet lejt tauma, ka začnila plesati v folklori, štero porabski upokojenci majo. Gda go vidim, vsigdar je dobre vole, pa zaka bi nej bila, dvej hčeri ma, enga sina pa štiri vnukice, šteri, gda samo leko, doma vküper pridejo na najvekšo veseldje babici pa dejdeki. - Eržika, vi ste iz Slovenske vesi ali se ste sé oženili? »Dja sem iz Slovenske vesi, tam sem doma bila kak je cerkev. Potistim sva sé prišla z možaum, gda da sva se oženila. Tü je eden stari ram bijo, steroga smo dolavtrgnili pa te tak smo se prijali zidati.« - Dja pa vejn drügi Porabci vas najbola od tistoga mau poznajo, ka ste začnili plesati, gda je tau bilau? »Tau pa tak bilau, ka sta gnauk prišle Klara Fodor pa Gyöngyi Bajzek, pa sta me pitale, če bi nej mejla volau plesati. Tak sem te začnila plesati pa tauma je zdaj že pet lejt, ka sem v folklori.« - Radi plešate? »Rada, zato ka mena se tau sploj fejst vidi, rada plešam pa dobra je drüžba. Šest lejt je tauma, ka sem v penzijo odišla, čas mam, tau je lepo delo, dosta odimo nastopat vsepovsedik, tak ka tau me veseli.« - Vi ste prvin tö radi plesali? »Rada sem plesala prvin tö, samo sem nej mejla priliko nin nej plesati, zato ka nej bilau folklore v Slovenskoj vesi. Gda sem še mlada bila pa če kakšna veselica bila tü v krajini, v Sakalovci, na Dolejnjom Seniki, v Števanovci, te smo šli plesat, najbola pa doma v vesi, gda je Makoš banda špilala.« - Mauž tö rad pleše? »On nej, on je nej taši, ka bi rad pleso, bola samo te, gda je mujs. Pri nas v folklori tö negajo moški, mi tö samo ženske plešemo. Ne vejm, moški zaka se ne dajo nagunčati, ka bi prišli plesat. Klara je stejla, dapa nej je mogla vküpsprajti.« - Kelko mlajšof bilau vas doma? »Müva sva dva bila z bratom doma, pa dja sem bila starejša. Delati je trbelo, zato ka stariške so fejst gazdüvali, držali so maro, bike so krmili, svinje, kokauši so meli, istino te še mi tö mamo. Stariše že nejmam, zato ka so mrli, zdaj brat doma žive s familijov.« - Gda ste se oženili, te ste ram včasin razmetali pa ste že vcujstanili zidati? »Razmetali smo ga zato, ka zauc bijo, pa te tak smo zač-nili zidati.« - Vi ste tü še meli maro? »Nej, krave smo nej meli, dapa svinje še zdaj tö mam pa kokauši. Najprvin smo svinje tü spodaj meli, samo te je mauž delavnico naredo, pa tak smo je te tavö na brejg spakivali. Nejsmo steli, aj drügim tü nad podaukna vonjejo. Mi še grünt mamo pa eden falet še delamo, dja sem doma, čas mam pa zato krmimo svinje.« - Ka je z drügi talom grünta, šteroga ne delate? »Tistoga vö mamo dano pa zatau te mi silge dobimo.« - Dosta zemle mate? »Dosta, zato ka samo dva sva bila, pa grünt, ka so ga stariš-ke meli, je samo na dva tala šau. Grünta smo mi nikanej taodali, bola smo ga vödali z arende, ka smo ga mi nej nücali.« - Gde mate grünt, pri Rabi? »Njive pri Rabi mamo, tam na ednom falati krumče, bagundle, tikvi, kukrco pa kakšni drobiž mamo za svoj tau. Telko človeki trbej delati, zato ka gda je taši lejpi cajt, te ne mora doma v rami ostati pa samo vö na okno gledati. Zdaj sem že tö zemlau nalačüvala, ka mo flanco, paradajs, papriko sadila.« - Sto v folklori pleše, tisti se doma tö ne more zanjati. »Gda je taši dober cajt, ranč bi nej mogla v rama ostati.« - Kakšni pauv ste meli lani? »Lani je bilau tak, ka taša voda bila, ka tikvi so se vse na vodej nosile. Še tau je sreča bila, ka te smo že krumče vöskopali.« - Prvin je tašo tö bilau? »Bilau, dapa kak se spomnim, samo na rejdke, zato ka so meli vrtníce, brazde, pa voda bola tatekla, zdaj je pa vse nagnako zorano, še meje negajo.« - Senau ste tö tam spodkar pri Rabi meli? »Nej, senau smo bola po brgaj meli, zato ka na mazevaj je nej tak dobra krma bila. Bola taša židana bila, ka je mara nej tak fejst rada mejla. Müva z bratom sva dosta delala s senauv, pa ranč tak moja mati tö, zato ka ona je doma bila, oča je pa v ciglence odo delat.« -Vi ste kama šli delat, gda ste vö iz šaule prišli? »Dja sem v židanoj fabriki začnila delati, gda sem štirnajset lejt stara bila, tau je bilau šestdesetdevetoga leta. Tistoga reda je vsikši tam sto delati, pa sploj težko je bilau ta nutapridti. Kak mladi, mi smo sploj radi tam delali, dobro so plačali pa še tau se je nej štelo, če v trej partijaj smo delali. Če si v noči delo, te si bar cejli den doma bijo. Dapa v trej partijaj smo samo te leko delali, gda smo že osemnajset lejt stari bili, dočas, sprvoga samo štiri vöre, te šest pa te tak osem. Dja sem dvanajset mašinov mejla, delati je trbelo, norma, kvaliteta mogla biti, če tau bilau, te si dobro slüžo. Te je dobro bilau delati, dobra banda je bila, eden drügomi smo vsigdar pomagali. Dapa kak vsepovsedik, naslejdnje je tam že tö vse ovak bilau. Sploj dosta lüstva je delalo v židanoj fabriki, busi so tak puni bili, ka mi, ka smo iz Slovenske vesi bili, smo že samo na stumbaj mesto meli. V leta je dobro bilau, zato ka te smo se z biciklinom vozili, samo te smo šli z busom, če je mrzlo bilau ali dež üšo.« Gda sta se oženila z mo-žaum? »Leta 1976, kleta baude štirideset lejt, on je tö iz Slovenske vesi, pa skur moj saused je bijo. Gda sva se spoznala, potistim je on dvej leta sodak bijo, te smo že tau mesto tjüpili pa stariške so tisti stari ram že dolavtrgnili. Sprtulejt, februara sva se ženila, pa potistim smo te vcujstanili zidati.« - Tau je nej málo delo bilau, tak mislim, zato ka velki ram ste zidali. »Šlau je zato, ka te je še bola pomauč bila, te so še sausedje, žlata pa vsikši pomago. Gnesden bi že dosta žmetnejše bilau, zaman mamo vsefele mašine. Mi smo šauder pa pejsek z Dolejnjoga Senika vozili s konjski kauli, leko misliš, kelkokrat je trbelo pripelati. Ranč tak lejs smo tö v svojoj gauški vsekli pa sé domau zvozili, vapno smo doma gasili, dosta vse smo z rokauv delali, dapa zato itak smo brž ram gorzozidali. Kak sem pravla, zato ka te dosta več pomauči bilau, kak gnesden.« - Kelko mlajšov mate? »Tri mlajše mam, sin je najstarejši, on se je sedemdeset-osmoga leta naraudo, on je v Švajc odišo delat v novembra s familijov. Ena hči je v Veszpréma, ona je tam na univerzi, samo zdaj je doma z detetom. Ona že dva deteta ma, menši je zdaj edno leto star. Doma mam edno hčer, ona edno dekličino ma, štera je tö edno leto stara. Tak ka tri mlajše mam, štiri vnuke, tri pojbe pa edno dekličino, ka je za naja z možaum fejst velko veseldje.« - Dostakrat je tak, ka cejla družina vküper pride? »Dotejga mau smo na leto večkrat vküpprišli, dapa zdaj, ka de sin v Švajci, tau zdaj že bola težko de šlau, dapa gvüšno, ka zato baude prilika.« - Kak parpovejdate, zdaj je vam še baukše, kak te, gda ste delat odli, zdaj tau delate, ka vas veseli, nej? »Tau je tak, zdaj sem fraj, cejli den se doma, tau delam, ka škem, zato ka mena več vöra ne cinga, ka bi mi rano delat trbelo titi.« Karči Holec Erži Nemet Dončec (Babini) Erži pa njeni mauž s tremi vnuki Zakoj, zakoj? Vzgojiteljice iz Moravskih Toplic na izletu v Števanovcih Kak je mali Peter gučati začno, so se za njegve stariše začnole nebeske nevoule. Njegva prva rejč je nej bila »mama« ali pa »ata«. Nej, sploj nej! Njegva prva rejč, ka go je vedo vöprajti, je bila »zakoj«. Pa je vsigdar škeu za svoj »zakoj« nazaj dobiti tö, »zatoga volo«. Depa stariša vsigdar ne vejta tak povedati, kak bi mali Peter tou škeu čüti. 20. februarja 2015 so prišle v Števanovce na izlet vzgojiteljice iz občine Moravske Toplice. Že pred ednim mesecem me je po telefonu poklicala ravnateljica Simona. Bila sem odprta in me je veselilo, da bi radi prišli v našo vas. Program smo sestavili tako, da jim lahko pokažemo našo malo vas. Okrog devetih so prispele. Najprej so si ogledale naš majhen vrtec, pogovarjale smo se o tem, kako vzgajamo otroke, po kakšnem zakonu delamo in podobno. Potem so si ogledale graničarski muzej in informacijski center narodnega parka Őrség. Sprehodili smo se do cerkve, ki so si jo tudi ogledali. Dvojezična šola se je predstavila v kulturnem domu s kratkim kulturnim programom. Na odru je zapel pevski zbor slovenske in madžarske pesmi, medtem so učenci recitirali slovenske in madžarske pesmi. V drugi polovici kulturnega programa je folklorna skupina zaplesala porabske plese. Mali folkloristi so bili zelo pridni in veseli. Dobili so velik aplavz. Preden bi si ogledali dvojezično šolo, sem jo tudi predstavila in odgovorila na nekaj vprašanj. Po ogledu so se pogovarjale tudi z učitelji in učiteljicami. Hvala za obisk, upam, da so se vrnili domov z lepimi spomini. Hvala tudi njim za darilo. Agica Holec, ravnateljica Zakoj trbej spati Mali Peter spi. Eške je skur nauč. Nagnouk se gor zbidi. Oči gor opre, gleda kaulak sebe. Gleda pa že sam sebe pita: »Zakoj?« Niške njemi nika nazaj ne povej. Zatoga volo ide vö iz svoje sobe. Že je v sobi svoji starišov. Ata pa mama eške globko spita. Depa tou maloga Petra ne more dola staviti, ka bi nej pito. »Ata? Zakoj lidge spati moramo? Ge ne vejm, zakoj. Leko mi ti povejš, zakoj je tou tak gé?« Ata eške cejli sneni, ne vej, aj se čemeri ali pa aj njemi začne tumačiti. Ata vej, ka se ne smej čemeriti. Vej je pa njegvi sin nej krijvi gé, če eške vse ne razmej. »Peter, pogledni! Vsikša živa stvar na taum svejti spati mora. Na, nej njoj trbej spati. Depa vse živo na taum svejti mora spati, ka si pošteno spočine,« Petrov ata na šurko zejva. »Škem prajti … Ka sam že škeu prajti? Aja, spati je lepou. Tak, zdaj pa idi nazaj v postelo. Nedela je. Z mamo va eške malo spala.« »Zakoj?« »Ka, zakoj? Zakoj je nedela,« bi ata rejsan rad spau tadale. »Nej! Zakoj ta spala tadale?« »Zatoga volo, ka tak škeva,« se ata vkraj obrne pa že tadale spi. Mali Peter sam s svojimi zakoji ostane. Pomalek je že nazaj v svojoj sobi. Gvüšen je v tou, ka un več nede spau. Sedi na posteli kak kašen Törek pa gleda najbole na šurko. Njemi nej trbej spati. V tou je najbole gvüšen. Venej se že pomalek den dela. Mali Peter eške tadale sedi srejdi svoje postele. Že je svekel den, Mali Peter eške itak srejdi postele sedi. Mama pa ata ga že čakata, aj pride v künjo, ka do zajtrik meli. Depa mali Peter eške itak sedi, kak je sejdo. Ata v sobo po njega dé. Vidi ga, kak njegvi sin srejdi postele sedi. Sedi, depa oči so nej na šurko gor oprejte. Tak so doj zaprejte kak pri vsikšon človeki, steri spi. Ata ga za ramo prime, pomalek ga strousi. Mali Peter se prebidi. »Peter, ti si sedečki nazaj zaspo,« se ata naraji smedje. »Zakoj?« »Tou pa samo ti vejš, zakoj. Pojva, zajtrik je že na stoli,« ga ata v roke vzeme pa nese v künjo. Mali Peter je že davnik zajtrik zo. Črvou je lepou puno, njegva glava pa ranč tak. Puna je gé vsega tistoga, ka je eške nej zvedo. Tou spanje ga nikak na mejri ne pisti. »Ata? Samo tou mi eške povej! Samo tou, če kamen tö spati mora?« »Nej, Peter, nikaj je nej živi gé. Kamen je mrtev. Za njega leko povejmo, ka na veke samo spi. Kamen je mrtva stvar. Kamni so vcejlak ovakši od nas lidi, od rauž, od ftičov pa tak tadale,« ata sinej tou tak lepou doj povej. Mali Peter pa kak mali Peter. Venej na dvouri eden malo vekši kamen gor vzeme. Drži ga v rokej, ga gleda, skur bi ga že pito, zakoj je un nej živi gé. Bi ga pito, če bi njemi vedo nazaj povedati. »Depa, ti kamen, ti ne moreš mrtev biti. Nikak nej! Vej pa, če te ličim, tak leko letiš kak kakši ftič. Kamen pogledni, ge te brž za živoga naredim,« mali Peter kamni trno veselo tumači. Rokou kak najbole visko zdigne, nazaj vugne pa krepko liči kamen. »Živi je, kamen je živa stvar,« mali Peter skače od sreče. Depa neje dugo skako od sreče. Samo tak dugo, dokejč je nej glažojna v sausedovom okni scingala. Ali tou je že vcejlak druga parpovejst. Miki Roš Učenci števanovske šole so pripravili program Gostje v števanovskem kulturnem domu GLEDALIŠKA PREDSTAVA SKUPINE KU-KUC WWW.SLOVENCI.HU 27. februarja 2015 se je pri nas v Števanovcih zopet predstavila gledališka skupina KU-KUC iz Lendave. Naši učenci so že radovedno čakali novo igro. Ta dan so nam predstavili igro z naslovom MALINA. Predstavili so nam deželo Vililandijo, kjer bivajo drobni Malini in malo večji, pametnejši Velini. Ta dežela je posebna, tam rastejo nenavadno veliki in pametno govoreči Gombe. Največja posebnost Vililandije je čarobni hlod, ki je zelo star. Imenuje se Činkušampi. Na njem rastejo čudežni bumbski vseh barv. Ima eno posebnost. Z njim smejo činkulinkati le Velini, ki so večji od 2 vilimetra. Za Maline je činkulinkanje strogo prepovedano. Malina sta dosegla ključ in sta naredila zabavo. Pritisnila sta bumbke in se je zgodila nerodna stvar: enkrat je malinček dobil velikanska ušesa, drugič velike zobe, tretjič je okamenel. Malina je morala priskrbeti rdeč bublin in tako je Malinček spet postal normalen. Spet sta se veselo igrala skupaj. Dežela Vililandija je pisan svet, kjer je vse mogoče, kjer vladata smeh in igra. Predstava je bila zelo zanimiva. Hvala, da so z njo učencem olepšali ta dan. Agica Holec, ravnateljica TRADICIOLNALNI KULTURNI VEČER V SAKALOVCIH PETEK, 13.03.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ, 11.05 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 11.55 PANOPTIKUM, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 OSMI DAN, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 KDO SI PA TI?, DOKUMENTARNA SERIJA O MLADOSTNIKIH, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 ŽIVALSKI ČIRA ČARA, RISANKA, 18.15 PUJSEK BIBI: MEHURČEK, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, ŠPORT, KULTURA, VREME, 23.10 POLNOČNI KLUB, 0.20 DNEVNIK, 0.50 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFO-KANAL PETEK, 13.03.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.40 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 12.35 VZPON ANGELE MERKEL, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 14.05 LONDONSKI CITY - FINANČNIKI V NEMIRNIH VODAH, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 15.20 AVTOMOBILNOST, 15.55 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: VELESLALOM (Ž), 1. VOŽNJA, 17.00 BIATLON - SVETOVNO PRVENSTVO: ŠTAFETE (Ž), 18.30 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI SKOKI (M), 18.55 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: VELESLALOM (Ž), 2. VOŽNJA, 19.50 NOGOMET - VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 20.30 BOŽANSKE ŽENSKE: VOJNA BESED, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 21.20 STARŠI V MANJŠINI (V.), ANGLEŠKA NANIZANKA, 21.50 POPRAVLJENA KRIVICA, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 22.35 SRAMOTA, ANGLEŠKI FILM, 0.15 ONE, FRANCOSKO-POLJSKO-NEMŠKI FILM, 1.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 2.40 ZABAVNI KANAL * * * SOBOTA, 14.03.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 11.00 IZOBRAŽEVALNO-DOKUMENTARNA ODDAJA, 11.55 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.30 KOMISAR REX (XII.): TRETJI MOŠKI, KOPRODUKCIJSKA NANIZANKA, 15.30 CESARSKI TRST IN SLOVENCI: PREPOROD, DOKUMENTARNA SERIJA, 16.00 ČUDEŽNI ASPIRIN, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 VIKEND PAKET, 18.30 OZARE, 18.40 PETER ZAJEC: POVEST O TEM, KAKO JE PETER REŠIL OREHKA, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 20.00 NE SE HECAT’, 21.30 ZAPRT KROG, POLJSKI FILM, 23.30 POROČILA, ŠPORT, VREME, 0.05 RESTAVRACIJA RAW (IV.), IRSKA NADALJEVANKA, 1.00 OZARE, 1.05 DNEVNIK, 1.30 UTRIP, ŠPORT, VREME, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFO-KANAL SOBOTA, 14.03.2015, II. SPORED TVS 6.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA MELBOURNA - KVALIFIKACIJE, 8.30 ALPSKO SMUČANJE: MAGAZIN, 9.00 ZIMA JE ZAKON, STUDIJSKA ODDAJA, 9.30 ALPSKO SMUČANJE - POKAL VITRANC: VELESLALOM (M), 1. VOŽNJA, 10.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SLALOM (Ž), 1. VOŽNJA, 11.00 SMUČANJE PROSTEGA SLOGA: SVETOVNI POKAL - SNEŽNI KROS, FINALE, 12.25 ALPSKO SMUČANJE - POKAL VITRANC: VELESLALOM (M), 2. VOŽNJA, 13.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SLALOM (Ž), 2. VOŽNJA, 14.15 DESKANJE NA SNEGU: SVETOVNI POKAL - PARALELNI SLALOM, 16.15 BIATLON - SVETOVNO PRVENSTVO: ŠTAFETE (M), 17.55 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI SKOKI (M), 20.00 SPOZNALA BOŠ VISOKEGA TEMNEGA MOŠKEGA, AMERIŠKI FILM, 21.35 NAŠKO, VIZIONAR VIZUALNIH RAZISKAV, PORTRET DR. NAŠKA KRIŽNARJA, 22.25 ARITMIČNI KONCERT - ALL STRINGS DETACHED, 23.30 SPOLNOST IN OBČUTLJIVOST: BRITANSKA MESTA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 0.20 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 0.55 ZABAVNI KANAL * * * NEDELJA, 15.03.2015, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.20 DANOV DINOSVET: DINOZAVER JE BIL; V SLOGI JE MOČ, KANADSKA OTROŠKA NANIZANKA, 10.45 SLEDI, DOKUMENTARNA ODDAJA, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 15.10 SIROTI, KOPRODUKCIJSKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 TOČNO POPOLDNE, 18.20 Z VRTA NA MIZO, 18.40 MUCIKA: ALMIN BRATRANEC, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 20.00 ZADNJI TANGO V HALIFAXU (I.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 21.00 INTERVJU, 21.50 OD SOČE DO SOČIJA - GAL JAKIČ, DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.20 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.45 OBLAST (I.): MOŠKI, KI LJUBIJO ŽENSKE, DANSKA NADALJEVANKA, 23.50 SLOVENSKI MAGAZIN, 0.15 DNEVNIK, 0.40 ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFO-KANAL NEDELJA, 15.03.2015, II. SPORED TVS 5.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA MELBOURNA, 7.55 AVTOMOBILNOST, 8.20 NA LEPŠE, 9.00 ZIMA JE ZAKON, STUDIJSKA ODDAJA, 9.30 ALPSKO SMUČANJE - POKAL VITRANC: SLALOM (M), 1. VOŽNJA, 10.25 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA MELBOURNA, 11.35 ŠPORTNI IZZIV, 12.15 ALPSKO SMUČANJE - POKAL VITRANC SLALOM (M), 2. VOŽNJA, 13.15 BIATLON - SVETOVNO PRVENSTVO: SKUPINSKI START (Ž), 14.15 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI SKOKI (M), 16.05 BIATLON - SVETOVNO PRVENSTVO: SKUPINSKI START (M), 17.25 NOGOMET - DRŽAVNO PRVENSTVO: KOPER : DOMŽALE, 19.20 ALPSKO SMUČANJE - POKAL VITRANC: SLALOM (M), 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 NA UTRIP SRCA: PO SLEDEH BALETA: ZAČETKI IN RAZVOJ NA SLOVENSKEM, DOKUMENTARNA ODDAJA, 21.00 UMORI NA PODEŽELJU (XV.): DIVE IN SMRT, ANGLEŠKA NANIZANKA, 22.30 RUBY BLADE, AMERIŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 23.50 TUJCA, KRATKI IGRANI FILM AGRFT, 0.15 ARITMIČNI KONCERT - ALL STRINGS DETACHED, 1.15 ZABAVNI KANAL * * * PONEDELJEK, 16.03.2015, I. SPORED TVS 6.15 UTRIP, 6.30 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ, 11.05 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.35 POLNOČNI KLUB: MOJ POKLIC, TO SEM JAZ, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 DUHOVNI UTRIP, 16.30 ODPRTA KNJIGA: ALEX ROSS: DRUGO JE HRUP, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 ČARLI IN LOLA: BU! TE JE STRAH?, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 UMETNOST IGRE, 23.40 SLOVENSKA JAZZ SCENA: BIG BAND RTV SLOVENIJA IN BOŠKO PETROVIĆ, 0.30 DUHOVNI UTRIP, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFO-KANAL PONEDELJEK, 16.03.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.15 DOBRO JUTRO, 12.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.15 NA LEPŠE, 13.40 PROJEKT NA DEŽELI: KMETIJSKI KROŽKI NA OSNOVNIH ŠOLAH ILIRSKE BISTRICE IN LOKALNA SAMOOSKRBA V LOŠKEM POGORJU, DOKUMENTARNA SERIJA, 14.05 RIŠEM ŽIVLJENJE, DOKUMENTARNA ODDAJA 14.35 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.00 VIKEND PAKET, 16.15 DOBER DAN, KOROŠKA, 16.45 TO BO MOJ POKLIC: TURISTIČNI ANIMATOR IN VODJA CATERINGA, DOKUMENTARNA SERIJA, 17.15 TV-POROKA, 17.50 PRAVA IDEJA! 18.15 BOŽANSKE ŽENSKE: VOJNA BESED, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: ADLONOVI - DRUŽINSKA SAGA, KOPRODUKCIJSKA MINI-SERIJA, 21.35 POHLEP: IZVOR, NORVEŠKA MINI-SERIJA, 23.05 TRIJE, NEMŠKI FILM, 1.00 ODPRTA KNJIGA: ALEX ROSS: DRUGO JE HRUP, 1.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 2.05 ZABAVNI KANAL * * * TOREK, 17.03.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ, 11.10 DUHOVNI UTRIP, 11.25 SLEDI, DOKUMENTARNA ODDAJA, 12.20 PRAVA IDEJA! 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 14.35 EVROPSKI MAGAZIN, MAGAZINSKO INFORMATIVNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: KANAPE – KANAPÉ, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 UMETNOST IGRE, 16.45 EKO UTRINKI: ODPADNA EMBALAŽA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 OLIVIJA: UČITELJICA LETA, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 POKLIČITE BABICO (III.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 21.00 KINO, KI JE PREVEČ VIDEL: OD LJUBLJANSKEGA DVORA SKOZI SLOGO DO KINODVORA, DOKUMENTARNI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 GLOBUS, 23.35 PRIČEVALCI: MARIJA FRLAN, 1.00 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 1.30 DNEVNIK, 1.55 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.45 INFO-KANAL TOREK, 17.03.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.30 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 12.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.55 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 15.15 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.45 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: BARCELONA, 16.15 MOSTOVI - HIDAK: KANAPE – KANAPÉ, 16.45 NE SE HECAT’, 18.15 ČUDEŽNI ASPIRIN, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 ODKRITO, 20.50 AVTOMOBILNOST, 21.20 VSI V NAŠI DRUŽINI, ROMUNSKO-NIZOZEMSKI FILM, 23.05 GLASBENI VEČER: PO SLEDEH BALETA: ZAČETKI IN RAZVOJ NA SLOVENSKEM, DOKUMENTARNA ODDAJA, 0.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.50 ZABAVNI KANAL * * * SREDA, 18.03.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ, 11.00 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 12.00 KINO, KI JE PREVEČ VIDEL: OD LJUBLJANSKEGA DVORA SKOZI SLOGO DO KINODVORA, DOKUMENTARNI FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 INTERVJU: DAMIJAN TERPIN, 14.25 GLASNIK, KULTURNO IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.25 GLOBUS, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 OBLAKOV KRUHEK: NOV FANT V SOSESKI, RISANKA, 18.20 MINUTA V MUZEJU: KACUŠIKA HOKUSAI: DVA KRAPA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05 FILM TEDNA: BOLHICE NI ..., ITALIJANSKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 TOČKA PRELOMA, 23.35 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 0.00 DNEVNIK, 0.30 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, INFO-KANAL, SREDA, 18.03.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.15 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUK (M), 10.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 11.15 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUK (Ž), 12.15 DOBRO JUTRO, 14.35 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.15 TOČNO POPOLDNE, 16.15 Z VRTA NA MIZO, 16.35 TO BO MOJ POKLIC: VINSKI SVETOVALEC IN BARMAN, DOKUMENTARNA SERIJA, 17.00 BUKOVNIŠKE TOČKE, DOKUMENTARNI FELJTON, 17.35 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 18.05 DOSJE: GRADIMO SUŽENJSTVO, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ŠPORTNI IZZIV, 20.30 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUK (M), 21.15 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUK (Ž), 22.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.35 SIVI KAMION RDEČE BARVE, KOPRODUKCIJSKI FILM, 0.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.05 ZABAVNI KANAL * * * ČETRTEK, 19.03.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ, 11.10 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.55 ODPRTA KNJIGA: ALEX ROSS: DRUGO JE HRUP, 12.15 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 12.30 EVROPSKI MAGAZIN, MAGAZINSKO INFORMATIVNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 ODKRITO, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: BREZ MEJA – HATÁRTALAN, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 TOČKA PRELOMA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 NUKI IN PRIJATELJI: PAKO ČARA, RISANKA, 18.15 TINKA IN ŽVERCA: TINKA IN ŽVERCA NA BAZENU, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TARČA, 21.30 PRAVA IDEJA! 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 0.55 DNEVNIK, 1.20 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFO-KANAL ČETRTEK, 19.03.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.15 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SUPERVELESLALOM (M), 10.15 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI POLETI - KVALIFIKACIJE, 11.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SUPERVELESLALOM (Ž), 12.15 DOBRO JUTRO, 13.40 BIATLON - SVETOVNI POKAL: SPRINT (M), 15.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.55 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 16.35 ČUDEŽNI ASPIRIN, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.30 PRIČEVALCI: MARIJA FRLAN, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 ŠPORT, 21.30 SODOBNA DRUŽINA (III.), AMERIŠKA NANIZANKA, 22.00 HARRY IN CHARLES, NORVEŠKA NADALJEVANKA, 22.50 AVTOMOBILNOST Slovenska narodnostna samouprava vsako leto organizira kulturni večer v sakalovskem kulturnem domu. Kljub temu da je bila prireditev organizirana že v postnem času, so se vaščani zbrali v lepem številu. Program se je začel z uvodnim govorom predsednice samouprave, ki je v imenu slovenske narodnostne samouprave pozdravila občinstvo. Pozdravila je zagovornico slovenske narodne skupnosti v madžarskem parlamentu, gospo Eriko Köles Kiss, njenega asistenta Ferenca Sütőja in županjo Valerijo Rogan. Program se je nadaljeval z nastopom dveh gledaliških skupin. Najprej so nastopili Veseli pajdaši ZSM iz Števanovcev, ki so občinstvu predstavili svojo najnovejšo igro z naslovom »Čonakle«. Po njihovi predstavi pa je Fodor duo+ ZSM iz Monoštra lahko pokazal, kar zna, in sicer v igri »Kokošnjak«. Obe skupini sta nam s svojima predstavama pričarali smeh na obraze. Večer se je zaključil s pogostitvijo udeležencev in publike. Samouprava upa, da lahko organizira takšne prireditve tudi v prihodnje in da bo občinstvo zmeraj tako aktivno. Lilla Fasching Medicinski sestri (Klara Fodor, Marijana Fodor) pa betežnik (Rajmond Virovec) Porabke (Marija Kosar, Berta Dončec, Aniko Kovač) na Bledi porabje.hu