PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. | septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maj^ 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevnu
o- h ^ g
srd
o £ 0 m x z z c l X x r tl £
SBd 1
r-i l~ y ^ ^
Cena 600 lir - Leto XLI. št. 210 (12.242)
Trst, sobota, 21. septembra 191
Prvi tragični in še nepopolni podatki o posledicah katastrofalnega potre
?0
O
-N
O
o
tv
o
o
TISOČI MRTVIH V MEHIKI
Med smrtnimi žrtvami italijanska državljanka Težave reševalcev ob ognja in pomanjkanju vode
CIUDAD MEXICO — Katastrofalne razsežnosti potresa, ki je v četrtek zjutraj prizadel Mehiko in še posebno njeno 17-milijonsko glavno mesto, postajajo iz ure v uro očitnejše. Čeprav okvare na telefonskih in drugih komunikacijskih zvezah še onemogočajo redni pretok informacij, je mogoče na podlagi skopih, nepopolnih, večkrat protislovnih drobcev vesti, ki prihajajo predvsem iz Cdudad Mexica, dobiti vsaj približno sliko strahovitih razsežnosti tragedije.
Prezgodaj je, da bi delali točne obračune o številu žrtev, ranjenih in ljudi brez strehe nad glavo. Mehiške oblasti so sinoči objavile uradno poročilo, po katerem so doslej izkopali izpod ruševin več kot tisoč mrtvih, dva tisoč pa naj bi bilo še pogrešanih in ranjenih, žal so te številke gotovo daleč od resnice. Nekateri drugi viri so namreč že včeraj popoldne navajali, da je smrtnih žrtev vsaj 3.000, nedoločeno naj bi bilo število ranjenih in pogrešanih. Samo v glavnem mestu naj bi bilo na desettisoče ljudi brez strehe. Med žrtvami je tudi Italijanka, 53-letna Armuciata Bagnoli, kakih deset italijanskih turistov pa je bilo le lažje ranjenih.
Skoraj v celoti manjkajo vesti iz jugozahodnih predelov države, ki so najbližji epicentru
potresa. Sunek z jakostjo 7,8 Richterjevih stopinj se je namreč sprožil s središčem kakih 20 do 30 milj od .obale, v notranjosti južne Mehike. To področje je redkeje obljudeno, vsekakor pa so zveze s tem predelom skoraj popolnoma pretrgane. Iz Ciudad Guzmana, na obali, poročajo o 30 mrtvih pod ruševinami hotela. V Acapulcu naj bi bila škoda minimalna, umrla pa naj bi samo ena oseba. Hudo prizadete naj bi bile pokrajine Guerrero, kjer je v kraju Queretaro pod ruševinami cerkve u-mrlo 25 ljudi, nadalje pokajine Oaxaca, Colima, Jalisco in Michoachan. Po vesteh, ki jih posredujejo iz Nikaragve, naj bi 23 žrtev, rih-šteli v Guadalajari, drugem največ jem mehiškem mestu, tisoč kilometrov, severno od Ciudad Mexica.
Najhujše je brez dvoma stanje v glavnem mestu, kjer je naplavinska sestava terena o-jačila rušilno moč potresa, tako da so tam posledice hujše kot pa v drugih krajih, ki so bližji epicentru. Župan Ramon Aquirre je včeraj povedal, da je potres porušil Vsaj 250 pomembnih poslopij, med katerimi so hoteli, večnadstropni stanovanjski bloki, šole, palače s poslovnimi prostori in tudi bolnišnica. V rajonu Juarez, kjer je osredotočena večina ho-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V pričakovanju sklepov o finančnem zakonu
Spadolini kritično o ravnanju KD in PSI
RIM — Negotovost, ki še vedno vlada glede dejanskih razsežnosti državnega primanjkljaja, ne omogoča določnejših opredehtev v zvezi s kle-stenjem izdatkov, o katerem morajo ministri odločati, in zadevajo v bistvu zdravstvo in skrbstvo. Zato tudi niso govorih o finančnem zakonu 1986 na včerajšnji seji vlade, ki ji je v Craxijevi odsotnosti predsedoval Forlani. Kot mrzla prha je učinkovala tudi ocena finančnega ministra Vi-sentinija, da letošnji davčni priliv ne bo dosegel predvidenih 176.000 milijard. Pred vsako dokončno odločitvijo pa vlada čaka na stališče večinskih strank, ki bodo prišla do izraza prihodnji teden.
V strožjem političnem okviru je zabeležiti včerajšnje izjave Spadohnija na vsedržavnem svetu PRI, v katerih je ponovil kritične ocene glede pojmovanja sedanjega vladnega zavezništva, ki ga izražata ED in PSI, obenem pa zatrdil, da za sedaj ni alternativ in da bodo v tem okviru repu-
blikanci »kritična vest« koalicije, zlasti glede finančne strogosti. Včeraj je tudi nastopil pred deželnimi in pokrajinskimi tajniki FLI julija izvoljeni liberalni tajnik Biondi, ki je naglasil strogo zvestobo svoje stranke sedanjemu zavezništvu, ki ga je treba raztegniti tudi v krajevnih u-pravah.
Socialdemokratski tajnik Longo bo svoj odstop predložil v četrtek vsedržavnemu vodstvu PSDI, formalno pa šele prihodnji mesec na seji centralnega komiteja stranke, ki bo po vseh predvidevanjih izvolil za njegovega naslednika sedanjega ministra za javna dela Nicolazzija.
Iz izjav Nicolazzijevih privržencev pa je slutiti, da se namerava novo socialdemokratsko vodstvo osamosvojiti od podrejenosti KD, uravnavati odnose s sociahsti na enakopravni ravni, hkrati pa posvečati večjo pozornost tudi premikam znotraj KPI, saj trdijo, da se je treba boriti za napredovanje vse levice.
Afera »Greenpeace« zamajala francosko vlado
Obrambni minister Hernu odstopil načelnik tajnih služb odstavljen
PARIZ — Obrambni minister Charles Hernu je ponudil svoj odstop zaradi afere okrog potopitve ladje gibanja Greenpeace »Rainbow Warrior« v Aucklandu na Novi Zelandiji. Šef protiobveščevalne službe (DGSE) admiral Pierre Lacoste pa je odstavljen, ker ni hotel odgovarjati na ponovna vprašanja o> organizaciji atentata v Aucklandu.
Tako sporoča v pismu, ki so ga objavili včeraj okrog 13.15 predsedniku republike premier Laurent Eabius, v skladu s pismenimi na vodih, katera je dobil predsinoč-njim od Francoisa Mitterranda.
Naslednik Charlesa Hemuja, novi obrambni minister Paul Quiles bo -moral nadaljevati preiskavo, ki se je zaenkrat zataknila ob admiralu Lacùstu, ki raje molči, kot da bi izdal »esprit de corps«. Resnica torej še ni znana, Hemujev odstop bo poslabšal odnose sociahstov z vojsko, pri kateri je Hernu užival zaupanje, opoziciji pa včerajšnji ukrepi ne bodo zadosti, ker cilja više: na šefa države in prvega ministra, na socialistični režim, skratka.
»Tako ne gre več naprej,« piše predsednik republike Mitterrand v pismu, ki ga je poslal premieru Fabiusu in ki ga je včeraj objavil ves francoski tisk. »Prišel je trenutek, ko je treba brez odlašanja zamenjati osebe
in če je potrebno, spremeniti tudi organizacije, ki ne delujejo dobro.«
Po odkritjih v Le Monde in v Canard Enchaine kaže, da so sodu izbile dno raziskave reporterjev tednika L’express, ki je izšel včeraj, po katerih naj bd bilo neizpodbitno, da je atentat izvedla tretja ekipa diverzantov francoske vojske iz baze v Asprettu na Korziki. Mine na ladjo »Rainbow Warrior« sta postavila neki major in starejši narednik iz centra za vežbanje bojnih potapljačev.
Bistveno vprašanje zdaj: ah je predsednik države vedel ah je bil postavljen pred izvršeno dejstvo? In če je res poslednje, zakaj je tako dolgo okleval? Ah je res moral zvedeti resnico, ah vsaj tisti del resnice, katere mu najodgovornejši sodelavci niso povedah, iz časopisov?
»Vse se lahko zgodi,« je baje rekel po torkovi seji vlade eden od ministrov. Vse lahko pomeni krizo vlade (nekateri ne izključujejo celo mogočega odstopa premiera Fabiusa), vsekakor pa hud udarec ugledu sociahstič-ne vladavine in ustanov republike tja do najvišjega vrha — in kar se Mitterranda tiče, morda propad njegovih upov na »kohabitacijo« z opozicijo po parlamentarnih volitvah — med marcem 1986 in letom 1988, ko se predsedniku izteče mandat
JAKA ŠTULAR
Predsedstvo F-JK bo obiskalo skupščino SRS
TRST — Predsedstvo deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine bo o-biskalo 26. in 27. t.m. skupščino SR Slovenije in se s tem odzvalo vabilu predsednika Vinka Hafnerja, ki spada v okvir tradicionalnega prijateljstva in sodelovanja med obema zakonodajnima telesoma. Na včerajšnji seji, ki jo je vodil predsednik Luigi Manzon, so mu vsi člani predsedstva izrekli polno solidarnost v zvezi z njegovo odločitvijo, da ne odstopi s svojega mesta, češ da kriza deželne vlade ne zadeva delovanja sveta.
v S tem v zvezi se je Manzon srečal tudi z namestnikom tajnika PSI Martelhjem in odgovornim za krajevne uprave La Gango, ki ju je seznanil z razvojem deželne krize
Včeraj v Kranju komemoracija Gortana in bazoviških junakov
KRANJ — Ob prvem antifašističnem spomeniku v Evropi, kjer so na odsekani piramidi imena Vladimira Gortana, Ferda Bidovca, Frana Marušiča, Zvonimira Miloša in Alojza Valenčiča, je bila včeraj v Prešernovem gaju v Kranju pod pokroviteljstvom Zveze socialistične mladine slovesna komemoracija. Mladina iz Kranja se je z bogatim kulturnim programom izredno izkazala, z množično prisotnostjo pa dokazala, kaj ji pomenijo te prve žrtve fašističnega nasilja.
V svojem slavnostnem govoru je nekdanji soborec petih padlih in soustanovitelj ter takratni član odbora »Borbe« Drago Žerjal podal izčrpen historiat boja primorskih Slovencev in Hrvatov od prvih zametkov ilegalnega delovanja, borbenih akcij tajne organizacije »Borba«, do procesa proti Gortanu in prvega tržaškega procesa, ki se je končal z usmrtitvijo štirih primorskih junakov. Tako Drago Žerjal, kot kasneje tudi Vojko Colja v imenu odbora za proslavo bazoviških žrtev, sta poudarila vzgojni pomen, ki ga za mlade generacije predstavljajo te prve žrtve fašističnega terorja.
Po polaganju vencev je sledil kulturni program z žalostinkami Akademskega pevskega zbora iz Kranja pod vodstvom Tomaža Faganela in recital Kondija Pižorna. še prej pa so se prapoščaki družbenopolitičnih organizacij Kranja z zastavami poklonili spominu petih junakov, ki jih je kljub različni nacionalni in ideološki prripadnosti združeval revolucionarni antifašizem.
Enzo Tortora bo spregovoril prihodnji četrtek v Parizu
RIM — Enzo Tortora, ki je bh v torek obsojen na 10 let zapora zaradi »združenja v zločinske namene kamo-rističnega kova«, bo imel v četrtek,
26. septembra, tiskovno konferenco v Parizu. V navzočnosti Pannehe in tajnika PR Negrija bo povedal, klaj misli o razsodbi in sodstvu v Italiji. To so javili radikalci, ki so obenem zanikali govorice, po katerih naj bi se Tortora odrekel sedežu v evropskem parlamentu in s tem tudi statusu ne-kaznivosti. Dodali so, da je strasbour-ška skupščina neapeljskemu sodstvu dovolila samo sodni postopek, ne pa tudi aretacijo Tortore.
Sodni zbor bo torkovo razsodbo u-temeljil čez dva meseca, že zdaj pa je bilo vloženih več kot 100 prizivov iz vrst branilcev (tudi Tortore) in 66 od strani javnega tožilca Marma.
Panneha je izjavh, da bi sodniki mo-
rali oojaviti utemeljitev razsodne najpozneje 10 dni po njeni razglasitvi, in to v smislu člena 151 kazenskega po-stopnika. Polemike okrog razsodbe se tudi sicer nadaljujejo in zadevajo v prvi vrsti vlogo »skesancev«, o katerih je evroparlamentanec PSI Matti-' na včeraj dejal,'da zaslužijo temeljito pohtično razpravo med vsemi strankami. »Magistratura democratica« je polemike označila kot škodo demokraciji in zakonitosti.
DANES IN JUTRI PRI NAS
Odbojkarski turnir »Pokal prijateljstva«
NA 11. STRANI
• Tisoči mrtvih v Mehiki
NADALJEVANJE S 1. STRANI
telov, so se zrušila številna večnadstropna poslopja. Med temi je vsaj sedem hotelov. Iz hotela Principado, kjer je bilo 140 gostov, naj bi se rešilo le 39 gostov. Skoraj do tal so porušeni tudi hoteli Romano, Continental in Regis, kjer se je zaradi u-hajanja plina — tako kot v številnih drugih mestnih predelih — takoj po potresu vnel še silovit požar.
V istem predelu se je zrušila tudi 13-nadstropna bolnišnica Benito Jua-rez. Reševalci so izpod ruševin lahko izvlekli le majhno število preživelih. V središčni Avenidi de la Re-
forma se je po nekaterih vesteh 14-nadstropni stanovanjski blok zrušil do tal. Pod njim naj bi bilo pokopanih skoraj tisoč ljudi.
Hudo je tudi razdejanje v revnejšem mestnem predelu Uatelolco, kjer je menda na stotine ljudi izgubilo življenje samo pod ruševinami 20-nad-stropne stanovanjske stavbe. Potres je porušil tudi poslopje neke zasebne televizijske mreže, ki je takrat, ura je bila 7.18, oddajala jutranji dnevnik. Večino petdesetih novinarjev in tehnikov pogrešajo. Takih vesti je še in še kot tudi pričevanj, ki dajejo slutiti, da so razsežnosti kata-
strofe dosti hujše, kot izhaja iz prvih uradnih podatkov.
Reševalci se neumorno trudijo, da bi izpod ruševin izvlekli še številne preživele. Po ulicah se vrstijo kolone reševalnih in zasebnih avtomobilov, ki prevažajo ranjence. Tri največje bolnišnice so neuporabne, v ostalih pa si zdravstveno osebje noč in dan prizadeva, da bi zagotovilo primemo oskrbo tisočim ranjencem.
Največ dela imajo reševalci pri izkopavanju ruševin. Ob desettisočih vojakov, policije ih gasilcev je na delu tudi več kot 50 tisoč prostovoljcev. Od časa do časa zavlada v bližini ruševin tišina, da bi ujeli kak morebitni klic na pomoč, nato pa se izkopavanje nadaljuje z vso vnemo. Pogoji so zelo težki, saj ovira reševalce nevarnost, da bi se ne porušilo še kako ob potresu hudo poškodovano poslopje. Težave še naprej povzročajo požari, za gašenje pa v marsikaterem primeru ni vode. Manjka tudi bencin, zato so oblasti pozvale zasebnike, naj gorivo iz lastnih avtomobilov namenijo vozilom reševalcev.
Precejšen napor je tudi usmerjen v ponovno vzpostavitev prometnih in komunikacijskih zvez, brez katerih ni niti mogoče koordiniranje reševalne akcije. Od včeraj ponovno deluje letališče v Ciudad Mexicu, kar bo omogočilo pristanek letal z blagom in sredstvi za pomoč Mehiki, ki jih že zbirajo po vsem svetu.
Solidarnost z vsega sveta
RIM — Že po prvih vesteh o mehiški tragediji šo številne države in humanitarne organizacije v pričakovanju točnejših vesti o tamkajšnjih potrebah sprejele nujne ukrepe za pomoč mehiškemu prebivalstvu.
Komisija EGS je Rdečemu križu že namenila 500 tisoč ECU (750 milijard lir) za pomoč Mehiki. Iz Ženeve je odpotovala skupina izvedencev Rdečega križa, ki bodo koordinirali pomoč te mednarodne organizacije in sorodnega Rdečega polmeseca. Denarna pomoč prihaja tudi iz Švedske in Velike Britanije, iz številnih drugih držav pa letijo proti Mehiki pošiljke šotorov, spalnih vreč, zdravil, krvne plazme in drugega blaga za prvo pomoč.
Svojevrstno pomoč je predlagal Fidei Castro, ki 'je pozval države in mednarodne banke naj začasno ne zahtevajo izplačila mehiških dolgov (država je zadolžena za več kot sto milijard dolarjev). Enak predlog je v Italiji postavil sindikat UIL.
V zaporu je bil od konca letošnjega avgusta
Južnoafriške oblasti izpustile črnskega pastorja Mana Boesaka
JOHANNESBURG — Južnoafriške oblasti so spustile na svobodo črnskega pastorja AUana Boesaka, enega najvidnejših voditeljev borbe proti rasni diskriminaciji v Južni Afriki. Boesak je moral plačati 20.000 randov kavcije, aretirali pa so ga konec letošnjega avgusta, potem ko je napovedal miroljubni protestni pohod proti zaporu v Pollmoru, kjer je že vrsto let zaprt črnski voditelj Nelson Mandela.
Aretacija pastorja Boesaka je povzročila vrsto hudih neredov v vseh črnskih mestih, rasistične oblasti pa so zelo trdo posegle, kar je imelo kot posledico skoraj 50 smrtnih žrtev.
Nobelov nagrajenec za mir škof Desmond Tutu je ostro obsodil dejavnost južnoafriške policije v zadnjem letu neredov in nasilja: po njegovem mnenju je nasilje, ki ga policija izvaja, jasen dokaz nemoči pretorijskih oblasti ter nezmožnosti konstruktivnega dialoga z opozicijo. Zasilno stanje, ki je v veljavi od 21. julija, je omogočilo policiji, da, se posluži najbolj nenavadnih sredstev represije, z druge strani pa je aretacija na
stotin šolskih otrok, med katerimi so nekateri imeli samo sedem let, povzročila le jalovo ogorčenje v vrstah bele manjšine. Posegi policije, ki nekaznovano strelja na črnce, so povzročili le medle proteste tistih, ki se bojijo, da bi »črnci trpeli zaradi posledic, ki bi jih gospodarske sankcije proti Južni Afriki lahko imele.«
Medtem sta Švedska in Finska sporočili, da bosta prihodnji mesec odpoklicali svojci diplomatske predstavnike iz Južne Afrike, da bi se udeležili skandinavske konference, na kateri bodo morali odločiti gospodarske sankcije proti južnoafriškemu rasističnemu režimu. Zasedanja se bodo udeležili predstavniki Švedske, Finske, Danske, Norveške in Islandije.
Južna Afrika je prav tei dni odpovedala svojo udeležbo na mednarodnem sejmu knjig v Frankfurtu, ki bo od 9. do 14. oktobra. Organizatorji sejma niso prejeli nikakršnega pojasnila, vendar povezujejo ta sklep Južne Afrike z odločitvijo ZR Nemčije, da prekličejo kulturne stike s Pretorio v okviru ukrepov, za katere so se odločile države Evropske gospodarske skupnosti.
Predsednik vlade Craxi
Marcosova policija
prišel včeraj v Somalijo
MOGADIŠ — Včeraj je predsednik italijanske vlade Craxi dospel v Somalijo, kjer se bo zadržal do ponedeljka zjutraj. Gre za prvi uradni obisk nekega rimskega premiera v bivši italijanski koloniji. Spremljajo ga podtajnik za zunanje zadeve Raffaelli (minisUr Andreotti se izrecnemu somatskemu vabilu ni mogel odzvati zaradi obveznosti pri OZN), glavni tajnik Farnesine Ruggiero in šef glavnega obrambnega stana gen. Bartolucci.
Craxi je naletel na navdušen sprejem v obliki pravega ljudskega slavja, tembolj še, ker je včerajšnji dan sovpadel s tradicionalnim muslimanskim tedenskim počitkom. Z letahšča, kjer ga je v spremstvu najvišjih predstavnikov oblasti pričakal predsednik vlade Siad Barre, je italijanski državnik krenil do spomenika neznanemu vojaku in položil venec, nato pa do predsedniške palače, kjer je imel prvi razgovor s somalskim kolegom. Govor je bil o političnih razmerah v Afriškem rogu, kjer osem let po so-malsko-etiopskem spopadu vlada nekakšno »premirje z orožjem v rokah« (Italija si prizadeva za dokončno pomiritev v tem delu Čme celine), in o dvostranskih odnosih, ki naj se utrdijo s sklenitvijo sporazuma o gospodarskem sodelovanju, zlasti pa o okrepitvi italijanske finančne podpore somatskemu gospodarstvu (letni dohodek po osebi znaša tu le 270 dolarjev).
ubila 20 demokratov
MANILA — Včeraj so bile na Filipinih silovite demonstracije demokratičnega prebivalstva proti vojaški diktaturi Ferdinanda Marcosa, ki uživa zaslombo Združenih držav A-merike. Po uradnih sporočilih je policija ustrelila 20, hudo ranila 13 in aretirala več kot 200 oseb. Gre za najhujše incidente v 20 letih Mar-cosove vladavine, pripisati pa jih gre zahtevi prebivalstva po odpravi obsednega stanja.
Predsednik Marcos je razglasil odpravo vseh civilnih svoboščin natanko pred 13 leti na današnji dan. U-krep je utemeljil z nujo po »nevtra-liziranju destabilizacijskih poskusov iz vrst tako desničarskih kot levičarskih političnih sil«.
Katastrofa v slikah
Po raziskavi zagrebške specializirane ustanove
Jugoslovani mnogo bolj pesimisti
ocen iz vladnih krogov
BEOGRAD — čeprav so se v zadnjem času predstavniki jugoslovanske zvezne vlade večkrat izpostavili z optimističnimi ocenami oziroma napovedmi, očitno še ni prišel čas, ko bi si Jugoslovani lahko oddahnili. Visoka inflacija, kriza v gospodarstvu, zastoji v menjavi s tujino so pač dejstva, zaradi katerih se optimizem vlade nenavadno počasi »prijemlje« državljanov. To je pred dnevi potrdila tudi analiza zagrebškega centra za raziskavo marketinga, ki je izmeril temperaturo javnega mnenja v Jugoslaviji. Zanimalo jih je, kako Jugoslovani ocenjujejo dejanske vzroke kriznih tendenc v gospodarstvu in družbi, kaj najbolj ogroža njihov obstoj in koliko so v svojem pesimizmu realni.
Rezultati raziskave niso ravno presenetljivi: samo 2 odstotka Jugoslovanov meni, da bosta za prebroditev krize v gospodarstvu in družbi potrebni dve leti, 13 odstotkov jih meni, da se bo država izvlekla do leta 1990, 39 odstotkov pa, da bodo lahko lažje zadihali šele po letu 1995 ali celo 2000. Vsak deseti Jugoslovan je mnenja, da se bo kriza nadaljevala tudi v 21. stoletju, vsak tretji pa
od uradnih
nima niti predstave o tem, kdaj naj bi prišli boljši časi. ..
Zadnja seja CK ZK Slovenije je imela delovni naslov »Opiranje na lastne sile« — po temeljiti pripravi, z obiski po podjetjih, je spregovorila o možnostih, da se gospodarstvo z boljšim delom in odkrivanjem skritih rezerv izkoplje iz težav. Toda zagrebški raziskovalci trdijo, da je ravno v Sloveniji najmanj ljudi, ki verjamejo, da je, mogoče krizo premagati z lastnimi silami. Kot so pokazale tudi nekatere razprave na seji CK ZKS, je razlog bržkone v tem, ker je slovensko gospodarstvo že dolga leta (in zadnja leta vedno bolj) moralo računati samo na lastne sile. Torej to geslo na splošno ne prinaša v vseh
delih države enakih (novih) obetov.
Najbolj v to tezo verjamejo v Bosni in Hercegovini, upoštevaje izobrazbeno sestavo pa na splošno manj izobražene strukture. Izobraženci so torej največji pesimisti ter tako ne preseneča prava poplava raznih intervjujev z raznimi znanstveniki, ki kar tekmujejo v črnogledih analizah in napovedih. Vrhunec je pred dnevi v intervjuju za revijo Intervju go-•tovo dosegel neki beograjski profesor, ki edino možnost vidi v angažiranju JLA. To je bila hkrati tudi prva javna izjava, ki kliče na pomoč »vojaške ekonomiste« ... O tem intervjuju bo gotovo še veliko govora, zato se pomudimo raje še pri drugih izsledkih zagrebške analize.
Medtem ko nekateri politiki in ekonomisti še vedno postavljajo v ospredje zunanje vzroke, naftne šoke, o-brestno politiko razvitih držav, pa celo vlogo Mednarodnega denarnega sklada, domače javno mnenje (67 odstotkov) meni, da je sedanje stanje v družbi in gospodarstvu »posledica lastne neodgovornosti ter zgrešenega gospodarjenja in odločanja«, 12 odstotkov pa jih za to krivi mednarodne politične in gospodarske odnose. Je pa kljub vsemu za 2 odstotka srečnežev, ki kakšne krize sploh niso opazili.
Na rang lestvici negativnosti v družbi so anketiranci na prvo mesto postavili privilegije posameznikov in skupin, sledijo razne oblike prisva-
janja družbene lastnine, podkupovanje, korupcija, nedelo, nezakonitosti itd. Najbolj kritični so mladi od 18. do 34. leta starosti.
Pesimizem, ki veje iz analize javnega mnenja, je gotovo resno opozorilo ustvarjalcem razvojne in ekonomske politike. Mnogo bolj kot »tekmovanja« intervjuvanih profesorjev, ki odlično analizirajo stanje in napake, ne ponujajo pa niti za pol odgovora rešitev. V tem so po mnenju nekega komentatorja včasih celo slabši od politikov oziroma uradnikov. Tako je zanimivo prebrati izjavo profesorja Zorana Popova v Dugi, češ da prava kriza šele prihaja (najhuje bo takrat, ko bodo začeli konkretno reševati probleme, s katerimi so doslej odlašali: ogromni presežki kapacitet v nekaterih sektorjih gospodarstva in primanjkljaj v drugih, ogromna prezaposlenost v družbenem sektorju gospodarstva in zapostavljanje zasebnega itd.). Konkretnih predlogov pa znanstvenik seveda ne daje in tako njegov intervju prispeva kvečjemu k nadaljnjemu naraščanju pesimizma med bralci oziroma v javnosti. Toda pesimizma, žal, ni mogoče izvažati...
Na velesejmu v Pordenonu presegli vsa pričakovanja
Prvič so na njem razstavljala tudi slovenska podjetja
Sedaj je med največjimi tovarnami športnega orodja na svetu
Tovarna ELAN praznuje 40-letnico obstoja
PORDENON — Na sejmu v Pordenonu so letos presegli vsa pričakovanja. Uspešna reklamna kampanja je privabila na sejemski prostor veliko več obiskovalcev kot v prejšnjih letih. Prej so dosegli 140.000 obiskovalcev, letos pa že skoro 200.000. Por-denonski sejem se tako upravičeno uvršča na prva mesta v deželnih sejmih. še posebej zato, ker jim je uspelo privabiti ne le obiskovalce iz Pordenona ali njegove soseščine, marveč tudi iz videmske pokrajine ter iz sosednjih pokrajin Treviso in Benetke.
Vse letošnje razpoložljivosti sejma so bile predhodno razprodane. Upravitelji sejma so že pred otvoritvijo povedali, da nameravajo v prihodnjih letih na eni strani povečati sejemske kapacitete, na drugi pa prirejati še več specializiranih sejmov, ki imajo precejšen uspeh. Nekateri specializirani sejmi v tem kraju so imeli do-
slej vsak po 40.000 obiskovalcev.
Na letošnjem sejmu so razstavljala tudi nekatera tuja podjetja. Prvič skupinsko slovenska podjetja, za kar je poskrbela Gospodarska zbornica v Novi Gorici.
Velik pomen pa so dali obisku zastopnikov španske in portugalske ma le industrije. Ti so prišli na obisk v Pordenon in se seveda niso omejih na sejemsko razstavišče. Navezali so. stike z malimi industrijci. Nekateri teh bodo v najkrajšem času šli v Španijo in Portugalsko. Državi sta zelo zanimivi za pordenonsko malo industrijo, saj vstopata v Evropsko gospodarsko tržišče in carinske težave bodo odpravljene.
V Pordenonu se že pripravljajo na prvi specializiran sejem, ki bo od 28. novembra do 1. decembra. To bo sejem Fieramotori, za katerega bo veljalo predvsem zanimanje mladih ljudi. MARKO WALTRITSCH
BEGUNJE — 24. septembra poteka 40 let cd ustanovitve tovarne Elan, ki je iz malega zadružnega podjetja prerasla v sodobno tovarno športnega orodja in danes zaposluje skupno o-krog 1.400 delavcev. Ima pa tudi nekaj lastnih oziroma mešanih podjetij v Avstriji, Nemčiji, Švedski, Švici, ZDA in Kanadi. Ime Elan simbolizira mladost, polet, veselje, zdravje, moč in gibanje. Da je bilo že takoj na začetku, pred 40 leti, izbrano pravo ime, najlepše dokazuje vzpon firme, ki se je iz skromnih začetkov uveljavila po vsem svetu.
Začetek Elana sega v zadnje leto druge svetovne vojne. Takrat so1 namreč v Cerknem na Primorskem ustanovili partizansko delavnico za popravilo smuči.. Vodja te delavnice Rudi Finžgar pa je bil konec vojne pobudnik za ustanovitev tovarne, ki je v 40 letih postala ena največji!], če ne največja tovarna na svetu športnega orodja.
Na tiskovni konferenci, ki so jo priredili za športne novinarje, je gene ralnj direktor Dolfe Vojsk prikazal uspešno pot mlade in dinamične firme. Skozi 40-letno delovanje je Elan poznalo tudi nekaj črnih obdobij, vendar pametno in preudarno vodenje tovarne je vedno prevladovalo pred kriznimi obdobji. Eden izmed največjih problemov Elana pa je vsekakor srečanje dveh popolnoma različnih sistemov. Kot podjetje v sociahstični državi, če hoče biti in ostati v svetovnem vrhu se mora na zahodnem svetu vesti tako kot družba, ki deluje v kapitalističnem sistemu in prav tu so največje težave, vendar podjetni, dinamčini, odprto usmerjeni generalni direktor si je znal, skupaj s svojimi sodelavci, utrditi pot v svet.
Danes Elan ni poznan samo kot tovarna smuči, temveč tudi kot proizvajalec motornih čolnov, jadmic, jadralnih letal, avtomobilskih delov in drugih izdelkov iz plastike. Elan proizvaja tudi športno orodje in opreme za telovadnice ter otroška igrišča, gasilske in varnostne opreme. Kar pa je še najbolj važno je to, da je Elan med prvimi delovnimi organizacijami že pred 22 leti ustanovil svoj raz-
vojni institut, katerega naloga je, da skrbi za nenehen razvoj Elanovih izdelkov, ki so si le tako izpopolnjeni lahko utrli pot v svetovni vrh. V 40 letih je moderno ustrojena fabrika izdelala okrog 10 milijonov parov smuči. Njegove proizvodne zmogljivosti pa pomenijo skoraj 6% skupne svetovne proizvodnje. Elan se je torej uveljavil kot jugoslovanska oziroma slovenska firma po celem svetu.
Kulturna prireditev drevi na Ra venci
REZIJA — Rezijanski Kulturni krožek »Rozajanski dum« iz Rezije prireja drevi zborovsko in folklorno revijo skupin iz goratega kompren-zorija Kanalske doline. Prireditev bo v Kulturnem domu na Ravenci -Varkoti, začela pa se bo ob 20. uri.
Na njej bodo nastopili: pevska zbora »Monte Canin« iz Rezije in »Corale Moggese« iz Mužca, zborovska in folklorna skupina »A. Zardini« iz Tablja, moški pevski zbor iz Žabnic ter folklorna skupina »Val Re-sia« iz Rezije.
Kulturni krožek »Rozajanski dum« bo drevišnjo revijo priredil pod pokroviteljstvom Gorske skupnosti za Kanalsko dolino, ki ima svoj sedež v Tablji.
Tovarna ELAN v Begunjah leži na trikotni obmejni ravnini, le nekaj kilometrov od magistralne ceste, ki povezuje srednjo Evropo z vzhodom, blizu Ljubljane, glavnega mesta Slovenije
Na letošnjem zagrebškem velesejmu
Velika jedrska igra
»Bojimo se, da ima največ možnosti, da bo dobila naročilo, Sovjetska zveza. Ima prednost, ki je mi nimamo: Jugoslaviji lahko ponudi možnost klirinškega plačila. Zdi se nam, da je to za vaše južne republike in tudi za vašo vlado zelo važna okoliščina.«
To sta med drugim povedala predstavnika »Kraft-vverk Union«, zahodnonemške družbe (v lasti Siemensa), ki na letošnjem zagrebškem velesejmu sodeluje s prikazom svojega »jedrskega programa«. Gre za enega najpomembnejših svetovnih koncernov, ki se ukvarjajo z gradnjo jedrskih elektrarn in vsem, kar sodi zraven. Model nuklearke v njihovem razstavnem prostoru nikakor ni bil postavljen po naključju: tudi zahodni Nemci se bodo namreč resno potegovali za to, da bi dobili naročilo za gradnjo prve od skupno štirih nukleark, kolikor naj bi jih po sprejetih načrtih zgradili v Jugoslaviji do leta 2000.
Za gradnjo nuklearke, ki naj bi jo zgradili v Prevlaki na Hrvaškem, bo v kratkem razpisan mednarodni natečaj. Gre za naložbo v skupni vrednosti nad milijardo dolarjev (!), zalogaj, ki vzbuja spoštovanje tudi v gospodarsko precej močnejših državah, in pričakovati je, da bo konkurenčni boj tujih ponudnikov izjemno oster. V številnih državah so namreč iz ekonomskih in ekoloških razlogov nuklearke prenehali graditi. Jedrsko industrijo z njenimi velikimi zmogljivostmi zato tepe pomanjkanje naročil. Trenutno kaže, da se bodo za gradnjo nuklearke v Prevlaki razen KWU potegovali še ameriški Westing-house (ki je postavil nuklearko v Krškem) in graditelji iz Sovjetske zvezo, Francije in Kanade.
Na svoj nastop so se povečini pripravljali že več let, to pa je bilo moč zelo lepo videti ravno na zagrebškem sejmu. Svojo jedrsko tehnologijo so žei v minulih letih radi raziskovali ne samo Nemci, temveč tudi Westing-house, sovjetsko državno podjetje in še kdo. Tu in tam so se o zmožnostih in izkušnjah posameznih nacionalnih jedrskih industrij pojavljali tudi članki v jugoslovanskem
tisku, tako na primer pred meseci v zagrebškem Startu hvalnica francoskim graditeljem nukleark. (»Kaj pravite k temu?« - Predstavnika KWU ustrelita kot iz topa: »Odprite naslednji Start, pa boste videli!...«).
Vsakdo v tej veliki igri igra na svoje karte. Nemci stavijo na svojo zanesljivost, spoštovanje rokov gradnje, utečeno vzdrževalno službo, razvejano sodelovanje z jugoslovansko industrijo (kot je znano, bo to eden od najpomembnejših pogojev), pa tudi na slabosti konkurence. Predstavnika KWU z neprikritim zadovoljstvom pripovedujeta, kako je njihova firma izboljšala delovanje Westin-housovih naprav v Krškem...
Predstavnik VVestinghousa v ameriškem paviljonu ni ravno zgovoren. Zgovornejši so veliki panoji Westinghou-sa ob vhodu v paviljon: na prvem piše: »Krško - nuklearna elektrarna svijetske klase. Raspoloživost u godim 1984 : 82,3% - jedan od najboljih rekorda na svijetu...« (sledita še podatka, da je bilo evropsko povprečje 75, svetovno 70 odstotkov - seveda ne drugih, temveč samo West-inghousovih elektrarn). Napis na drugem panoju: »...Jugoslavija i Westinghouse su izgradili NE Krško, koja je ušla u operaciju u desetom mjesecu, 1981 g. Od tada. Krško se smatra jednom od najbolje upravljanih centrala na svijetu«. Na tretjem panoju, pod velikim napisom »Westinghouse in Ansaldo«, pa lapidarno: »Nuklearna tehnologija - financijska podrška za konstrukciju i dizajn - jedinstvene mogućnosti otplate - prenos tehnologije... Jugoslovanska Industrija, Federalni Nuklearni Program... Energija i devize podržavaju jugoslovanski ekonomski rast...« Američani so znani po smislu za humor, nuklearka v Krškem pa po tem, da je še vedno v poskusnem obratovanju.
Še obisk v sovjetskem paviljonu, kjer so lani postavili dokaj izčrpen prikaz sovjetske- jedrske tehnologije in e-lektram. Letos ga ni. Ni bilo potrebno?
VITKO KOGOJ
UNIVERSITY OF CAMBRIDGE
ULICA TORREBIANCA 18 — ULICA FILZI 6
POOBLAŠČEN OD MINISTRSTVA ZA JAVNO VZGOJO (Glavna direkcija za kulturne izmenjave) M.D. 26.9.1977
Edini pooblaščeni center v Furlaniji - Julijski krajini za
THE BRITISH SCHOOL V TRSTU

Center št. 6317 za izpite v angleščini kot tuj jezik
OBVEŠČA:
1.	Potek roka za vpis v »First Certificate in English«, »Proficiencyi in »Diploma«, decembrski rok 1985. Bodisi formularje kot takse za izpite je treba predložiti v British School do sobote, 28. septembra 1985, do 12. ure.
2.	Po poteku tega datuma ne sprejemamo več vpisnin.
3.	Taksa za izpit za »First Certificate« (FCE) znaša 89.000 lir, taksa za izpit »Proficiency« (CPE) znaša 101.000 lir.
4.	These examinations are open only to candidates whose mother tongue is not English.
FCE has got no officiai recognition.
CPE is recognised by nearty all British Universities as thè equiva-lent of GCE Ordinary Level English language, or thè use of English test or special tests of English for foreignes at this level (JBM Test, TOEFL etc.).
Za nadaljnje informacije: v TRSTU: Mr. Peter Brown — Cambridge Locai Secretary British School — Ul. Torrebianca 18, tel. 040/69140-69453-60726.
Služba javnega obveščanja British School v Trstu
MIŠKO KRANJCC
Povest o dobrih ljudeh
105.
»Vrnil se bom,« je pritrdil Ivan. »Kam pa naj grem? Saj sem kupil zemljo in k letu, ako bog da, začneva s hišo. Tam boš ti gospodinjila!« Hotel jo je razveseliti. Katica pa je samo odmajala.
»Gospodinjila bi ti že, če bi mogla,« je rekla. »Sedela bom kakor zdaj in ti bom samo v napotje.«
»V napotje, Katica!« je vzkliknil in ta vzklik mu je prišel iz srca. Potem jo je prijel za roko: »Spominjala me boš nečesa, kar je bilo pa je minilo...« Obmolknil je za trenutek in se ji zagledal v obraz, ki je postajal čudovito podoben Martinemu.
»Matere?« je vprašala. Nasmehnila se je. »Potem se boš samo jezil name. Ne bi te rada spominjala nanjo.«
Odmajal je in kakor zase rekel: »Nikdar se nisem jezil nanjo... rad sem jo imel. In rad bi jo imel vedno, da je le hotela ostati pri nama. Le da ona naju ni imela rada. Naveličala se je... Vedno je ljubila svet.«
Te dni, ki so jima še ostali, sta presedela pred
hišo na soncu, in vsakdo, kdor je hotel na ta kraj, da bi se grel na soncu, se je umaknil, da ju ne bi motil, zakaj videti je bilo, da imata toliko tehtnih pogovorov.
Pa niso bili bogve kako pomembni, saj se ni moglo nič več odločiti. Toda potrebno je bilo, da sta obudila marsikak lep spomin na nekdanje življenje in da sta se vedno znova oklepala svojih malih načrtov.
»Premišljal sem na vse strani,« je rekel Ivan, »in se ukvarjal z mislijo, da bi te odvedel k svojim staršem, kjer bi skrbeli zate. Pa se nisem mogel odločiti; tam bi jim le bila v napotje. Poznam svojo sestro in svaka, ki bi zaradi tebe pretepala svoje otroke. Samo dvoje imava, ali greš z menoj in bova živela v tistih krajih kakor lani ali pa ostaneš res tu. Jaz zase bi rajši videl, če bi šla z mano. Da ne bom tako sam.«
»Ne, Ivan, naj ostanem tu. Bom že kako živela. Ti boš pa lahko več prihranil, če hočeš, da bi drugo leto začel s hišo.«
»Da, to nameravam. — Potem ne boš jezna, če ostaneš tu?«
»Ne, vesela bom... in čakala te bom. Ko bo jesen, boš prišel?«
»Prišel bom, Katica.«
Do jeseni naposled ni tako daleč in če gre za
velike stvari, je docela v redu, če ostane tu.
Samo enega se ne upata nikdar naravnost dotakniti: Marte. Oba čutita, kako ju to mori, pa se vendar izogneta temu, prav zato, ker se bojita, da bi si prizadejala samo novih bolečin. Marta je skoraj pozabljena, vsaj tako bi lahko kdo sodil. In vendar je Marta tista, ki jima neprestano vzbuja trpke misli.
Toda Marta je tačas daleč v svetu. Kje, tega nihče ne ve. Marta se ne vrne več. Tak je njen značaj. Rajši bo napravila karkoli, samo vrniti se ne bo hotela. In vendar bi ji Ivan in Katica vse odpustila, če bi stopila zdaj med njiju in se ju dotaknila z roko.
Naposled je prišel dan, ko je začel Ivan pospravljati svoje stvari v pleteno košaro. Položil jo je na mizo in razvrstil vanjo tiste drobnjarije, ki jih je imel in se skušal domisliti še tega in onega.
Katica je sedela za mizo in kakor bi opazovala njegovo delo. Mislila je na pot, na katero pojde danes oče. Ta pot je dolga in Katica se je dobro spominja, čeprav ni ničesar videla: najprej dobri dve uri peš, ako ne ujame kakega voznika, da bi prisedel na voz, potem sede na vlak in se bo vozil skoraj ves dan. Naposled bo na kraju. Tam je isto sonce kot tu, poleti isti moreči zrak, duh po jarkih in vonj polja. Samo tam druge ptice skoraj da ne pojo kakor škrjanci, ki jih lahko slišiš ves dan visoko pod nebom.
Včeraj pričel delovati nov stroj za patiniranje papirja
Korenita tehnološka preosnova v štivanski papirnici Cartimavo
V sodelovanju z Glasbeno matico
Tečaji ZSKD za zborovodje
Vpisovanje je možno še do konca meseca
V štivanski papirnici Cartimavo je včeraj začel delovati nov strog za patiniranje in gladenje papirja, ki je stal podjetje približno desoit milijard lir. S tem strojem, ki je skoraj v celoti italijanske proizvodnje, bo štivan-ski obrat v kratkem zelo pospešil svojo prisotnost zlasti na tujih tržiščih in s tem naredil morda odločilni korak za izhod iz krize, ki ga je prizadela pred približno tremi leti. Tehnološko preosnovo bodo v kratkem še dopolnili z namestitvijo avtomatičnega stroja za embalažo papirja.
Nove tehnološke obogatitve so dale vodstvu Cartimava včeraj priložnost za srečanje s časnikarji, na katerem je tekla beseda o sedanjem položaju v obratu tudi spričo nedavne spojitve s sorodno papirnico v Sori pri Frosi-nonu. Spojitev ni samo finančnega značaja, ampak bo imela tudi določene učinke na tržišču, na katerem se bosta obe papirnici predstavljali skupno, a s strogo diverzificiranimi proizvodi, s katerimi bosta lahko učinkoviteje kljubovali s papirnicami skandinavskih držav, ki imajo trenutno najboljšo tehnologijo na svetu.
Trenutno proizvajajo v Štivanu 160 tisoč ton papirja letno, od katerih gre več kot polovica v tujino, zlasti v Zvezno republiko Nemčijo. Po zadnjem bolečem redčefnju osebja zapo-
sluje obrat 722 delavcev in uradnikov in je po številu zaposlenih največji zasebni industrijski obrat v naši pokrajini. Les in celulozo uvaža iz Sovjetske zveze in iz Kanade, obratovalni proces pa teče 24 ur na 24, kar pomeni, da delajo zaposleni na tekočih strojih v več izmenah. Cartimavo velja širom po svetu za proizvajalca zelo kvalitetnega pàtiniranega papirja, s katerim pokriva dejansko vse potrebe italijanskega revialnega tiska. Na
štivanskem papirju tiskajo tako med drugim tednika Espresso in Panorama, v Nemčiji pa uglednega Eter Spiegel. S spojitvijo s sorodnim obratom pri Frosinonu načrtuje Cartimavo v kratkem tudi prodor na severnoameriških tržiščih, čeprav se tam že pozna ostra konkurenca japonskih papirnic.
Na sliki: Stroj za patiniranje in gladenje papirja, ki je pričel delovati včeraj.
Zborovsko petje z vsemi omejitvami, problemi, dvomi in težavami, ki se jim ne more izmakniti nobena kulturna dejavnost, pa naj bo profesionalna ali amaterska, sodi nedvomno med dejavnosti, ki bogatijo našo narodnostno skupnost. V majhni skupnosti, kakršna je naša, se problemi navadno še stopnjujejo zaradi pomanjkanja sredstev, omejenega izbora pevcev in nenazadnje pomanjkanja strokovnih kadrov. Če se omejimo na pevsko dejavnost, je prvi in osnovni problem vedno »profesionalnost« dirigenta, kajti človeku, kj bi rad vodil pevsko skupino — pa naj bo to otroški pevski zbor ali »velezbor« — je potrebno a priori dokajšnje glasbeno znanje, šele nato se lahko loti veščine dirigiranja.
Kljub težavam na zborovskem področju, o katerih glasneje ali tiše pogosto govorimo, je v zadnjih letih povpraševanje po dirigentih tolikšno, da je morala Zveza slovenskih kulturnih društev poiskati neko trajnejšo, kontinuirano obliko kadrovanja. Pred leti je bila zato ustanovljena zborovska šola, v kateri so lahko našli prostor tudj ljudje, ki so se želeli izobraževati na pevskem področju, niso pa razpolagali z predhodnim glasbenim znanjem. Če torej potegnemo črto pod to nekajletno izkušnjo, je obračun ne dvomno pozitiven. Vendar je potreba po dirigentu še vedno večja od »ponudbe«, zaradi česar je ZSKD sklenila, da priredi v sodelovanju z Glasbeno matico nov ciklus predavanj za
začetnike. Program tečajev je izdelan tako, da krije vrzeli glasbenega znanja pri posameznih učencih, istočasno pa nudi tisto znanje, ki si ga človek pri učenju instrumenta ne more pridobiti.
Vpisovanje na letošnji tečaj zboro-vodske šole bo trajalo do konca septembra. Vsi, ki jih tečaj zanima, se lahko javijo na sedežu ZSKD v Trstu, tel. 767303 v uradnih urah, kjer lahko dobijo tudi vse potrebne informacije v zvezi s programom in predmeti.
Povojni uredniki tržaškega Dela
Včeraj je pri lomljenju časopisa po pomoti izpadel odstavek, kjer so bili omenjeni vsi povojni sodelavci in u-redniki slovenskega komunističnega glasila Delo. Po podatkih, ki smo jih povzeli v študiji Havla Kodriča o nastanku in razvoju tega časopisa (objavljena v knjigi o zgodovini tržaških komunistov, Editori Riuniti), so pri Delu sodelovali in urejali Igor Dekleva, Rudi Blažič, Stane Bidovec, Karel šiškovič, Mirko Kapelj ter še slovenski parlamentarci Marija Ber-netič, Albin Škerk in Jelka Gerbec.
• Danes in jutri bp v Miljah Festival komunističnega tiska, ki se bo ob 10. uri začel pri kopališču Sv. Roka z glasbo in gastronomskimi kioski. Govoril bo miljski župan Bordon.
Od danes v Zabrežcu
Praznik slovenskih ljubiteljev motorjev
Danes se bo v Hribenci v Zabrežcu pričel ob 15. uri »Moto meeting«, ki ga prireja tržaški Primotor klub. Gre torej za prvo tovrstno manifestacijo novoustanovljenega kluba, ki združuje v svojih vrstah slovenske ljubitelje motorjev.	*
Primotor klub je nastal prav zaradi dejstva, da se je ljubezen do moto-ciklizma med zamejskimi Slovenci krepko razširila, čemu torej ne bi zbrali slovenske ljubitelje »jeklenih konjičkov« v slovenskem klubu?
Klub ima že sedaj precej razvejano dejavnost, ki gre od tekmovanj, dirkaška dejavnost je seveda omejena, do turizma in družabnosti. Med cilji, ki si jih Primotor zastavlja, pa je prometna vzgoja mladih motociklistov, saj je jasno, da prav pomanjkanje vzgoje privede do tolikih in večkrat tragičnih posledic.
Praznik slovenskih motociklistov v Zabrežcu pomeni torej tudi voljo /.a nadaljnje delo kluba. Danes bodo ob 15. uri odprli kioske z jedačo in pijačo, zvečer pa bo za veselo razpoloženje poskrbel ansambel »Nočni skok«. Bogatejši program bo jutri, Kioski bodo začeli delovati že ob 35. uri. Ob 16. uri je na programu tekmovanje v vlečenju vrvi, v katerem se bodo pomerili člani različnih mo-toklubov. Na meeting so namreč člani Primotorja povabih, poleg delegatov CONI, tudi člane italijanskih tržaških motoklubov ter predstavnike motorističnih društev iz Goriške in motokluba Nova Gorica. Ob 18.30 bo
sledil »Vikj show-ples in magija«, zvečer pa bo ponovno ples z ansamblom »Nočni skok«.
Na prireditvenem prostoru v Hfi-benci bodo danes in jutri razstavljeni tudi stari motorji, ki so jih dali na razpolago člani kluba. Motorji iz nekdanjih dni bodo prav gotovo pritegnili zanimanje obiskovalcev, saj se vedno več ljudi navdušuje za jeklene konjičke naših očetov in nonotov.
Prvi »Moto meeting« je seveda namenjen vsem in ne samo ljubiteljem motorjev, zato pričakujejo člani Primotorja lep obisk, saj bo poskrbljeno za razvedrilo in dobro počutje.
V KRIŽU
Danes in jutri festival KPI
V kriškem Ljudskem domu se danes in jutri nadaljuje festival komunističnega tiska. Danes ob 19. uri bo gost kriške sekcije KPI dekliški zbor »Julius Fučik« iz ČSSR, ki mu bo zapel dobrodošlico dekliški zbor Vesna. Zvečer bo diskoteka za mlade v priredbi kriškega mladinskega krožka. Jutri se bo festival nadaljeval ves dan. Ob 19. uri bodo predvajali TV oddajo o kraški urbanistiki in arhitekturi, ki jo je za koprsko televizijo realiziral Marko Sosič, nato bo politični shod z A. Cuffarom in B. Iskro. Festival se bo zaključil s plesom. Oba dneva bodo delovali dobro založeni kioski.
V četrtek zvečer v Kulturnem domu
Mladi pevci iz Prage so bili v gosteh pri mladinskem zboru Glasbene matice
Že nekaj dni so gostje mladinskega zbora konservatorija »Tartini« v Trstu mlade pevke dekliškega pevskega zbora osrednjega doma Pionirja Fučik iz Prage, ki jih vodi dirigent Oto Friedel.
Naj takoj zapišemo, da je gostovanje praškega mladinskega pevskega zbora omogočila uprava dežele Furlanije - Julijske krajine, da pa so mlade pevke gostje mladinskega zbora Tartini, ki mu tako vračajo obisk, ki ga je le ta opravil letošnjega januarja v Pragi.
Mlade pevke so že imele v sre-
do zvečer lep koncert v dvorani konservatorija Tartini. Sinoči so nastopile v dvorani italijanskega Krožka za kulturo in umetnost v stavbi Verdijevega gledališča, nocoj pa bodo nastopile še na festivalu komunističnega tiska v Križu. To bo tudi zadnji njihov nastop.
V četrtek zvečer pa so se pevke iz Prage srečale v Kulturnem domu v Trstu tudi z mladinskim pevskim zborom Glasbene matice iz Trsta in njegovim pevovodjem Stojanom Kuretom. Zbor jih je seveda sprejel in pozdravil s pesmijo in njim na čast
zapel še tri pesmi: Gallusovo, Bartokovo in Lucascovo. V imenu odbora Glasbene matice je pevke in njihove spremljevalce pozdravila Marta Vodopivec. V imenu mladinskega pevskega zbora Glasbene matice pa jim je Vida Jagodic zaželela prijetno bivanje in izrazila tudi upanje, da bo to prvo srečanje omogočilo še nadaljnja srečanja na raznih festivalih in tekmovanjih mladinskih pevskih zborov.
Zahvalila se je tudi predstavnikom tržaškega konservatorija, predvsem dirigentu mladinskega zbora skladatelju Coralu, ki so omogočili, je dejala, da je do tega skupnega srečanja prišlo in da so se tudi tega prijateljskega pevskega večera sami u-deležili.
Sledila je prijetna družabnost. Pevke in njihov pevovodja so bili s sprejemom navdušeni, prav tako zadovoljni so bili vsi tisti, ki so se tega prijetnega večera udeležili ter prisluhnili resnično lepemu ter dobro izvajanemu programu. Nepoznavanje jezika je bila morda majhna ovira, da se niso mogli mladi pevci tako med seboj pogovoriti. Toda mladost, dobro razpoloženje in dobra volja so le opravili svoje, tako da so se na koncu vsi razšli kot dobri prijatelji, ki bodo, tako so si povedali, vedno veseli, če se bodo še srečali. (Neva Lukeš)
- pisma uredništvu -
pisma uredništvu
WWF nadaljuje polemiko z devinsko - nabrežinskimi občinskimi upravitelji
Spoštovani urednik.
Primorski dnevnik je 30. avgusta objavil članek o »pohodu po obali in po morju«, ki so ga 1. septembra priredile vzdolž tržaške obale WWF, Li-bumia in Italia nostra. Nekatere ocene in netočne trditve v tem članku terjajo odgovor, za katerega prosim, da bi ga objavili v vašem listu.
Predvsem ni res (kot je trdil odbornik Brezigar), da v napovedi manifestacije ni bil omenjen Sesljanski zaliv, ker se je WWF zavedel, da je zagrešil nekatere »napake« glede problema največje volumetrije, ki jo dopušča znana varianta regulacijskega načrta: enostavno ga ni bilo treba o meniti, ker je bil že zajet v izrazu »obala«.
Glede »demagogije«, ki nam jo očita odbornik Vocei, moram reči, da se mi zdi veliko bolj demagoško stališče občinskega sveta Devina - Nabrežine: ta je namreč izglasoval varianto, ki predvideva znatno skrčenje zaščitenih območij, toda brez vsakršne utemeljitve (ki pa jo deželne urbanistične norme predvidevajo), ter v imenu nekih turističnih perspektiv, ki nikakor niso dokumentirane. Na katerih
- pisma uredništvu
študijah in na kakšnih podatkih so namreč osnovana gradbena predvide vanja variante? Ali res obstaja tako turistično tržišče, ki bi upravičevalo tistih 300.000 kubičnih metrov, predvidenih med Sesljanom in nabrežinskim Bregom? Ali devinsko-nabrežinski u-pravitelji vedo, da neka študija o perspektivah obalnega turizma v Furla-niji-Julijsk; krajini, ki je bila pred kratkim izvedena po nalogu dežele, dejansko demantira urbanistične izbire oporekane variante?
Pa še: kakšen smisel ima predvidevati več kot 30.000 kub. m stavb, (eno- pa tudi dvonadstropnih, odbornik Vocci) na Botanjku, prav v pasu zaščitenega območja, kjer po natura-lističnih študijah tržaške univerze obstajajo še zadnji primeri mediteranskega podrastka v Severnem Jadranu?
In kakšen smisel ima, bolj na splošno, gradit} na zelenih površinah (n. pr. v parku Vile Diana), ko pa deželne urbanistične določbe in zdrava pamet narekujejo »...največje spoštovanje značilnosti okolja... s posebno pozornostjo za gozdno bogastvo«? Ali ni dovolj jasno, da mora času primeren turizem sloneti na zaščiti in inteligentni valorizaciji (in prav gotovo ne s stavbami, megaparldrišči in žični-
pis/na uredništvu
carni) krajinsko najbolj zanimivih območij?
Trditev odbornika Brezigarja, da je privatizacija obale — ki bi po mnenju protekcionističnih združenj lahko bila posledica gradbenih posegov po varianti — »pravno nemogoča«, se nam Zdi enostavno patetična. Že sam videz tržaške obale, tudi v devinsko-nabre-žinskj občini, in ne samo v tržaški (da o drugih predelih Italije sploh ne govorimo), dokazuje, kako in kolikokrat zasebniki nekaznovano ta zakon kršijo.
Glede ekoloških »zaslug« devinsko-nabrežinske občine je po eni strani res, da je bilo nekaj pozitivnega storjenega (in to so protekcionistična združenja glasno poudarila, kot na primer ob znani prepovedi dostopa k devinskim pečinam), po drugi strani pa ne manjka propustov: dovolj je pogledati, kakšno je sedaj področje kopališča »Ginestre«.
Za tiste, ki nas obtožujejo demogo-gije, pa je lahko poučna naslednja trditev arh. Igorja Jogana (ki prav gotovo ne soglaša s stališči protek-cionistov), v intervjuju nekemu krajevnemu tedniku o devinsko-nabrežinski varianti: »Celotna varianta je dokaj meglena in vrhu tega sad očitnega političnega kompromisa. Zdi se mi, da je bila občina Devin-Nabreži-
na politično lotizirana: meni Sesljan, tebi Botanjek, njemu Ribiško naselje itd...«
Toliko zaradi popolnosti informacije o tem kočljivem problemu.
V imenu tržaške sekcije WWF DARIO PREDONZAN
Tržaška sekcija Svetovnega sklada za naravo (WWF) nam js poslala daljše pismo v odgovor na članek, ki ga je naš dnevnik objavil dne 30. avgusta o protestnem pohodu ekolo-gistov na Devin-Nabrežino. Glede na dejstvo, da pismo ne oporeka našim kritičnim pripombam o tej pobudi, pač pa kontestira izjave devinsko-nabre-žinskih občinskih upraviteljev, prepuščamo morebitni odgovor zainteresiranim.	Ur.
Ravnatelji o Galebovem šolskem dnevniku
Zadnji odstavek v kroniki o predstavitvi Galebovega šolskega dnevnika (PD 12. 9. 1935) terja pojasnilo.
Ne moremo namreč dopustiti, da bi padel na nas neopravičen sum, da sabotiramo pobudo, ki smo jo že lani v našem dopisu uredništvu mladinske revije Galeb ocenili kot »nadvse hvalevredno«. Potrebno je le, da opozo-
pisma uredništvu
rimo našo javnost, da je ravnatelj odgovoren za vsako listino, objavo, letak, tiskovino ali drugo, ki vstopi v šolo in je namenjeno dijakom.
Glede šolskih dnevnikov, poleg splošno veljavnih predpisov, obstaja tudi okrožnica šolskega skrbnika štev. 263/Ris. z dne 28. 6. 1982, ki opozarja na pojavo v šoli neprimernih šolskih dnevnikov. V skladu s tem in z našimi službenimi in moralnimi obveznostmi smo ravnatelji nižjih slovenskih srednjih šol v Trstu z dopisom prot. 3221/84 z dne 6. 10. 1984, ponudili uredništvu Galeba naše sodelovanje, da bi skupno izoblikovali čim boljši in popolnejši dnevnik, katerega bi nato ravnatelji pod lastno odgovornostjo razdelili dijakom. Naš dopis je ostal brez odziva.
Nihče ne more od nas zahtevati, da bomo na slepo in akritično delili dijakom vse, kar pride na šolo. Tudi na račun letošnjega dnevnika imamo nekaj pripomb, s katerimi želimo izboljšati njegovo vsebino.
Upamo, da se bo uredništvo potrudilo in našlo potreben čas, da siisi naše mnenje, preden spravi v tisk šolski dnevnik za šolsko leto 1986/87.
S prijateljskimi pozdravi ravnatelji slovenskih nižjih srednjih šol na Tržaškem (Sledi šest podpisov)
Stališče upravnega sveta Kraške gorske skupnosti
Sinhrotron naj postavijo tam kjer bo povzročil najmanj škode
Upravni svet Kraške gorske skupnosti je na svoji zadnji seji, v četrtek, 19. t.m., ponovno obravnaval vprašanje uporabe kraškega ozemlja v zvezi s predlogom Znanstvenoraziskovalnega konzorcija ARST, da bi postavili sinhrotron izven območja, ki je bilo že določeno za razvoj znanstvenoraziskovalnih dejavnosti.
Vodstvo Konzorcija utemeljuje zahtevo o premestitvi lokacije sinhrotro-na k Padričam, češ da bolj ustreza geomorfološkim pogojem in da bi bilo v tem primeru mogoče predvideti razvojno razširitev dejavnosti.
Upravni svet Kraške gorske skupnosti pa meni, da te argumentacije in dosedanje tehnične analize nikakor ne opravičujejo potrebe po izbiri nove lokacije. Vsaka nova lokacija bi med drugim nepopravljivo prizadela strukturno ravnotežje vzhodno-kraškega okoliša, ki je bil z ostalimi podeželskimi predeli kraške pokrajine v zadnjih desetletjih že močno načet.
Upravni svet Kraške gorske skupnosti nasprotuje novemu seganju po zemljiščih na ozemlju, ki ni neomejeno in ki gospodarsko, krajinsko, zgodovinsko, kulturno in psihološko tvori celoto s kraškimi vasmi in življenjem njihovega prebivalstva, kakor tudi s širšo skupnostjo tržaškega
Krasa in Trsta, kateremu jamči možnost ohranitve vsaj minimalnega pri-rodnega, ekološkega in urbanističnega ravnovesja.
Zato Upravni svet Kraške gorske skupnosti zahteva, da pristojni organi tudi s pomočjo sodobnih tehnoloških zmogljivosti in znanja uresničijo sin-hrotrpn tam, kjer je bilo že določeno območje za znanstveno raziskovanje prav zato, ker bi bila tam škoda najmanjša. Tudi v tem primeru predstavlja gradnja sinhrotrona, ki naj koristi širši skupnosti, breme za krajevno prebivalstvo, ki mora vsekakor dobiti možnost, da to' socialno škodo nadoknadi.
Praznik trgatve v Podlonjerju
Tradicionalni praznik trgatve bodo danes in jutri proslavili v Podlonjer-ju. Praznik organizira podlonjenski Ljudski dom v sodelovanju s krajevnimi vrtnarji in vinogradniki.
Današnji program predvideva ob 17. uri nastop Neve, Mare in Germana, jutri pa bo ob 16. uri najprej ocenjevanje in nagrajevanje najboljših grozdov, od 18. ure dalje pa bo za ples igral ansambel Pomlad.
Otvoritev razstave beneške slikarke Lorette Dorbolò
Drevi ob 20. uri bodo v Kraški galeriji v Repnu otvorili razstavo slovenske slikarke iz Benečije Lorette Dorbolò. Ta naša rojakinja je že i-mela številne razstave, vendar na Tržaškem se predstavlja prvič z deli, ki prikazujejo življenje Nadiških dolin.
Razstava bo odprta do 20. oktobra in sicer vsako nedeljo od 11. do 12.30 in od 15. do 18. ime.
V Miljah razstava ladijskih modelov
Jutri ob 10. uri bo v Beneški hiši (Casa Veneta) v Ulici Oberdan v Miljah Luigi Vasari otvoril razstavo ladijskih modelov iz starejše in modeme dobe. Razstavljeni bodo modeli jadrnic iz različnih držav in obdobij in modeli ladij iz 2. svetovne vojne.
Razstava bo odprta do 5. oktobra. Ob delavnikih bo ogled možen od 10. do 12. in od 16. do 18. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure.
• Glavna skupščina Tržaške krajevne zdravstvene enote se bo sestala v .četrtek, 26. t.m., v dvorani tržaškega občinskega sveta. Na dnevnem redu sporočila predsednika, odgovori na svetovalska vprašanja in upravni sklepi.
Neobičajno cvetenje majence
* r 4
Majenca (španski bezeg) običajno cveti konec aprila in v začetku maja. Le malokdo pa se bo verjetno lahko spomnil, da je videl majenco cveteti tudi na pragu jeseni. To se je tokrat zgodilo na vrtu družine Popovič v Seslja-nu. Kot kaže je podaljšano poletje zamešalo bioritem majence, ki je tako poskrbela za neobičajen pojav. Da pa majenca v svojem jesenskem cvetenju ne bi bila osamljena, so se pojavili cvetovi tudi na mladi trti
Tečaji ruščine na Združenju Italija-SZ
V ponedeljek, 30. septembra, se bo na sedežu Združenja Italija - SZ pričel začetni tečaj ruščine, ki bo trajal dva tedna. Obsega šest lekcij in je popolnoma brezplačen. S ponedeljkom, 14. oktobra, pa se bodo začeli letni tečaji ruskega jezika na štirih različnih težavnostnih stopnjah. Za pojasnila se obrnite na Združenje Italija - SZ, Ul. Torrebianca 13, tel. 60158, vsak dan med 17. in 20. uro, v soboto pa od 10. do 12. ure.
Nov gozdni požar pod Križem: nedvomno namerno podtaknjen ogenj
Hvalevredna gesta Tržaške hranilnice
Tržaška občinska uprava, ki upravlja Center za motorično vzgojo, se je odločila okrepiti to službo, ki se je poslužuje kaka stotina porabnikov. Priskrbela bi rada tudi sodobne in, že nepogrešljive pripomočke, vendar jo pri tem ovira skromni proračun. Prav zato se javno zahvaljuje Tržaški hranilnici, ki je s prvim, širokosrčnim denarnim prispevkom omogočila nakup personaliziranega računalnika, ki bo mlademu handikapirancu omogočil obiskovati višjo šolo.
Septembrski vozni red motorne ladje Dionea
Motorna ladja Tržaškega Lloyda »Dionea« je s koncem poletja prešla na jesenski vozni red svojih »mini križarjenj« vzdolž istrske obale.
Do 30. oktobra bo ladja ob sobotah in nedeljah vozila po naslednjem redu: odhod iz Trsta ob 8. uri, iz Pirana ob 9.30, iz Poreča ob 11.25, prihod v Rovinj ob 12.25 in odhod olj 16.30, odhod iz Poreča ob 17.35. iz Pirana ob 19.40 in povratek v Trst ob 20.40.
»Dionea« se bo torej v Rovinju u stavljala za štiri ure, v teku katerih si bodo turisti lahko ogledali akvarij, baročno katedralo sv. Evfemije, ro-mansko-gotsko cerkev, stolpno uro ter gotske in renesančne palače.
• Jutri se bo v Ljudskem domu pri Korošcih nadaljeval tradicionalni ljudski praznik. Ob 16. uri bodo odprli kioske, od 18.30 dalje pa bo igral orkester Temo secco.
Če je bilo po prvem silovitem požaru, ki se je v torek ponoči razdivjal na z borovci poraščenem območju med obalno cesto in Križem, blizu odcepa, ki iz Brojence pelje strmo navzgor proti Križu, še kaj dvoma o vzrokih zanj, je sedaj domneva o morebitnem meteoritu kot »požigalcu«, povsem odpadla. Z novim požarom,, ki je izbruhnil v četrtek zvečer in s katerim so se gasilci in prostovoljci borili vse do včerajšnjega poznega dopoldneva, so odpadle vse verzije, razen edine verjetne: gre za namerno podtaknjene ognjene zublje.
Gasilci nimajo nobenih dvomov, čeprav nimajo niti dokazov o tem, kako je bil požar podtaknjen. Govori se o raketah, a sledu za njimi niso našli. Kakorkoli, dejstvo je, da do samose-žiga v tem letnem času ni moglo priti, saj so najvišje temperature kljub nadpovprečno toplemu septembru občutno upadle, noči pa so bistveno bolj vlažne od tistih izpred nekaj tednov. Torkov in četrtkov požar sta torej bila podtaknjena, prav tako kot tisti na dan velikega šmarna. Gre za isto območje, težko dostopno in zato močno zaraščeno s podrastjo, bogato s kotanjami in jamami, kamor se potulmejo ognjeni zublji in otežujejo delo gasilcev in prostovoljcev. Tako je bilo tudi prejšnjo^ noč, ko so skupaj s člani gozdne službe vso noč gasili požar, ki pa ni podaljšek torkovega, temveč se je razvil na drugem mestu, nekoliko bolj odmaknjenem proti Sesljanu.
O skupni škodi, ki so jo povzročili
ognjeni zublji pod Križem, je zaenkrat prezgodaj govoriti, prav gotovo pa gre v milijone. Uničenega je štiri do pet hektarjev borovega gozda, požari pa so povzročili zastoje tudi v cestnem in železniškem prometu. Gasilci so tudi gotovi, da sta oba požara izbruhnila na spodnjem delu območja, v bližini obalne ceste in ne iz bližine železniške proge, kjer bi ogenj lahko zanetil tudi z vlaka odvrženi cigaretni ogorek.
Včeraj ob 11. uri so požar končno obvladali, potem ko so, kot rečeno, gasilci, prostovoljci in člani gozdne službe delali vso noč. Upoštevati je treba, da je območje težko dostopno in da je bilo treba gasilne naprave ročno prenesti v hrib. Razmere na pogorišču so še naprej pod nadzorom gozdne službe za primer, da bi se razplamtela kaka podzemna žerjavica.
Ostaja pa seveda uganka, komu in zakaj je na poti divji borov gozd pod Križem. Preden jo bo komu uspelo razvozlati, pa je nujno pomisliti na preprečevanje požigov, na način, kako zaščititi slikovit del narave, ki je naša skupna dobrina in smo torej vsi odgovorni zanjo.
Kam po bencin?
Danes popoldne in jutri bodo delovale naslednje bencinske črpalke:
AGIP: Ul. Giulia 76, Miramarski drevored 231, Furlanska cesta 5, Ul. Severo 2/4, Obrežje N. Sauro 2/1, Ul. Forti 46 v Naselju sv. Sergija in I-
strska ulica nasproti pokopališča.
TOTAL: Aquilinia, Trg Ljudskega vrta 1/4, Šentjakobski trg, Ul. Lecchi 3 in Trg Duca degli Abruzzi 4/1.
ESSO: Seneni trg 7, Obrežje O. Avgusta, Zgonik ob državni cesti 202.
IP: Trg Valmaura, Devin - Nabrežina na državni cesti 14, Miramarski drevored 9, Ul. Severo 2/8.
API: Drevored Campi' Elisi na vogalu Ul. Meucci.
NEODVISNE:	Tržaški Avtomobil-
ski klub, Ul. Punta del Forno 4.
Delna usposobitev čistilnih naprav pri Skednju
Tehniki pospešeno popravljajo naprave za odstranjevanje in prečiščevanje odpadnih voda pri Skednju, ki bodo morale — čeprav začasno — začeti znova delovati že danes. V preteklih dneh je namreč kratek stik popolnoma paraliziral centralo za pogon črpalk, nakar je župan z nujnim odlokom odredil takojšnje popravilo in hkrati prepovedal kopanje v kopališčih Ausonia, Lanterna, pri Pristaniški ustanovi in v Železničarskem kopališču.
Z začasno usposobitvijo komandne centrale bosta začeli najprej delovati dve manjši črpalki, ki pa naj bi vseeno zagotovili odstranitev vseh mestnih odplak in hkrati omogočili popolno popravilo naprav v tehnično potrebnem časovnem roku.
Zaključen posvet o nadzoru kakovosti
Glavno ugotovitev posveta o nadzorovanju kakovosti, ki ga je priredil novoustanovljeni odbor za malo industrijo pri tržaški Zvezi industrijcev, bi lahko strnili takole: dobra kakovost izdelkov, pokazatelj skrbnejše obdelave, ne povzroča avtomatičnega porasta proizvodnih stroškov, ampak jih kvečjemu pokrije tako, da zadovolji pričakovan ja - porabnikov.
Uvodno besedo je na simpoziju i-mel predsednik odbora za malo industrijo Franco Arnaldo Romano, ki je pobudo označil kot začetek novega delovnega pristopa, ki naj podjetja pritegne in vključi v iskanje proizvodnih inovacij. Mario Zuccheri, docent za mehansko tehnologijo, in Luciano Rupini, predsednik Italijanskega združenja za neuničljive dokaze, sta podrobno pojasnila koncept kakovosti, ki da ne sme biti pojmovana kot dobava posebnega, nadpovprečnega izdelka, temveč mora biti rezultat racionalne in inteligentne uporabe naprav in energij v podjetju. Simpozij je zaključil Sergio Cecovini, generalni direktor zavarovalnice Lloyd Adriatico, ki je govoril o polici, ki zavaruje pred tveganjem in1 ki jo bo potrebno prilagoditi novim predpisom Evropske gospodarske skupnosti.
Zimski urnik tržnice na debelo
Od torka, 1. oktobra, bo začela sadno - zelenjavna tržnica na debelo na Obrežju Oktaviana Avgusta delovati po zimskem umiku: odprta bo od ponedeljka do petka od 4.45 dalje; od 5.45 do 10. ure bodo pogajanja za grosiste in operaterje, od 12. do 15.30 pa bo zaprta za opoldanski premor. Od 15.30 do 17.30 bo odprta le za o-skrbo, premikanje in obdelavo blaga.
Ob sobotah bo tržnica delovala le dopoldne, medtem ko bo za javnost odprta vsak dan, od torka do sobote, med 9. in 10. uro.
Ob izgubi drage none Johance Švab vd. Semec izrekajo Ediju in družini iskreno sožalje
kolegi konzorcija Grmada
Ob izgubi drage Johance izreka iskreno sožalje Loredani in družini ZŽI - UDI iz Križa
Ob nenadni izgubi drage mame izrekajo bivši sošolci in njihovi starši občuteno sožalje Aljoši in družini.
Ob boleči izgubi drage mame Tatjane Taucer izreka trgovski tehnični zavod »Žiga Zois« Nataši in družini najiskrenejše sožalje.
Edvinu in svojcem izrekamo občuteno sožalje ob izgubi dragega očeta. Kolektiv Tržaške kreditne banke
Obnovljeno gostišče na Proseku
Zadnje čase vedno pogosteje beležimo razne obnove na področju slovenskega gostinstva. V današnjem primeru pa imamo opravka kar z dvoj-, no obnovo, namreč z obnovo gostinskih lokalov, pa tudi z zamenjavo generacij. Gre za obnovitev gostišča »Al Cavallino« ali »Pri konjičku« na Proseku. Staro gostišče so povsem obnovili, hkrati pa so tudi vodenje lokala prevzeli mlajši ljudje. Kdo od domačinov pa tudi meščanov, ki radi zahajajo na Kras, ne pozna: tega lokala. Gostoljubje, ki je bilo značilno za prejšnje vodstvo lokala, bo značilno tudi za novo. Kot je znano, ima gostišče tudi nekaj sob, in za stavbo tudi zelo lep vrt. Miranda^ in Andrej Blažon, po domače Kapunovi, ki so prevzeli lokal, so imeli v četrtek, ob otvoritvi, zelo veliko gostov, kar je znak, da bo tudi v bodoče gostišče uspevalo. To jima tudi voščimo.
Tovarniški svet v boju za obstoj obrata
Tržaška ladjedelnica drsi nezadržnemu propadu naproti
Zaposleni v tržaški ladjedelnici Sv. Marka ne bodo držali križem rok spričo nezadržnega propadanja tega velikega obrata, tako na proizvodni kot zaposlitveni ravni. V zadnjih mesecih so naredili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi odgovorne pri Fincantieriju-prisilili h konstruktivnej-šemu odnosu do tržaškega obrata, a so bila doslej vsa prizadevanja zaman. Toda tovarniški svet se je odločen boriti naprej in razlogov za sindikalno akcijo mu res ne manjka.
Predvsem je dramatična ugotovitev, da je načrt o zmanjšanju obsega proizvodnje in zaposlitve, kakor ga je predložila družba Fincantieri in ki mu je tovarniški svet tržaške ladjedelnice vedno nasprotoval, že daleč presežen. Predvideval je namreč znižanje števila zaposlenih na 849, danes pa jih dela le še 837, in to v vseh treh oddelkih: pri posebnih ladijskih konstrukcijah, pri predelavi ladij^ in pri ladijskem remontu. Omenjeno število pa se bo v naslednjih tednih še drastično znižalo zaradi izredne dopolnilne blagajne in odloka o predčasni upokojitvi zaposlenih, ki bodo dopolnili 55. leto starosti do 27. julija prihodnjega leta, medtem ko je v
pripravi novi odlok za naslednjo e-tapo predčasnih upokojitev.
Tovarniški svet ob vsem tem ugotavlja, da je nujno nemudoma začeti z izpopolnjevanjem' organika z mladimi močmi in pridobiti nova velika delovna naročila za sektor posebnih konstrukcij. V nasprotnem primeru bo za tržaško ladjedelnico tako na proizvodnem kot na zaposlitvenem področju in torej tudi na ravni dohodka napočil trenutek, ko je ne bo več mogoče rešiti in bo lahko preživela le kot majhna popravljalndca ladij.
Da bi se dogovorili, kaj ukreniti spričo opisanega položaja, je tovarniški svet tržaške ladjedelnice sklical za torek, 24. septembra, od 10. do 12. ure generalno skupščino vseh zaposlenih in delavcev v dopolnilni blagajni, ki bo v drugem nadstropju tovarniške menze.
• Sekcija KPI »P. Tomažič« s Trga Stare mitnice prireja danes in jutri od 17. do 22. ure Festival komunističnega tiska, ki bo na vrtu v Ul. Madonnina 19. Za ples bo igral ansambel Barbanera, v primeru slabega vremena pa bo praznik v dvorani krožka Rinaldi.
gledališča
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
V	torek, 24, t. m., ob 19.30: Jan Van Mol, orgelski recital.
Predvežje Velike dvorane
Do 26. t.m.: Razstava fotografij italijanskega avtorja Gianfranca Mansuttija.
Sprejemna dvorana
Do 29. t.m.: Mala plastika - s 7. jugoslovanskega bienala v Murski Soboti.
I.	preddverje
Do 2. oktobra: Razstava likovnih del slovenskih izseljencev.
Srednja dvorana
Danes, 21. septembra, ob 20.30 Victor Hugo »Lukrecija Borgia«. Teatre natio-nal populaire iz Francije. Režija Antonie Vitez.
V	ponedeljek, 23. t. m., ob 20.30: »Charavari« (čiračare), razvedrilo za domišljijo. Trickster Theatre Company iz Velike Britanije. Režija Nigel Ja-mieson.
V	sredo, 25. t. m., ob 19.00: Potapljaški izlet po Rdečem morju in Sinaju, reportaža v dveh delih. Avtor filma je preminuli inž. Zvonko Klemenčič, film bo predstavil Vlado Je-zovšek.
kino
Eden 15.30 — 21.00 »Aspettami, sto venendo« in «Melissa«. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 17.00 — 22,15 »La miglior difesa è la fuga«.
Excelsior 17.30 — 22.00 »Legend«.
Nazionale Dvorana št. 1 16.30 — 22.00 »Scuola di polizia - N. 2«.
Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »Le ragazze pullover«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 17.00 — 22.00 »L’occhio del gatto«.
Mignon 16.30 — 22.15 »Tex e il signore degli abissi«. Giuliano Gemma.
Grattacielo 16.00 — 22.15 »Perfect«. John Travolta, Jamie Lee Curtis.
Capitol 17.00 — 22.00 »Scuola guida«.
Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Pheno-mena«. Režija Dario Argento. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Lumiere 16.00 — '22.00 »La ballata di Narayama«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Alcione >6.00 — 22.00 »007: Si vive solo due volte«.
Ariston D.uo — 22.00 »Coca-cola Kid«. Režija Dušan Makavejev. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Radio 15.30 — 22.00 »Capriccio... di Paola«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
koncerti
Gallus Consort s sodelovanjem deželnega sedeža RAI in pod pokroviteljstvom tržaške pokrajine prireja jutri, 22. septembra, ob 18. uri v repen-tabrski cerkvi prvi koncert niza »glasbenih popoldnevov stare in sodobne glasbe«. Dina Slama, Miloš Pahor, Erika Slama in Irena Pahor bodo izvajali spored Haendlovih skladb.
Danes, 21. septembra, ob 20.30 v luteranski cerkvi: koncert pianistke Mar-the Noguere. Izvajala bo Chopinove skladbe.
V ponedeljek, 23. t. m., ob 20.30 v katedrali Sv. Justa: koncert organista Stefana Imiocentija. Izvajal bo Bachove skladbe.
šola Glasbene matice - Trst. V sredo, 25. t. m., ob 20.30 v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29, DIPLOMSKI KONCERT: PETER FILIPČIČ - violončelo. šola prof. Nereo Gašperini. Pri klavirju prof. Mojca šiškovič. Na sporedu J. S. Bach, L. Boccherini in D. Kabalevski. Vabljeni!
razstave
Do 7. oktobra je na Gradu sv. Justa v oddelku »Bastione fiorito« odprta razstava, ki jo je pripravil LUCA ALI-NARI pod naslovom »Razgledi iz avtomobila«.
Do 22. septembra razstavlja v občinski galeriji na Trgu Unità svoja dela slikar Dimini.
Danes, 21., in jutri, 22. septembra, v HRIBENCI v Zabrežcu
DANES: ob 15. uri odprtje kioskov1 in pivnice; ob 20. uri PLES z ansamblom NOČNI SKOK.
JUTRI: ob 15. uri odprtje kioskov in pivnice; ob 16. uri tekmovanje v vlečenju vrvi in nagradno žrebanje; ob 18.30 VIKJ SHOW; ob 20. uri PLES z ansamblom NOČNI SKOK.
Razstava starih motorjev.
Zadruga NAŠ KRAS
vabi
na odprtje razstave
LORETTE DORBOLÒ
ki bo danes ob 20. uri v Kraški galeriji v REFNU.
Sodeloval bo mladinski pevski zbor POD LIPO iz Bamasa.
čestitke
Danes se poročita TATJANA in EVGEN. Iskreno jima čestitajo in želijo vso srečo zvesti izletniki iz Boljunca.
TATJANI in EVGENU želi obilo sreče na skupni življenjski poti Zveza borcev Bol junec.
V Bazovici praznuje danes rojstni dan SVETKO BARONOV. Da bi jih čil in zdrav dočakal še veliko so želje vseh njegovih.
Črno je vino, beli kolači, draga TATJANA skači, skači. Da bi z EVGENOM srečno zaplesala v življenju so želje članov ansambla Pomlad.
Danes se vzameta TATJANA in EVGEN Iskreno jima čestitajo in želijo vso srečo na skupni življenjski poti
odbor KD »F. Prešeren« in vsi društveni odseki, posebno dramska skupina
Jk
Na dolinskem županstvu se danes poročita
TATJANA in EVGEN Iskreno jima čestita
ZŽI - UDI Boljunec
jt	;-----------------
Neutrudnima
TATJANI in EVGENU
želi obilo sreče in razumevanja na skupni življenjski poti
ŠD BREG
^ -
K’ga .bo TATJANA d’ns n’smdila? EVGENA bo p’rčila!
Jn zdèj, ka bo noš klub z'pstìla? Bejž če bejži, še bo z nami u B’tč h’dila.
A ben, če je t’ku,
Tatjana jn Eugen, nej von zmjr’n teče use gladku jn Vpu!
Klub mladih žena vesele družbe , Boljunec
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Pevski zbor M. Pertot obvešča, da bo prva vaja v ponedeljek, 23. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih v Ulici Cerreto 12. Vabljeni tudi ncv/i pevci!
Otroški pevski zbor Slovenec vabi vse otroke in tudi nove pevce na prvo redno vajo, ki bo v torek, 24. t. m., ob 16. uri v srenjski hiši v Borštu.
Mešani pevski zbor Slovenec obvešča, da bo prva redna pevska vaja v torek, 24. t. m., ob 20.30. Vabljeni tudi novi pevci.
V četrtek, 26. t. m., ob 18. uri bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20) seja Slavističnega društva v Trstu. Dnevni red: razprava’ o slavističnem zborovanju v Novi Gorici, udeležba na slavističnem kongresu v Sarajevu, razno.
KD Lipa obvešča vse pevce in pevke, da bo pevska vaja v torek, 24. t. m., ob 20.30 v bazoviškem domu.
Pevski zbor M. Pertot iz Barkovelj bo začel z rednimi vajami v ponedeljek, 23. t. m., ob 20. uri.
ženski pevski zbor Prosek - Kontovel
sporoča, da se redne vaje v novi sezoni pričnejo v sredo, 25. t. m., ob
20.30	v Soščevi hiši na Proseku. Vabljene so tudi nove pevske moči!
Otroški pevski zbor F. Venturini vabi na prvo vajo, ki bo danes, 21. t. m., ob 14.30 v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju. Vabljeni tudi novi pevci!
KD F. Venturini - Glasbena šola za harmoniko in klavir. Vpisovanje ob sobotah od 14.30 do 15.30 v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domiu tel. 281-196.
Danes se poročita
ELDER ŠVAB in
DARJO ŠTOLFA
Obilo sreče na novi življenjski poti jima želi
uprava in kolektiv Slovenskega stalnega gledališča
razna obvestila
Socialni center občine Devin - Nabrežina prireja v Sesljanu (Naselje sv. Mavra) danes, 21., koncert jazz skupine »Trieste big band«. Začetek ob 20.30, vstop prost. V primeru slabega vremena bo koncert naslednji teden.
KRUT sporoča, da se začne v četrtek, 10. oktobra 1.1., tedenska plavalna ura v bazenu v Strunjanu. Vpiso vanje in potrebne informacije na sedežu KRUT v Ul. Montecchi 6. tel. 795-136, vsak dan, razen sobot, med 9. in 12. uro.
Sekcija KPI J. Verginella prireja danes, 21., ter jutri, 22. septembra, praznik komunističnega tiska v Križu.
__________-________včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 21. septembra
MATEJ
Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 19.05 — Dolžina dneVa 12.14 — Luna vzide ob 15.11 in zatone ob 23.11.
Jutri, NEDELJA, 22. septembra MAVRIČU
Vreme včeraj: temperatura zraka 22,2 stopinje, zračni tlak 1020,5 mb rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 62-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje mimo, temperatura morja 22 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Valentina Zugna, Virginia Bìasin, Matteo Craievich.
UMRLI SO: 72-letni Vito Di Pinto, 71-letna Eleonora Bastiani, 86Tetni Tommaso Grilli, 88-letna Santa Trevisan, 76-letna Vittoria Berger, 71-letni Marco Costantino, 87-letni Lino Todero, 86-letni Giuseppe Dubio, 71-letna Rosina Mlekuž, 65-letni Giuseppe Bisiani, 75-letni Angelo Patrono, 88-letni Aldo Parigi.
OKLICI: zobotehnik Gian Pietro Gi-lioli in brezposelna Rita Craglietto, uradnik Andrea Grando in solnica Manuela Degiorgi, elektrikar Sergio Giur-gevich in gospodinja Francesca Giuseppa Melchionna, čuvaj Paolo Manini in brezposelna Cristina Caperai, pisatelj Ettore Panizon in risarka Paola Rodari, šofer Romeo Reppini in gos-
podinja Marija Šuber, šofer Gianluca Švigelj in brezposelna Manuela Pikec, univerzitetni študent Fabio Saitta in univerz, študentka Lorenzina Trapella, uradnik Fabio Paoletti in uradnica Nadia Fontanot, železničar Valentino Rombo in brezposelna Alessandra Rebecchi, obrtnik Maurizio Grazioso in prodajalka Carmen Cođnich, kovač Bruno Kralj in uradnica Donatella Padovan.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Sii/ero 112, Ul. - Baiamonti 50, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Zgonik: tel 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 299-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Godba na pihala Vesna iz Križa prireja tudi letos tečaj za začetnike. Gojenci stari najmanj šest let bodo spoznavali osnovne glasbene teorije ob igranju flavte in bodo zatem prešli na vadbo zaželenega inštrumenta. Vpisovanje vsak dan med 18. in 19. uro pri hišniku Doma A. Sirk v Križu ali med 19. in 20. uro na tel. štev. 220637 ah 220125.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi 2. oktobra izlet v Brežice in okolico. Vpisovanje v četrtek, 26. t. m., od 10. do 11. ure v prostorih v Ul. Cicerone 8.
SPDT prireja v nedeljo, 29. t.m., tradicionalni avtobusni izlet v neznano skupno s člani pobratenega PD Integral iz Ljubljane. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/11. nadstr., tel.. 767304) ob uradnih urah. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred tržaške sodne palače. Izlet je primeren za vse. Vabljeni!
Čitatelje Primorskega dnevnika iz SESLJANA
obveščamo, da je časopis v prodaji v
BARU TAUSANI ZORA
darovi in prispevki
' V spomin na tragično preminule sovaščane daruje družina Križnič 30.000 lir za ŠD Polet, 30.000 lir za SKD Tabor in 30.000 lir za sklad M. čuk.
V	isti namen daruje Alenka Ciani
50.000	lir za sklad Andro Čok na šoli S. Kosovel.
V	počastitev spomina Tatjane Blažič - Taučer in Paula Coslovicha daruje Boris Pertot 50.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na Ivana Sosiča darujejo Licia, Ladi in Roža 30.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Tiberija Rukina darujeta Silva in Elena 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Angelo Sedmak darujeta Pierina in Helena Košuta 15.000 lir v isti namen.
Namesto cvetja na grob Edvinovega očeta Maria Bemetiča daruje kolektiv Tržaške kreditne banke 150.000 Mr za KD Krasno polje - Gročana.
Ob 30. obletnici smrti Urške Vrab-čeve daruje hčerka Zora 10.000 lir za KD Slavec in 10.000 lir za cerkev v Ricmanjih.
Ob 40. obletnici smrti Dominika Pelle-grinija daruja družina 20.000 hrza cerkev sv. Andreja v Trebčah, 10.000 lir za osnovno šolo P. Tomažič, 10.000 lir za Skupnost družina .Opčine in 10.000 lir za sklad M. Čuk. "
V	spomin na Vladimira Uršiča daruje Olga Pangerc 10.000 lir za pevski zbor M. Pertot.
Namesto cvetja na grob Justine Guštin daruje Zora 10.000 Ur za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob Matjaževega dedka Venceta Miliča daruje družina Žerjal (Trebče) 10.000 lir za sklad M. Čuk.
V	počastitev spomina Slave Žerjal darujeta Tatjana in Marta Godina
.15.000 lir za Dom J. Ukmar in 10.000 lir za KD I. Grbec.
V	počastitev spomina Slave Žerjal daruje Rosanda Godina 10.000 Ur za KD I. Grbec.
V	spomin na tragično preminule prijatelje Venceta, Rudija, Ivana in Radija daruje Valter Valič z družino
40.000	Ur za sklad M. čuk, 40.000 lir za SKD Tabor, 40.000 lir za Skupnost družina Opčine, 40.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah, 40.000 Ur za cerkveni pevski zbor sv. Jerneja in 40.000 lir za tiskovni sklad Slovenske skupnosti.
V	počastitev spomina preminulih vaščanov daruje F. P, 20.000 lir za vzdrževanje. spomenika padlim v NOB na Opčinah.
V	počastitev spomina tragično preminulih vaščanov Rudija Vremca, Vincenca Miliča, Ivana Sosiča in Radija Dolenca darujeta Olga in Živko Lupine 40.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na preminule Opence darujeta Zvonko in Angelca Malalan
100.000	lir za SKD Tabor.
Namesto cvetja na grob ponesrečenih Opencev darujejo Angel in Milka Vremec 25.000 lir za SKD Tabor in 25.000 lir za Finžgarjev dom Opčine ter Vladimir in Monika Vremec 50.000 Ur za ŠD Polet.
V	spomin na Ivana Sosiča darujeta Anica in Poldo Vatovac 40.000 Ur za moški pevski zbor Tabor.
Namesto cvetja na grob ponesrečenih Opencev daruje družina Benčina
25.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah in 25.000 Ur za cerkev sv. Andreja na Opčinah.
Ob pretresljivi smrti Vincenca MiU-ča, Ivana Sosiča, Rudija Vremca in Franca Dolenca darujeta Milka in Guido Sosič 20.000 Ur za SKD Tabor in
20.000	lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
V	spomin na preminule vaščane daruje družina Biondo 20.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah in 20.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na Radija, Vincenca, Ivana in Rudija daruje družina Sosič -Nusdorfer 50.000 Ur za SKD Tabor,
50.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah in 50.000 lir za Finžgarjev dom.
V	spomin na Ivana Sosiča darujejo Marija in Milan Ukmar (Prosek) 100.000 Ur, Pepka in Milan MiUč (Salež)
100.000	lif in Angela Marušič (Salež)
20.000	Ur za ŠD Polet.
V	spomin na dragega Ivana Sosiča darujejo bratje in sestre 55.000 Ur za SKD, Tabor, 55.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah,
55.000	lir za ŠD Polet in 55.000 Ur za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
V	spomin na strica Ivana Sosiča daruje družina Lakovič 30.000 lir za SKD Tabor in 30.000 Ur za ŠD Polet.
V	spomin na štiri tragično preminule Opence daruje drogerija Ninko Škabar 40.000 lir za ŠD Polet.
V	spomin na dragega moža, očeta in nonota Venceta MiUča darujejo ž/na Mila, hči Norka in sin Vinko 50.000 Ur za Tržaški oktet, 50.000 Ur za cerkveni pevski zbor Opčine, 50.000 Ur za OPZ MPZ Vesela pomlad, 50.000 Ur za MPZ Tabor, 50.000 Ur za ŽPZ Tabor,
50.000	Ur za SKD Tabor in 50.000 Ur za sklad M. čuk.
V	spomin na tragično preminule Opence darujeta Mario in Angel Kralj z družinama 20.000 lir za Tržaški oktet, 20.000 lir za OPZ MPZ Vesela pomlad, 20.000 lir za cerkveni pelvski zbor Opčine, 20.000 Ur za Glasbeno matico in 20.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na Ivana Sosiča, Rudija Vremca, Vincenca MiUča in Radija ter Marija Dolenca daruje Marcello Malalan z družino 20.000 lir za ŠD Polet in 20.000 lir za sklad M. čuk.
V	spomin na tragično umrle vašča-’ ne Venceta, Radita, Ivana in Rudija darujeta Francka in Guido Vremec
20.000	lir za cerkveni pevski zbor z Opčin in 10.000 Ur za MPZ Vesela pomlad.
mali oglasi
Tel. 775-275
PRODAJAM kad 17 hi in sod 7 hi po ugodni ceni. Tel. 227-404.
V NAJEM dajemo poslovne prostore na Opčinah, Narodna uhca, nova zgradba. Informacije po telefonu na št. 751-684 Ob urah kosila.
PRODAJAM avto fiat 127/C, letnik ’78, v odličnem stanju. Tel. 727-837 ob urah kosila.
GARSONJERO takoj vseljivo v Seme-deU, 36 kv. m, popolnoma opremljeno, centralno ogrevanje, telefon, z lepim razgledom na morje in veliko teraso, prodam. Informacije po telefonu 003861/556433 v nedeljo od 9. do 12. ure.
KUPIM staro hišo v okoUci Trsta, po možnosti z vrtom. Telefonirati po 20. uri na št. 911-335.
PRODAM malo rabljeni motokultivator goldoni, 14 konjskih sil, s prikoUco in priključki. Tel. 229-407.
GROZDJE ZA VINO prodaja Riolino, Zgonik. Tel. 229-331.
PRODAM nezazidljivo parcelo v okoUci Padrič (2.800 kv. m). TeL na št. 226-355 po 20. uri.
ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE aU HIŠICO z vrtom iščem v Trstu aU bližnji okoUci. Tel. Alpe-Adria 794-672.
RENAULT 5, odUčno ohranjen, z raznimi dodatki, 3 leta star, prevoženih 45.000 km prodam. Interesenti naj se oglasijo po telefonu na št. 212-753 od 15.30 do 17.30 od ponedeljka do sobote.
PRODAM BMW 1602 v odUčnem stanju. Tel. 212-980 ob uri kosila.
PRODAM petero notranjih vrat Telefonirati na telefonsko številko' 226383 od 14. ure dalje.
menjalnica
20. 9. 1985
Ameriški dolar................. 1.925,—
Kanadski dolar	,............. 1.395,—
švicarski frank	!............... 813.—
Danska krona..................... 181._
Norveška krona	226,__
Švedska krona	......	224.__
Holandski fiorini................ 593._
Francoski frank	_.............. 217._
Belgijski frank	!............... 31,50
Funt šterling.................. 2.600.’—
Irski šterling................. 2.080.—
Nemška marka..................... 668._
Avstrijski šiling................ 94,50
Portugalski eskudo .....	io]—
Japonski jen	.......	7.__
Španska pezeta.................... lol—
Avstralski dolar............. 1.250.’- -
Grška drahma .................... 12,50
DebeU dinar.................. 5’20
Drobni dinar	.	.......... 5._______
- lafa
BANCA D! CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
s. r. a.
t i-—i - ui i-A i - i.-& ra Bi-odo
TECNOFOTO
Ul. Conti 12 Tel. 772-298 Trg sv. Jakoba 14 Tel. 741-485
BARVNE FOTOGRAFIJE SE ISTI DAN
DIAPOZITIVI V 2 URAH
film - film - film
ureja kinoatelje
filmi na tv zaslonu
IL VENTO ED IL LEONE The uvind and the lian Veter in lev — 1975
Režija: John Milius.
Igrajo: Sean Connery, Candice Bergen, Brian Keith. in drugi.
RAI 1, v ponedeljek, 23. septembra, ob 20.30.
V začetku stoletja je ameriško javnost pretresel dogodek: maroški razbojnik Raizuli je ugrabil ameriškega državljana lana H. Pederakisa in zahteval odkupnino. Vendar ameriška oblast je hitro diplomatsko posegla in po komaj mesecu dni je uspelo državnemu tajniku Hayu rešiti ugrab-. Ijenca. Dogodek! je postal v svojih glavnih obrisih motiv Miliusovega filma. Tudi letnice 1904 se je režiser držal, le da je časovno presegel zgodbo za nekaj mesecev, tako da sovpada z drugim predsedniškim mandatom Theodora Roosvelta. Zgodovinska manipulacija je Miliusu omogočila, da je lahko prikazal indirektni spopad med ameriškim predsednikom in maroškim razbojnikom. Brian Keith igra vlogo duhovitega ameriškega predsednika, medtem ko je v vlogi razbojnika Sean Connery, vsem poznani agent 007. Ob njiju je še lepa Candice Bergen v vlogi vdove Pederakis. Režiser se seveda ne more izogniti ljubezni med razbojnikom in lepotico . . .
VIVERE PER VIVERE Vivre pour vivre Živeti za živeti — 1967
Režija: Claude Lelouch.
Igrajo: Yves Montand, Candice Bergen, Annie Girardot in drugi. Retequattro, v ponedeljek, 23. septembra, ob 20.30.
Po velikem uspehmjllma »Un hom-me une femme« je iVtouch produciral in zrežiral na isto temo svoj ljubezenski kolosal, Vivre pour vivre. Če že slednji ni kopija prvega filma, vsaj obdrži in razvije vse njegove jezikovne in slogovne elemente. Za pričujoči film je Lelouch zbral takratni filmski zvezdi Yvesa Montanda in Gi-rardotovo ter mlado in perspektivno igralko, Candice Bergen. Prva dva igrata vlogo zakoncev, Candice pa vzburljivo moževo ljubimko. Njihove ljubezenske dogodivščine se o-digrajo na vseh koncih sveta: v Afriki, Amsterdamu, Parizu, New Yorku. kar dokazuje Lelouchovo buržujsko nagnjenost po vsem kar je tuje, ekzo-tično, oddaljeno, le žal da okolja pozna in prikaže banalno s turističnimi stereotipi. V filmu se izmenično prepletata Robertovo zakonsko razmerje in izvenzakonski odnos z mlado ljubimko. V to strukturo vpadajo flash backi ostalih njegovih ljubezenskih avantur, prehodi iz čmo-bele slike (Robertove reportaže) na barvno ter pretirana uporaba zooma.
L’ASSOLUZIONE -Trae confession Resnična izpoved — 1981
Režija: UIu - Grosbard.
Igrata:. Robert De Niro, Robert Duvall in drugi.
RAI 3, v sredo, 25. septembra, ob
20.30.
Cerkev je hierarhično organizirana kot država zato obstajajo politična ali verska trenja med raznimi tokovi. Da pa obstaja korupcija in podkupovanje tudi v cerkvenih krogih, je težko sprejemljivo in nesmiselno. V pričujočem filmu Grosbar načenja ta problem in predvsem poudari razmerje med državno in cerkveno oblastjo v Ameriki. Zgodbo osredotoči na mladega duhovnika, ki si skuša utrditi pot v cerkvenih oblastniških krogih in se pri tem poslužuje tudi nepoštenih metod ter podpira mestnega gangsterja, dokler ne pride do strašnega uboja mlade ženske. Policijski inšpektor, ki je tudi duhovnikov brat, je prepričan,, da je v zadevo vpleten predvsem mestni gangster in zato zahteva od brata pomoč. Vest pride kmalu tudi
do cerkvenih krogov, ki ne zaupajo več mlademu duhovniku in ga zato odstranijo in pošljejo v osamljeno župnijo. Po več letih se brata spet srečata in duhovnik se zahvali policaju, ker je razumel da bi z denarjem in oblastjo ne prišel do odrešenja. V glavni vlogi bratov igrata De Niro in Duvall.
BULLITT - Bulli« — 1968
Režija: Peter Yates.
Igrajo: Steve McQueen,. Jacquelinc Bisset, Robert Vaughn in drugi. Italia 1, v sredo, 25. septembra, ob
20.30.
Bullitt je najboljše delo Petra Ya-tesa, obrobnega angleškega režiserja, ki se je preselil v Ameriko, kjer je realiziral med drugim tudi pričujoči film. Njegova glavna značilnost je pravzaprav občutljivost do slike in dinamike akcijskega filma, ki jo spretno dokazuje tudi v tem delu. Frank Bullitt (onomatopeično ime, ki se navezuje na bullett, svinčenka) je policaj kriminalnega oddelka v San Franciscu. Dokaj nenavaden policaj, kajti oblači se in obnaša po hippijev-sko, ima zelo lepo dekle, zahaja v nočne lokale, kjer izvajajo jazz glasbo itd. Ko pa je v akciji se obnaša kot vsi telefilmski policaji. Takrat pride do izraza Yatesov spektakel: zasledovanje, divja avtomobilska vožnja, akrobatski intervencijski posegi itd.
LA CLASSE OPERAIA VA IN PARADISO Delavski razred gre v nebesa — 1971
Režija: Elio Petri,
Igrata: Gianmaria Votontè, Mariangela Melato in drugi.
TV Koper, v sredo, 25. septembra, ob 22.15.
Film in politika je načelo, katerega se Elio Petri drži v vseh svojih filmih npr. Indagine su un cittadino al di sopra di ogni sospetto (1970), La classe operaia va in paradiso, Todo Modo (1976). V pričujočem filmu uporabi žanrske elemente komedije in njeno strukturo, da obravnava obširno politično tematiko, in sicer socialne razmere in politično stanje delavskega razreda v Italiji šestdesetih let. Spoj med komedijo in politiko mu uspe prav v tem, da osmeši in poudari z grotesko vse kritične elemente, trenja in probleme delavskega razreda. V ospredju pridejo alienacije in krize delavca Luluja Massera, mehanski potek njegovega življenja, od od-tujevalnega dela v tovarni do prostega časa in razvedrila, ki poteka ob nogometu, televiziji in konzumistič-nih domačih strojih, Monotono življenje ga neizbežno privede do upora.
HAROLD E MAUDE Harold in Maude — 1971
Režija: Hal Ashby.
Igrata: Ruth Gordon in Bud Cori. TV Koper, v četrtek, 26. septembra, ob 20.30.
Nenavadna ljubezenska zgodba v režiji Ashbyja, med drugim avtorja filma o Woodyju Guthrieju. Režiser je povzel motiv za pričujoči film po romanu Colina Higginsa. Gre za zgodbo mladega bogatega Harolda, ki ga obsega- poželenje po samomoru. Težnjo obdrži, dokler ne sreča in se zaljubi v mladostno, osemdesetletnico Maude. Res, da ljubezen ne pozna meja, vendar se Maude zaveda nesmiselnosti njunega odnosa in se pravočasno umakne, oziroma si vzame življenje.
IL GINOCCHIO. Dl CLAIRE Le genou de Gioire Clairovo koleno — 1970
Režija: Eric Rohmer.
Igrajo: Jean - Claude Brialy, Aurora Cornu, Laurence de Monaghan in drugi.
RAI 3, v četrtek, 26. septembra, ob 22.05.
V Mokricah snemajo
BREŽICE — V Ribnici pri znanem turističnem kraju Mokrice blizu slo-vensko-hrvaške meje je »padla« prva klapa zgodovinsko - biografskega projekta italijanske RAI, tv nadaljevanke o življenju znamenitega revolucionarja Giuseppa Garibaldija. V Jugoslaviji bodo snemali 12 tednov v sodelovanju z zagrebškim Jadran - filmom, ki daje tehnične in igralske storitve in sodeluje tudi v financiranju.
Naslovno vlogo Garibaldija tolmači Franco Nero, v ogromni igralski ekipi, ki šteje nad sto igralcev (sedemdeset velikih in skoraj prav toliko manjših vlog), sodeluje še 6.000 statistov. Viden je delež tudi jugoslovanskih igralcev, saj sodelujejo Relja Bašič (v vlogi generala Tur-ra), Ivica Pajer, Tomislav Striga (v
film o Garibaldiju
vlogi Garibaldijevega sina), Alma Priča, Vjenceslav Kapural, Boris Bu-zančič in drugi.
Jugoslovanska ekipa pripravlja specialne efekte, ki so v tem filmu zelo važni. Na polju ob reki Krki so po sneli prizore s 1200 konjeniki, saj so v filmu številne scene bitk.
Scenarist in režiser tega velikega projekta italijanske televizije, pri katerem sodelujeta podjetji Videocinematografica in Jadran - film, je Luigi Magni, a direktor filma in generalni organizator proizvodnje pa Stipe Gurdulič.
Po končanem snemanju pri Mokricah se bo kompletna ekipa selila v Rovinj (filmski Neapelj) in na Reko, nakar se bo po osmih tednih snemanja vrnila na domači teren v Italijo.
J.O.
radiotelevizija,
italijanska televizija
radia
Prvi kana!
10.00	Quell’incendio a Manhattan -film
11.35	D trio Drač - risanka
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	D grande teatro del West
12.30	La foresta fluviale - Dokumentarec
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik 1 - Tri minute. . .
14.00	Prizma - Posebna oddaja dnevnika 1
.14.30 športna sobota
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Al cinema, ragazzi!
Oddajo vodi: Gianfranco Scan-carello
18.05	Izžrebanje loterije 18.10 Verska rubrika
18.20	Italia mia - 11. del Oddajo vodi: Jocelyn
19.35	Almanah in vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Sotto le stelle - variete Oddajo vodi: Eleonora Brigha-dori
21.45 Dnevnik
21.55	Oddaja o medicini
22.50 Crociera d’inverno - TV film
23.20	Napoved programov
23.35	Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kana!
10.15 Carlo Goldoni: La casa nova
12.30	Dnevnik 2 - Start
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25 Dnevnik 2 - Nasveti zdravnika
13.30	Dnevnik 2 - Bella Italia
14.00	Šola in vzgoja
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Izžrebanje loterije
14.40	Tandem - Oddajo vodita: Claudio Sorrentino in Roberta Manfredi
16.30	L’estate azzurra - TV film
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Risanke
17.55	I figli dell’ispettore - TV film
18.30	Dnevnik 2 - šport
18.40	Avditorij konservatorija »Pierluigi -da Palestrina«: Nagrajevanje Premio Italia 1985
19.45	Dnevnik 2
20.20	Dnevnik 2 - Šport
20.30	Una faccia piena di pugni -film
21.55	Dnevnik 2
122.05 Positano Top Parade ’85 -Glasbena oddaja
23.35	II brivido dell’imprevisto - TV film
00.05 Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
14.45	Napoved programov
15.00	Šola in vzgoja
16.00	Rimini - Svetovno prvenstvo v kotalkanju
16.55	Miracolo a Milano - film Režija: Vittorio de Sica
18.25 L’altro suono - 1. dèi
19.00	Dnevnik 3
19.35	La cinepresa e la memoria -
19.45	Simfonični koncert - Dirigent: Zoltan Peško
20.40	Le ali della colomba - 3. nadaljevanje
21.45	Dnevnik 3
22.20	Jazz Italia ’85
23.10 Catania: Lahka atletika Italija - Švica
jugoslovanska televizija
Ljubljana
7.45 Teletekst RTV Ljubljana 8.00 Poročila
8.05	Račka - 1. del
,8.20 Nepomembno in pomembno -8. nadaljevanje 8.35 Pedenjžep
9.05	Miti in legende - nadaljevanka 9.20 Ch. Dickens: Oliver Twist - 2.
nadaljevanka
9.55	Poletavček - 13. nadaljevanka
10.25	Otok Vis
10.55	Računalništvo II. - 3. del 11.20 Živi planet: Obrobja kopnega -
dokumentarec 12.15 Poročila
15.50	Teletekst RTV Ljubljana
16.05	Poročila
16.10	Jakec in fižolček - risanka
17.00	Rokomet:
Proleter - ■ Naftagas
18.40 Večni Rim - 3. del
19.05	Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik
19.50	Vreme
20.00	Šanson na naš način
21.05	Zrcalo tedna
21.25	Dolgi sen - film
23.05	Poročila
23.10	Teletekst RTV Ljubljana
Koper
iT.lS TV novice
14.20	Detektiv v copatah - TV film
15.00	Film 16.40 Risanke
17.00	Odbojka - jug. prvenstvo
18.30	Velike nesreče:
Potopitev ladje Andrea Doria 18.55 TV novice
19.00	Detektiv v copatah - TV film U9.30 TVD Stičišče
19.50	Helzacomic
20.30	C. Gounod: Faust
22.00	TVD - Vse danes 22.10 Faust - 2. del
22.50	Raf - TV film
23.30	Zdravnik in pacient - med. rubrika
Zagreb
8.50 TV v šoli
15.45	7 TV dni 16.15 Poročila
16.20	TV koledar
16.30	Narodna glasba
17.00	Rokomet: Metaloplastika - Proleter Naftagas
18.30	Prisrčno vaši - Dokumentarec
19.30	TV dnevnik
20.00	Zgodba o Patricii Neal - film
21.45	TV dnevnik
22.00	Za konec tedna •
zasebne postaje
CANALE 5
8.00	Galactica - TV film 9.30 La calunnia - Film
11.10	Lou Grant - TV film
12.10	Peyton Place - TV film
13.10	Orazio - TV film
13.30	Malinconico autunno - film
15.30	Angeli senza paradiso - film
17.30	I confini dell’uomo - dokumentarec
18.00	Record - Športna oddaja
19.30	Love Boat - TV film
20.30	n Buon Paese - kviz
23.00	Premiere
23.20 Khartoum - film
RETEQUATTRO
9.00	Destini - TV film
9.40 Avenida Paulista - TV novela
10.15	Lazzarella - film
12.15	I Ropers - TV film
12.45	Ciao Ciao
13.30	Risanka
14.15	Destini - TV film
15.00	Piume e paillettes - TV novela
15.45	Risate di gioia - film
17.30	Mi benedica padre - TV film
18.00	Ai confini della notte - TV film
18.30	I Ryan - TV film
19.30	Febbre d’amore - TV film
20.30	L’affare Blindfold - film
22.00	H ribelle d’Irlanda - film
24.00	L’ora di Hitchcock - TV film
1.00	Agente speciale - TV film
ITALIA 1
9.30	Fantasilandia - TV film 10.30. Operazione ladro - TV film
11.30	Sanford and Son - TV film
12.00	Quincy - TV film
13.00	Wondcr Woman - TV film
14.00	šport: košarka
16.00	Bim Bum Barn
18.00	Musica è
19.00	Be Bop a Lula - glasbena oddaja
20.00	Risanka
20.30	I ragazzi del compiuter - TV film
21.30	La banda dei sette - TV film
22.30	Speciale Italia 1 - Boks: Holmes - Spinks
TELEPADOVA
12.00	U ritorno del Santo - TV film
13.00	L’incredibile Hulk - TV film
14.00	Šport: Nogomet
15.00	Šport: Avstralski football
16.00	Šport: Bezbol
17.00	šport: Catch
18.00	Risanke
19.30	Undici campioni
20.30	Le pistolere - film
22.30	Arabesque - TV film
23.30	Rombo TV
00.30 Barnaby Jones - TV film
TRIVENETA
10.00	TV film
11.00	II diamante conteso - film
12.30	Primomercato
14.35 Missione riuscita - film
16.00	Filmske novosti •
16.30	TV film
17.00	Razstava preprog
20.30	L’insegnante inglese - film
22.30	Primomercato
TELEFRIULI
13.00	Risanke
13.30	Andrea Celeste - TV film
14.30	Nogomet:
Roma - Udinese
16.30	Scacco matto - TV film
17.30	Povera Clara '- TV film
18.30	Ispettore Dante - TV film 19.20 Telefriuli šport
19.30	Andrea Celeste - TV film
20.30	Scacco matto - TV film
21.45	Speciale TG
22.45	Film
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20-
8.00	Dobro jutro po naše: Koledarček
—	Narodnozabavna glasba; 8.10-10.00 Poletni mozaik: Kulturni dogodki;. 9.15 Iz arhiva mladinske dramatike: »Jadra na robu sveta«; vmes: Lahka glasba; 10.10 Koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani: Hector Berlioz: Harold v Italiji; Bohuslav Martini! : Kondert za oboo in orkester; Leoš Janaček: Sinfooietta, op. 16; Violist Frani Avsenek, oboist Božo Rogelja; simfonični orkester RTV Ljubljana vodi Anton Nanut; 11.35-
13.00	Opoldanski zbornik: Beležka;
12.00	Na počitnice — vmes: Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah;
14.10	- 17.00 Popoldanski program: Za ta letni čas; 14.40 Včeraj, danes, jutri; 16.00 Ena bolha me grize; 16.20 Glasbeni listi; 17.10 Klasični album;
18.00	Dramska vetrovnica: Janez Pov-še: »Za plačilo ti prinašam slovo«;
18.40	Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 4.30 Nočni program Radia Koper; 6.00 Otvoritev — glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo;
6.10	Vreme - prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev — Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Michrochip — Pesem tedna; 17.15 Zamejska reportaža;
17.40	Glasbena starinarnica.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 6.35 Vreme na Jadranu; 7.00 Dobro jutro; 9.03 Ultra light; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Lucianovi dopisniki;
10.00	Pesem tedna 10.35 Vstop prost;
11.00	Gulp; 11.30 Na prvi strani — pregled tiska; 12.00 Glasba po željah; 14.45 Siamo tutti nel pallone; 15.45 Glasbeni Week-end; 16.33 Filmi in glasba; 16.55 Pismo iz...; 17.00 Glasba; 17.33 In due è meglio; 18.00 E-rano famosi; 18.33 Vse iz New Yorka.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00,
23.00	Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 9.00 Week end — variete; 10.25 La grande mela — 7. del; 11.00 Glasbena oddaja z Mino; 11.44 Lanterna magica; 12.24 Zgodovinske osebnosti; Coco Chanel — 12. nadalj.; 13.20 Master; 14.20 L’usignolo di Lecce: Tito Schipa — 5. nadalj.; 15.00 Sotto il sole sopra la luna; 16.30 Doppiogioco
—	radijska priredba; 18.00 Objektivi Evrope; 18.30 Glasba; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Freezer — radijska priredba; 20.05 Kantavtorji; 20.20 II Pastone — variete; 21.03 Rubrika o medicini; 21.30 Giallo sera — radijska priredba; 22.00 Večer z Mont-serratom Caballejem; 22.27 Radijski oder; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30,
13.30,	16.30, 17.30, 19.30, 22.30 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 8.00 Igrajte z nami; 8.05 šola in vzgoja;
8.10	Radio 2 predstavlja; 8.45 Glasba; 9.32 Za odrasle, dva; 11.00 Long Pla-ying Hit; 12.!0 Deželni program; 12.45 Hit parade; 14.00 Deželni programi;
15.00	Radijska igra; 15.30 Evropski Parlament; 15.50 Hit Parade; 16.32 Izžrebanje loterije; 16.37 Oddaja o kmetijstvu; 17.02 Oltre la grande Muraglia Cinese — 12. nadalj.; 17.32 In diretta dalla Laguna — variete; 19.50 Glasbena oddaja; 21.00 Simfonični koncert — dirigent: Carl Melles. '
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 14.00, 19.00, 22.00 Poročila;
6.35	Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije (Ljubljana, Koper, Maribor) ; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 Svetovna reportaža; 11.30 Srečanje republik in pokrajin; 12.10 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30-Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.00 — Iz naših krajev — Iz naših sporedov; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak in EP; 17.00 Studio ob 17.00 — Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 19.25 Obvestila in zabavna glasba;
19.35	Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča; 20.00-
23.00	Slovencem po svetu — Domovina je ena — Mladi mostovi — Naši kraji in ljudje.
Obračun finančnega poslovanja v letu 1984
Hitrejša in gospodarnejša uporaba finančnih sredstev Goriškega sklada
Dotok sredstev na Goriškem skladu je v lanskem letu znašal 2.997 milijonov lir, znatna se je znižala vrednost pasivnih ostankov, obračun pa izkazuje prebitek v višini 886 milijonov lir (predvsem na račun aktivnih obresti). Tako izhaja iz obračuna o poslovanju Goriškega sklada v letu 1984. O dokumentu so razpravljali (in ga tudi odobrili) na zadnji seji raz širjenega odbora goriške trgovinske zbornice. Prav razprava o finančnem dokumentu pa je bila priložnost za podrobnejšo analizo o dosedanjih posegih sklada v družbeno in gospodarsko stvarnost na Goriškem ter o usmeritvi, ki naj bi jo v prihodnjem obdobju dali tej ustanovi, ki sicer formalno preneha delovati 31. decembra letos, ki pa bo, kot kaže, njeno delovanje v taki ali drugačni obliki podaljšano.
V prihodnjem letu se celo obeta izdatna finančna okrepitev. Če bo pravočasno odobren niz ukrepov, ki jih predvideva »paket Altissimo«, bo Goriški sklad namreč že prihodnje leto razpolagal z okrog 3 milijardami lir, poleg denarja, ki se bo nabral iz tako imenovanih prelevmanov na kontingente nekaterih vrst blaga goriške proste cone.
Osnovna ugotovitev, ki izhaja iz daljše razprave je, da je mehanizem Goriškega sklada vendarle stekel v hitrejšem ritmu. Z drugo besedo, da so krajevne in druge javne ustanove, ki jim je bil odobren finančni prispevek, v zadnjem času veliko bolj pripravljene (in sposobne) nakazani denar tudi dejansko porabiti. Podatek iz obračuna poslovanja Goriškega sklada v letu 1984 je dovolj zgovoren pokazatelj: ob koncu leta je bil pasivni ostanek za skoraj 2,2 milijarde lir nižji kakor v začetku leta. še bolj izrazito v tej smeri je bilo poslovanje v letošnjem prvem polletju.
Hitrejša dejanska uporaba nakazanih finančnih sredstev pomeni tudi večji učinek v gospodarskem smislu. Prav te okoliščine bi kazalo posebej upoštevati v pripravi predlogov o spremembi pravilnika delovanja Gori škega sklada v prihodnje. Skratka, krajevne in druge ustanove bi imele krajši rok za izvedbo financiranih načrtov. V primeru velikih zamud bi jim že dodeljena sredstva lahko tudi preklicali.
Sicer pa bo o tem najbrž še veliko besedi, kajti vprašanje ni tako enostavno, kakor izgleda na prvi pogled.
Znano je namreč, da so predvsem krajevne ustanove vezane na zelo dolg birokratski postopek, kar občutno podaljša razmik med načrtovalno fazo In fazo realizacije.
Na zadnji seji razširjenega odbora trgovinske zbornice je tekla beseda tudi o nekaterih vprašanjih, ki so tako ali drugače povezana z zapadlostjo zakona o goriški prosti coni, ki Do, kakor se zdi najbolj verjetno, podaljšan za eno ali dve leti. Postavlja se namreč vprašanje, kako pravočasno sprejeti ukrepe, da po novem letu ne bi prišlo do občutnejših zamud pri razdeljevanju posameznih kontingentov, zlasti goriva. Na seji je bil sprejet predlog, da trgovinska zbornica trenutno krije nujno potrebne stroške za tiskanje bonov in druge storitve. Če bo zakon o prosti coni podaljšan, se bo zgodilo to tik pred zapadlostjo ali prve dni januarja. V začetku januarja pa so doslej že delili bencinske bone za prvo polletje. Treba je to upoštevati. Daljša zamuda pri u-vozu in prodaj zlasti kontingenta goriva, bi imela namreč tudi zelo neugodne posledice glede dotoka sredstev v Goriški sklad. Ne gre namreč pozabiti, da največji delež predstavlja prav prelevman na ceni bencina.
Pravilna uporaba avdiovizualnih sredstev pri izobraževalnem delu
Uporaba avdiovizualnih sredstev v šoli, njihove prednosti in pomanjkljivosti. O teh vprašanjih je tekla beseda na včerajšnjem študijskem posvetu, ki ga je za profesorje in dijake višjih letnikov učiteljišča pripravila goriška pokrajinska uprava. Nad sto udeležencev je v dopoldanskem času sledilo izvajanju prof. Biance Grasilli s tržaške univerze in prof. Paole Robuschi s padovske univerze ter krajši informaciji prof. Sergia Bozzija z deželnega inštituta IRSAE, popoldne pa sodelovalo pri praktičnem preizkusu uporabnosti avdiovizualnih pripomočkov pri procesu izobraževanja v šoli.
Grasillijeva je v daljšem poročilu orisala celotno problematiko uvajanja novih učnih pripomočkov (in torej tudi najsodobnejših) v procesu vzgoje in izobraževanja, ki je zlasti pri nas na žalost potekel precej ne-organsko. »Vsaka novost zahteva določeno prilagajanje, znati je treba le pravilno izkoristiti prednosti, ki jih nova avdiovizualna sredstva nudijo«, je dejala Grasillijeva, ki se je dotaknila tudi zelo aktualnega vprašanja: ali bosta elektronika in informatika z vsemi možnostmi, ki jih nudita, dejansko spremenili koncept izobraževanja.
Kaj takega se najbrž ne bo zgodilo, kajti bistvo vzgoje in izobraževanja je še zmeraj v medčloveških odnosih, različni pripomočki, tu-
di najsodobnejši, so le sredstva za dosego boljših rezultatov.
O najnovejših dosežkih, o možnostih uporabe in predvsem o načinu pravilne uporabe je govoril prof. Paola Babuschi, medtem ko je Sergio Bozzi, v imenu ustanove IRSAE orisal pobude, ki jih je ta zavod že izvedel, oziroma jih načrtuje, na vzgojno - izobraževalnem področju.
Udeležence študijskega posveta je najprej pozdravil predsednik pokrajinske uprave prof. Silvio Cumpeta, zatem pa namestnik šolskega skrbnika Sante Leotta in prof. Flavia Pecorari, v predstavništvu šolskega okraja. Uvodno poročilo je podal pokrajinski odbornik za šolstvo Mirko Špacapan.
Naj ob koncu omenimo, da je goriška pokrajinska uprava tudi že lani pripravila posvet o šolski problematiki. Lani je bil govor o izkušnjah glede prirejanja tečajev dopolnilnega izobraževanja, znanih pod imenom tečaj 150 ur.
V Šempetru odkritje spomenika partizanom
Na novogoriškem območju se nadaljujejo prireditve v počastitev občinskega in krajevnih praznikov v spomin na tisti 9. september 1943, ko je, po razsulu italijanske kraljeve vojske, prišlo do splošne vstaje pri morskega ljudstva, čisto razumljivo je, da imajo ob tej priložnosti več prireditev, ki spominjajo na partizansko epopejo.
V Šempetru bodo danes popoldne imeli tako slavje. Ob 16. uri bodo odkrili spomenik domačinom, ki so padli v narodnoosvobodilnem boju ter vsem drugim padlim Goriške fronte. Prav v tem kraju so se v septembrskih dneh vršili srditi spopadi med nacisti in partizansko vojsko. V Šempetru, skozi katerega je tedda prometna žila, pa so domačini v tistih dneh razorožili veliko edinic u-mikajoče se italijanske kraljeve voj
ske. Spomenik je izdelal kipar Negovan Nemec.
Jesenski p/raznik v Standrežu
V štandrežu bo danes zvečer nadaljevanje Jesenskega praznika, ki ga prireja kulturno društvo Oton Župančič. Drevi ob 20. uri bo na sporedu tekmovanje v briškoli z bogatimi nagradami. Prav tako bo danes zvečer na plesišču veselo za vse, ki se bodo hoteli zavrteti. Deloval bo dobro založeni bifè. Ta bo seveda odprt tudi jutri zvečer. Jutri zvečer bo prireditev s skupinama ritmičnih telovadcev in plesalcev iz Gorice in Nove Gorice. Popoldne pa bo ex tempore v slikanju za osnovnošolce in nižje-šolce.
Abonmaji Jadrana v prodaji tudi v Gorici
Kot smo v našem dnevniku že poročali so letos prvič v prodaji abonmaji za 15 prvenstvenih tekem Jadrana. Cena znaša 60.000 lir. Na Tržaškem je prodaja porazdeljena po raznih okrajih, tako da si navijači brez večjih težav lahko poskrbijo abonma. Kot novost pa naj omenimo, da je možno abonma kupiti tudi v Gorici in sicer pri slovenski turistični agenciji »GOTOUR« (Korzo Itaha 205, telefon 33019).
Odločitev pri ŠD Jadran, da se abonmaji prodajajo tudi na Goriškem, je vezana na precejšnje število goriških ljubiteljev košarke, ki so redno zahajali na Jadranove tekme, še posebej pa bo to zanimivo letos, ko bo Jadran na domačih tleh igral ob nedeljah popoldne in to izmenično s prvoligaško košarkarsko ekipo Stefanel iz Trsta.
Zainteresirani z Goriškega naj se torej že v naslednjih dneh obrnejo na agencijo »GOTOUR« v Gorici.
Zgorelo je skladišče v Gorici Ogenj opustošil borov gozd
Obsežen požar je v četrtek ponoči izbruhnil v skladišču podjetja Oliviero Cenni v Ulici Garzarolli 210. Po dosedanjih ugotovitvah je ogenj povzročil ogromno gmotno škodo. Uničena je bila velika količina raznih sredstev za čiščenje, lakov, toaletnega papirja in drugega blaga, ki se običajno prodaja v drogerijah. Poškodovana je bila tudi struktura stavbe. Gasilci so prvo telefonsko obvestilo prejeli okrog 23. ure ter takoj odšli na kraj, kjer se je medtem že nabrala precejšnja skupina stanovalcev bližnjih hiš in tudi radovednežev, ki jih sredi noči privabil nenavaden ropot.
Gašenje je bjlo zelo zahtevno, saj je ogenj načel skladišče lahko gorljivih snovi. Gasilci so bili na delu še včeraj zjutraj in dopoldne. Iz varnostnih razlogov so del Ulice Garzarolli v nočnih urah zaprli za promet, vse dokler ni bila povsem odstranjena nevarnost eksplozije, oziroma obsežnejšega požara. V teku je preiskava. Zaradi izjemne suše pa so na žalost še zmeraj na dnevnem redu tudi požari v gozdovih. Ogenj je v četrtek proti večeru uničil okrog dva hektara gozda na kraškem pobočju med Zagrajeni in Foljanom, nad železniško progo. V bližini je tudi starinska cerkvica, ki jo bodo pričeli v kratkem restavrirati.
Ogenj je uničil predvsem borov in hrastov gazd ter grmičevje. S hitrim
posegom gasilcev, pripadnikov gozdne straže in skupine prostovoljnih gasilcev je bilo mogoče požar omejiti in v približno dveh urah povsem pogasiti.
Včeraj dopoldne pa je ekipa gasilcev pohitela v Moraro, kjer je začelo goreti v stanovanju Eugenia Griona, v Carduccijevi ulici 1. Zaradi slabega delovanja je ogenj zajel plinski štedilnik. S hitrim posegom so gasilci preprečili, da bi se ogenj razširil.
Včeraj popoldne je med Zagrajem in Foljanom, nedaleč od kraja, kjer je gorelo že v četrtek, izbruhnil nov požar. Zgorelo je okrog 2 tisoč kv. metrov trave in grmičevja.
Posvet KPI o vojaških problemih
V Gradišču ob Soči prireja deželni komite KPI posvet o denuklearizaciji in o vojaški problematiki nasploh. Danes ob 11.30 bo v dvorani Ber-gamas tiskovna konferenca poslancev D’Alessia in Boldrinija. Ob 17. uri pa bo posl. Boldrini v isti dvorani. Ber-gamas imel shod.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla salute, Ul. C. Cosulich 117, tel. 711315.
Prijeten večer v Novi Gorici ob 60-letnici
Zeleni praznik
Varčujmo z vodo
Zaradi nadaljevanja toplega in suhega vremena je poraba vode v zadnjih dneh v Gorici spet zelo visoka in pri mestnem podjetju le s težavo zagotavljajo redno oskrbo'. Zato je nujno, da občani varčno ravnajo z vodo, sicer utegnejo nastopiti krajše ali daljše prekinitve dobave. Pri mestnem podjetju računajo na sodelovanje in razumevanje uporabnikov. Vodo naj bi v tem kritičnem obdobju uporabljali samo za higienske potrebe in v gospodinjstvih za kuhanje in pitje.
OBVESTILO
POKRAJINSKE UPRAVE
V ponedeljek, 30. septembra, ob 12. uri poteče rok za predložitev prošenj za denarne prispevke (štipendije) za otroke izseljencev, ki obiskujejo šole v naši deželi. Prošnje je treba dostaviti pokrajinski upravi, v vednost pa deželnemu uradu za izseljenstvo, Ul. Poscole 11/A v Vidmu.
prispevki
Za goriški Zeleni križ so prispevali: baron Carlo Ritter - Zahony 670 tisoč lir, družina De Simon 20 tisoč lir. Cecilia Seghizzi Campolidti 100 tisoč lir, Vanda Lužnik Cadile 25 tisoč lir, Renzo in Maria Deperis 20 tisoč lir, Irene Grandi 15 tisoč lir, Rosmunda, Renzo in Lucia Dentesano 150 tisoč lir, Annamaria, Jole in Adele Viezzoli 30 tisoč lir, družini Resch in Bauman 60 tisoč lir, Giuseppe Bressani 25 tisoč lir, Marina, Loredana in Alida 30 tisoč lir, Maria Vaiana 50 tisoč lir, Renata, Ennio in Mario 50 tisoč lir, stanovalci iz Ul. Crispi 17 50 tisoč lir, družina Russian 10 tisoč lir, uslužbenci tajništva na županstvu 140 tisoč lir, Nina in Vence Maraž 20 tisoč lir, Edda in Luigi Vida 25 tisoč lir, Bruna Devetta, Maria Trenca in Augusta Gasparini 60 tisoč lir, družini Picciulin in De Rocco 40 tisoč lir, Renata Bobini 20 tisoč lir, Ines Castelli 15 tisoč lir. Nella in Mariuccia 50 tisoč lir, Vida Blažiča in otroci 30 tisoč lir.
Poudarek na slovenski nacionalni samobitnosti v zanimanju in delu pesnika Cirila Zlobca
Ciril Zlobec ima šestdeset let. Tega primorskega človeka, ki se je šolal v Kopru in Gorici, ki se je zaljubil v slovensko stvar, ki se je pobliže soočil s sosedno italijansko stvarnostjo, ki se je pridružil partizanskemu gibanju, kasneje, po vojni vključil v aktivno literarno življenje Slovenije ter kasneje tudi v širšo jugoslovansko kulturno stvarnost, tako da je postal predsednik Zveze jugoslovanskih pisateljev in pesnikov, so počastili v Novi Gorici v četrtek zvečer. Počastili so ga Novogoričani z zelo številno udeležbo, na literarni večer so prišli tudi nekateri zamejci, v vrsti so ljudje potrpežljivo čakali, da jim je pesnik posvetil nekaj vrstic s podpisom v najnovejšo literarno zbirko z naslovom »Nove pesmi«, ki jo je pravkar izdala ljubljanska Cankarjeva založba. Novogoriški župan Danilo Bašin mu je poklonil Spacalovo sliko.
Pesnika sta predstavila ravnatelj novogoriške knjižnice Franceta Bevka Stane Čehovin ter glavni urednik Cankarjeve založbe Tone Pavček. Iz raznih Zlobčevih del sta brala igralca PDG Dragica Kokot in Jože Hrovat. Potem pa je še knjižničarka Vida Mokrin povedala kako so pri-
pravili razstavo Zlobčevih del.
Sam pesnik je ob koncu prijateljskega večera povedal kaj misli o sedanjem 'trenutku slovenskega jezika, slovenske kulture, slovenstva nasploh. V zadnjem času se s tem vprašanjem zelo intenzivno ukvarja, včasih tudi polemično, tako v jugoslovanskem svetu kot v odnosih s tujino. Pesniki morajo biti tudi danes, v atomski dobi, porvoborci za slovensko nacionalno samobitnost. Slovenci smo eden najizrazitejših narodov v Evropi in prav zaradi tega najbolj izrazito razmišljamo o samih sebi, je dejal Zlobec.
V novogoriški knjižnici je prirejena tudi bogata razstava Zlobčevih del. V poštev prihajajo seveda najprej njegove pesniške zbirke. Potem pa še številni prevodi njegovih del, o-ziroma antologija slovenske in jugoslovanske književnosti, v katerih so tudi njegove pesmi. Samostojni prevodi Zlobčevih del so izšli, kot je moč ugotoviti na razstavi, v Atenah, na Dunaju, v Istanbulu, v Moskvi, v Tbilisiju, v Pragi, v Budimpešti, v Miinchnu, v Parmi, v Padovi, v Limi, v Yowa Cityju itd. Posamezne pesmi pa so v številnih antologijah.
Da o prevodih v druge jugoslovanske jezike sploh ne govorimo.
Najbolj pa je Zlobec povezan z zunanjim italijanskim svetom. Tako kot prevajalec del italijanskih literarnih mojstrov kot s prevodi njegovih pesmi v italijanščino. Prevedel je v slovenščino Carduccija, Unga-rettija, Danteja, Tomasija di Lampe-àuso, Manzija, Moravio, Sciaselo, Malaparteja, Montaleja, Leopardija, Quasimodo. Dela teh piscev so izšla v samostojnih knjigah. Tem je treba pridružiti še knjigo o sodobni italijanski liriki in brez dvoma še prevode del drugih piscev, ki so bili objavljeni v zbirkah ali revijah. Za te prevode je dobil tudi v Italiji dve pomembni nagradi, nagrado Eugenia Montaleja za prevode italijanskih piscev v drug jezik. Postal je tudi komendnik italijanske republike. Leta 1981 je v Padovi izšla zbirka njegovih pesmi prevedenih v italijanščino. Zanjo je lani dobil nagrado v Reggio Calabrii. Seveda mu ne manjka literarnih in drugih nagrad doma, med katerimi tudi Prešernova nagrada. Dobil pa je tudi posebno nagrado ker je iz italijanščine v slovenščino prevedel vrsto italijanskih Nobelovih nagrajencev. (mw)
v Gorici
Zeleni hočejo tudi pri nas biti vedno v nekakem ospredju dogajanja in zaradi tega prirejajo, poleg drugega, tudi alternativne praznike. Ne gre za običajne sagre, marveč za nekaj sicer rekreacijskega in zabavnega, a vendar drugačnega, že nekajkrat so v gozdu na Plešivem imeli vegetarijansko šagro. Tako bodo imeli tudi danes in jutri v goriškem ljudskem vrtu. To bo »Festa verde«. Na njej bodo nudili le vegetarijanske jedi, nič mesa torej. Prav tako ne bo moč kupovati alkoholnih pijač. Ponujah bodo torej zelenjavo, mineštre, sir, frtaljo, pili pa sadne sokove in čaj.
Seveda se ne bodo omejili le na gastronomijo. Danes popoldne in zvečer bo nekaj koncertov. Jutri zjutraj pa bo politična okrogla miza o vlogi zelenih v političnem življenju, popoldne bo tombola.
Tečaji plavanja
Tudi letos bo društvo Gorizia nuoto, ki upravlja bazen na Rojcah, pripravilo tečaje plavanja za mladino in starejše. Obenem društvo sprejema nove člane za tekmovalno plavanje ter za vaterpolo. Podrobnejša pojasnila dajejo na tajništvu društva v popoldanskih urah.
Zaradi tečajev in treningov bo v zimskih mesecih pokriti bazen na razpolago občinstvu le nekaj ur, in sicer ob delavnikih od 20. do 21. ure, v sobotah pa od 19. do 21. ure. Ob praznikih bo bazen zaprt.
izleti
Slovensko planinsko društvo priredi 6. oktobra avtobusni družinski izlet na Notranjsko, v Rakov Škocjan, na Vrhniko in v grad Bistra. Prijave na sedežu društva, od 23. do 27. t.m. od 10. do 12. ure in od 18. do 19. ure, oziroma do oddaje razpoložljivih mest Informacije na sedežu društva in v trgovini Bavcon.
___________kino________________
Gorica
VITTORIA 17.30—22.00 »Manuela, una carne insaziabile«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 »Scuola di poh-zia n. 2 — prima missione«.
Tržit
EXCELSIOR 18.00—22.00 »Innamorarsi«. R. De Niro in M. Streep.
Nova Gorica
SOČA 18.30 »Profesorica francoskega jezika«.
20.30	»Čas nežnosti«.
22.30	»Blažen med prostitutkami«. SVOBODA Ni predstave DESKLE 19.30 »E.T. - Vesoljček«.
POGREBI
11.00 Marija Nussdorfer iz Ajdovščine v kapucinsko cerkev in na glavno pokopališče; 11.00 Giovanni Franco iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Justa in na glavno pokopahšče.
Pogovor z zastopniki zbora učiteljev iz Bratislave na goriškem tekmovanju Seghizzi
Kulturno udejstvovanje Madžarov na Češkoslovaškem v 850 društvih
MARKO WALTRITSCH
Pripadnik slovenske nacionalne manjšine, ki živi v italijanski republiki se pogovarja s pripadniki madžarske nacionalne manjšine, ki živijo znotraj meja češkoslovaške socialistične republike. Pogovor se razvija v nemškem jeziku. Vmes padejo stavki v slovenskem in slovaškem jeziku (Slovaki svojemu pravijo kar »slovenski«) in seveda lahko ugotoviš, da se lahko razumeš tudi z uporabo teh dneh jezikov. Tu pa tam padajo kake madžarske besede, ki so ti povsem neznane, pa še kaka italijanska beseda, ki jo razume eden izmed madžarskih sogovornikov. Ko se pogovarjaš se ti približa še predsednik goriške letovi-ščarske ustanove Francesco Moise, ki, ker je doma s Cresa, vpade v pogovor še s kako po hrvaško izrečeno frazo. Zdi se ti, da si kot nekak vojak Švejk, ki se mota v nekdanji cesarsko-kraljevi vojski, kjer so bili ukazi komandanta nemški, vojaki pa so se med seboj pogovarjali kar po domače, t.j. češko, slovaško, slovensko, madžarsko, ita-hjanščino, poljsko, hrvaško, ukrajinsko, ali še v kakem drugem jeziku.
Goriška tekmovanje pevskih zborov Seghizzi ima tudi to prednost. Občasno pridejo v Gorico tudi zbori nacionalnih manjšin. Poslušali smo že zbore Kataloncev in Baskov iz španske države, večkrat, tudi letos, smo poslušali slovenske zbore iz italijanskega zamejstva, tu pa tam so k nam prišli tudi zbori še kake druge narodnostne manjšine. Enako je tudi s folklornim festivalom. Nam manjšincem je to zelo prav. Nekoč smo celo v naš kulturni krog povabili kak tak manjšinski zbor. Prav bi bilo, da bi naše kulturno-prosvet-ne organizacije kdaj pa kdaj povabile v svoja društva take in tudi druge skupine, ki pridejo v naše mesto na taka mednarodna tekmovalna srečanja.
Tokrat so bili v Gorici gostje na Seghizzijevem tekmovanju pevci in pevke osrednjega zbora madžarskih učiteljev na Češkoslovaškem. Sedež zbora je v Bratislavi na Slovaškem. Moja radovednost je bila prevelika, da bi izpustil priložnost pogovarjati se z njimi, pa čeprav sem se dobro zavedal, da bodo nastale težave zaradi jezika. Pa smo se z nemščino zelo dobro razumeh.
Pogovor je bil na goriškem gradu, pod platnenim šotorom, takrat ko se je nekaj sto pevcev vseh na goriškem festivalu sodelujočih zborov pogovarjalo, prepevalo in plesalo v prijateljskem in babilonskem vzdušju. Sogovorniki so bili: dr. La-jos - Ludovit Klimits, funkcionar ministrstva za kulturo Slovaške, šef odseka za madžarsko in ukrajinsko manjšino v tej republiki, Ivan Janda, dirigent zbora; in še Lajos Vass, sicer madžarski državljan, doma iz Budimpešte, skladatelj in priznan madžarski glasbeni ustvarjalec, ki živi v Bratislavi in tam umetniško pomaga tam delujočim madžarskim zborom.
Dr. Klimits je diplomiral iz gledališke in filmske umetnosti v Budimpešti. Je priznan pisatelj. Napisal je besedilo za dva filma. V kratkem izide tudi zbirka šestih njegovih gledaliških del.
Iz pogovora z njim ter z dvema glasbenima pedagogoma sem izvedel marsikaj za mene manjšinca izredno zanimivega. Odkril sem nov svet s katerim smo pri nas zelo malo seznanjeni. Znano nam je, da so bile narodnosti v nekdanji avstro -ogrski monarhiji zelo pomešane, da je k.u.k. vlada pošiljala vojake in funkcionarje iz ene dežele v drugo. Ni pa nam znano, da je v državah, ki so nastale po prvi svetovni vojni, vsepovsod ostalo veliko manjšin.
Na Češkoslovaškem živi dandanes (podatki so vzeti po zadnjem ljudskem štetju leta 1980) približno 600 tisoč Madžarov, 41.000 Ukrajincev,
67.000	Poljakov in 61.000 Nemcev. Madžari in Ukrajinci živijo na Slovaškem, Poljaki in Nemci pa pretežno na Češkem. Prisotnost Madžarov in Ukrajincev je še posebej po-' membna na Sloveškem, če vemo, da je tu vsega prebivalstva le nekaj nad 4 milijone ljudi.
V češkoslovaški socialistični republiki dajejo velik poudarek kulturnemu in jezikovnemu razvoju tam živečih narodnostnih manjšin. Madžari na Slovaškem imajo svoja kulturna društva, svoje šole, svoje časopise, svojo založniško dejavnost. Vse to z zelo izdatno podporo državnih organov in tudi v precejšnjem sodelovanju z Madžarsko'.
Povedali smo, da je Madžarov na Slovaškem približno 600.000. Živijo vzdolž vse meje z Madžarsko, od pratislave pa tja do vzhodnih meja. Živijo v petnajstih okrajih. Kulturno se udejstvujejo v nacionalni kulturni
zvezi. Vsaka zveza za madžarska društva se imenuje CSEMADOK. To so kratice daljšega naslova zveze madžarskih kulturnih društev na Češkoslovaškem. V njej delajo številni profesionalni kulturni delavci. V tej zvezi je nad 850 gledaliških, folklornih, pevskih in drugih skupin. Na vsem češkoslovaškem je 32.000 takih skupin v katerih sodeluje nad pol milijona amaterjev. Samo v madžarskih društvih imajo nad 20.000 aktivno sodelujočih članov. V madžarski kulturni zvezi imajo 83 članic, ki se ukvarjajo s področno dejavnostjo. Ta madžarska društva delujejo v 515 manjših ali večjih krajih.
Poleg amaterjev delujejo še nekatere madžarske profesionalne skupine. To sta dve poklicni gledališči, prvo v Komamem, drugo v Košicah. Vsako od njih pripravi letno po štiri premiere. Madžari imajo tudi dve Volklorni profesionalni skupini, ki imata naslov »Ifju Szivek« (po naše: Mlada srca) in »Szottes«. Ime ni prevedljivo, so mi povedah sogovorniki. Gre za na poseben način pleteno sukno, ki ga imajo folklo-ristke.
Tam nekje med amatersko in profesionalno dejavnostjo deluje osred nji zbor češkoslovaških učiteljev, ki je tokrat nastopil v Gorici. Pri nas je zbor nastopil v sestavi 37 članov. Ima pa jih nad 80. V njem pojejo pevci - učitelji iz vse Slovaške. Zbor domuje v Bratislavi. Zbor deluje že 22 let. V tem času je velikokrat na stopil v domačih krajih. Potem pa še na Madžarskem, v Avstriji, v Nemški demokratični republiki, na Poljskem, v Bolgariji, na Finskem, v Angliji in na Irskem. Tako na raznih festivalih kot na posameznih koncertnih turnejah.
Zbor madžarskih učiteljev na Češkoslovaškem torej. In smo že pri šoli. Seveda me je zanimalo kakšne so' te šole, kje so, v kakšnem jeziku
je pouk. Iz pogovora je takoj prišla na dan precejšnja podobnost z našimi šolami, pa čeprav je pri njih pojav bolj razširjen kot pri nas. To je čisto razumljivo, saj je na češkoslovaškem Madžarov kar 600.000. Program učenja je enak za vse šole v državi, tako za češke, slovaške, madžarske ali tiste drugih narodnosti. Celoten pouk pa se odvija v domačem, manjšinskem jeziku. Madžari se med seboj v šolah učijo seveda v lastnem jeziku. Poleg tega pa imajo še pouk slovaškega jezika in literature. Tako kot pri nas italijanščina.
Imajo torej madžarske otroške vrtce - male šole, lastne osnovne šole -osemletke. Teh je več kot 300. Imajo enajst višjih srednjih šol v katerih traja pouk štiri leta. Imajo petnajst višjih strokovnih šol. Tudi v teh je pouk štirileten. V nekaterih velikih industrijskih središčih, kar v sodelovanju s tovarnami, so v zadnjem času odprli višje specializirane strokovno - industrijske šole. Ravnateljstvo v teh je enotno, v njih pa so nekateri
razredi v katerih poteka pouk v slovanščini, v drugih pa v madžarščini. Teh šol je sedaj deset. Poleg tega pa imajo filozofsko fakulteto v madžarskem jeziku na univerzi v Bratislavi, ter višjo pedagoško šolo v Nitri. V vseh madžarskih šolah se uči približno 60.000 učencev.
Šole seveda zahtevajo tudi strokovno literaturo. In smo že pri založništvu. Madžari imajo na Češkoslovaškem celo vrsto časopisov in tudi založniških hiš. Pri njih izhaja 19 osrednjih listov z najrazličnejšo vsebino. Poleg teh imajo še osem glasil krajevnega značaja. Šest je napisanih izključno v madžarskem jeziku, dva pa objavljata tako madžarsko kot slovaško pisane članke. Tako kot naš »Novi Matajur«. Vsi ti listi imajo
470.000	izvodov naklade, kar pomeni, da ljudje radi segajo po časopisju v lastnem jeziku. Iz Madžarske republike pa uvažajo še nadaljnega pol milijona naklade drugih listov, predvsem strokovnih.
Na Slovaškem živi in ustvarja tudi
cela vrsta madžarskih pisateljev, pesnikov, dramatikov. Enega med njimi, dr. Lajosa - Ludovita Klimitsa, sem imel za sogovornika. Madžarski pisci na Slovaškem so zelo cenjeni v madžarskem literarnem svetu in njih dela, ki seveda izhajajo predvsem pri njih doma, so brana in izdana tudi v osrednji Madžarski. V Bratislavi deluje knjižna založba Madach, ki izda približno 50 naslovov vsako leto. Te knjige, tako z literarno kot z družboslovno vsebino in tudi šolske knjige izhajajo v 350.000 izvodih letno. Isto naslovi se tiskajo v sozaložbi z nekaterimi založbami v Budimpešti v kar 300.000 izvodih letno. Poleg tega pa Madžari na češkoslovaškem še uvažajo iz Madžarske približno 120 knjižnih naslovov letno v skupnem številu 350.000 izvodov.
Odnosi med Madžari in Slovaki so torej dobri, prav tako so dobri tudi odnosi z madžarsko kulturo na Madžarskem. Jezikovna in narodnostna manjšina se torej na Slovaškem u-godno razvija in živi normalno življenje, enakopravno z drugimi državljani češkoslovaške republike. Majhen dokaz je tudi v tem, da k manjšin cem na Slovaško prihajajo v goste tudi kulturni delavci iz Madžarske. Eden med njimi je prav že prej o-menjeni dirigent in komponist Lajos Vass.
Pogovor z Vassom, Klimistom in Jando mi je pravzaprav odkril nov svet o katerem sem bil malo ali skoro nič seznanjen, prav tako kot, tako sem prepričan, večina bralcev našega Primorskega dnevnika. Zaradi tega sem bil zelo zadovoljen, da sem lahko izkoristil prisotnost tega zbora na goriškem tekmovanju, da sem odkril nekaj novega o narodnostnih manjšinah v Evropi. Ne morem mimo zahvale predsedniku društva Seghizzi Giovanni ju Vezilu, ki mi je takoj priskočil na pomoč, ko sem mu izrazil željo da bi se, manjšinec rad pogovoril z drugimi manjšinci.
Pokopali so ga v Ljubljani konec avgusta
Dr. Ivo Juvančič - ena osrednjih osebnosti primorskega življenja našega stoletja
BRANKO MARUŠIČ
22. avgusta je v Ljubljani v šest-inosemdesetem letu, rojen v Bovcu 5. decembra 1899, umrl dr. Ivo Juvančič, par dni zatem, 27. avgusta, smo njegovo žaro zagrebli na ljubljanskih Žalah. V našo kroniko bomo ponovno vpisali smrt izjemnega človeka, učitelja in raziskovalca, pa tudi tvorca nekaterih dejanj v zgodovini primorskih Slovencev našega stoletja.
Življenjska pot mu je bila izbrana po vzorcu, ki je še pred desetletji usmerjal nadarjene mladeniče slovenskega podeželja. Toda Juvančič je izstopal tudi iz teh vrst, zato je inogel svoje teološke studije dokončati na eni najboljših evropskih fakultet, v tirolskem Innsbrucku. Potem —■ od leta 1927 dalje — so se začela njegova goriška leta predvsem pedagoške službe na malem in velikem semenišču. Bil je čas, ko je Juvančič, prepojen s široko izobrazbo in navdahnjen 2 idejami mladokatoliškega evropskega gibanja, globoko razvnemal mišljenje mladih primorskih dijakov. Takrat si je kot vzgojitelj postavljal predvsem dva cilja: upirati se raznarodovanju in dajati verskemu prepričanju sodobnejšo naravnanost. Užival je velik ugled, ki je prešel meje semenišča in je segel tudi v slovenske vasi. Ugled pa je bil posledica delo-vanja, saj je mogla le cerkev legalno ali polilegalno opravljati odgovorne naloge hranitelja in buditelja slovenske narodne zavednosti.
Potem so sledili viharnejši in usodnejši dogodki. Dr. Juvančič se narodnoosvobodilnemu boju ni povsem priključil, odločil se je za pasiven odpor in odklanjal vsako obliko belogardizma in domobranstva. S svojo študijo o Kristusu in galilejskem osvobodilnem gibanju, ki se je med vojno kot tipkopis ilegalno širila, je na biblijskem primeru razložil domače razmere. Juvančičevo zadržanje ni ostalo prikrito cerkveni in politični oblasti. V vojni čas sega njegov spor s cerk penimi predstojniki, dokončno podobo pa je dobil po osvoboditvi, ko je bil zaradi javnega nastopanja v prid nove Jugoslavije odstranjen z mesta profesorja na goriškem bogoslovnem semenišču. Konec leta 1946 je odšel iz Gorice, živel je poslej v Ljubljani ter se posvečal raziskovalnemu delu in publicistiki predvsem na področju novejše zgodovine. Leta 1972 je bil upokojen kot znanstveni sodelavec In-
štituta za narodnostna vprašanja.
Dr. Juvančič je pravzaprav prvi zgodovinar narodnoosvobodilnega boja na Primorskem. Arhivsko gradivo, ki ga je v Ljubljani pregledoval mu je dajalo veliko novih spoznanj, da je mogel prvi sintetični prikaz razmer na Primorskem objaviti v zbor niku »Slovensko Primorje in Istra« (Beograd 1953). Sledila je vrsta krajših in daljših člankov. Kasneje je svoje zanimanje razširil na starejša zgodovinska obdobja in splošno kulturno problematiko. Ustvarjal je svojevrstne eseje prežete s številnimi o-sebnimi reminiscencami, pobliski iz zgodovine in konstatacijami, ki so bile izvirne in svojstvene za pisca. Veliko je tega gradiva in v njem so glavni nastopajoči primorski ljudje in njih zemlja na prepihu med vzhodnimi in zahodnimi vetrovi. Če je kot raziskovalec začenjal svojo pot na polju novejše preteklosti, se je kasneje čedalje bolj pomikal v starejša ob dobja, preko prve svetovne vojne je prehajal v čas narodne prebuje in od tod v srednji vek in prazgodovino. Pred meseci je izšla njegova zadnja razprava o znanem križarskem pohodu na Kobaridce v letu 1331. Zanimal ga je svet rodnega okolja, zanimali so ga kraji, ki so temu okolju sorodni. Iskal je povezovalne sile, ker so mu bile te pomembnejše od onih, ki ljudi in njih kraje izdvajajo iz človeške družbe. Iz njegovega znanstvenega dela pa velja vendar poudariti nekaj tipičnih sklopov. Prvi je gotovo obravnava narodnoosvobodilnega bo-
ja, poleg številnih razprav obsega tudi ocene. Na ta sklop se vežejo njegove razprave o zgodovini cerkve na Goriškem in Tržaškem predvsem v času med obema vojnama; razprave prinašajo tudi piščeve osebne spomine (tu posebej omenimo članek o goriški sredini med leti 1940-1943, ki je izhajal leta 1970 v Primorskem dnevniku). Tretjo skupino zastopajo Ju-vančičevi tipični eseji, ki so pričeli nastajati nekako od šestdesetih let dalje in sploh prevladovali v njegovem publicističnem delovanju zadnjega obdobja življenja. V četrto skupino bomo uvrstili mnoge Juvančičeve ocene objavljenih del; te ocene zaradi svojega obsega in načina obravnave presegajo uveljavljene norme in so že polnokrovne razprave.
Tak bežen pogled na dve različni obdobji Juvančičeva življenja in dela je seveda nepopoln. Tudi bibliografija, ki je izšla za njegovo osemdesetletnico, sporoča le del tistega kar pokojnika označuje v vseh njegovih življenjskih razsežnostih, ker pač v bibliografijo ni mogoče preliti podatkov o predavanjih, intervencijah in če hočemo o zasebnih pogovorih, ki so-prenekaterikrat zrasli v prave nena
Srečanje z Abrahamom so sovodenj-ski petdesetletniki praznovali skupaj. Skupina osemindvajsetih oseb se je prejšnjo soboto zbrala pred županstvom, kjer so položili venec v spomin padlih v NOB. Po verskem obredu in zakuski v gostilni v Rubijah, so obiskali živalski vrt v Lignanu. Zve-
pisane razprave. Tudi to je bil dr. Juvančič, pravzaprav je znaten del njegovega ustvarjanja osredotočen na ustna posredovanja napotkov in znanja.
Nobenega dvoma ni, da je dr. Ivo Juvančič ena osrednjih osebnosti primorskega javnega življenja našega stoletja. Krepko je posegal v dogajanja časa prav vseh prelomnih trenutkih, zdaj kot tvorec dogajanj, zdaj kot njih zapisovalec in ocenjevalec. Generacije slovenske mladine iz let med vojnama mu dolgujejo vcepljeni občutek narodne zavednosti in sodobnejše poglede na versko življenje. Podobno velja tudi za tisti krog ljudi, ki se je z njim srečeval v povojnih letih, ko je izkušeni Juvančič vnašal tudi v raziskovalno delo novosti, ki niso hodile vselej vštric s pozitivnim, ki je hotel prevladovati v znanosti.
Dr. Juvančiča ni več med nami. Toda če sedaj zapišemo, da se ga bomo vedno spominjali naj to ne izzveni kot tolikokrat povedano reklo marveč kot prava resnica. Bovčan Ivan Lo-vrinov je preveč vpet v naš čas in našo vznemirljivo polpreteklost, da bi nanj pozabili in ga ne ohranili v spomin tudi generacijam, ki nam sledijo.
čer pa so na večerji pri Mari obujali spomine na mlada leta ter ob veselem vzdušju preživeli nekaj prijetnih ur. Za to priložnost so se zbrali tudi jubilanti, ki živijo izven sovodenjske občine. Med njimi sta bila petdesetletnika, ki trenutno živita v Zagrebu in Genovi.
V Sovodnjah srečanje 50-letnikov
Kljub katastrofalnemu potresu v Mehiki
»Mundial« ni v nevarnosti
Na Mladinskih igrah treh dežel
Okrog tristo tekmovalcev v Postojni
CIUDAD MEXICO — V teh urah po katastrofalnem potreisu, ki je prizadel Mehiko, je vsa skrb namenjena prizadetemu prebivalstvu in pomoč se je že pričela stekati od vsepovsod. Kljub temu v športnih krogih niso mogli mimo vprašanja svetovnega nogometnega prvenstva, ki je po programu prihodnje leto, saj gre za manifestacijo, ki je ni mo-mogoče prirediti od danes do jutri in terja večletne priprave, ogromno sredstev in napora, veže pa tudi o-gromno interesov, seveda ne samo športnih. Zato so se nemudoma tudi pozanimali, kako je z objekti in drugimi strukturami, ki bi morale gostiti »mundial«.
Po prvih vesteh kaže, da so vsi stadioni prenesli strahovite sunke. Sam predsednik mednarodne nogometne zveze Joao Havelange je potrdil, da prvenstva ne bodo niti odložili niti prenesli v kako drugo državo. Brž ko bo mogoče, je še pove-
dal Havelange, bo odpotoval v Mehiko, kjer se bo srečal s predstavniki tamkajšnjega organizacijskega odbora. Preveriti morajo namreč, kaj treba v tem trenutku narediti. Vsekakor, je še pristavil Havelange, je prva skrb mehiško ljudstvo in zatem šele svetovni pokal.
Kot je še povedal Havelange, bi lahko do težav prišlo zaradi drugih infrastruktur, kot so hoteli, vendar je izrazil prepričanje, da se da do maja vse' rešiti. O tem bo vsekakor v ponedeljek razpravljala mednarodna nogometna zveza v Ziirichu, kamor bo dopotoval tudi predsednik mehiškega organizacijskega odbora.
Alboreto in Johansson
ostaneta pri Ferrariju
MARANELLO — Pri Ferrariju so včeraj uradno potrdili, da bosta tudi v prihodnji sezoni na njihovih vozilih tekmovala Michele Alboreto in Stefan Johansson.
POSTOJNA — Včeraj je v Postojni potekal prvi dan Mladinskih iger treh dežel, na katerh sodeluje okrog 300 tekmovalcev iz Furlanije - Julijske krajine, Slovenije in Koroške, ki merijo moči v sedmih različnih športnih panogah.
Včeraj so po slavnostni otvoritvi letošnjih (dvanajstih) iger v celoti izpeljali atletsko tekmovanje, na katerem je Slovenije prepričljivo zmagala v ekipni razvrstitvi, drugo mesto pa so zasedli mladi atleti iz naše dežele, v vrstah katere sta nastopili tudi borovki Tanja Kalc in Sara Kermec. Na sporedu so bila tudi košarkarska, rokometna, namiznoteniška in teniška srečanja.
Danes bodo v Postojni odigrali preostale tekme v že navedenih panogah. Ob koncu tekmovanj bo organizator poskrbel za slavnostno sklepno prireditev v Postojnski jami, na
kateri bodo razglasili rezultate in nagradili tekmovalce.
REZULTATI:
ATLETIKA
MOŠKI: 100 m: 1. Pasut (F-JK);
2.	Strizzolo (F-JK); 3. Pleško (S). 400 m: 1. Copetti (F-JK); 2. Strniša (S); 3. Cvahte (S). 1.500 m: 1. Holzer (K); 2. Ožegovič (S); 3. Hol-dinar (S). 100 m ovire: 1. Toso (F-JK); 2. Kocuvan (S); 3. Svet (S). Štafeta 4x100 m: 1. F JK; 2. S; 3.
K.	Višina: 1. Kaljan (K); 2. Bona-mici (F-JK); 3. Mikulan (S). Daljina: 1. Sivini (F-JK); 2. Passera (F-JK); 3. Kocuvan (S). Krogla: 1. Vplaznik (S); 2. Matuschek (K); 3. Tošovič (S).
ŽENSKE: 100 m: 1. Smerdu (S);
2.	Perc (S); 3. Dodi (F-JK). 2fl0 m: 1. Domine (S); 2. Grossuti (F-JK);
3.	Comuzzi (F-JK). 800 m: L.Kvas (S); 2. Fireder (S); 3. Schnabl (K). 80 m ovire: 1. Bukovec (S); 2. An-
dretti (F-JK); 3. čalasan (S); 4. Kalc (F-JK). Štafeta 4x100 m: 1. S; 2. F-JK; 3. K. Višina: 1. čalasan (S); 2. Kos (S); 3. Pozzo (F-JK). Daljina: 1. Andretti (F-JK); 2. Korošak (S); 3. Todoravič (S); 4. Kermec (F-JK). Krogla: 1. Paulin (F-JK); 2. Maniglia (F-JK); 3. Leska-vec (S).
LESTVICA: 1. Slovenija 138; 2. F-JK 110; 3. Koroška 58.
Košarka: Slovenija - Koroška 95:32. Rokomet: Koroška - F-JK 13:13. Namizni tenis - moški: F-JK - Koroška 5:3. ženske:	Koroška - Slovenija
0:5. Tenis - moški posamezno: Slovenija - Koroška 2:1; mešane dvojice; Koroška - Slovenija 2:0; ženske posamezno: Koroška - F-JK 2:0.
Ostala srečanja v košarki, rokometu, namiznemu tenisu in tenisu bpdo danes. Prav tako bosta danes tudi tekmovanji v sabljanju in streljanju.
JADRANJE NA DESKI
Poljšak (Sirena) vodi v Portorožu
PORTOROŽ — V Portoroškem zalivu se je včeraj pričelo odprto mednarodno prvenstvo Jugoslavije v jadranju na deski za odprti razred, na katerem tekmuje 85 jadralk in jadralcev iz Češkoslovaške, Italije in Jugoslavije. Zaradi slabega vetra so izvedli le eno regato.
V lahkem razredu je presenetljivo, vendar povsem zasluženo zmagal jadralec Sirene David Poljšak pred Pirančanom Sašam Stapanovam. V težkem razredu je zmagal Dušan Puh, med ženskami pa je bila najuspešnejša Helena Burger, oba iz koprskega kluba BUM. Druge regate zaradi brezvetrja niso mogli izvesti in so se po več kot triurnem čakanju jadralci vrnili na obalo.
Danes bosta na programu 3. in 4. regata, prvenstvo pa bodo zaključili jutri. (J. Kreft)
Odbojka: danes in jutri v Milanu in Brescii
Sklepni boji mladinskega SP

V	Milanu in Brescii bodo še preostali sklepni nastopi letošnjega 3. mladinskega svetovnega prvenstva.
V	vseh italijanskih mestih je bila doslej organizacija bolj kot zadovoljiva in upati je, da se bo vse izteklo v najboljšem redu. Povsod je bila prisotnost gledalcev zadovoljiva. Največ jih je bito v Reggio Calabrii, najmanj pa v Bologni, čeprav je igrala italijanska mladinska reprezentanca. Boljši odziv gledalcev je pričakovati za sklepne nastope v Pa-lalidu v Milanu, lij bodo finalne tekme za končni vrstni red pri mladincih od 1. do 4. mesta ter pri mladin-
kah za vrstni red od 1. do 8. mesta. Praktično se bo igralo neprekinjeno od jutra do večera tako v Milanu kot tudi Brescii, saj bo na sporedu vsak dan po šest tekem.
Danes bosta v Milanu zaposleni obe italijanski reprezentanci. Mladinke bodo igrale proti Južni Koreji v finalu od 5. do 8. mesta, mladinci pa ob 20.00 proti Kubi v finalu od 1. do 4. mesta. (G. Furlanič)
Disciplinski ukrepi
TVHLAN — Disciplinska komisija i-talijanske nogometne zveze je zavrnila priziv Fiorentine in potrdila izključitev Gallija za dve koli. Prav tako bosta za dve koli počivala Incocciati (Ascoli) in Nicolini (Vicenza), tri pa Crialesi (Piacenza).
kratke vesti - kratke vesti
Drevi Holmes - Spinks
NEW YORK — Američan Michael Spinks bo drevi poskušal doseči to, kar je v zadnjih 64 letih zaman poskušalo šest svetovnih boksarskih prvakov v srednjetežki kategoriji: premagati prvaka v višji, v težki kategoriji. Glede na to, da ga čaka Larry Holmes, pa ni pričakovati, da bo v tem uspel. A tudi Holmes ima pred sabo prestižen cilj: izenačitev rekorda Rockyja Marciana, ki je kot prvak zbral 49 zaporednih zmag.
Colombo in Panatta v finalu
TUREN — V finalu italijanskega teniškega prvenstva se bosta med moškimi pomerila Colombo in Claudio Panatta. Prvi je s 6:2, 6:0 premagal De Minidsa, drugi pa s 6:1, 6:4 Fio-ronija. Izida ženskega polfinala: Romano - La Fratta 6:3, 7:5; Garrone -Bonsignori 3:6, 7:5, 6:1.
Fantoni v finalu
VIDEM — Na mednarodnem košarkarskem turnirju v Vidmu je domači Fantoni s 105:86 premagal Ban-coromo in se bo tako v finalu za 1. mesto pomeril z Arexonsom, ki je v prvi tekmi s 96:92 premagal ameriški Chesterfield.
Uspeh Cibone v Bologni
BOLOGNA — V prvi tekmi mednarodnega košarkarskega turnirja v Bologni je zagrebška Gibona s 95:92 (55:47) premagala ameriško selekcijo Garden. V vrstah Gibone sta bila naj-učinkovdtejša Dražen Petrovič (34) in Čutura (25), pri Američanih pa Hardy (23) in Kennedy (18).
Rally Sanremo
SANREMO — Avtomobilski rally Sanremo se bo pričel 30. t.m. in se zaključil 4. oktobra po 708 kilometrih
Nastop Senne in Piqueta v Kyalamiju
Ostri protesti v Braziliji
domači šport
RIO DE JANEIRO — številna brazilska gibanja, ki se bojujejo proti rasizmu so začela z ostro kampanjo proti nastopu svojih pilotov Senne in Piqueta na avtomobilski dirki formule ena v Južni Afriki. Kot znano, je prejšnji mesec brazilski predsednik Josè Sarbey podpisal dekret, ki prepoveduje kakršenkoli kulturni, umetniški ali športni stik z Južno Afriko. Oba pilota sta sedaj v velikem precepu. S svoje strani zatrjujeta, da tekmujeta za angleški hiši in se zato ne moreta odreči nastopu, če bo dirka izvedena, z druge strani pa jima brazilske oblasti grozijo z odvzemom dovoljenja, če bosta kršila sprejete določbe.
Ehi Williamsu so medtem potrdili,
da bodo šli v Južno Afriko. Pravijo sicer, da ostro obsojajo -južnoafriški režim, vendar jih veže pogodba, katero nameravajo spoštovati.
'Rešila pa se je zadeva z Rosber-gom. Finska vlada je namreč grozila z ukinitvijo finančne podpore domači avtomobilski zvezi, če bo Ros-berg nastopil v Kyalamiju. Finska zve za se je obvezala, da bo prihodnje leto vnesla popravke v svoj statut, tako da ne bo imela več nikakršnih športnih stikov z Južno Afriko.
Pokal UEFA
OPORTO — V prvem srečanju dva-intridesetine finala nogometnega pokala UEFA je Boavista Porto (Port.) s 4:3 premagal Bruges (Bel.).
Danes
ODBOJKA
POKAL PRIJATELJSTVA
16.00	v Gorici, Sovodnjah, Nabrežini in Dolini: nastopajo tudi Val in Bor (moški), Meblo in Friulexport (ženske).
JADRANJE
OSNOVNOŠOLSKA OLIMPlADA (»OPTIMIST«)
8.00	pri TPK Sirena
KOŠARKA
TURNIR »MESTA TRST« (kadeti)
19.00	v Trstu na »1. maju«: Jadran Parco - Don Bosco; 18.00 v Trstu: Stefanel - Kontovel
NOGOMET
PRVENSTVO »UNDER 18«
16.00	pri Sv. Ivanu: Edile Adriatica - Zarja
CICIBANI
15.00	v Turjaku: Turriaco - Mladost
NAJMLAJŠI
16.00	v Škocjanu: San Canzian -Mladost
Jutri
ODBOJKA
POKAL PRIJATELJSTVA
9.00	v Gorici in Dojini : nastopajo tudi Val in Bor (moški), Meblo in Friulexport (ženske)
KOLESARSTVO
OB 90-LETNICI PRVEGA DRUŠTVA NA GORIŠKEM
10.00	v Sovodnjah: kolesarska prireditev
PLAN INSKO-ORIENTACIJSKI POHOD
9.00	v Zgoniku
NOGOMET
»TURNIR BARBIERI«
15.30	v Zdravščini: nastopata tudi Mladost in Juventina
2. AMATERSKA LIGA
16.00	v Žavljah:	Campi Elisi -
Vesna; 16.00 pri Sv. Sergiju: San Sergio - Zarja
NARAŠČAJNIKI
9.00	igrišče Campanelle: Campanelle - Breg; 10.30 v Repnu: Kras - S. Andrea
NAJMLAJŠI
10.30	v Dolini: Breg - Domio; 12.00 igrišče Campanelle: Campi Elisi -Primorje
ZAČETNIKI
11.15 v Dolini: Domio - Breg; 10.30 na Proseku: Primorje - Fani Olimpia.
9.30	v Romansu: Pro Romans - Juventina.
Jutri začetek nogometnega prvenstva 2. AL: možnosti Vesne in Zarje
V nedeljo bo na nogometnih igriščih naše dežele precej živo. Začela se bodo namreč amaterska nogometna prvenstva promocijske, 1. in 2. AL. Start 3. AL pa bo prihodnjo nedeljo, 29. t.m. Naše navijače seveda najbolj zanima prvenstvo 2. AL skupina »F«, kjer kot lani bosta i-grali dve naši enajsterici, to je Vesna in Zarja. Poglejmo, kdo, sta njihova nasprotnika in kaj se je pravzaprav spremenilo v posameznih ekipah.
ARRIGOSPORT — To je enajsteri ca Vermegliana, ki je lansko sezono izpadla iz 1. AL in zaradi tega bo prav gotovo med kandidati za prestop v višjo ligo, saj je furlanske enajsterice težko presenetiti predvsem na domačih tleh.
BEGLIANO — Enajsterico dobro poznamo, ker je že lansko sezono i-grala v tej skupim in se praktično vse prvenstvo borila za obstanek v ligi. Večjih sprememb v ekipi letos ne bo, kar pomeni, da cilj tega moštva bo ponovno obstanek v ligi.
CAMPI ELISI — Trener je ostal Ruan, ki je v glavnem potrdil vse lanske nogometaše. Ekipo bodo verjetno zapustili Petri, Belic, Jurin-cic, Valentino in Rauber, nova pa sta Gregori (Stock) in Suerzi (S. Anna).
DOMIO — Največji problem te e-kipe bo letos igrišče, ker teren pri
Domju so uničili, bo ekipa, katero bo tudi letos vodil Vatta, morala i-grati v Dolini. Novosti predstavljajo vratar Altin (Supercaffè), Boscarol in Gattonar (Zaule). Odšla pa sta Ridolfo in Martin (Zaule).
FORTITUDO — Je v glavnem o-hranil lansko sestavo, novost predstavlja le Apostoli (Muggesana), ker pomeni, da bo miljska enajsterica med tistimi, ki se bo potegovala za prestop v višjo ligo, to je do cilja, ki si ga je zastavila že lansko sezono. Vendar ekipa je lani povsem odpovedala.
ISONZO — To ni enajsterica iz Turjaka, ki je že lani igrala v tej skupini, temveč ekipa iz Sv. Petra ob Soči, ki je lani igrala v skupini »E« in z 28 zbranimi točkami zasedla osmo mesto na končni lestvici. Tudi letos se bo ekipa potegovala za »mirno« prvenstvo, kar pomeni, da je njen cilj sredina lestvice.
FOGLIANO — Si je lansko sezono zagotovil prestop v višjo ligo, ko je zmagal v prvenstvu 3. AL (skupina »L«), kjer so igrale štiri naše ekipe: Primorec, Primorje, Mladost in Kras. Pravijo, da se je letos moštvo zelo ojačilo kar pomeni, da bo nedvomno trd oreh za vsako ekipo.
LIBERTAS — Potrjeni trener Ispiro bo praktično imel na razpolago lansko postavo. Ekipo je zapustil le Molino, prišel pa je Gatta (Aurisi-
na) in ponovno bo igral izkušeni Bernabei.
MUGGESANA — Je lansko sezono izpadla iz 1. AL, letos pa računa na takojšnji povratek. Potrjeni trener I-ve je v prvi vrsti poskrbel za pomladitev moštva, ki pa razpolaga tudi z nekaterimi izkušenimi nogometaši in prav zaradi tega so v taboru Mugge-sane optimisti.
OPICINA — Tudi letos bo opensko enajsterico vodil Macor, ki je v glavnem potrdil lansko postavo moštva, kar pomeni, da tudi Opicina meri na visoko uvrstitev.
S.	LUIGI — Ekipa, katero vodi V. Paletta, je novinec v ligi, saj si je prestop zagotovila ob koncu lanske sezone. Zato je moštvo prava neznanka, v kolikor v ekipi ni prišlo do bistvenih novosti.
S. SERGIO —- Tudi v tej ekipi je prišlo do pomladitve moštva. Starejši nogometaši P. in M. Gallinoti, Basez in Manzin so prestopih h komaj ustanovljeni ekipi Domus Arredamenti, ki bo igrala v 3. AL. Nadomestili jih bodo Podgomi (Triestina), Campanacci (Roianese), Ber-liz in Dussi (S. Luigi). Trener ekipe bo kot lani Caricati.
STOCK — Prav gotovo bo tudi letos med tistimi ekipami, ki se bodo potegovale za napredovanje. Trener Giraldi bo praktično imel na razpolago enako moštvo kot. lani, v
katero bo vključenih nekaj mladih obetajočih nogometašev, ki so se izkazali v mladinskih prvenstvih. E-dina nova sta Mersich (Triestina) in Nordio (Zaule).
VIVAI BUSA’ — To je praktično ekipa, ki je lansko leto igrala pod imenom Radio Sound, ki se je še kar dobro izkazala. Ekipo, ki jo bo vodil Orto, pa bodo letos ojačili še Bianco (Zaule), Lenardon (Ponzia-na) in Mendella (S. Giovanni), kar potrjuje, da se moštvo poteguje za napredovanje.
Sicer pa naj takoj dodamo, da pri vseh ekipah lahko pride1 tudi do bistvenih sprememb, v kohkor je amaterska nogometna borza odprta vse do 31. oktobra in zato tisti nogometaši, ki ne bodo stopiti na igrišče do tega datuma, lahko še zamenjajo klub. Seveda naše navijače posebno zanima, kakšne so letošnje novosti pri Vesni, oziroma Zarji. Prav zaradi tega smo se obrnili na predsednika obeh klubov, ju zaprosih o zadnjih novostih, ter ju vprašali, s kakšnim ciljem startata v letošnji sezoni.
KLAVDIJ SEDMAK (Vesna): »V prvi vrsti naj takoj povem, da poleg Floridana (Roianese), bosta letos igrala z nami še Tucci in Pisani, ki sta bila lani le na posojilo. Vratarja Savarina pa bo nadomestil Negrini (Aurisina). Z nami verjetno
pa ne bo več igral Di Benedetto. V dvomu zaradi poškodbe je tudi Kost-napfel. Torej bistvenih novosti v ekipi ni. Startamo s ciljem, da se dobro izkažemo in čeprav vsi govorijo, da smo veliki favoriti za končno zmago, obstanek v ligi je naš bistveni cilj. Med favoriti so nedvomno Fortitudo, Vivai Busa in Stock. V prvi tekmi gostujemo pri Campi E-lisi in upamo, da bomo dobro začeh, to se pravi, da računam, da nepremagani zapustimo žaveljsko igrišče.«
ALDO FRANCO (Zarja) : »Letos startamo s povsem drugačnim ciljem kot prejšnje leto, ko smo računah na napredovanje. Torej letos nimamo velikih ambidj. S tem pa nočem reči, da bomo v tem prvenstvu igrah podrejeno vlogo, nasprotno čimprej si hočemo zagotoviti obstanek v hgi, tako da ne bomo »trpeli« do poslednjih kol kot lansko sezono. Upam seveda, da bomo imeh tudi več športne sreče in da ekipa bo povsem zadovoljila svoje zveste navijače. Bistvenih novosti v ekipi letos ni. Gabrielli se je vrnil h Gaji, Udovicich je šel k Giarizzolam, k nam pa sta prišla P. Terčon (Kras) in Stefano Sossi, to je brat Maurizia, ki že nekaj let igra z nami. Prvenstvo začnemo v gosteh. Igrah bomo proti S. Sergiu in ker je to solidno moštvo, bi nam točka še kar dobro zalegla.«	Bruno Rupel
Danes in jutri v Gorici in Trstu v okviru proslav ob 40-letnici osvoboditve
Tudi Meblo med favoriti
na »Pokalu prijateljstva«
Danes in jutri bo v Trstu in Gorici na sporedu sklepni del odbojkarskega pokala Prijateljstva v moški in ženski konkurenci. To mednarodno tekmovanje združuje po dve ekipi iz zamejstva, Slovenije in hrvaške Istre, ki si pravico do nastopa v finalu priborijo na kvalifikacijskih srečanjih na svojih območjih.
Letošnji pokal prijateljstvà bo na vrsti devetnajstič. Formula tekmovanja pa se je v teku let spreminjala. Od začetka je bil pokal domena samo ženskih ekip, nastopale pa so le ekipe iz zamejstva in Istre. Tekmovanje so nato razširili do take izvedbe, kot je ustaljena že nekaj let. Organizatorji sklepnega dela turnirja se izmenjujejo. Letos je, kot znano, vrsta na tržaških športnih delavcih. Prireditelj, ZSŠDI je tekmovanje vključil v niz prireditev, s katerimi smo tudi zamejski športniki letos proslavljali 40-
Lajris Žerjal (Meblo)
letnico padca fašizma in nacizma.
Moški del turnirja bo v Gorici. Zastopnika Istre sta Opatija in že stalni gost pokala prijateljstva Rijeka. Slovenijo zastopata Bled in ravenski Fu-
žinar, ki sta ob odsotnosti prvoligaša Stavbarja, najboljši slovenski šester-ki. Zamejsko odbojko zastopata tržaški Bor in štandreški Val. Po našem mnenju sta favorita za osvojitev turnirja Rijeka in Fužinar.
Ženske bodo igrale na Tržaškem. Iz Istre bosta tudi letos prišla- Marčana in prvoligaš Rijeka, ki je1 v preteklih izvedbah že velikokrat zmagal na turnirju. Slovenijo bosta zastopala dfu-goligaša Nova Gorica in Fužinar, to je ekipi, ki sta pri nas igrali tudi pred dvema tednoma na turnirju za Pokal bazoviških žrtev. Ugled slovenske zamejske odbojke pa bosta branila Meblo in Friulexport. V krog favoritov za prvo mesto sodijo Rijeka, Fužinar in združena ekipa Meblo.
DANAŠNJI SPORED MOŠKI
SKUPINA A (telovadnica Kulturnega doma v Gorici): 16.00 Bor - Fuži-
nar: 17.00 Opatija - Bor; 18.00 Fužinar - Opatija.
SKUPINA B (telovadnica v Sovod-njah) : 16.00 Rijeka - Val; 17.00 Val-Bled; 18.00 Rijeka - Bled.
ŽENSKE
SKUPINA A (telovadnica v Nabrežini): 16.00 Meblo - Marčana; 17.00 Marčana - Fužinar; 18.00 Fužinar -Meblo.
SKUPINA B (telovadnica v Dolini): 16.00 Friulexport - Rijeka; 17.00 Nova Gorica - Friulexport; 18.00 Rijeka - Nova Gorica.
JUTRIŠNJI SPORED MOŠKI
Telovadnica Kulturnega doma v Gorici: 9.00 finale za 5. mesto; 10.00 finale za 3.; 11.00 finale za L mesto.
ŽENSKE
Telovadnica v Dolini: 9.00 finale za 5. mesto; 10.00 finale za 3. mesto;
11.00	finale za 1. mesto. (INKA)
V organizaciji TO-ZSŠDI GORICA
Julri kolesarska prireditev ob 90-Ietnici ustanovitve prvega kolesarskega društva
Vsi ljubitelji kolesarstva imajo priložnost, da se jutri zjutraj srečajo na prireditvi, ki jo prireja TO-ZSŠDI ob 90-letnici ustanovitve prvega kolesarskega društva na Goriškem, ki je i-stočasno tudi bilo eno prvih tovrstnih skupin na Slovenskem.
Za to priložnost je ZSŠDI, ob sodelovanju domačih športnikov, pripravilo kolesarsko prireditev, Id je razdeljena na tri progec družinsko (9 km), rekreacijsko (18 km) in tekmovalno (55 km). Medtem ko bosta prvi dve obšli sovodenjsko občino, bo tretja speljana tudi po doberdobskih cestah ter se bo ob izteku vzpela na Vrh.
Vpisovanje bo uro pred pričetkom prireditve, ki bo ob 10.00 pred sovo-denjskim Kulturnim domom.
Jadranova kadetska košarkarska ekipa se temeljito pripravlja
Jadran Farco bo letos igral v državnem prvenstvu
skega, saj se ga v bistvu udeležijo mladinska moštva vseh prvoligaških in drugoligaških klubov, ob njih pa še druge kvalitetne postave, npr. : tržaški Don Bosco.
Mladi jadranovci so pred kratkim začeli s pripravami na bližnje prvenstvo. Fante odlikujejo volja, zagnanost, požrtvovalnost, resnost in dokaj zadovoljiva raven tehnično-tak-tičnega znanja. Njihova največja hiba pa je prav gotovo telesna višina in to jim bo bržkone povzročalo kopico preglavic.
Ekipo bosta tudi letos vodila Raseni in Krečič. Prav z Rasenijem smo se pogovorili o poteku priprav na letošnje državno prvenstvo. »Letos se pripravljamo nekoliko slabše kot la-
ni in to zaradi sledečih razlogov: delovne obveznosti, popravni izpiti in končno tudi nesoglasja med društvi, tako da smo šele pred štirinajstimi dnevi dobili zagotovilo, da bo ekipa, v taki obliki, še obstajala.«
»Nekateri posamezniki so med poletjem vadili na atletski stezi pod vodstvom Duška Švaba. Prave priprave na prvenstvo pa smo ^ačeli prejšnji teden na Opčinah, kjer smo vadili predvsem za nabiranje splošne vzdržljivosti. Sedaj pa delamo s poudarkom na eksplozivni moči in na košarkarski vzdržljivosti, zaenkrat pa • še zanemarjamo tehnične prvine.«
»V okviru priprav sodelujemo na turnirju Città di Trieste, načrtujemo pa organizacijo mednarodnega tur-
JADRAN FARCO V SEZONI 1985/86 — KADETI
JUTRI OB 9. URI V TOLMINU
Šahovski turnir obmejnih mest
IDRIJA — Občinsko šahovsko društvo Tolmin bo v okviru letošnjega tekmovalnega programa primorske šahovske zveze organiziralo ob 40-letnici delovanja občinskega šahovskega društva Tolmin jutri ob 9. uri v dvorani hotela »Centroslavija« v Tolminu 22. moštveni hitropotezni šahovski turnir obmejnih mest in krajev slovenskega Primorja, dežele Furlanije - Julijske krajine, avstrijske Koroške in Porabja (Madžarska).
Na letošnji turnir so organizatorji povabili več kot 40 moštev s štirih dežel ob meji in pričakujejo udeležbo več kot 20 štiričlanskih ekip. Turnir bo potekal po Bergerjevem sistemu v eni skupini, če bo prijavljeno do 24 moštev, ali v dveh skupinah, če bo več kot 25 moštev.
Prvi mednarodni šahovski turnir obmejnih mest in krajev je bil organiziran 4. 8. 1963 leta v Bovcu. Na dosedanjih enaindvajsetih turnirjih je sodelovalo več kot 90 moštev iz Jugoslavije, Italije, Avstrije in Madžarske. Na vseh enaindvajsetih turnirjih je sodelovala samo ekipa Nove Gorice, vendar so šahisti Treta v 16 nastopih na turnirjih zbrali 857,5 točk in so na prvem mestu, slede; Koper 855 točk in 19 nastopov. Nova Gorica 787,5 točk (21), Idrija 732 (16), Piran 717 (18) itd. (Silvo Kovač)
Lansko poletje so v okviru sodelovanja med slovenskimi društvi uresničili hvalevredno pobudo. Združili so najboljše kadete letnikov 1968 in 1969 in sestavili kadetsko ekipo Jadran Farco, na krmilu katere sta bila Massimo Raseni in Jure Krečič. Jadrano-vi kadeti so v lanski sezoni opravili ogromno število treningov, prijateljskih in uradnih tekem. Skratka so se podvrgli takemu režimu dela in v vadbenem volumnu, s katerim se skoraj ne more ponašati niti prvoligaška e-kipa.
Rezultati so bili v lanski sezoni nadvse zadovoljivi: prvo mesto v {»krajinskem prvenstvu in nato še naslov deželnega kadetkega prvaka, kar ni še doslej uspelo nobeni drugi slovenski ekipi.
Letos so razmere pri »farcovcih« nekoliko drugačne. Ekipo so zaradi starostnih razlogov zapustili Korošec, Pieri, Pahor, Kralj in Žetko, tako da ekipo sestavljajo v celoti igralci letnika 1969. S tem pa še ni konec novosti: v ekipo sta se vrnila Gianfranco Carbonara in Marko Lokar, ki je sicer vključen v člansko moštvo, bo pa (po potrebi) igral tudi v kadetskem prvenstvu.
Letos bo Jadran Farco tekmoval v državnem prvenstvu, ki je mnogo bolj zahtevno in kakovostno od pokrajin-
B E K I
Luciano LIPPOLIS	1969	176	cm
Marko LOKAR	1969	184	cm
Dario KOVAČIČ	1969	181	cm
Lorenzo MOSETTI	1969	170	cm
Marko PERTOT	1969	179	cm
KRILA			
David BARINI	1969	184	cm
Gianfranco			
CARBONARA	1969	190	cm
Igor CIVARDI	1969	185	cm
Igor ŠTOKA	1969	186	cm
Aljoša TERČON	1969	188	cm
CENTRI			
Paolo LIPPOLIS	1970	192	cm
Peter PERTOT	1969	192	cm
Igor URŠIČ	1969	186	cm
TRENER: Massimo	RASENI;		PO
MOŽNI TRENER: Jure KREČIČ; SPREMLJEVALEC: Giuliano BARENI; VODJA SKUPINE: Cesare URŠIČ.
nirja, na katerem, bi nastopala nekatera med najboljšimi evropskimi moštvi. To bomo lahko uresničili, če bodo za to dani ustrezni materialni pogoji.«
»Misliš, da boste s tako zasedbo igralcev kos tako zahtevnemu prvenstvu, kot je državno?«
»Startali bomo z zavestjo, da smo najnižja ekipa v deželi. S tem hkrati predpostavljamo, da ne bomo dosegli visokodonečih rezultatov. Jasno je, da bomo v vsaki tekmi vložili maksimum svojih sposobnosti, sam pa menim, da sta postavi Segafreda in Stefanela, ki sta v mladinski sektor vložila veliko finančnih sredstev, za vse ostale absolutno nedosegljiva, v deželnem in mogoče celo v državnem merilu. Vsekakor se bodo v nadaljnji, meddeželni del prvenstva u-vrstila tri moštva, in mislim, da bi naša ekipa z dobrim delom in z dokajšnjo "mero sreče lahko dosegla u-vrstitev v nadaljnji del prvenstva. Nivo je vsekakor zelo visok in že to bi za slovensko košarko predstavljalo velik uspeh. Pomanjkanje telesne višine bo naš največji handikap. Trdim pa, da če bi v naše vrste pristopil Jožko Devetak, ki je član gori-škega Segafreda, bi bili cilji in domet Jadrana Farco že v letošnji sezoni povsem različni.« (Cancia)
Pogovor z doberdobskim trenerjem Evgenom Ferfoljo
Pri Mladosti posebna pozornost mladim
Jutri v Zgoniku v organizaciji ŠK Kras
Planinsko-orientacijski pohod
Moštvo cicibanov doberdobske Mladosti
Evgen Ferfolja, po domače Genko, se že pet let ukvarja z mladinskimi ekipami doberdobske Mladosti. Letos je tudi opravil trenerski tečaj. Sam nam je povedal, da je treba biti vedno na tekočem in da se je treba stalno soočati z novimi metodami, dela. Poleg tega smatra za zelo koristno, da trener pozna vsaj osnove fiziologije. Ta veda je zelo važna predvsem na področju mladinskih ekip. Razvoj je v otroških letih poglavitne važnosti, zato je treba pripraviti primerne vadbe, ki preveč ne obremenjujejo otrokovega organizma.
»Letos« pravi Genko, »bo Mladost iz Doberdoba nastopala z dvema mladinskima ekipama. Tudi v tem društvu stara miselnost izginja. Prihaja na dan potreba po ojačenem mladinskem sektorju, ki nudi gotov in kvaliteten priliv mladine. Ti bodo jutri ngrodje članske ekipe, zato je vredno, da se za mlajše nogometaše tudi strokovno zanimamo. V ta okvir sodi tudi Pomoč, ki nam jo bo nudil profesor telesne vzgoje Pahor. Vredno je omeniti, da se tudi starši zanimajo za svoje °troke. Aktivno pomagajo, predvsem Pri prevozu.«
Cicibanovo moštvo, ki jo vodi Gen-
ko, že dva tedna trenira in se pripravlja na prvenstvo, ki se bo začelo jutri. Trener nam je povedal, da je zaskrbljen, ker z začetkom šolskega leta in predvsem zaradi prevozov, bo težko prevažati otroke na igrišče. Treba je namreč povedati, da se prvenstvene tekme v tej konkurenci začenjajo ob
15.30.	Pri cicibanih je nekaj talentiranih igralcev, ki so že prišli do izraza. Primer je Aleš Ferfolja, ki je v lanskem prvenstvu cicibanov dosegel 27 zadetkov.
NARAŠČAJNIKI
VRATAR: Diego GERGOLET;
BRANILCI: Martin ŠPACAL, Edi PELICON, Emanuel ZAMPAR, Andrej LAKOVIČ, Luka COLJA, Fabbiano NARDUZZI, Andrej GERGOLET in Saša QUINZI;
VEZNI IGRALCI: Robert DEVETAK, Aleksander DEVETAK, Ladi TOMŠIČ, Denis ŠVILIGOJ in Danjei LAKOVIČ;
NAPADALCI: Vanja TONZAR, Marjan GERGOLET, Daniele KOSIČ;
TRENER: URANIČ.
V naraščajniških vrstah pa so ekipo sestavili tudi s pomočjo drugih slovenskih društev. Na posodo so dobili tri sovodenjske in enega štandreškega nogometaša. Vse to zaradi tega, da bi s skupnimi močmi lahko dosegli optimalno število igralcev. Tudi v tej ekipi so že prišli na dan nekateri zelo perspektivni igralci. Ta vrsta je začela prvenstvo že v soboto. Vodi jo izkušeni trener Uranič.
S prihodnjim letom mislijo tudi odpoklicati vse 15- in 16-letnike, ki so doslej igrali izven Doberdoba. Ti bi se morali vključiti v krog prve ekipe. Poleg lega pa trener Genko trenira tudi začetnike pri Juventini Tudi v tej ekipi so igralci iz treh društev. Zamisel se je uresničila, ko je predsednik Ju ventine iskal trenerja za mlajše. Poleg Evgena, ki je sprejel tehnično vodstvo, se je ekipi priključilo še pet igralcev iz Doberdoba, eden pa iz Sovodenj. S skupnimi močmi so tako uspeli sestaviti ekipo. Štandrežcev bi bilo namreč premalo, poleg tega bi Doberdobci in Sovodenjci ne imeli možnosti nastopa. Dogovor je samo za eno leto, vendar bo izkušnja služila vsem. Poleg tega, demografsko število otrok pada in je sodelovanje nujno. Na tej podlagi bo mogoče morda zgraditi združeno ekipo. Vsi trije kraji razpolagajo z določenim številom perspektivnih igralcev. (MARKO JARC)
CICIBANI
VRATARJA: Manuel ZANIER. in Boštjan FERLETIČ;
BRANILCI: Matej FERFOLJA, Matija GERGOLET, Ivan LAKOVIČ, Ivan GERGOLET, Dario LOREN-ZUT;
VEZNI IGRALCI: Federico ZAMPAR, Kristjan LOVRENČIČ, Aljoša GERGOLET;
NAPADALCI: Aleš FERFOLJA, Peter GERGOLET, David LAVRENČIČ, Ivan PAHOR in Alan DEVETAK;
TRENER: Evgen FERFOLJA.
Jutri bo v Zgoniku tradicionalni pla-ninsko-orientacijski pohod, ki ga prireja odsek za rekreacijo pri športnem krožku Kras. Tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri. Vsi ljubitelji narave in lahkotne hoje, ki bi se ga radi udeležili, naj se zberejo od 8. do 9. ure pred novo telovadnico v Zgoniku, kjer se bodo lahko tudi prijavili. Pohod je odprt vsem, tako članom Krasa kot tudi vsem ostalim, katerim so podobne rekreacijske manifestacije zelo pri srcu. Posebno vabi organizator udeležence iz ostalih krajev, saj jim že vnaprej
zagotavlja, da bodo preživeli prijeten nedeljski dopoldan, saj je pohod speljan v krasnem naravnem okolju zgo-niške občina. Ker je trasa proge pretežno ravninska, je nedeljski pohod v Zgoniku primeren za ljudi vseh starosti. Ekipo sestavlja od štiri do šest članov, vpisnina pa znaša 10 tisoč lir na ekipo. Obvezno je, da si vsaka ekipa poleg običajnih pripomočkov preskrbi vsaj en kompas, ki bo rta nekaterih predelih še kako prav prišel tekmovalcem. (Z. S.)
obvestila
ŠD KONTOVEL
organizira ob torkih in četrtkih v telovadnici Silvestri (Naselje sv. Nazaria) sledeče tečaje: ritmično telovadbo za deklice od 5. do 9. leta starosti (prvo srečanje bo 2. oktobra ob 16. uri, vabljeni tudi starši); moderni ples (disco dance) istega dne ob 19. uri in telovadbo za ženske istega dne ob 20.30.
BALETNI ODSEK ŠD MLADINA obvešča svoje člane in vse, ki bi se radi pridružili, da se začne vpisovanje v novo baletno sezono 85/86 v prostorih bivšega vrtca A. Sirk v Križu 23., 25. in 27. t. m. od 15. do 17. ure ali pa telefonsko na št. 220-222.
MEBLOVI ABONMAJI V PRODAJI
Abonmaji združene ženske odbojkarske ekipe Meblo, ki letos nastopa v drugi i-talijanski ligi, so v prodaji pri matičnih društvih: ŠZ Bor, ŠD Breg, ŠD Kon-tovel, ŠZ Sloga ter ŠD Sokol. Cena letošnjega abonmaja je ostala nespremenjena, za enajst domačih tekem je 20 tisoč lir. Mladina izpod 16 let bo imela prost vstop.
ŠD MLADINA
organizira smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Zainteresirani • naj se javijo v društvenem baru od 23. do 27. septembra od 19. do 21. ure.
ŠD MLADINA
organizira šahovski tečaj. Zainteresirani naj se javijo v Domu A. Sirk od 23. do 26. t. m. od 19. do 21. ure. Vabljeni!
JADRANOVI ABONMAJI V PRODAJI
Začela se je prodaja Jadranovih a-bonmajev za bližnje drugoligaško košarkarsko prvenstvo, Cena abonmaja za 15 tekem je 60.000 lir. Sedeži niso oštevilčeni. Abonmaje pa lahko kupite: pri potovalnem uradu Aurora v Trstu, Ul. Milano 20; v društvenem baru Prosvetnega doma na Opčinah; pri cvetličarni Nadja na Proseku (tel. 225450); pri Alfredu Cibicu, Trebče 26 (tel. 212631); na Goriškem pa pri turistični agenciji GO-TOUR, Korzo Italia 205, tel. 33019.
ŠD KONTOVEL
obvešča, da so urniki odbojkarskih treningov naslednji: ob ponedeljkih, sredah in petkih ob 17. uri za dekleta letnikov ’74, ’75, ’76 in ob 18.30 za dekleta letnikov ’71, ’72, ’73. Treningi bodo v dvorani športnega društva na Kontovelu.
JK ČUPA
organizira, jesensko društveno regato za kajutne jadrnice jutri, 22. septembra, s startom ob 9.30. Vabljeni!
ŠD SOKOL
obvešča, da bodo treningi minibasketa potekali v nabrežinski telovadnici ob ponedeljkih in četrtkih od 14.30 do 16. ure. Treningi se bodo začeli 23. septembra.
ŠD POLET
sporoča, da bo prvi trening minibasketa danes, 21. septembra, ob 16. uri na kotalkališču na Opčinah. Vabljeni otroci in starši! Vpisovanje otrok za mini-basket se nadaljuje pri odbornikih Poleta in v Prosvetnem domu.
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000	Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st .		
lir; v SFRJ številka 35.00 din. naročnina za zaseb-	viš. 23 mm) 43 000 lir. Finančni m legalni oglasi		TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
nike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.	2 900 iir za mm višine v širim 1 stolpca. Mali oglasi 550 hr beseda Ob praznikih povišek. 20%. IVA		•		 „1 •	Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1
	18%. Osmrtnice, zahvale in sožalia po formatu.		Tel. (0481)83382-85723
	Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naro-	'lAÉSF^iS M&fmM	ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Poitni tekoči račun za Italijo	čajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul.	■ ■■ H H B Bfl Bfl	mJL m	Tel. (0432) 731190
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348	Mo%ntecchi 6 - tel. 775275. tlx 460270 EST 1. iz	MB fl B B BB BB	ì	Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Za SFRJ - žiro račun 50101 603-45361	vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI		Izdaja L.	ZTT	&an*anian»k® in tiska F- - Trst	!M|9n zveze časopisnih *	*	založnikov FIEG
ADII - DZS 61000 L|ubl|ana Kardelieva 8/11. nad. - telefon 223023	•	M	dnevnik	
21. septembra 1985
Izjava Pricea ob prihodu v Jugoslavijo
Homer je bil Dalmatinec
Med snemanjem Petra Velikega v Sovjetski zvezi
Americani opijali Ruse: škandal
BEOGRAD — »če bi v Gabeli našli še tako majhen kos gline iz časov lliosa z nekakšnim napisom, bi bila to največja arheološka najdba vseh časov, dokaz pismenosti Trojancev, popolna potrditev moje teze, da je bila starodavna Troja v Dolini Neretve,« je v posebnem pogovoru s časnikarjem tukajšnjih Večernih novosti izjavil Roberto Salinas Priče, mehiški jilolog, ki je na povabilo turističnega društva v Gebeli prišel, skupno z ženo Mario Lindo, hčerkico, tastom ter taščo, na tritedenske počitnice v Jugoslavijo.
Roberto Salinas Priče je, kot smo v našem listu že poročali, vznemiril svet s svojo knjigo, sedaj prevedeno tudi v srbohrvaščino »Slepo Homerjevo občinstvo«, v kateri trdi, da Troja ni bila v Mali Aziji, ampak v Dalmaciji,
V pogovorit z jugoslovanskim časnikarjem je Priče izjavil, da pri razlaganju zgodovine daje prednost jeziku pred arheološkimi nadbami, ker je jezik živ, medtem ko so vaze, ostanki zidov itd. delo človeških rok; jezik je živ, ostalo pa je mrtva narava.
Priče je trdno prepričan, da ima njegovo razmišljanje polno potrditev v besedah »Riade« in »Odiseje« in da lahko njegov pristop prinese prelomnico v razlaganju zgodovine zahodne civilizacije.
Ko so ga vprašali po reakcijah v svetu na njegovo knjigo, zlasti v Grčiji in v Turčiji, je izjavil, da je velik paradoks, toda v teh dveh državah ne živijo poznavalci tistega, kar imata ti dve državi na svojih tleh. Ti poznavalci živijo v Zahodni Evropi, v Angliji in v ZDA, na njihove reakcije pa bo potrebno še nekoliko počakati.
Na trditev, da se nobena druga dežela na svetu ne ponaša s takšno narodno epsko poezijo kot prav dežela, ki jo je obiskal, je mehiški znanstvenik izjavil, da bi zelo rad poslušal kakšnega guslarja-in njegovo petje primerjal s Homerjevo tehniko petja.
Na tiskovni konferenci, ki ji je prisostvovala armada časnikarjev, toliko jih je bilo, kot na malokateri tiskovni konferenci v tem jugoslovanskem glavnem mestu, je (konferenca je bila tudi tako polna protislovij, kot malo-katera), je Priče zatrdil, da je popolnoma prepričan, da je bila Troja tam, kjer je zdaj Gabela. »Homer je bil Dalmatinec, ni bil slep in je dobro poznal zgodovino svojega ljudstva,« je še izjavil.
Znanstveni svet se bo razdelil v dvoje: za Schliemanna in za Pricea. Oba imata dovolj dokazov za svoje trditve. Ali bodo prihodnja leta in desetletja izpodbila na dokaj nesolidnih temeljih (to *je tudi dokazano) zasnovane Nemčevo odkritje Troje in bo obveljala znanstvenejša metoda, ki jo je Priče zasnoval na doslednejšem 'tolmačenju Iliade in Odiseje?
„ MOSKVA — »živelj so kot razvrat-neži,« je pisala Komsomolskaja pravda o tisti ekipi ameriških filmarjev, ki je v Sovjetski zvezi za ameriško ABC posnela deset nanizank o Petru Velikem. »Amerikanci so se osramotili v naših očeh. Niso se obnašali kot ustvarjalni razumniki,« je še dodala.
Kako so se torej Amerikanci obnašali v Sovjetski zvezi?
List je navadel primer nekega ameriškega filmarja, ki je v svojo hotelsko sobo povabil žensko, o kateri »ne bi bilo mogoče reči, da je puritanka.« Iz tega bi bilo mogoče sklepati, da pripada kategoriji »lahkih žensk«. V njeni družbi se je ta filmar napil do nezavesti, tako da sploh ni vedel njenega imena iri niti za izgled »dekleta«, o katerem je trdil, da mu je odnesla nekatere osebne stvari.
Komsomolskaja pravda ne bi objavila tako dolgega teksta ih podrobnosti o bivanju članov ameriške filmske ekipe v SZ, če se ne bi poprej na Zapadu pojavili članki o slabem funkcioniranju sovjetskih telefonov, o slabi prehrani in o slabih pijačah. Sovjetske oblasti je takšno pisanje razburilo tudi zategadelj, ker so šle na roke (seveda proti plačilu) ameriški snemalni ekipi in so ji kot statiste posodile celo vojake.
Ker pa v »SZ ni dovolj pijače«, 'so si Amerikanci s posebnim vagonom iz Kalifornije pripeljali vse mogoče
artikle in med tem še največ alkoholnih pijač, iz katerih so naredili pravo skladišče. Po eni strani je tudi razumljivo, da so se Amerikanci pritoževali zaradi pomanjkanja pija^ če, saj je v Sovjetski zvezi v teku odločna akcija proti popivanju.
Po teh pijačah pa niso segali samo Amerikanci, ampak tudi domačini, ki so jih »gostje opijali«. Amerikanci so prirejali nepotrebne bankete, sovjetske državljane so vabili v svoje sobe, kjer so popivali preko mere. Kako tudi ne bi, ko pa so del garderobe »Petra Velikega« spremenili v skladišče alkoholnih pijač.
Zakaj so Amerikanci to počeli? Komsomolskaja pravda odgovarja, da so to počeli z namenom, da bi pri domačinih prebudili najnižje nagone in da bi to predstavili kot poglavitno značilnost ruskega naroda. List nato dodaja, da so pogostoma poskušal' napiti sovjetske državljane, ki sodelujejo pri snemanju filma, ne dodaja pa, če so bili ti poskusi uspešni ali ne.
Sicer pa je film »Peter Veliki« ena izmed največjih koprodukcijskih uo-godb med ZDA in SZ, pri čemer daje SZ vse tehnične in druge usluge. V filmu sodeluje cela vrsta uglednih igralcev, naslovno vlogo pa igra Maxi-milian Schell.
Če so toliko pili med snemanjem in če so si Amerikanci že poprej ustva rili svoje mnenje o »raški duši« v so-
vjetskih državljanih, tedaj se v Moskvi upravičeno sprašujejo, kakšen bo ta film. Obstaja upravičen sum, da se lahko tudi film »Peter Veliki« izkoristi za protisovjetsko propagando.
Nov Panamski prekop
PANAMA — Prihodnji teden bodo Panama, ZDA in Japonska podpisale sporazum za izdelavo skupne študije o izvedijjivosti novega prekrfpa v Srednji Ameriki, ki bi povezal Atlantik in Pacifik, študijo bi morali dokončati do leta 1990, novi prekop pa bi moral omogočiti prehod ladjam do 500 tisoč ton nosilnosti. Po Panamskem prekopu, ki so ga odprli pred 80 leti, lahko plujejo ladje z največ G5 ton nosilnosti.
RIM — Tatovi umetnin so v Rimu poskrbeli za res neobičajen podvig. Z vrta sudanskega veleposlaništva v italijanski prestolnici so v nočnem zavetju odnesb šest starorimskih kapitelov. Težava podviga je bila predvsem v tem, da je vsak od kapitelov tehtal več stotov. To pa ni preplašilo podjetnih tatov, ki so meni nič tebi nič napravili dovolj veliko luknjo v mreži, ki obdaja vrt in naložili težke marmonate kapitele na tovar-njak, s katerim so se odpeljali. Tatvino je naslednje jutro odkril vrtnar.
Miguel De Cervantes	31.
DON KIHOT
ocvo/, sTnz’/ mož .
/ZPOST/T&
/VIZV7PM CPSfi, D/}
e/ sPzjsč/iZ.
V TO/VOPO
KPPZa wtéze v

Na otoku Bahrain v Perzijskem zalivu
Delo za lovce na bisere
Biseri veliki kot ribja očesa
BAHRAIN — Na otoku Bahrain sredi Perzijskega zaliva je nabiranje biserov že starodavna navada, ki pa je bila zanemarjena pred približno 20 leti, ko"je postalo pridobivanje petroleja za gospodarske razmere v državici mnogo važnejše. S petrolejem se je morje vedno bolj okuževalo, nevaren tekmec so postali umetno gojeni biseri. Ko se je tamkajšnja vlada odločila, da spet oživi to značilno dejavnost, so morsko dno pregledali biologi in potapljači. Kar so ugotovili, je res spodbudno, ’ saj ležijo tam na dnu 20 let nedotaknjene školjke, ki gotovo skrivajo v sebi čudovit zaklad. Nabiranje biserov je tudi izredno pridobitna gospodarska dejavnost, naj pomislimo samo na to, da je pred leti neka Američanka krasen biser iz Perzijskega zaliva plačala 15 tisoč dolarjev (skoraj 29 milijonov lir). Leta 1966 je bahrainska vlada prepovedala uvoz umetno gojenih biserov in se od tedaj prodajajo samo pristni in naravni.
Lovci na bisere, ki še živijo na otoku, so že priletni možje. Še se spominjajo svoje mladosti, ko so bisere nabirali na precej drugačen način: na sebi so imeli le kopalke in v nosnicah lesene zamaške.
Prvi podatek o bahrainskem zakladu je star že skoraj 4 tisoč let: asirski zapis govori o biserih, ki so kot ribja očesa. Leta 1522 so bil) bogastvo, ki je mikalo Portugalsko, da je ta otok zavzela, prav biseri. Na začetku 17. stoletja so Portugalci zapustili otok, ki ga je leta 1782 zasedla perzijska družina Al-Khalifa. Od tedaj so bili njeni potomci vedno gospodarji otoka.
Dejavnost torej, ki zahteva dolgo izkušnjo, kot pravijo sami starejši lovci biserov. Poleg tega pa še običaj, ki si ga prenašajo iz roda v rod. Biser morajo potegniti iz školjke takoj, če čakajo predolgo, se strdi in nima več iste vrednosti. Zato da bi na morskem dnu spet nabirali najlepše bisere sveta in obnovili to gospodarsko dejavnost, je dala bahrainska vlada na razpolago 20 tisoč dinarjev, to se pravi skoraj 100 milijonov lir.
Izračunali so jo Amerikanci
Cena človeškega življenja
WASHINGTON — »Če bi mi kdaj padla kaka opeka na glavo, naj bi se to zgodilo v Ameriki,« je s sarkazmom komentiral neki evropski turist, ko je ugotovil, da bi z opeko v najslabšem primeru lahko njegovi dediči zaslužili do milijona dolarjev.
Na svoji koži so občutili, koliko stane v ZDA človeško življenje predvsem zdravniki, ki so jih na sodiščih obsodili na težke odškodnine tudi do milijon dolarjev za slabo zašito rano, zgrešeno diagnozo in za druge običajne zdravniške napake.
* Prav zaradi teh nevšečnosti je prišlo do razprave, koliko velja človeško življenje, seveda v dolarjih. Pred leti bi bilo tako vprašanje gola akademska razprava, danes pa je odgovor skrajno pereč. Zanj se zanimajo zavarovalnice, agencija za zaščito človeškega okolja, državne ustanove, gospodarstveniki in vsi tisti, ki tako ali drugače ogrožajo človeška življenja.
Nuji, da se -čimprej odgovori na vprašanje o ceni človeškega življenja, so botrovale akcije za zaščito človeške okolice. Javno mnenje in oblasti zahtevajo od tovarn stroge zaščitne in varnostne mere, za katere gredo bajne vsote. Vsa zadeva je postala skrajno resna, ko je država po tej poti posredno skušala ugotoviti ceno človeškega življenja. Pred petimi leti je ameriška vlada navedla, da mora imeti vsako vlaganje v varnostne naprave za preprečevanje onesnaženja, ki stanejo več kot 100 milijonov dolarjev, protivrednost v znesku, ki ga privarčujejo, ker jim m treba .plačevati odškodnin. V praksi to izgleda približno takole. Če so naložbe vredne 200 milijonov, so opravičljive, ker s tem tovarna prepreči odškodnino za smrt 50 oseb. Za državo je bilo torej življenje vredno 4'milijone dolarjev.
S takim računom pa se nihče ne strinja. Predvsem zavarovalnice zagovarjajo- bolj kompliciran ključ, ki upošteva tako starost ponesrečenega, kot tudi kapital, ki bi ga ustvaril umrli, ko bi ga ne doletela zla usoda. Seveda je s takim ključem vrednost človeškega življenja različna glede na družbeni položaj. Nič čudnega, da se vedno bolj slišijo glasovi, da so taka računanja cinična in nemoralna. Prav zato je univerzitetni profesor Harry Monsen provokativno izračunal, da so kemične sestavine upepeljenega človeškega trupla vredne 7 dolarjev in 28 centov.