ISSN 0350-5561 2M koMe tocfcia Jutri oblačno s padavinami, tudi sneženje. V soboto krajevne snežne plohe. 53 let Številka 10 četrtek, 3. marca 8006 300 SIT'1,25 EUR VI^IJ^KJi; Ji I ^ i v. ■ ' i fefo: $. Vovk Ptičje gripe še ni! Velenje - V zadnjih dneh so se po mcslu spel razsiriJe govorico, da naj bi gasilci na enem od velenjskih jezer pobrali mrivega laboda. kar pa naj bi nekako zamolčali, da ne hi priSlo do panike. Govorice smo preverili in izvedeli. da je občan prejšnji leden res poklical velenjske gasilce in jini povedal, da po jezeru plava labod, ki se sumljivo lenobno obnaša. Ciasild so o lem lakoj ob-veslili regijski ceiuer za obveilca-nje, saj imajo siroga navodila glede ukrepov ob morebitnih pojavih pličje gripe. Le malo /a tem jih je poklical isu občan \n povedni. da je labod spel «oživel« in da z njim verjeino ni nilř narobe, /ato so prcklicHli obvesiilo. nihcc ni ukrepal! Je pa lo še dokaz več, kako huinaje človeška d javu pličje gripe zc poslali 5 gasilcev, 5 pa jih še bodo. Na področju savinjsko-šalcške regije bodo usposobili 45 gasilcev. Pvfesina občina Velenje je prejšnjo sredo začela organizirano krmili labodov na velenjskih jezerih. Občane prosijo, da jim v času, ki) se pličja gripa še širi, ne nosijo več hrane, saj bodo za to poskrbeli občinski delavci. Cc pa to ^.e počnejo, naj brano mečejo v neposredno bližino Velenjskega oz. Škalskega jezera in ne na sprehajalne ptiii, saj lako privabljajo ludi piice iz okolice in lako večajo možnost okužbe s ptičjo gripo. /a organizirano krmljenje so se odločili, da bi preprečili premike labodov lia območja z več hrane. Krmljenje bo polekalo vsak dan. dokler bo obstajala mo;jiost širjenja ptičje gripe med plica m i. ■ bš Lučke v marcu Bojana Špe^el V nedeljo je bih kof na wdni dan. .SV dobm, da je bila nedelja, da veći/ti ní bih trvba v službo ali soh. Sicer bi lahko res razglasi/i riarav/io katasfrofo. Morda iJtdi zalo. ker mtp biilj čuden, da manj kt)i imas prostih mesl. manj kol inias p<ïsielj. već točk imaš!" Izrazil pa je še eno pripombo, in sicer, kako je mogoče. da mora društvo, ki želi delovali v javnem interesu oziroma dobili status delovanja v javnem interesu, vsaj dve icii delovati, potem lahko da vlogo za ta status. Ti zavodi so bOi, zanimivo, ustanovljeni v času razpisa oz. ko je tekel razpis. Eden je bil ustanovljen septembra. 27. septembra je bil rok za (oddajo. Drugi v Bohinju je bil uslanovljen 19. septembra, torej lik pred 27. seplem-bri>ra, koje bil rok za oddajo. ■ Pohvaljeno delo članov ZŠAM Udeležba članov ZŠAM Velenje na letosnfem občnem zboru je bila velika^ kar je dokaz, da člani čutijo pripadnost zvezi in da si žetijo še naprej delati v njej. Velerye - Na nedavnem rednem leinem občnem zboru članov Zveze šoferjev in avtomehanikov Velenje, ki je tokrat polekal v dvorani večnamenskega doma v Vinski (lori, se je zbralo kar 140 članov društva. Čeprav so se morali lotili ludi perečih tem, kijih pri delovanju ZSAM v zadnjih le-lili ne manjka, so se tudi povese-lih. In ob koncu so se vsi strinjali, da so prež.iveli lepo popoldne. Predsednik ZŠAM Velenje B(v ris i^ner jc že pred občnim zborom napovedal, da bodo morali pi>drobneje spregovoriti o načinu financiranja, ki je. odkar nimajo več svoje avto^ole in ne avtomobilskega sejma, ^e bolj pereče. Se- daj je skorajda edini vir za delovanje članarina, pa še od te morajo velik del poslali v Ljubljano, na republiško zvezo. Temu bi radi naredili konec, saj jim zmanjkuje sredstev za njihovo poslanstvo v Šaleški dolini. Delo članov ZŠAM na področju preventive v cestnem prometu in pomoči (řlrokom. da ti varno pridejo v šolo in domov, ni ostalo neopaženo. Pohvalil gaje tudi velenjski župan Srečko Meh, pa predsednik SPV Kari Drago Seme. Med člane, ki so pomagali Že v več tovrsiuih preventivnih akcijah, pa so razdelili posebnih pri/jianj. ■ Bš, foto: SandiZakoéek Malo vlog za oprostitev plačila Občani in podjetniki so vložili zelo malo vlog za oprostitev plačila nadomestila stavbnega zemljišča - Do tega so upravičeni novograditelji hiš, kupci novih stanovanj in poslovnih prostorov Velenje - V MO Velenje se za uporabo stavbnega zemljišča na obnvjčjih. kijih določa občinski odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, plačuje nadomestilo za uporabo !e-lega. In občani vem je dolžan plačati vsak uporabnik stavbnega zemljišča ali stavbe, lahko tudi najemnik stanovanja ali poslovnega prostora. Kol kaže, pa mnogi ne vedo, da lahko zapriïsijo za oprostitev tega plačila, ki ni majhno. Tako so na MO Velenje v leiu 2003 prejeli le 9 vlog podjetnikov opmstitev plačila, odobriJi pa so ga sedmim, in 2 vlogi fizičnih oseb, ki sla bili tudi odobreni. V času od leia 2003 do 2005 pa so skupaj obravnavali 30 vlog, od tega le 13, ki so jih vložili občani, ki so si zgradili svojo hišo. Zato je dobro vedeli, kdo je pravzaprav upravičen do oprostitve plačila nadomestila za upo» rabo stavbnega zemljišča. Na splošno se nadomestilo ne plačuje za zemljišča, ki se uporablja za po trebe obrambe, za objekte itiiib držav. pa tudi za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versktJ dejavnost. Nadtmiestilo se na lastno zahtevo (tore! je nujno vložiti prošnjo za oprostitev plačila) za dobo petih let oprosti občan, ki je kupil novo stanovanje kol posame/-en del stavbe ali /gradil. dozidal ali nad/idal družinsko stanovanjsko hišo. Vendar le. če je v ceno stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal stroške ^â urejanje stavbnega zemljišča, Petletna doba oprostitve plačila začne teči od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo. Plačila pa so oproščeni tudi občani, ki prejemajo stalno socialno pomoč. Za oprostitev plačila pa fahko zaprosijo tudi občani, ki jili je prizadela elementarna nesreča (poplava, plaz, potres, požar), vendar le za dobo enega leta. Podjetniki in obrtniki so upravičeni do oprostitve plačila za dobo enega leta, če sn v preteklem letu zgradili ali kupili stavbo, in tudi, če so zaposlili nove delavce. Višina oprostitve je odvisna od števila zaposlenili delavcev. Tako so do 100odsH)lne oprostitve opravičeni le listi, ki zaposlujejo več kot 100 delavcev. Vlogo je torej treba izpolnili in jo oddati na Uradu za gospodarske javne službe na MO Velenje. Če tega ne storite, vam plačila nihče ne bo odpisal. ■ bš Kdo ima prste vmes? Ministrstvo ali občina? Pred časom smo v redakcijo prejeli pismo, v katerem nas občan opozarja «na razmetavanje denarja davkoplačevalcev »od lanskega septembra dalje. Takole piše: v dijaškem domu v Velenju deluje skupnost za neprilagojene dijake. V najemu ima prvo etažo s sedmimi sobami in učilnico, kar vse so opremili na novo. V skupnosti »delajo« štirje vzgojitelji, skrbijo pa le za eno dijakinjo. V domu pa je tudi 12 dijakov in 4 dijakinje Šo^ skega centra Velenje, za kalen; skrbita dva vzgojitelja, ki bi lahko skii^ela tudi /a prej omenjeno dijakinji).« Pismo zaključuje z vprašanjem: kdo ima prste vmes: ministrstvo ali občina? Odgovor smo poiskali na Mestni občini Velenje. kjer nam je Mo)ca 2>vart iz urada župana pojastiila, da je v pismu omenjena skupnost na Fifenkovi 61 v Velenju enota Vzgojnega zavoda Slivnica pri Mariboru. Uradno otvoritev prostorov načrtujejo prihodnji mesec. Ker pa so bili prostori že nared. je skup- nost začela delovali. /a ustanovitev cnoXQ omenjenega zavoda se je Mestna občina Velenje odločila zaradi potreb. V tukajšnjem okolju je namreč precej oirok. ki midi posebnih razmer (alkoholi/jna ali nasilja v družini) ne morejo živeli dt^ma. Otroci tukajšnjega okolja, ki so se znašli v lakšnih življenjskih okoliščinah, so doslej morali oditi v domtTVc in sole v druge slovenske kraje. Zato ludi velenjska stanovanjska skupnost ni takoj polna. Otrok, ki bi lahko bivali v njej, namreč ne morejo sredi šolskega leta na hitro preselili Se pa bo, žal, zanesljivo skupnost. pripravljena za osem otrok. hitn> napolnila. Trenuin(» v njej bivala dve dekleti. Stanovanjska skupnost ima šliri sobe (v vsaki jc prostor za dva otroka), kuhinjo, dnevni proslor in sajularne prostore. Res so v njej zaposleni štirje vzgojitelji. To pa zato, ker morajo hiti prisotni ves čas (cel dan in celo noč). Prav tako je namen siauovanjske skup- nosti ta. da otrokom, ki ne morejo živeli doma, ti v čim večji meri nadomestijo družJno in normalno okolje za odraščanje, /ato so med vzgojitelji moški in ženske. Usiano\ôtcv stanovanjske skupnosti - pravi Zevartíwa - prinaša tudi nova delovna mesta, kijih financira ministrstvo za šolstvo in šport. Prav tako je slednje prispevalo denar za opremo. Mestna (Občina Velenje pa je plačala slroške obnove prosiomv in jih dala v začasni brezplačni najem. In še pojasnilo, zakaj vzgtijiielji dijakov in dijakinj Št^iskega centra Velenje ue morejo skrbeti za irenuini stanovalki skupnosti? »Otroci, ki živijo v stanovanjski skupnosti, imajo seveda drugačne potrebe od listih, ki /ivijo v dijaškem domu. Med drugim je stanovanjska skupnost namenjena le osnovnošolcem. Organizacijsko, vsebinsko in finančno gre v tem primeru za dve piwsem različni stvari,t je še dejala Mojca Zevarl. ■ tp Naši mediji res marsikaj prenesejo Nacionalka je »zvozila« - Kdo kam sodi, ne sme biti vprašanje - Dejanja in besede, ki niso le race - Upor sodnikov - Pričakovano: rdeča za Rimske, zelena za Rečico - Evro je nekatere stvari že podražU So J(t$:oJki, ki se Zg(kJfJo, pa potrebujejo Ijfu/Je fxHef)! še kar nekaj časa. da v.vo sixar dcýame/n in pridno k sehi^ Eden takih, ki še \edno odmeva p<) Skmniji iti na!.em širšem oÍ)moCju. se emsra\-no imenuje nGuiej^ Ne zi((>di se /xj^osio. da krmUo ftajfxnneniiwejše medijske hiše. kar fX) mnenju mni)^ii} tiacionalna televizija,ic, dohl v roke kdo s le strani Trrýan, lu da ^a pitniame nekdo Mz ozadja". A iMz/tavaJci pravijo, da so zdaj laki črni, ko pridigo îaiiko ua poniembfie poiožajc pray laki ljudje iz (cadja. fn to po čiato uavadui, nepolitični poti. CiiTvek lahko lemu verjame - aH pa sedela, da y'er/ame. A dejstxv je, daje Anion Guzej. direktor Avta Celje. pda se lx)ij kol ta kadrovanja so zanimanje nekaterih priiegnila dodajanja, ki so se /Hy/uvijala na televizijah in katerih glavni akterji so bili nasi zuani politiki In ki so daleč o novinankth nw. Nič kaj droban ni liiljezni spodrs^aj ministra Drobnica, ki .se je kar hudo razjezil na mikrofon rminarke naâonulue televizije, poslanec Jelinčič je v dručbi mične gasfiodične trosil grdohi/e na mčnn pe-dofílov. Take, da ne sodi/o niti na mčiw te kaies<»ije l/udi. ki so sicer vredni obsodite. Med admewej^ stvari, ki zadevajo ptrvsem dm^ačno kategorijo ljudi, po mnenju mnogih s/našem Lukendi*. S/Mami državnih funkcionarjev naj bi ime! la minister še veliko tezuv. seimebno, če bo drezal še r nekatere postavke, ki naj bi še vedno dvigovale siceršnje plače. In med te nekateri mrsčajo pr^oz na delo. VJiečici <)b Savinji hitijo s predrefeKmdum.skimi opravili, '/.daj. ko so .s\'Oje po)x*dali vsi drtt^i. ki imajo kakšno besedo pri nstanavljanju novih občin, in tisti, na katere so se pritožili. Je le oti krajanov samih odvisno, ah se boilo ločili od mozirskega konca. In ko bodo tu iskali plnse svoje fuJloČitve za now občino in minuse, če bi še /la/irej žii'eli skupaj, malo nižje ob .Savinji v Rimskih Toplicah, kjer Jim je država zaloptitnila vrata in jim ne pusti vstopiti v »klub občim, nekateri še vedno niso obupali. Prm'i/0, da bodo še naprej iskali možnosti, da {)odo \'endurle tudi soini stopili na pot samosiojnosti. Povsod, kjer telijo na svífje, poudarjajo, da bodo z enakim deua/jem lahko naredili veliko Pri nas /hj zdaj ob yw-sio/meffi uvajanju evra nekateri oixizarjajo na lo. da bomo oh enaki količini denarja lahko kupih' vsaj toh'ko kol doslej. Čeprav smo dvo/no označevanje cen uvedli v začetku tega meseca i>rav zalo, da bi.te izognili podražitvam, smo bili že zdaj priča dvigovanjem cen, predvsem i)ri .storitvah. Nekaiere naj bi bile kar skokovite, pa tudi smešne v razlagi, da gre za prilagajanje evm. Tudi v Celju se nekateri smejijo taki razlagi, pri-lagodiW evn/, ko so podražili parkiranje v mestu. So se pa v tem čusn, ko se tndi pri ruvi kate vse večja razlika med tistimi, ki »kaj^ inii^o, in tistimi, ki nimajo, izkazali vscy .Uudenti s širnega celjskega območja (in drugod), ki obiskuj^o prvo celjsko fakulteto, fakulteto za kfglstlko. .Skn-paj s celjskim mladinskim cejnnnn so odločili za hnmanitarno akcijo in bodo zbirali učne pripomočke za otroke, kijih poïrebujejo. Cejmiv pravijo. da so tudi študentski tepi plitki, upojo. da bodo z akcijo le pomagali takim, ki so fHimoči še bolj iHitrehni. Upajo, da ob tem tudi ne bodo z7vođa brez DDV 276.50 SIT (1,14 €)). Pii pi^iiu i»ine naroinne 20 %. ocilsim 15 K, feUlletne M % in mesečne 7 % popust tiridnišlvK 6onsZaJva}ec) Protaginto: Jug (^ja piopagarids), Sašo Konečník. Jure BerlčniK ipropagandltia). Sri« uridnHtv« lo vpmt: 3320 liK«. KUnetvt 2a. p. p. 2C2. telefon (0^ m 17âÛ.lila(u m)9ffJiÍAX TRR- Ncp^ IB. Velenja: 02426«020133d54 E-nilfc presstnascas^i Obf kwai^a In gral. prlprnt: řas TI&Tskarra SET dú. MíMkS 400 Nanarmtiih falograll lo nAofHm m «ačuiol Po zdfccnu o DDV le "N^ is' uvrščen maď poi7k>o4e iniiynajKifiega ;rtačap kalere se ptAnfi davdk po zri^ stocnj. letno izide 52 ^t&vflk. DOGODKI Za cesto in regijo je bilo veliko lobiranja V razreševanje aktualnih vprašanj savinjsko-šaleškega območja se vključuje tudi državni svetnik Drago Bahun -Prepričan je, da bo to okolje dobilo ustrezno cestno povezavo in samostojno regijo - Delo državnih svetnikov premalo odmevno Mira Zakosek O dogajanju v Drtavneni svciu vcmcj br>lj malo. Pravzaprav slisimi» /anj predvsem takrat. kadar se dr/avni fvvetniki odločijo za i/-^lasovatije kaksîiega vela. Prebivalce savinj-sko-šalc^kcga območja zasiopa v lem organu Drago Bahun, član uprave Gorenja, sicer pa izvoljen na lisii LDS. «»Moram reči, da jc delo državnc^^a svcl-nika, će ga hočem t>dgovorno opravljali, zahtevno, obsežno in odgovorno. V/aine mi dan ali dva tedensko, Mojc delo namreč ni le mesečno zasedanje v njem. Tuje Ae veliko aktivnosU, ki jih svetniki opravljamo »• časino«, vse skupaj pa seveda neprofesionalno. Vključujemo se v obravnave /ako-nj Dr/avnega sveta pravzaprav ves čas pod vprašajem, >»iaz jemljem dilemo o njegovem obstoju v soodvisnosti 7 vprašanjem parlamentarnega sistema v Sloveniji. lU jc odprtih mnogo vprašanj, tudi glede sestave državnega zbora, pa združljivosti funkcij župana in poslanca in še in še. Osebno menim, da bo Državni svet ostaL saj je nujno, da ima civilna družba svoje predstavnike v veji demokracije. Po moje bo ostal približno takšen, kolje sedaj.« Kakšne pa so pravtapifiv motnosti prenttsa interesovprebivakev savinjsko-šahškefia oh-močja v Državni svet? ^Možnosti je veliko. Najbolj neposrednoj© vsekakor preko občinskih sveiov in poslancev. Velikokrat sem sodeloval na srečanjih predstavnikov posameziiili občin, še posebej Drago Bahun na temo cesinih povezav. Tu je p<îircbno ogromno lobiranja. mnogi smo se vključevali vanj in prepričan sem, da bo lo tudi obrodilo sadove in da bo dobilo to okrilje primerne ces le, ki si jih ludi zasluži. Ogromno lobiranja je tudi na področju pridobitve ustreznega statusa regije, se pravi na področju regionalizma. Tudi pri lem je bilo po trcbnega vclikt) lobiranja )n utemeljevanja na različnih podmqih. Sirse je bilo treba dokazovati, da je »Sa-ia« potrebna nc le politično, ampak tudi zaradi gospodarskih, izobraževalnih in ^e mnogih drugih interesov,« Iz obane Šmartno ob Poki »Pričakujemo prepričljivo odločitev o samostojni občini!« Pred teduom dni so poslanci drža vnejia zbora med drugim razpravljali o osmih predlogih za nove občine, ki jim jih je v ponovno obravnavo poslalo ustavno sodišče- Cîre za predloge krajevnih skupnosti. ki so jih poslanci dr/jvnega zbora pri prvotni obravnavi zavrnili z obrazložitvijo, da ne izpobijujejo pt)jiojev za samostojno občino, ker nimajo zdravstvenih domov o/iroma zdravstvenih postaj. Ta sklep je ustavno sodii^če razveljavilo. Poslanci so tokrat prižgali zeleno luč zanje oziroma sklenili, da bodo ludi v teh okoljih lahko razpisali referendume 9. aprila. Med tistimi, ki se bodo odločali o samostojni občini, bodo ludi kra-jaiii KS Rečica ob Savinji. Predsednik omenjene krajevne skupnosti Pfter Kolene je oh tokratni pozitivni odlf)čiivi državnega zbora izrazij veliko ziidovolj-stvo: «Ponosen sem, da sem krajan krajevne skupnosli Rečica ob Savinji in mislim, da so lahko ponosni ludi ostali. Vsi, ki smo sodelovali v aktivnostih za ustanovitev samostojne občine Rečica oh Savinji, bomo storili vse, da bomo krajanom nazorno predstavili prednosti in pomanjkljivosti delo vanj a samostojne občine.« Na vprai^anje, kakšnih rezulta- tov se nadejajo na referendumu, je Kolene dejal, da ptîvsem zaupa v sposobnosii in želje krajanov, da gospodarijo na svoji zemlji. Pri lem pa tvorno in sposiljivo sode^ lujejo s sosedi. »Verjamem, da se bodo tabï prepričljivo odločili za samostojno občino, kot so se pred leti odločili za uvedbo samoprispevka za izgradnjo nove šole. Prepričan sem, da bo nova občina zgleden primer sodelovanja med občinami Zgornje Savinjske doline in bo prispevala k splošnemu zadovoljstvu občanov in k napredku okolja od Moziria do Solčave,« je se dejal Peter Kolene. ■Tp Predsednik KS Rečica ob Savinji Peter Holenc: •'Krajanom bomo pred referendumom natočili Čistega vîfid." Iz obane Šoštanj Osnovna šolo ima končno uporobno dovoljenje Tukajšnja nova osnovna šola ima končno uporabno dovoljenje. V začetku šolskega leta, lani septembra, jc namreč občina zanjo pridobila le začasno uporabno dt>voljcnje- '['aia pa zato, ker zunanja okolica objekta še ni bila nrejetia po načrtil:. Poleg te^a je bilo potrebno opravili se merilve njenih vplivov na okolico v času. ko šola ob ral uje. Druga prostorska konferenca za območje Lokovice Pred lednom dni je občina pripravila drugo prostorsko konferenco v zvezi s spremembami in dopolnitvami Prostorsko ureditvenih pogojev 05 za območje Lokovice. Spremembe PlJP-a pripravljajo na pobudo občanov, nanašajte pa se predvsem na ddstoino telesni» okvaro se pod določenimi pogoji prizna zmanjšanje letne davčne osnove v višini 3.441.500 tolajjcv ; - rezidentu po dopolnjenem 65. letu se prizna zmanjšanje letne davčne osnove v višini 275.300 tolaijev; - rezidentom prejemnikom piikojnin in nadomestil iz obveznega invalidskega zavarovanja in priznavalnin po Zakonu o republiških pnznavaltiinah in Zakonu o uresničevanju javnega interesa na po-drcKju kulture se prizna /manjšanje dohodnine v višini 14,5 odstotka odmetjencga prejemka. 3. Posebne osebne olajsa^'e: - rezidentu, ki se izobražuje ic ima siatus dijaka ali študenta, se pod določenimi pogoji prizna zmanjšanje davčne osnove v visini 1.200.000 tolarjev; - ru/jdcntu. ki samostojno opravlja specializiran poklic na področju kulturne dejavnosti ali novinarski poklic, se pod določenimi pogoji prizna zmanjšanje davčne osnove v višini 15 odstotkov prihodkov letno do zneska 6.000.000 tolarjev. 4. Posebna olajšava, ki je namenjena osebam, ki vzdržujejo družinske člane, v absolutnem znesku, in sicen - za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana letno 474.900 • za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego In van^tvo in ima pravico do dodatka za nego otroka. letno za 1.720.800 tolarjev, • za drugega vzdrževanega otroka se olajšava poveča za 41.300 tolarjev letno. • za ireijega vzdrževanega otroka se olajšava poveča za 213.400 tolaijev letno, -za četrtega vzdrževanega otroka se olajšava poveča za 385.500 tolarjev letno, - za petega vzdrževanega otroka se olajšava poveča za 557.600 tolaijev letno, • za vse nadaljnje vzdrževane otroke za 172.000 tolarjev letno. 5. Olajšava za prostovoljno dodalno pokojninsko zavarovanje znaša največ 549.400 tolarjev letno. 6. Olajšave za različne namene za zmanjšanje letne davčne osnove zavezancev so povezane z vlaganjem sredstev Tizičnlh oseb za določene namene. Navedene olajšave bodo v skladu z zakonom lahko uveljavili le rezidenti Slovenije, določene standardne olajšave (splošno, seniorsko in posebno za vzdrževane družinske člane) pa lahko uveljavljajo ludi rezidenti držav članic livropske unije, ki bodo v Sloveniji dosegali najmajij 90 % njihovega celotnega obdavčljivega dohodka v davčnem letu. V nadaljevaivu vam bon^o predstavili primere izračuna dohodnine za zaposlenega delavca, študenta in upokojenca. Primer 1 : ZAPOSIENI DELAVEC UsikižMnecUiiari {ro;en 19S7) ]e imel v tetu 2005 i^aslednje donođM . ' piaâo 0l01)5.200.000tûiarjev. prispevki 1.14d200 loia^ev. akonidcija Sonodmne 520.000 u^isrjev. • r«gres {oznaka 1103) 14^000 (fiiai^ev. akontacija dcnodnme 22.830 loiaijev. • KdtasiiïKi doriodek (ozriaKa 3100) 24.000 tolariev • Obresti (4301) 400.000 tolaijev • v ddvčflO osnovo m v$tevd 10 % nad 300.000 tolariev • 10.00C loiariev Olajšave: uv^ijâv^ai OO olajšavo ta vzdrževane drvžinsk« Člane (nezaposleno žena D^ez lastnih donookov. srna, Kije imel dO septembra status študenta m middcieinegs Sina). Llveijavljai bo ^zdaihe za različne namene, ki zrižuje|0 osnovo Oo 2% (premije FZ2 m zdravita) v vJ&ni 93.517 tolarjev in izdetke. KizAčujejo osnovo za 4% {nakup née • poravnan z gotovino} vvi&ni 11.200.450 tolarjev. I Leto 'Ojitva- OzAdMi Vr$ta dolUMiu l^nSMvki 1101 019(9 d. 200.000 1.14g.20C 520.00C 1102 1d3.00C 22.93C 1100 katastrski oonodek 24 000 4301 oDresu 400.000 Skupâi 5.767.00C 1.149.20C S42.93C OiajUve Z3 družin^ce Leto rojstva Sorod.razm. od mes do mes 1960 C1 1 12 1981 A2 1 9 1991 Al 1 12 Oiaiiave za različne namene A2 93,517 C1 11.200,45C IZRAČUN Dohodek 5.377.000 •srispevki 1,149.200 L«tna davCnA osnova 4:227.200 •spioâna oiajMva 564.400 • A% olajšava 169.112 • 2% o>a}$9V9 84.558 - oidiSavd vzdr.drulčiani 1.347.275 Neto letna davtna osnova Dohodnina »a)conueja_ 2.0^2.457 <59.611 542.a30 (5.200.000 *14 3.000'»-24,000*10,000) (474.900'H74.900/12*9*516.200) izra^n donodnof.sL ftkontacils 1101 plate 393.644 56 997 34.044 1103 reares 36.175 5.?dS 1211 Suioentsko delo 992.75C 98,275 ^o.ri*! Skupdi 1.432.569 186,272 50.546 OlSfiave 2d različne ndmene A7 lufbemki 47.5001 URACUN. 1 Dohodek 1.422.569 • onspevki, norm.sir. 156.272 Letna davi rta osnova im297 • $iijdehi3kd o«}iava 593.475 992.750-59,275 • sploihâoiajUva (3 mesece) 141.100 564.400/12x3 • 2 % oiajiava 24 728 Neto letr)a davčna osrtova 176.996 Dohodnina 25.319 • akontaciia 50.546 Razlika •52.227 vračilo Primer 3: POKOJNINA Upokojenec Vinko (rojen 1949) je imet v letu 2005 naslednje dohodke. • pokojnino 2P\Z (oznaka 1T06) 2.990.9SS tolarjev, akontadja 147.466 tolarjev • katastrski dohodek (oznaka 3100) 4.7^ tolarjev • subvencije • (oznâka 3212) od Agencije RS za kmetyske Irge in razvoj podeželja je prejel obvestilo o obdavčenem dohodku vvišini 1.312 tolaijev. akontacija 210 tolarjev V gospodinjstvu je edini, M se mu pnpiše katastrski dohodek. Olajšave: uveljavljal bo izdatke, ki znižujejo osnovo do 2% (vzdrževanje hile) v vilini 80.000 tolarjev. ILetoro^tva 1949 Oznaka Vfsta dohodka Dohodek Prispevki Akon!aC(|a 1106 pokoiniha 2 990 955 147 466 3100 katastrski dohodek 4.734 3212 ijohcdek-subvencije 1 312 210 Skupaj 2 997.001 0 147 675 OlajSava za različne namene AS [vzdrževanje hjse 80.0001 IIZftACUN Letna davčna osnova • splošna olajšava • 2 % olajšava_ 2.997.001 564 400 59.940 Neto letna davčna osnova Dohodnina • olajšava 14,5%pokojn^e »akontacija_ 2.372.661 561.97a 433.88e 147.676 Razlika •19.386 vračilo ODGOVORI NA VPRAŠANJA ZAVEZANCEV /. A'L. iz Velenja (podobnih vpnvianj pa je bih xe velikoj: ali je truba upokojencu, kije prejel ohivKtilo z banke o tem, da je imel v letu 2005 nekaj tolarjev obresti, oddati napovetl? slgje ni oddal nobeno leto. ker ni imel nobenih druffih pre-jem kov oziroma izdaikor (tudi katastrskega dolitxlka ne), V skladu z 252. Členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP - 1) dohodnine niso dolžni vložiti zavezanci, kalc-rih dohodki v leiu 2005 niso prescgatj zneska splo^tie olajšave (564.400 sil), in /avczitnci, kalcrim je pitojnina edini Oohs lova nje fn'ba vpisati v davčno napoved? AH lahko btalka za otulobje^ ko je bil partner prijavljen na za-vt>da. uveljavlja davčno olajšavo za vz^drzavanef^a drtdinskega člana? Prejemki, ki so izplačani ii naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, sodijo med tako imenovane dohodke t/ za-poslitvc in jih je poirehno vpisali v dohodninsko napoved pod oznako 110^. Zavezanka bi lahko svojega panncija vpisala v dohodninsko napoved kot v/.drževancga družinskega člana za čas, toi je bil prijavljen pri Zavodu za zaposlovanje, le v primeru, če bi pari-ncr v lem času ne imel laslniii sredslev za preživljanje oziroma bi bila ta manjša od višine pi>sebne olajšave, ki za zakonca znaša letno 474.900 sli, mesečno torcj .^9.575 sil. Ker pa je partner v tem času prejemal 54.000 sit nadomestila, ga /a la čas ne more uveljavljati kot vzdrževanega družjnskega člana, uveljavlja pa ga lahko za čas - mesece, ko ni imel nobenih do hodkov oziroma so bili li mesečno nižji od 39.575 sit. S, franc: Sem upokojenec s pokojnino, od katere ne plaču-jem akontacije, prejel pa sem za 39.000 tolaijev dividend, od katerih sem dohodnino že plačal. Ženini dohodki ne presegajo splosne olajšave. Sin je n^dni študent, prejema i-epub' liško slipendgo, preko študentskega sen'isa je za opravljanje del prejel manj nakazil, kot je olajsa'i'a za enega otroka, ob-računani so bili normivani stroški. Od študentske organ iza-vije je prejel tudi enkratno socialno pomoč za študente v stiski, akontacija dohodnine je bila odtegnjena. Sprašttje: ali naj sin i^ozi napmvd. da bo dobil vračilo denarja? Kdo naj uveljavi olajšavo za vzditevanega člana? Upokojenec, ki je v letu 2005 poleg pokojnine imel še kakšen obdavčljiv dohodek (dividenda, katastrski dohodek, <îb-rcsSti ...) je dolžan vložili dohodninsko napoved, neodvisno od tega, ali mu je bila med lelom obračunana akontacija dohodnine ali ne. V kolikor partnerkini obdavčljivi dohodki v letu 2005 niso presegli zneska splosne olajšave (564.400 sil), napovedi za dohodnino ni dolžna vložiti in jo v primeru, da so bili njeni obdavčljivi in neobdavčljivi dohodki v Iciu 2005 nižji od zneska posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana (474.900 sit), mož lahko uveljavlja kol vzdrževanega družinskega člana. Seveda pa zavezanka, v ktUikorje od teh dohijd-kov med letom plačala akdnini (Zdoh • 1) v členu določa, da se dohodnine med drugim ne plača pri prvi odsv(>iitvi delnic ali deležev v kapitalu, pridobljenih v pmcesu lastninskega preoblikovanja v skladu s predpisu ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij. Na področju prodaje tako imenovanih *ccnifikaLskjh« delnic torej ni sprememb inje prva prodaja dehiic, ki sojiliotv čani pridobili na podlagi prejetih ceriifikatov, neobdavčena. V SREDIŠČU Prostovoljno delo osrečuje izvajalca in prejemnika Alenki Čas, psihologinji Šolskega centra Velenje, zlatnik za življenjsko delo na področju prostovoljnega dela - Dragocene izkušnje pomembne pri preventivi in kurativi Tatjana Podgoršek po ptîgovoru s psihologi njo Solskc^a ceûlra Velenje Alenko Čas o proslavolj-Tiem delu mladih bi lahko človek napihni kar /ajcino knji^^o. Vse, kar je pavczaiio L omenjeniin deloDi. je namrcc zanjo zelo pomembno. Vsak cilj, ki ga pri tem želi doseči, pj^membnejši od prejšnjega. Vse skupaj bi lahko o/načili kol pri/aUe-vanja približali odraSčaji>čemu mladostniku osnovne življenjske vrednote, ki bi mu pomagale na njegovi poli v življenje in s pomočjo kaicrih bi la/je na^el samega sebe, ra izvija J svojo samopndobo. hčine Velenje. Vesela je tega, da so dru/ba in tudi posamezniki v njej zaznali prednosti tr>-vrsiiiega dela mladih in jim pri lom stojijo ob sirani- Nikoli ni pomislila, da bo projekt prostovoljnega dela dosegel taksne razsežnosti, da bo postal med drugim Inovacijski projekt slovenskega solskega sistema, ki ga danes povzemajo mdi v nekatcrili državah na vzhodu in zahodu. Sodelovanje z domačimi in tned-narodnimi strokovnjaki, organizacijami in ustanovami pri izvajanju in uresničevanju ciljev projekta je vedno ler povsod iNa mfadih svet sto/i. Naj to ne bo fraza, Dokažimo Jim to, imejmo jiii radi, pomagajmo jim tudi na taksen način," poudarja Alenka Čas {na sUki levo med sprejemanjem zlatnika). potrdilo to, kar A-lenka Cas trdi za pn>-jekt od vsega začeika: -Deluje kot naravna življenjska terapija, ki ima neprimerno wccjo moč v primerjavi s strokovno. Mnt>gi prostovoljci in tudi tisti, ki so bili vključeni ki>l prejemniki ponioči, so se namreč pobrali iz liujše krize prav z njegovo pomočjo, pridobili dragocene izkušnje. Tisti, ki osreči nekoga, ga drugi osreči nazaj in ga s tem bogati. Pozitivne učinke dosega lako na področju preventive kot tudi kuralive,« Kar zajeten je seznam področij, na katerih je s pnîjektom prostovoljnega dela mladil) orala ledino in sodelovala pri uvajanju modela skupaj s Slngresu prt j si ovo Ij cev podelilo zlatnik kot pri/nanje za dolgoletno spodbujanje in razvijanje prostovoljnega dela. Prejela ga je za življenjsko delo. deli pa ga • kot je p< 3 u da rila v pogovoru - z men-toiji. ki se se vedno ukvarjajo z njim med šolsko mladino z veliko imu/iazma. volje in ptjžrrvovalnosii. »Priznanja sem vesela predvsem /.a radi tega, ker je to priznanje prostovoljnemu delu šolske mladine, edinstvenem na sveiu.« idej o nadaljnjem razvoju prostovoljnega dela in programu slednjega ji ne manjka. Manjka pa ji zdravja, da bi jih lahko v sodelovanju s prostovoljci na šolah Šolskega centra Velenje in menlorji uresničila. Rehabiliiacija po prometni nesreči pred tremi leti namreč se traja. «-Upam. da bom zmogla toliko volje in moči za razvoj projekta dijakov centra in za se boljšo njihtwo povezanost s prošití-Voljči na lokalni ravni. KtJlikor mi bu dt>-puščalo zdravje, se bom znt>va niočneje zavzemala za uveljavljanje tega dela sol-ske mladine na državni ravni, zlati pa pri zagotavljanju strokovne ter Hnančen podpore,« je še dejala Alenka Čas, dobitnica zlatnika Združenja za promnciio prosiovoljstva pri Slovenski filantropiji. »Pred 50 letom umrejo redki, po 50 pa vsi« Nasilje nad starejšimi je vse večji problem, tudi zatO; ker se populacija stara -Kako tistim, ki potrebujejo pomoč, to zagotoviti tudi v Šaleški dolini? Velíiye - Tako je v dvorani centra Nova povedala simpatična Vlasta Nussdorfer. višja državna ložilka in humanlslka. ki jo po vsej državi poznamo po delu v organizaciji Beli obroč, ki skrbi za žrtve nasilja, lu z njo so se strinjali tudi številni udeleženci nedavne okrogle mize, na kateri so obî^lrno spregovorili o težavah, ki jih v nasi starajoči se družbi občutijo predvsem starejši. Ti so velikokrat pozabljeni, odrinjeni ob rob družbe. O njih in njihovih težavah se za-gi>tovo premalo govori, kot tudi o oblikah nasilja, ki ga doživljajo. Včasih je lo tako hudo, da potrebujejo pomoč. Velikokrat pa za njo zelo težko prosijo. Ker se bojijo, ker nc vedo, kam naj se obrnejo... Oh tem pa se vsi skupaj vse premalo zavedamo, da se nasa družba stara, da je starostnikov vedno već in da starosti ubežijo le listi, ki mladi umrejo. Okroglo mizo je pripravila t. i. Civilna inicialiva. nanjo pa so zato sedeli ob voditeljici večera Sonji Bercko iz Zavoda Ruj. so imeli nemalo izkušenj in zgodb iz življenja starejsiJi, ki se z nasiljem verjetno srečujejo pogosteje, kot bi si mislili- Starejj^i se zelo težko odločajo za uradno prijavo nasilja nad sabo. Pred- bolj bojijo osamljenosti, mnogi molče trpijo. Veliko zanimivega je povedala tudi Mateja Kožuh Novak, upokojena ginekologinja, sicer pa še vedno aktivna upokojenka znotraj Slovenske filantropije. Sploh po tem, ko seje razprava o lem, Okrona miza o naraščajočem nasilju nad starejšimi je odprla mnoge tabu teme naše družbe. poleg strokovnjakov, ki so spregovorili publiki, povabili tudi predslavniJce številnih organizacij, zavodov in društev, ki se ukvaijajo s pomočjo ljudem. Vsi, ki so problem predstavljali in so vsem zalo, ker se ponavadi dogaja med zaprtimi vraii domov, povzročitelji pa so najpogosteje bližji sorodniki. Ker so naši sodni mlini počasni in ker si nc kaj je pravzaprav nasilje nad starejšimi. dodobra razvnela. Menila je, da mnogi starejši želijo, da se čutiji) potrebne, koristno. In da jim ni odveč, če kdaj varu- »Zavzemam se za družinska sodišra« Vlasta Nu^îsdorfer, višja državna tožilka in generalna sekretarka organizacije Beli obroč, bo že kmalu tudi v Velenju predstavila knjigo Naše deklice z vžigalicami, ki je v prvi nakladi že skorajda razprodana in bo zagoiovo ponatisnjena. Nam pa je po okrogli mizi v Velenju povedala: AojC novo poglavje, Veliko govorimo o nasilju, recimo o spolnem nasilju, pa nasilju nad oiruki, v družini, Večkrat pozabljamo, da so v družini nemočni tudi starejši. Zalo se mije zdelo srečanje v Velenju zelo zanimivo. Moram reči, da se na sodi.^čih s tovrstnim nasiljem ne srečujemo pogosto, čeprav ga je v resničnem življenju verjetno veliko. Starejši trpijo, ker so /e tako nemočni, ker nc morejo od dcmia. ali pa se preprosto bojijo, ker se nimajo kam umakniti, /ato mislim, da bi morali temu vprašanju posvetiti večjo pozornost, zlasti zato. ker jc v Sloveniji vse več starejših. Zato jc lahko to vprašanje jutri še večje koi danes.« Ob tem jc seveda ra/miSijala. kako se zadeve lotiti, da bi jo čim prej tudi začeli reševati, O tem je povedala: -Ugotovila sem. da bi bili zelo pncu okrogle mize nanizali žc strokovnjaki, ki so na njej sodelovali. Nekaj pa so jih v Civilni iniciativi oblikovali tudi kasneje. Vse zato, da bi bil svet lepši in prijaznejši do vseh. ■ 0o/ana Špegel Od srede do torU < svet ia doBovii« Sreda, 1. marca /accl je veljati ludi z«kon o dvojnem označevanju cen v tolarjih in evrili. Cene bodo v obeh va-luial), tolarjiJi in evrih. navedene 16 mesecev, torg predvidoma vse do konca junija 2007 S 1. marcem so vstopiJi v nov placni sistem javnega sektorja funkcionarji in direkKirji v javni upravi, solslvu, /dravslvu. kulluri. Tudi Slovenija se vse bolj bliza sprejemu nove valute. £vro velja v državah, ki so pobarvane modro. Skupno ijre za prihližno 1900 funkcionarjev in 1600 direktorjev. 1900 funkcionarjev bo aprila dl^ bilo nižje plače. Virant napoveduje ureditev plač ludi za ostale javne uslu/bence. Toda med sodniki je že zavrelo. Ne îiameravajt> se kar tako r>iircči doseženim pla-čara, ampak ocenjujejo, da so m svoje delo podcenjeni in hočejo več. Napovedujejo vsaj belo stavko. Poslanke in poslanci so p občin. Junija 2002 se je od občine Litija odcepila občina Šmarino pri litiji. 29-januarja kîtos pa je re-feren du m sko g 1 a sova nj e 0ni<^í50čil0 ustanovitev se 12 novih občin. Predsednik Janez Dr-nosek kar po tekočem iraku odpušča svoje sodelavce. il svojega urada je odpustil še tri ljudi, tako da mu je ostalo le se pei njegovih najožjih sodelavcev. Četrtek, 2. marca po njenem mnenju stala vojaška obveščevalna služba nekdanje Sovjetske zveze, je mogoče prebrati v poročilu. Moskva jc to poročilo že obsodil». "To je popolnoma absurdno." je dejal predstavnik ruske obveščevalne sio/bc. ČmJTgorski predsednik Filip Vu-janović je na zasedanju črnogorske skupščine uradno predlagal razpis referenduma o državnem statusu Crne gore za 21. maj. Če bo 55-od-stoikov Crnogorccv za odcepitev, bo to pri ne si r> razpad SČCi, Petek; 3« marca Pogajalski skupini trgovcev in zaposlenih v trgovini začenjala aktivna pogajanja za sklenitev nove kolektivne píigodbe dejavnosti trgovine. Ta bo urejala tudi delovni čafi ob nedeljah in prazni-k i h. Predsi a v ni ki za po si en i h bodo v pogajanjih za trgovce skušali izpogajati predvsem boljše plačilo za delo ob manj ugodnem delovnem času. Sicer pa je sedc^ mnajst trgovskih družb na ustavno sodišče vložilo predlog za presojo uslavnosni zakona o trgovini, ker menijo, da hi morale bili odprte vse trgovine, ne le lisie z nujnimi izdelki. Kot kažejo objavljeni dokumenti. je ameriški predsednik George Bush vedel, kakšno grožnjo predstavlja orkan Katrina 2a New Orleans, a kljub temu ni ukrepal. Sicer pa predsedniku vse bolj gledajo pod prste in mu tudi z^io priljubljenost doma počasi, a vztrajno pada. Svetovno mnenje pa mu Že tako ni naklonjeno. Največ očitkov leti seveda na račun Iraka. Napad na Irak pod vodstvom ameriških sil jc povečal ne- Kaiio bo i defom ob nedeljah, bo spet odločalo ustavno sodišče. Barosso je zelo pohvalil naše uspehe Obiskal nas je predsednik evropske komisije Jo.se Manuel B ar ros o. Našo državo je označil m "dober primer uspeha" med članicami EU. Slovenija bt) med novinkami med prvimi prevzela evro in se pridružila schen-genskemu območju, kol prva med novimi članicami EU pa bo prevzela ludi predsedovanje ptwezavi, je uspehe države nanizal Barroso. Pt>schna preiskovalna komisija italijajiskega parlamenta meni. da je turški državljan Mehmet Ali Agca, ki je leta 1981 na Tigu svetega Petra v Rimu streljal na tedanjega papeža Janeza Pavla II. navodila za to dejanje dobil iz Moskve. Za poskusom atentaia naj bi varnost terorističnih napadov po sveiu. To večinsko prepričanje glede splošne varnosti v svetu je pokazala javnomnenjska raziskava, ki sta jo izvedli dve kanadski agenciji za raziskavo javnega mnenja v 35 državah po svetu. Sobota^ 4. marca Prvak Socialnih demokratov Borut Pahor jc dobil mandat za pogovore o sporazumu partnerstva za razvoj, ki ga je predlagal Janša. Predsedstvo SD je ^ sklenilo, da ho Palior namesto besedila, ki ga je predlagal Janša, predlagal proceduralni sporazum, "v katerem bo jasno zapisan vpliv SD in vpliv drugih partnerjev na vsebino reform". LDS zaenkrat na pobudo še gieda s precejšnjim dvomom. V veljavo je stopila novela zakona o azilu, ki je sprožila Številne kritike, tudi predsednika republike. Kol zatriuje pozicija, je novela usklajena s standardi 1:11. vendar pa uveliavlja le najnižje Pahor je neia/)ir Medtm sfe henïili, ker /la dru^fHi d\efi blagajnah sploh Ni {>rvdajalke. Alt pa sle se kol vedno pos/av/li v vrslo, ki se pre/nika iK>Casneje, Knvo, v kateri nekdo pozabi stehtali l)a-nane. yrsto, kjer ravno lakrut zmanjka Iraku za blaga/no. Vrslo, ki je zakleta! Pa ne boni o ^neci (n vrsiah. Mislim, da se zavedamo, da je usoda mali ljudi stati v gosjem redu^ Na bankah, na po^li. Na upravni enoli in v vrsti za kroje, će je ravno pust. Kaj sele pri zdravniku, Izumiti hi morali nekaj, kar hi nam oniogoáilo naredili kaj parne inega v tistem času. ki.ga porabimo za čakanje. Pojma nimam, kaj bi to naj bilo. /Mhko bi kar zaposlili koga. ki bi namesto mis stal v vrsii. medtem ko gremo mi po ćusopi.'i a/i po sampon. Morda bi celo kt^i pris/mvla država, ^e huje od mmcanja na mestu v gneči je mencanje na mesUi, ko pred laiK^ ni nikogar. Se pravi ludi prodajalke ne. V veleftfski trgovini čakam na kruh. natančneje na lielo žemljo, in /miihem u{xini da se me bo gospa usmilila in mi urezala še par rezin sira in malo kislo kumarico. V glavnem želim si sendvič. Čakam. Čakam. Pogledam na drugo .stran k me.su in vidim go-si>o, ki za sira/iko ilači v mlinček velik kos govedine. Ven pa prihajajo zametki čufi. Dobro, ona je na delikaiesi, nekdo mora najbrž bili zadolžen za kruh. Nikogar od nikoder Začnem se živčno presiopati, poskusom ujeti pogled gospe, ki melje. Ne deluje. Pos-kil sam spet. Poiem vidim, da na sadju in zelenjavi prodajalka mirno prelaga nalepke in vrečke. In da me vidi. kako butasto buJjim v štručke in hlebčke. Natnesto jeznega pogleda si posku-iatn nadeU pogled irpljenja lačnega človeka. Tudi to je ne fire-priča. /Maj je Jeza spet number one čustiVy lu je na preizkušnji moja i>oir/)ežljivosi. Po ne znorim, ker mi gredo najbolj na žbxe sitni gosi)e in f^ospodje, ki tieskajo z jeziki oh najmanjši sfvari in hočejo z mano na vsak način delili te občmke, čet kako je grozno 10 čakanje. Ja. ni j^in, se mi pa o lem res ne ljubi razpredati na dolgo in široko. Riizen za povebe le kolumne. Nalo zasliiim slavek odrešenja: »Dragica, a greš h kruhu, prosim? f Vide mi globok iidih oU^šanja. Dragica se immakne, .sicer nerada, ampak nekako se Ji uspe priguncali do puha. Lepo jo prosim za zemljo in za iri rezine edamai. S kumarico i)i ix)čakala nekje do dn\^ rezine sira. ker mogoC-e Dragica nima dobrega dneva in mi še sira ne bi hotela dali. /m mano v vrsti sir^iia še dva željna ogljikovih hidniiov. Malo. glede na to. da sem lu že ne-kqj časa. 'f 'rgo\i?ia je doživela ze lepše čase. Dragica zavite žemljo in pravi, da mi ho gospa na mesu nařezala sir. Jaz iki še kur slišim mašino, ki melje in mel/e. In mi,ie za-do.-iii. tjFcsie kaj. ni treba prere-at žemlje. Ne horn čakala na sir Hvala lepa.fr In grem, !n pogloda?n polovico tisle bele žemlje, ki sploh ni imela okusa in ki me Je stala toliko živcev. Sitna, lečna. Ker sem pustila, da mije taka stvar pokvarila še naslednje pol ure. Pelnjasl minul nalo /forahim za razmišljanje o lem. da sem se sekirala hrez veze in se lolažiia. da nisem jaz kriva, da je neka Dragica aH Marija siabe vofje. Daje ()il moj edini ga'h, da sem bila lačna in da si ne zaslužim lake rmramnosli. In hla bla bia.. Dragica pa ni bila slabe volje in ydoh ni hila nesramna. Bila Je brez volje. ïma bolnega oiroka? !.enega moža? Ali /fa seji za lako plačo sphh ne zdi vredno trudili? Oglašujte na Vaš OQlas bo lahko videlo 17.000 aosDodinjstev, Pokličite 03/89817 50 ''' MLADI IZKORISTITE IZJEMNO PRILOŽNOST DONOS OD 1.1. 2006 DO 6. 3. 2006 VEČ KOT 25 %. NE 6VKAJTE • OMEJENA EMISUA. NALOŽBENO ZAVAROVANJE Z JAMSTVOM GLAVNICE B.R.I.C. 2 Brasil Russia India china ZKORISTITE POTENCIAL,,, • Oi HITRO RASTOČIH TRGOV ■ Združuje naložbo« vezano na gibanje vrednosti enot premoženja delniških ^ ^ skladov, ter življenjsko zavarovanje. ■ Naložba v delniške trge Brazilije - naravna bogastva, Rusije - naravna bogastva« Indije - znanje in Kitajske • proizvodnja. ■ Možnost doseganja nadpovprečnih donosov. ■ Potencial BRIC trgov: hitrademografskarast hitra gospodarska rast, velikanske zaloge nafte in rudnih bogastev, znanje. ■ Zagotovljena zajamčena vrednost premoženja ob doživetju - jamči Deutsche Bank, • Zagotovljena zajamčena zavarovalna vsota v primenj smrti -Jamči Zavarovalnica Triglav. ■ V primeru nezgodne smrti se poleg zajamčer\e zavarovalne vsote izplača Še dodatna zavarovalna vsota za primer nezgodne smrtí. DONOSNOST PRVEGA SKLADA B.RIC JE V JANUARJU 2006 ZNAŠALA VEČ KOT \2 % K6R ZIVUENJE POTRgflUJE VARNOST triglav ZAVAROVALN J CA TRIGLAV, O.P. r^oĐAA SrrviLXA «ŒO LAN party - zdrava zabava Tekmovanje v računalniških igricah je v velenjskem Mladinskem centru postalo tradicija, ki se je dobro prijela - Tokrat tudi bogate nagrade za tekmovalce Veienje • k sobote, 25, februarjii, na nedeljo. 26. fo-bruaija. Jc v prostiirili Mladinskega cemra Velenje po;ckal J.AN party ali v najhližjera slovenskem prevodu tekmovanje v računalniških igricah. LAN parly, kol ^n mladi najraje imenujejo, je irajal od 12,00 ure do 3.00 ure zjutraj, udeležilo pa se ga je vec kol 40 mladih iz vse Slovenije. Pripeljali so se iz Kriškega, Slovenj (îradca, ('elja, ^alca. Slovenskih Konjic. Zreč, Maribora. Oreliovc vasi Šoštanja in d(^maccga Velenja. Med udeležcnci smo lahko opazili tudi siarejse. Najstarejši udelcženec je bil star 38 let. /maga v računalnij^ki igri Call of duly je na to kralneni tekmovanju pripadala ekipi iz Orehove vasi in Zreč. nično pomoc in podporo. Po pogovoru 7. mladimi, medlem ko se prijavljajo na tekmovanje, izvemo, da jc pri lovrstnem lekmo-vanju najpomembneje dobra počuije in domačno okolje, liroš iz Slranic pravi, da je zanj zelo pomembno. da se počuti kot doma, zato si včasih s sabo prinese tudi kakšno malenkosi iz sobe. Trije mladi igralci iz Slovenj Gradca pa so zatrdili, d.^ je za njih pomembno samo druženje in spoznavanje novih prijaieljev. Uspeha niso pričakovali, saj so se tovrstne zabave poslužili šele pred nekaj meseci in so î^ele na začeiku kariere. Bolj izkušeni Stanislav pa se s tovrstno zabavo ukvarja ^e več kot tri leta in je na zadnjem tekmovanju presedel računalni- Mtadi se na tekmovanja v igranju računalniških itric dobro pripravijo. I AN party, airaktivna in zanimiva zabava za mlade, je posebno doićivetje. saj mladi pridejo na tekmovanje zelo pripravljeni. .S sabt) prinesejo hrano, pijačo, slano pecivo in tudi spalne vreče. Ta zvrsi druženja in zabave je namenjena predvsem druženju» spoznavanju n<îvih ljudi in prijateljev ter izjnenjavi izkušenj. Dogodek so v Mladinskem centru organizirali irije organ i/.a to iji, Du§ko Supić, Malej Nedeljković in Mlada liberalna demokracija iz Velenja. Organisa lorji so poskrbeli za nagrade v vrednosti 150.000,00 sil, Računalniška lekarna pa za vso teh- kom kar 14 ur. To je bilo zanj najdaljše tekmovanje. Inicatorja Duško Slupič in Malej Nedeljković sia dejala, da gre za zabavo za mlade, ki mi^ra bili ludi primemo motivirana z nagradami» saj mladi pridejo iz v>e Slovenije in si lo zaslužijo. Siaš Strozak, predsednik Ml.D. pa je dejaL daje zanj najbolj pomembno lo. da gre za zabavo brez alkohola in da mladi svoj prosti cas preživijo malce drugače, tako da tudi razjuišljalo. se učijo laklik in straid^kega načrtovanja. Call of duty pa predstavlja ravno lo-strategi náčrtováiye dogajanja in akcij med drugt^ svetovno vojno. 89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo! % rtttnnnrr roooo FILM ZA ZMENKE (Mte MDvle) ti nlL MM: U:3050.NE SÏÏÏÏSS, 18s50 jSířSSi «A3WV 1 23:00 PE. SO USODNA NESNEČA (Cnsh) iiSmH. 05so,NE ««s^ 3 00 DO i. iuSUASE^ (Rumor Has ic ..J M ■!•. Mc: jKittVsrAnáiUit, fSA^i Coctm«, SMtorMKUk)«, KaAftAl». PfnSunâ. JnnrWide NANNY McPHEE-(UDEÎNAVARUiKA CNannvMcPheé) f7 vk. 10:30 SO, NE 12:40 so, NE 15s20 17s30 19:40 22:00 PE. SO fpilo: ûiirna TlioniBSCTi. CAlittFlrtA. Ajt^la Lifi&feur)( CelbMHe, ĎBfWllMbL Tečaj znakovnega jezika MAUPIŠČCK (Uttle Chicken} SMtmitkw »simyawi 13:20 SO. NE 21:20 23:30 P£. so IIKMSO, NE 15:00 17:00 CASANOVA (Casanov^ 12:20 so. NE iat20 23:40 PC. 50 HO(A PO ROBU (Walkihe M b(e|rAlji lUAm 4rvna 18.*40 mOnchen (Munlcn) ifadovlrua «tt^aki 4rMi 15:30 lAjMatkChiiol aMMJvpfnlk, SnftoWnavnsr, MifliAOetpw. MaOvnCrau. Mfcarastf imrnkM. RaiTjt: Is&M HalbDom Ignlo: Mftcthl«!^. Stmna Miller, jerefflyuofts. ODwPtoit, Lena Olfn mrnku Mmkiu « ft I « » % i % % mmnzawMMMM 111 m 11111 Informacije O programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 090 93 98 66 Rezervacije vstoprtic: 03/42 41720 in 03/42 41722 KirwnsCogrifîsi pndriujejoprivlco de spremembe wvii^.planct-tus.com EngrotuSd&a, Cesta vThiovlje I04, Cel}«: P.E. KmcrnatografI. Planet TUS Celje, Mariborska iaS E» S ^ i§ |1 a o ^ W It 11 Sio/fjo z leve proti desni: A9r7ica Krašovec, Afatej Pirmansek, Romana Lenartr franc Kos, Meivina KasteliCf Žan Gaberéek in Renata Cviklj sedi voditeljica tečaja Duška Beriočnlk, Po daljšem premoru je ludi na področju, ki /a kalerega je prisiojno Medobčinsko drušivo gluhih In naglušnih Velenje, opazili, da seje povečajo zanimanje za poznavanje znakovac^ia jezika gluhili. Prav to je vodilo vodsivodrusiva, dajeoigaiiiziralo lečaj. ki ga trcnuino obistuje sedem slusaleljev, in lo šliri ženske tenrije moški. Starost tečajnikov je zelo različna, saj se razteza od trinajst in šestdeset lei. Kijub z-elo veliki razliki ietježeija vseh lečajnikov, da se naučijo vsaj nekoliko komuniciranja z gluliimi osebami Tečajniki navajajo, da se želijo naučili znakovnega jezika za bolji^e razumevanje z gluhimi sorodniki, potrebujejo ga v službi oziroma pri sliku s starejšimi gluhimi občani v domu oslarclih ali na njihovem domu, kojih obiščejo po službeni dolžnosti, večkrat imajo stike z gluhimi osebami v društvih ali v svojem življenjskem okolju in nenazadnje • vsako znanje, ki si ga pridobijo, širi splošno razgledancisl. Tečaj zelo lepo vodi prevajalka znakovnega jezika ga. Duška Berločnik. s katero so vsi zadovoljni. Vedo, da se b:)do velik<5 naučili, ker jim ure tečaja kar prehitro minevajo. NASI KRAJI IN UUDJE 9. marca 2006 Spomladi začeli, v jeseni že greli V KS Gaberke se je za izgradnjo plinovoda odločilo od 90 do 95 odstotkov gospodinjstev - Za ekološko čistejši vir ogrevanja od pesto tisoč do milijon SIT - Ostale aktivnosti v precejšnji meri odvisne od razpoložljivega denarja ra^'a/ta Podgoršek Pavel Župevc, predsednik Krajevne skupnosti (lahcrke. jc konec lanskega lein napovedal, da bodo pří sesllelnih prizadevanjih leios spomladi /ačeli jrradujo plinovoda, prva gospc>dinjstva pa naj bi se 7. ekološko čistejšim virom energije ogrevala /e v ^a-čciku nove kurilne se/.onc. ^To î^e vedno upam. Seveda bo odvisno tudi od oslalili dveh parliieijev v projeklu. Občine Sosianj in Kcv m una 1 nega podjetja Velenje. Slednjega je občina pooblastila /a vodenje proickia, lorej ludi /a pripravo ra/.pisa za izvajalca del. Po neuradnih podatkih naj bi ta izšciv 14 dneh. V najboljšem primeru lahko pričakujemo, da bo izvajalec del izbran konec aprila, kar pomeni, da bi se vcdní> laliko začeli gradnjo spomladi.« pravi /upevc. Naložba je, po ocenah pnyek-laniov, vredna približno 190 milijonov Lolajjev. od lega naj bi približno dve tretjini denarja zagotovili s kreditom slovenskega ekolo Pavet Župevc, predsednik KS Gaberke: »Računamo, da se bo v na&lednji kuritni sezon/ ogrevalo s plinom od 40 do 50 odstotkov gospodinjstev, » škcga sklada, o čemer se pogovarja velenjsko komunalnt> pod-jelje. Po neuradnih informacijah naj bi denar sklad že odobril. In koliko bo veljala naložba posamezno gospodinjstvo? Po besedah Pavla Zupevca la za izgradiyo priključka do hise ne bodo prispevala nili lolaija. Bodo pa morala seči v /.ep za urediiev notranjih instalacij, nakup plinske peci in /A ureditev dimnikov. Stroški naj bi znašali od petsio li-soč dn milijon tolarjev, odvisno, kakšno plinsko peC bo kdo izbral. «»Svetu krajevne skupnosti bom predlagal, da bi v našem gasilskem domu pripravili neke vrsle hišni sejem in nanj povabili vse proizvajalce plinskih peči. da bi predslavili svoj program. Tako se bodo krajani lažje odločili, katero peč bodo kupili.« Po projeklu bodo gradili plinovodno omrežje po ceiolni krajevni skupnosti, poleg tukajšnjih gospodinjstev pa naj bi se nanj prikliučilo se 20 gospodinjstev i/ s<ïsednjih KS (del Plešivca in Raven). v KS Gaberke je 240 gospodi ni ste v. od katerih sedaj tri ogrevajo svoja stanovanja s tekočim plinom. pre zirjc v Čebelarsko zvezo Sa-ša so sprej eh delegati na ustanovile m zboru v prostorih restavracije Craj v Mozirju. Na območju od Mozirja do Sol- čave deluje sedem čebelarskih družin (Moziijc, Cîornji Cîrad. Kokarje, Ljubno, Luče, St^lčava in Rečica), ki so se leta 1976 povezale v Zgornjesavinjsko čebelarsko zvezo s sedežem v Možicu. Šteje 186 čebelarjev, ki gospodarijo z 2500 do 2700 gospi> darskimi čebeljimi družinami. V Šaleški doDni pa deluje pet čebelarskih družin (Šmartno ob Paki. Ravne pri Šoštanju, Apis in MHn-šek Velenje ter Vinska Gora) s 172 člani, vsak pa ima v povprečju 15 čebeljih družin. Kot smo slišali, jc čebelatjem Zgornje Savinjske dolijie prav zaradi pi)veza-nosti in s tem bciljšc informiranosti uspelo v zadnjih nekaj letih za-usiavit) padanje števila članov in tudi čebeljih družin. S tem pa se nc morejo pohvaliti njihovi stanovski kolegi iz Šaleške doline. Temu je v precejšnji meri botrovala neorganiziranost in nepovezanost. Ker so želeli reševali te- žave v skladu z željami in pričakovanji. so nekateri med njitui pred dvenia letoma dali pobudo o povezavi. Lani so podpisali pismo o nameri, leios pa so združitev ludi izpeljali. Pred dokončno odločitvijo o skupnih namenih so obiskali župane vseh občin v dolinah. ki so pobudo o združevanju podprli. Ukrali so jim ti tudi Zii- Marko Purnat je prvi predsednik novous tanovljene Čebelarske zveze Sa-éa. Prej Je 12 let uspešno vodil Zgornjesavinjs ko čebelarsko zvezo. gotovili, da bodo občinsko politiko na področju kmetijstva naravnali v podporo čebelarstvu, ki poleg osnovnega poslanstva • opraševanje rastlin - pomembno prispeva k ohranjanju kulturne krajine našega okolja. Po besedah Marka Purnata (• uspeš tio je vodil Zgornejsavinjsko čebel an ko zvezo 12 let) je združitev narekovalo več razlogov. Pi>-leg pomanjkanja znanja čebelarjev za obvladovanje vse večje na-padenosti čebeljih družin 2 raznimi boleznimi še ogroženost čebel /.aradi zajedavca varoe in ne-zanimanja mladih za čebelarjenje. »Združ.eni bomo močnejši v zastopanju interesov čebelarjev obeh dolin na različnih ravneh. Užje bomo uresničili skupne interese na področju dejavnt)sli, aktivno sodelovali pri kreiranju strateškega razvoja čebelarstva in pripravi ter izvajanju politike Čebelarske zveze Slovenije tudi kol člani njenih organov In slu/.b.«i Med cilji je Purnat omenil še nuđenje strokovne in svetovalne pomoči čebelarjem pri njihovem delu 1er organiziranosti, spodbujanje k vzreji pasemsko čiste, zdrave in čim bojj donosne k rajnske čebele ter pridobivanje neoporečnih čebeljih pridelkov. Pri sodelovanju z državnimi organi in lokalnimi skupnostmi si hlrebno spremembo miselnosti v naših glavah. in sicer, da bi vprašanje, kaj je čebelarska družina ali zveza naredila zame. spremeiuli v vprašanje, kaj sem kol član družine in zveze jaz naredil, da bi bila naša organizacija uspešnejša, jaz pa bolj zadovoljen. Prepričan sem. da čebelarji lo zmoremo.« V nadaljevanju ustanovnega zbt)ra siî potrdil: obsc/.en delovni program Čebelarske zveze Sa-še in člane njenih organov, /a predsednika upravnega odbora zveze so izvolili Marka Purnata Iz Mozirja. za podpredsednika pa Ed->ar(ia Steptšnika iz Velenja. Pobudo o združevanju so pred dvema letoma dali čebelarji iz Šaleške doline. Mobilni telefoni združujejo tudi gluhe ljudi Kako je živeti v svetu tišine, tisti, ki slišimo, ne vemo, niti si ne znamo predstavljali. Ne znamo si predstavljali, kako cclo dopoldne sedijo pred čakalnico pri zdravniku, čeprav so jih vmes že nekajkrat klicali. Ne znamo si predslavljati, kako morajo priti daleč na obisk, da se z nekom pogovorijo, ker se po telefonu ne tnorejo pogovarjati, Nc znamo si predstavljati. kako mora mamica priti v s^v hico pogledat svojega otročička. ali je že buden ali še spi, ker ne sliši njegovega joka v drug prostor. Da, veliko stvari nam je sami) po sebi umevnih, ker imamo danost slišati, pa vendarle živijo med nami ludi takšni, ki jim nekaj zgoraj predstavljenih situacij pomeni njihov vsakdan, vsakodnevno srečevanje z zvokom, ki ga ne poznajo. Ko so se v sodobnem času začeli upt>-rabljaii mobilni telefoni, se je marsikatera pol in marsikatera komunikacija skrajšala, kajti lahko so pošiljali kratka spdo poseben poudarek dali na tehnične pripomočke za gluhe in naglušne, predstavili pa se bodo ludi serviserji slušnih aparatov. Zato še posebej vabljeni vsi. ki jih ta problematika bolj zanima, pa tudi tisti, ki s sluhom še nimate težav. ■ Darja Fléer NASI KRAJI IN UUDJE Razstava evropskih digitalnih umetnikov Velenje • V Regionalnem mulli-medijskem centru Kunigunda bojo v sobnl.o ob I», uri odprli mednan^dno ra/siavo digilalnih del studentov evropskih umelniš-kih šol (Ilurf>pcan An Siudents Dl^iial W(irks). ki je del mednarodnega iniermcdíjskeíía projekta eu-stuarusi. Mednarodni projekt European An Siudcnts Digital works organizirata Kulturno društvo Galerija OT in Famui Stuarl - Šoja uporabnih umeinosii iz ljub-Ijane. ki v inedsebiýnetn dialogu in povezovanju le lega z novimi in svežimi idejami nadaljujeta uspešno zgodbo in zacrtano pot ter tako se naprej ostajala ključna elemenu iva področju pove/^îva-nja izobraževanja in razstavne dejavnosti v Sloveniji. (îre za celosten projekt, katerega posamezni sklopi lahko delujejo samosnýno, optimalni učinek pa je seveda dosežen le ob pogledu na celoto. Na razstavi v Velenju sodeluje preko dvajset umetjiikov in umetnic, ki se izobražujejo na evropskih utnetniških akademijah, dre za medkulturno sodelovanje z namenom. da bogati vse sodelujoče v projektu, tako posameznike kol tudi institucije in nenazadnje tudi mesta, v katerih se odvija projekt Huropean Art Students Digital works. Galerija mladinskega centra Velenje z organi/jcijn razstave omogoča predstavitev projekta mladih umetnikov in s lem neposredno krepi ludi podcîbo mesta na zemljevidu kuUure in umetnosti. Bolero 2006 bo v Vinski Gori Letošnji izkupiček bo namenjen Društvu za boj proti raku Velenje -Vstopnice so že naprodaj Veieiye - Javni zavod Knjižnica Velenje bo letos že 17. zapored pripravil humanitarno prireditev ob materinskem dnevu Bolero 2006. Vsa ta leta je prireditev pcv tekala v velenjskem domu kulture, ki pa je letos gradbišče, zato je organizatoije kar malo skrbelo, kje jo bodo pripravili. PonKîê pri organizaciji so jim ponudili v KS Vinska Gora, zato bo letošnja prireditev v večnamenski dvorani v Vinski Gori. Pripravljajo jo v nedeljo» 26- marca, ob 17. uri. Marjan Marinsek. ki prireditev pripravlja, odkar obstaja, nam je povedal: »PrireditevJe res tradicionalna, ime pa je dobila po plesni skupini Bolero iz Ljubliane. Prva leta ni bila tako obširna, zaceli smo z dobrodelnim pn^dajanjenî šopkov. Potem smo prireditev prenesli v velenjski doiiî kulture in vsa leta je bila dvorana razprodana. Ludi zalo se nam /.di, da je dvorana večnamenskega doma v Vinski Gori najprimernejša. Res. da je velika, vendar se nam je zadnja leta dogajalo, da hi lahko prodali kan za dve dvorani, /ato upamo, da bodo letos imeli priložnost prireditev obiskali vsi, ki si to želijo.« Tudi letos so uspeli k si">delova-nju na dobrodelnem koncertu privabiti zanimive slovenske glasbenike in plesalce, sceno pa bo tudi tokrat pripravil Jože Napo-tiilk. »Nekateri nastopajoči so z nami 2c vseh 17 let. za to se jim bodo letos tudi primernti oddolžili. / nami bodo Niasa Derenda. Rafko Irgolic in Plesni studio N Velenje, ki so doslej največkrat nasitîpili. Pridružili se nam bodo še Vili Resnik. Tinkara Kovač, Rok kosniac. Elvis il King, Spev, Skupina BIT, Modrijani. Ansambel Braneta Klavžaija. Robert Coter s svojimi muzikanti ... Prireditev bosta letos povezovala Tarva Postružnik in Boštjan Dermol. posebna gostja večera pa bo višja državna tožilka Vlasla Nussdorfer, avtorica uspešnice Naše deklice z vžigalicami. Vstopnice so že v prodaji v velenjskem domu kulture in v gostišču Hren v Vinski Gori. mhs n íaleski Studentski klub www.ssk-kliib.si Pust krivih ust Pust, pust. krivih ust. Noro, nepozabno. Tantastično. Sobota je kljub slabemu vremenu minila odlično. Študentje in ostali udeleženci paralelnega slaloma, ki smtj ga letos izpeljali skupaj z Mojim radiem» smo razkazali vse svoje spretnosli in športni elan na belih strminah smučišča na (rolteli. Tekma je za mno^c minila zelo razburljivo, saj sis- tema paralelnega tekmovanja niso bili navajeni. Cas se ni meril, /jcb je določil nasprotnika» zmagovalec pa • kdo je prej na cilju. Ni va^.no, kdo je zmagal, v naših očeh smo zmagovalci bili vsi. 7mt po tekmi bi se lahko zavlekel pozno v noč, če nas ne bi v dolini čakalo pustno rajanje. Ples v maskah se je. kot napovedano, začel ob deseti uri. Celoten program je povezoval Pun^žartnikov Karel, preoblečen v po-strežka I lanzija, ki je sko/i vso rajanje držal maske v iinuvingu« in med njimi skozi izvirne igre izbral zmagovalce večera. Letos so iz mnoge mno ' ' j"i žice mask izstopali Popaj, tl-visi, gejše, izvirne puzy.le. kavboj z velikimi brki ... Maske so se okrepčale z eliksirjem mladosti in nasitile s krofi, nato se je veseljačcnje zavleklo dolgo v noč... Da delam«) naprej, giwori to. da sc šškjevci odpravljamo v čeinek na smučanje v M(5krine; vabimo vse. da se nam pridružijo na izletu v Planico v soboto. 18. 3.(031770 002,RokX oziroma se udeležijo vseh našili projektov, kijih lahko tiajdejo (poleg ostalih informacij) na naSi spletni strani www.ssk-klub.si. Še vedno vabin;o vse îitudente. da se nam pridružijo, m sicer vsak f)etek od 18 h do \9 h v prostorih našega kluba na Šaleški 3 (Rdeča dvorana); vse kar potrebujete, je potrdilo (1 šolanju. l^p pozdrav! Pogovarjali smo se z ministroma v sklopu delovnega obiska v Ve-lenju sta podružnično šolo Šentilj obiskala ministra dr. Milan /ver in dr Slobodan Backović. Ogledala sta si novo pridobitev šole - sistem za ogrevanje z geo-termalno energijo GH) SONDA. Minisira so pričakali učenci s harmoniko in vodstvo OŠ Gustava Šiliha. Po ogledu lega sistema, ki izrablja geoter-malno energijo za ogrevanje pms-torov. so ministra ter ravnatelj pri vas - vi sle srečtía šola. ker ste bili izbrani za to - še več. Marsikje v Sloveniji, v večih šolah in ne samo v štiruh, kot je do sedaj. Investicija je precejšnja. Sodeluje tudi drugo ministrstvi), pa tudi evropska sredstva so," \Iinîsira Srhije in Crne gore SMO povprašati, kaj je vzbudilo f^ovi) za ti imanje za m'otermatno energijo? "V Orni gori moramo obnovili sisteme ogrevanja. Orna gora se Pridobili i:KO zastavico in pfv stati 1'KO šola nosi s sabo tudi druge naloge. Gre za iskanje tistega prijetnega počutja otrok, prijetnega okolja, cenejšega ogrevanja, uporabo varčnih luči. Skratka, gre za veliko nekih dobrih del, da ohranimo naše okolje čim bolj za vas, mlade." Zanimah pa nas Je tudi. kako je tzfírtídnja sistema yplii'ùla na pouk r podružnični šofi Sieatilj? Rozika Kamenik, voJja podru- odg(>vorili na nekaj vprašanj. Kaj meni o í^etxermafni energiji kot možnosti za oj^revanje šolski minister, dr. Milan Zver: "Zagtv lovo je to eden od načinov, kako lahko prihranimo siceršnji delež energije, ki ga namenjamo tudi v šolstvu. Je veMko načinov in veliko modelov, pa tudi projektov, da bi to sujrili. Šola si mora prav tako prizadevali, da bi imela čira manj strošk<»v, Je na nek način tudi podjetje, ki mora gospodarno ravnati in velik strošek predstavlja tudi energija, zlasti pozimi. Geosonda je zelo prijeten in ekološko prijazen način, kako lahko pridobivamo energijo. Je prijazno tako s stroškovnega vidika, kol tudi do okolja in zaradi tega i/vaja mo pilotne p rev jekte po celi dr/ijvi. Sicerjihje še premah» in upam, da bo v prihodnosti lakih načinov, kot ga imaie predstavlja kot ekološka država, (îeotcrmalna energija je dobra, saj je čista z ekološkega vidika, je veliko cenejša. Oeotermalna energija je energija, ki se izkçv rišča z mnogo manjšimi sin>škj v primerjavi z nal\o, zemeljskim phnov ali elektriko. V Crnl gori sc vse šole ogrevajo z električno energijo ali z nafto. lUektrična energija je zelo draga, nafta pa onesnažuje okolje, kar pomeni, da je način ogrevanja /. geoter-mahio energijo zeio dober način in ga bomo preučili kot možnost naslednjih vlaganj ali kot možnost za že obstoječe šole, da razmislijo o čem podobnem." OS' GS je podpisa/a EKO listino in leta 2()l/S postala MO šola. Je iiHtoeden od dejavnikm' za izkf^à-njo s Vite ma. ki za ogivvanje izk*t-risča Keoiertnaino enerfiijo? Ravnatelj Alojz Toplak: " lUdi. žnice Šentilj: 'V mesecu septembru so pričeli zunanja dela • vna-nje vrtin. Dela so potekala nekoliko počasneje zaradi neugodnih vremenskih razmer (dež. kasneje sneg), /aradi hrupa je bil občasno moten pouk. Učenci in učiteljice smo to z razumevanjem sprejeh, saj vemo. da določena dela spremlja hrup in enostavno ne gre drugače. V mesecu decembru pa smo pričeli greti «po novem*. torej z geotermalno energijo. V učilnicah in ostalih prostorih šole je prijetno toplo.*" ■ Pika Zloděj Jezerski zmaji zbrani na občnem zboru Veleryo. 24. 2. - Taborniki rodu Jezerski zmaj Velenje In gostje so se pretekh petek zbrali na občnem zboru rodu v gasilskem domu v Škalah. Preteklo leto so ocenili kot zelo uspešno, saj so izvedli številna tekmovanja in ak« livnosii v podporo otrokom in mladini, /a tiajštevilnejši rod v Sloveniji je značilna edinstvena organiziranost in delovanje. Tako Jezerski zmaj sestavlja kar X čet, ki delujejo na vseh osnovnih šolah v Velenju. Pod okriljem rodu delujeta tako tudi dve četi v Ška-lah-Plešivcu in Šentilju. Veseli so, da seje zbralo nekaj članov ptjd vodstvom Marka Dediča, ki obuja deiovaiije rodu Mudi potok v Šmartnera ob Paki. V zimskih mcsecih so uspešno izvedli vsa zimovanja za starostne skupine murnov, medvedkov in čebehc ter gozdovnikov in gozdovnic. Vi- dni so ludi rezultati aktivnosti na področju mnogobojev, saj se vsako leto več ekip udeležuje območnega ter državnega mnogoboja. Nedvomno pa je rezultat, ki šteje, to, da so popotniki in grče v letu 2005 iz Cerknega v Velenje prinesli skupno 1. mesto med r<> d ovi na republiškem orientacijskem tekmovanju. Veliko delo pa so lani opravili skupaj še z osialimi rodovi Šaleške zveze tabornikov v skavt-skem ccntru Kajuhovega tabora v Ribnem pri Bledu. Zamenjah so dele ostrešja in z novo kritino prekrili vse tri objekle (kufiinjo. Saloon in WC). Za potrebe dnevnih taborov v Velenju in V55dnikov v Ribnem pa je rod nabavil 10m> vi h šotorov. Rod Jezerski zmaj je res nekaj posebnega. Poleg skavtsko-tabor-niškega poslanstva veliko energije porabijo z^ organizacijo zahtevnega športnega mednarodnega slovenskega pustolovskega tekmovanja • ARS. Prav v la namen so lansko lelo kupili 41 kajakov dvosedov. Del načelniške lakiirke Jezerskega zmaja je letos predal Sandi Glinšek. kije delo uspešno opravljal štiri leta. Izvolili so novo vodstvo. Starešina ostaja Tone De-Costa • Sine. načelnika pa sta Matej Hauptman in nova moč Pri-mož Vra bič. Zbrane na občnem zboru so piv zdravili in dali podporo njihovemu delu: načelnik Zveze labor-nikov Slovenije Tomaž Strajnar. župan MOV Srečko Meh. predsednik Mladinskega sveta Velenje Dimitrij Amon ter podpredsednik škalskih gasilcev Samo Kopušar. m SG Ena razstava na dveh lokacijah Narodna galerija iz Ljubljane in Galerija Velenje sta pripravili razstavo del kiparja Ivana Napotnika (1888-1960): iz javnih in zasebni zbirk - Jutri otvoritev v Velenju, v torek v Ljubljani Velerye-Julri oh 19. uri v Velenju in šliri dni pozneje v Narodni galeriji v ljuhljanj bodo ljubiteljem kiparske umoinosii in drugim zainleresiranim pfcdsiavlli skupno 1}} Izbranih del iz ob-stfžncija opusa Ivana Napolnika, enega pr-vili akademsko ^>Iariili sl<ïvenskih kipaijcv. Ime Ivana Napotnika je v Šaleški dolini /nano. pa vendarle mnogi nc vedo, kdo je bil. Vodja velenjske galerije mag. Milena Koren Božiček pravi: »Mojster se je rcîdil v /a-v napisal sicer že pred leti, za šmarške gledaUščnike pa je od i)ja\ izvzel le gmbo ogrodje, vse drugo je napisal na novo in za obletnico. «To je zgodba, v kateri bo občinstvo lahko ne glede na to, kje hotno komedijo zaigrali, prepoznalo marsikaj Iz svojega okolja, /godba je aktualna, življenjska in prepričan sem, da bo pri občinstvu naletela na ugoden odmev.« Je sodelovatije z gledališčem zanj tako velik i/ziv, da je znova režiser predstave? vPrav gc)-tovocv se je odzval Jože Krajne. Po njeg nienibna obleinica. tekst, napisan za to priložnost, nenazadnje tudi to. da je dolga leta sodeloval v skupini kol igralec, /ato je U) ludi nj^ gov jubilej in jubilej dobrih gledaliških prijateljev. ki jim ima tu. »/ato sem zelo vescL da so tne povabili k sodelovanju in da sem lahko ob obletnici zraven.« Jedro nepoklicnega šmarškega gledališkega ansambla tvorijo starejši gledal i ščniki. ptîleg njili pa tia odru, za razliko od minule sezone, nastopajo tudi igralci srednje generacije, kar so pri prejšnji predstavi čutili kt)t vrzel. »Večina gledaliških likov sloni na igralcih, starih od .^0 do 40 let, V minuli predstavi so poleg starejših gleda liščnikov nastopili zelo mladi obetavni igralci, ni pa bilo igralccv vmesne stan)-sti. Vesel sem, da smo sedaj zapolnili to vrzel, da smo jili uspeli nagovoriti, so pa vsi z gledališčem že sodelovali. Prepričan sem. da bodo s skupino tudi oaali,<' je skleiiil pogovor režiser komedije Slikar v Martinovi vasi Jože Krajne. Ravna us. poševna Urban Novak '/.adnjíů sem .vť na poU v Í.]uhlj(Wo i)ra\ pošt(£'w zamhUl. ko s(im 20-peljal iz iiksio fuj regiom//m cesto. Po do/gem ájsu sem zopel oihj-lil razliko, ki se kute med »^katlamit^ v memu iti okoliškimi hibami Nikakor se ne morem naàtditi lej neverjetni zavzetosti in predunosii filozofiji dvo-. iro- i/i stirikupflili streli Od a^ntra mç}>;a pu v.rť do pr^lh skladišč BTCîa me spremljajo wkšne in dniíiačne /xiševne ter hmljene strehe z vsemogočim! prfzidawmi in nadzidavami. Mkakor nikjer ni videli aH/>a vsaj opaziti kakšne slreke. h' hi hila vsajprihliinopodobna ravni strehi, '/izjemo hcncimJcih servisov seveda. Ne da mi miru misel, da smo uspeli laksno koristno r^ šitev, kot so ravtie strehe. uiK>rabÍíi k na skladiščil t in drugih Javnih oh-Jek tik Mar Je ravna streha na bivanjskem objektu smtnola? Mogočs se jo razume kot simbol preteklega sistema? Ali pa ravne strehe pimie-nip slabo izdeum in zamakatiJe v dnevne prostore?Aíj se Slovend res tako usjK'šno oklepamo nak'slavne ^^dvokapmv*^? Ko! prva stvar.se ravnih streh drii sloves »socialističnih* izumov, kar tie bi moglo hiti dlje od resnice. Ravne strehe so na.s tale kot produkt ne/iehnega rarvo/a in napredka v zgodovini arhitekture. Bile so neposredna posledica urajafda rjovi h gradbenih materialov in gradbenih pc^stopkov. kot so armirani beton ter skeletna gradnja v drugI pol-ovivJ 20. stoletja. Pmd tem je zuhod/ii si-ei poznal bivanjske prostore, katerih obliko je narekovalo znanje in izkušnje, pridobljene v stoletjih gradrf/e Clo"eških bivališč Mirno lahko rečemo, daJeswi arhitekture in gradbeništva doživel turbulenten vzpremošča/}je večlih razprav ona kot simbol nu^ernega. drznega ter novega pokažejo pot naprej. Jn nai)rej v 21. stoletju vsekakor morauuy iti. Marinšek - ambasador Gasparijeve umetnosti Gorica, Velenje - Prejšnji četr-tek so v galeriji Kulturnega centra L(y/.c Bratuž v Gorici odprii že sedeniinštirideseto razstavo razglednic Maksima Gasparija in tretjo razstavo kompletnega Gasparijevega tiska, vse iz zbirke neutrudnega zbiratelja, Velenjčaua Marjana Mannška. Otvoritve v tem velikem hramu slovenske kulture v itali-janski Gorici se je udeležilo okoli dvesto obiskovalcev z obeh strani meje. Goste je po» zdravila predsednica centra Franka Žgavec, navzoča pa sta bila tudi Drago Stoka, predsednik Sveta slovenskih organizacij v Italiji, in Mara Černik. odbornica. kije zastopala občino Gorica. O Gaspariju sta govorila umetnostni kritik Ivan Žerial in Marjan Marinšek, ki je večer pope- stril z igranjem na citre. Neumorni organizatorji so uspeli za razstavo pridobiti tudi šestin št I ride set Gasparijevih sDk, ki Stí jih odkrili v zamejstvu. Razstava v Gorici bo odprla do 29. marca» vsak dan od po nedeljka od petka, od 17.00 do 19.00. ter ob prireditvah. ■ Sš Aazstdva Ga^parije^ib razgiednic iz zasebne zbirke Marjana Afdrínikdje tokrat na o^/ed v itatijanski Gorici, te na otvoritvijo bfio zanimanje veliko. 107,8 MHz R/^DOjQKO IDO Č/^S^POSDOI Pust ni odgnal zime Glasbene novičke V teli dpch veliko lamamo m negodujemo zaradi leiosnje o^ ire, predvsem pa siraî»ansko dolge /ime. ki sc nikakor noće in noće posloviti. Take zime mladi rod iie pomni, vse pa ka^.c, da je se ne bo konec. Pa smo si pravzaprav kar sami krivi, da je tako! /daj bosie pomisliD, na kaj mislimo. Na slara iz-roćila vendar, iia pusia, ki naj bi zimo odgnal. Kako naj pa bi jo, če smo nary karpo/abili, vsaj lukaj v velenjskem okolju. V na^em uredništvu ga ni bilo junaka. ki hi se našemil na žalost Miha Valenci je bil edina pustna šema, kije obiskala nase uredništvo pa tudi po velenjskih ulicah na pusini dan skorajda ni bilu pustnih sem. /alo pa smo bili v uredništvu loUko bolj veseli našega dokaj rednega »pusinega« obiskovalca Miha Valencija, ki nam je zares prijeino popestril pusini dan. zaigral nam je, predvsem pa iz rokava slresel toliko vice v kol jih ze d<3lgo nismo slišali. Sicer pa jc v teh marčevskih dneh v našem uredništvu pestro. Četudi se zima še ni posl so ga ameriške radijske poslaje začele vrleti že ta teden. Vodilni mož skupine llddic Vedder pravi, da bodo na novem albumu nedvomno najboljše skladbe, kar so jih kdaj posneli, a da so obenem tudi najbolj osire. }M na kratke Predstavili so nov videospot 2a skladbo Roke v zrak, ki ga je spet režiral Mhja Ohom. Poleg tega so se člani Kocke skupaj z barovci odpravili na skupno turneio. O nj^ bodo posneli tudi dokumentarni film, ki pa ga bo rez irai Jani Čeme. 4 PLAY Novomeška skupina, ki jo se-stavljate dve dekleti in dva fanta in ki naj bi predstavljala nekakšno nadomestilo skupine Bepop na domačem glasbenem prizorišču, bo predstavila novo skladbo z naslovom Upanje. Napisal jo je Steffanio (Game Over), produ cirai pa Simon Šurev (Sound Attack). SANJA GROHAR Še vedno aktualna miss Slovenije se vse bolj ambiciozno loteva tudi glasbene kariere. Minuli teden je posnela videospot za skladbo Moje sanje, ne skriva pa tudi ambicij po prodoru v tujino. EDO MAAJKA 20. marca bo na prodajne police prijel žetretji izdelek bosanskega raperja £da Maajke Stig*o Cumur. Izid albuma napoveduje singl To mora da je ljubav, v pesmi pa sodeluje pevka fiemi iz hrvaške skupine Elemental. BILK V Mladinskem zaik različnih glasbenili stilov, raztopljen v breakbeat gmoto čiste pozitivne energije. lestvicah, pripravlja nov album. Na njem bodt^ izvirne, stare ma-kedonske pesmi v novih aranžmajih. Promťícija albuma bo maja. Tošc pa bo na novi plošči odpel 15 pesmi iz bogate makedonske glasbene zakJadnice, pri čemerga bo spremljal simronični orkester. Aranžmaje pripravljata Ulja Pej-oski in Saša Nikolovski-Cijumar. Robbie vlago v nogomet Britanski pop pevec Robbie Williams se je odločil, da se ho nekoliko resneje posvetil svtjji drugi največji Ijubc/ni - nogometu. Za to. da bi sam zaigral v dresu katerega od britanskih nogometnih klubov, je bržkone že prestar, se je pa podobno kol pred leli lilton John in Rod Sleva rt tudi dvainlridesetletni glasbenik odločil da odkupi del finančno oslabelega angleškega tretje! jgaškcga kluba Port Vale \ 'C. Kot so sporočili i/ kluba, ki trenutno zaseda enajslo mesto angleške ireljc lige, ima Williams /.daj večinski delež v ekipi svojega rodnega mesta Stoke-on-Trent. Pevec je njihov strasten in zve. je |ia svojem hitrem zaključku športne poli zaplul tudi v gostinske vode. Sredi lanskega leta je 0(1 Bogdana Vuka vzel \ najem lokal Škratov ventil, ki je v Marem kinu. tam, kjer je nekoč lilla ti^ovina Nočni škral. Škratov ventil je preimenoval v Rondo pub, Živic pa je Vukn poravnal najemnino za (hdI leta vnaprej (150.000 na mesec). Lokal, ki je bil na slal>eni glasu, je Živic lepo uredil, tako da se je kmalu promet moćno dvignil, vanj pa so najraje zd-liajali seveda slovenski skakalci (kar se očitno tudi pozna glede na trenutno formo). Čeprav je Ž lvic najemnino poravnal do konca marca letošnjega leta, je Vuk z njim prekinil za leseno opremo od podo% do preobleke šanka), je zadnji dan iebrnarja razžagal z motorno žago. Kljub uničenemu in raz-žaganenm lokahi je Vuk s pnim marcem k>kal odprl! Govorilo se je (ntli. da bodo pred lokal v soboto zlili cisterno gnojnice« a se to - verjetno zaradi slabega vremena na Vukovo srećo ni zgodilo. Živic nam je zatrdil. da se od gostin-stia nepreklicno ]m>-slailja in da bo letos spet skakal v Planici / Bogdan Vuk [lALMMA I02i dalje! " ^ Na^az Oari^e p4>godbo z navedbo. da Živic ni plačeval računa za elektriku. tako da se je nabralo za vsaj sto ti.sočakov položnic. Seveda Je Živic zahteval nazaj mesečno najemnino za mesec marec. a sc z Vukom nista usf^ela dogovoriti nič drugega, kot da mora Živic do konca februarja Izprazniti lokal; to je tudi storil, a na povsem svoj način! Vso opremo, ki jo je \ložil v lokal (šlo je predvsem s kamero za potrebo nado ri al ne tele> Izije! Minuli! sol>oto bi moral ^ ^nlno lH>lj popularnem zaba>iscu "S" t Raniah pri ^stanju naMo-piti nekoč dokaj znani pevec Matja/ Ograjen^^ek. ki ga zaradi edinega hita. ki ga je imet s skupino Cliatean, kllčej« kai Lola. Matjaž, ki mu v glasbi kljub obilici dobre volje in zagnanosti ne gre in ne gre. >elja pri kolegih glasbenikih za '*kar OK'* ck*-teka. seveda do trvnutka. ko ne dobi s mko mikru-fona: ko ga dobi. ga iie i/puMi kar tako! N«. ob tem« da mu je glasbena ^lava po>seni skupm'la, pa se ga iiadnje čase drži tudi siuola. Zadnja d\a koncerta sta mu odpadla - pr>i v Šoštanju pod skakul-nicft /aradi cnljugc, v suboto, ko bi .si lahko re* nr>me pupraul ^ diskoteki S (tam so v zadnjem mesecu nastopali med drugim Skuter. Boštjan Konecnik. Potepuhi ..A. pa je moral koncerr odpovedati. ker je padel s srrebe! glave pa .so ga morali prl]K'ljati v culj sko bolnišnico, kjer je dobil nekaj novih šivov! Mat jsi Ograja niak, koja fmal nekaj šivov manj na giavi. I fîifrTîte & (Ne)ciolo»prikazala Marija.« Optimisti Zaradi novih urtáb naj bi utajam davkov pri uvozu rabljenih avtomobilov odklen-kalo. Dvomim, taki uvozniki znajo vsako novo uredbo uspešno o\> voziti. UUDJE Jubilej v zahvalo in spodbudo Godba Zgornje Savinjske doline vse bolj prepoznavna v širšem slovenskem okolju - Po kakovosti v samem vrhu slovenskega godbeništva - Med velikimi željami tudi pridobitev primernih prostorov za vadbo 62-clanskega orkestra Tatjana Poé^orà^k Mozirjp, 4. marca • Dvtjrana kullurnega doma v Mozirju menda žc dolgt> ni bila lako polna kol minulo sobolo na slav-nosincin koncertu v poča^iiicv 30-IeLnice delovanja Godbe /gornje Savinjske dolino. 62-članski orkester pod umciniskim vodstvom Tomaža Gucka se je pfcdsuvil 7. deli domačih in tujih avit)tjev klasičnega in zabavnoga žanra. Z Gallusovimi ter Adamičevimi značkami 1er priznanji so se ob tej priložnosti oddol/ill najzaslužnejšim članom, hkrati pa so medse sprejeli ludi 11 novih godbenikov. Godbeništvo ima v /gornji Savinjski dolini dolgo tradicijo» ki sega v obdobje pred prvo svctt> vno vojno, ko so v Lepi Njivi. Šmihelu in Dolu Suhem delovale kar tri godbe. V obdobju med obema vojnama so se nato /.družile in do druge svetovne vojne ter po njej delovale v Nazarjah in Mo/jrju vse do leta 1974, ko je godbeništvo za nekaj časa zamrlo. Ponovno jc oživelo pred 30 leti z ustanovitvijo delavske godbe na pihala pod vodstvom Francija Gofjiifa. Jakob Presečiiik. predsednik kulturnega društva Godba /gornje Savinjske doline, je v nagovoru zbranim v dvorani izrazil zadovoljstvo, ker se za igranje v orkestru odloča vse več mladih, in to kljub premajhnim vadbenim prostorom in odrom. »Nasa godba je mlada. Povprečna starost njenih članov je let. /ato sem prepričan, da je pred njo « lepa prihodnost, da bo storila se marsikaj na tem področju glasbenega ustvarjanja v Sloveniji in zunaj njenih meja.« Ciodba si>di med najmarlji-vejša. najvidnejša in najuspešnejša društva v dolini. Vsako leto opravi več kot 70 vaj ter pri- bližno 25 nastopov, od lega sama pripravi šest samostojnih koncertov. smrti njenega »očeta« Francija Goljufa je godbo prevzel Tomaž Gučck. ki s svojim svežim pristopom in idejami nadaljuje njegovo delo. Godba zgledno sodeluje z Cilasbeno iojo Nazarje, kjer sc godbeniki najprej kaliju v mladinskem orkestru, polem pa svojo glasbeno Z Jubilejnega koncerta, na katerem so godbeniki nastopiti v novih oblačiiih. pol nadaljujejo v odrasli godbi. Na vprašanje, kam se uvršča po kakovosti, je njen podpredsednik Matej Kraiuc odgovoril: »Neko merilo so teknîovanja pod okriljem Zveze godb Slovenije. Na samem začetku smo nastopili v tretji, leta 2001 pa smo napredovali v prvo težavnostno siopnjo. Med zavidanja vrednimi priznanji smo ponosni na zlato plaketo s posebno pohvalo in že drugič osvojenim pokalom, ki smo ga prejeli na lanskem XI. festivalu godb v Ormožu. Po kakovosti se uvrščamo torej v zgornji del lestvice v najzahtevnejši skupini.» Jih za te uspehe okolje zna nagradili? Po zagotovilih Mateja Kranjca jih. sploh zadnja ieta. saj jim občine Zgornje Savinjske doline zagotavljajo proračunska sredstva, nekaj denarja pa pridobijo z donatvitvijo knjižnice leta 19.^^0. Veliko novega je v kraj prinesel prvi radijski sprejemnik pred 77 leti. »Cilji kulturne dejavnosti v letih pred prvo svetovno viijno so bili predvsem združevanje ljudi ter vzbujanje narodne zavesti. Slednja pa ni usahnila med smari^kimi kulturniki tudi med drugo svetovno vojno. Nekoliko je res zamrla v tem času, a se je pn vojni kmalu «pobrala«, saj so kulturniki vse dejavnosti leta 1949 združili v Kulturnem društvu Jožeta l.etonja Kmeta. Ci- lji njegovega delovanja pa niso bili več le družxjnje. ampak tudi izobraževanje. Delovalo je kot nekakšna l.judska univerza.« Po besedah Mije Žerjav beleži smar-ška kultura največji ra/cvet v 70'letih» ko so bolj organizirano /ačeli delovati Gledališče pod ko?.olcem. Iblklorna sku- poudarila /.eijavova - ni le ohranila, je tudi zelo živa. V svoje vrste namreč privablja veliko mladih. Ti se združujejo v plesni sekciji, najmlajši v kulturnem društvu, pri folklori, v mešanem pevskem zboru, tamburaški skupini, po-uovno oživitev dejavnosti napovedujejo literati. Pri gledal isčnikih mladi prihajajo. odhajajo, jedro pa tvorijo starejši gledališčniki, kar prav tako ni zanemarljivo. Biti član skupine .^0. 40. 50 let je v časih, /a katere kulturniki trdijo, da tej dejavnosii niso najbolj naklonjeni, spostljivo dejstvo, fil.judem zaradi obveznosti v službah zmanjkuje časa za prostovoljne dejavnosti. za nameček pa tudi ni na voljo dovolj denarja za njihovo delovanje. V našem okolju glede tega ne smemo bili kritični, saj nam občina zagotavlja primerne prostore, pa tudi dejavnosti sami namenja nekaj sredstev.« Kulturno društvo danes šteje 150 članov. ... kultura jutri Mija ŽerfaVt predsednica kuiturnega društva Šmartno ob Paki: -Smarski kulturniki si želimo, da bi učitelji na nasi osnovni šoli nadaljevali vzgojo mladih tudi na kulturnem področju.'f pina Oljka, mlada gledališka skupina, pa likovniki, bterati... V tem obdobju so ti ponesli ime kraja ven iz Slovenije in nekdanje Jugoslavije (v Švico, Nemčijo» na Madžarsko, bili so gostje IV oddaj). ... kultura danes Očitno so bili cilji delovanja kulture v tukajšnjem okolju pravi, saj se • kot je Po besedah Mije Žerjav se da danes tudi na področju kulturnega ustvaijanja marsikaj narediti hitn> in dokaj kakovostno, tradicije pa tako zanesljivo nc. »Zato si šmarSki kulturni ustvarjalci želimo, da bi Prešernov duh še dolg(j živel v nas, da bi se še dolgo srečevali v kulturnem domu na odru ali pod njim. Skupaj z na.^im t zvestim občinstvom si bomo pri/a-devali, da nas elektronski mediji ne bi oddaljili, da nas ne hi zasvojilo vsakdanje pehanje za materialnimi dobrinami,« je o kuhuri v občini jutri dejala Mija Žerjav. Po bo za nadaljnje delovanje na različnih področjih kulturnega usivatjanja pomemben več kot le obstoj oddelka glasbene šole. predvsem pa vzgoja mladili na tamkajšnji šoli. Klepetali smo s Karlom Dragom Semetom Po nekaj daljšem premoru so arkade Velenjskega gradu zadnji torek v lebru-aiju znova zaživele. Kustodinja Muzeja Velenje Aca Poles je tokrat na klepet povabila verjetno prav vsem dobro zna-jiega Karta Draga Semeta, človeka z dvema imenoma in mnogo obrazi, s katerim se je tako ali drugače srečala že velika večina prebivalcev f>aieške doline in okolice. Kari Drago Seme je zbranim s pomočjo sogovi>rnice zanimivo iiî spr(v ščeno odkrival drobce iz svoje bogate in polne prehojene življenjske poti. Ta ga je vodila iz vasi Brezno nad Laškim, kjer je z bratom in sestro odraščal v rudarski koloniji, ki jo je ohranil v lepem spotniuu vsem pa kulturnik, igralce, pesnik, pevec, režiser, scenarist, organi/^ior prireditev in nekje vmes je postal še mož, oče in ponosen dedek sedmim vnukom. /a svoje delo, ki je venomer in povsod puščalo sled v ljudeh, je prejel že Številna priznanja in pohvale, med katerimi so mu največ pomenila tista spontana in pristna, ki so prišla od ljudi, saj zase meni, da je predvsem veseljak, ki ima najraje ljudi, še prav posebej pa lisie najmlajše med njimi... In če menite, da Karla Draga .Semeta ne poznate in ga do sedaj še niste srečali, ga poiščite v mesecu decembru. Tudi letos ga boste našli nekje na ulicah Velenja, Šoštanja ali okoliških krajev ali kol bogato šolo za življenje. Že zgodaj v osnovni Soli seje vključil v številne dejavnosti in bil aktiven na mnogih področjih, kar ga je nato spremljalo sko/i vse življenje. Bil je že smučarski skakalec, roko metaš, uspešen šahist, trgovec, rudar, udarnik. pedag<îg. vojak, javni delavec, politik, govorec, vodič v muzeju, pred- morda na eni od t u kajšnjili osnovnih šol in vrtcev. Spoznali ga t>osie po sivi kučmi, beli bradi, odetega v topel k<5Žuh z zvrhanim košem na ramenih, okoii □j eg a pa se bo gotovo, tako kot je to že polna štiri desetletja, drenjala množica otrok z iskricami v očeh ... ■ VM, foto: Janez Poles 14 ZANIMIVOSTI, SVETUJEMO '"H'JiS 9. marca 2006 Bober že pred 164 milijoni let Pred kratkim na Kiujslteni ndkriti fosil bobra, siar 164 milijonov let, je pošteno zamajal znanstvena dojsiva o razvoju sesa Icc v. Fosil ra/kriva. da la žival ni glodala lesa, kol tn delajo današnji bobri, ludi zobje kažejo na lo, da je jede) predvsem ribe. Na sesalca pa presenetljivo pristno nîenda spominja predvsem kozuli in notranja zgradba ušesa. Neki nemški znanstvenik jc dejal, da ugotovitve kažejo, cla so sesalci zaceli prevladovati kar 100 milijonov lei prej, kot so predvidevali. Fosil je pokazal, da naj bi bober tehtal le okrog pol kilograma, med prsti na tacah pa je intel plavalno kožico, Je kuga povzročila ledeno dobo? Evropska tako imetiovana majhna ledena doba bi lahko bila posledica s ki »raj Slo let trajajoče kuge. ki jc v 14. stoletju zahtevala na milijone življenj pti vsem svetu. Za majhno ledeno dobo označujemo obdobje pred 300 Idi» ko jc v î'vropi prišlo do nenadnega padca temperaiur. Podatki, ki so jih raziskovalci zbrali i analizami prai^nikov in listov, podpirajo teorijo, da seje po zapuščenih kmetijskih prostranstvih razraslo na milijone dreves. ki so iz atmosfere črpala ogromne količine ogljikovega dioksida, kar je verjetno povzročilo ohlajevanje podnebja. Gre za najnovejšo teorijo raziskovalcev z univerze v Ulrechiu na Norveškem. Nekoč so bili ljudje hrana zverem Majhni, miroljubni in v glavnem rastlinojedi zgodnji človekovi predniki naj bi po mnenju raziskovalcev pogosto bili hrana davnih zveri, predvsem divjih mačk, pstw, hijen, orlov, krokodilov idr. ložisková Ici so svoje ugotovitve predstavili v delu »Man the Hunted: Primates. Predators and Human Evolution«. V prvi vrsti gre za teore- tično delt), ki nasprotuje vsesplošnemu prepričanju, da so bili zgodnji predniki človeka nagonski ubijalski plcnilci. Avtorja omenjenega dela Donna lian in Robert Sussiuan, antropologa na umver/i St. [-uis. menila, da so človekovi prcdtiiki, ki so živeli pred približno sedmimi milijoni let pa dtj pred približno 60.000 leti, bivali v resnih obrambno usmeijenih sku-pitiah, da hi se tako branili pred divjitiii zvermi. Po njunem mnenju nili i/j]ajdba kamnitega orožja pred 2.3 milijona lel ni kaj spremenila situacije. »Nikakor ne nn> rcnio govorili o orožju za lov, ki bi ga lahko uporabili za lov na večje sesalce. Misel tla bi se s tako neznatnim orožjem odločili napasti mamuta ali orjaškega jelena, je dokaj absurdna. To nikakor ni bilo orožje, s katerim bi se lahko lotili takšnih živali.* sla p(3jasnila avtorja, ki sta v svi>-jem delu zapisala, da je zaradi napadov divjih zveri umrio med 6 in 10 odstotkov zgodnih človekovih prcdiîikov. V Kairu odkrili Sončni tempelj Arheologi so v Kairu v Egiptu odkrili sončni tempelj faraonov s številnimi čudovitimi kipi, ki najverjettieje predstavljajo kralja Ramzesa I L, ki je T.giptu vladal med letoma 1270 tn 1213 pred našim štetjem. Najdba predstavlja največji odkrili sončni tempelj v egipčanski prestolnici, kjer se je nekoč nahajalo antično mesto Ileliopolis, kije predstavljalo središče čaščenja S ime a. Najdba vključuje okoli pet ton težak granitni kip roza barve, ki po vsej verjetnosti predstavlja Ramzesa JI. skoraj 1,6 metra visoko skulpiuro sedečega moža, popisanega s hieroglill. med katerimi je kar trikrat omenjeno ime Rani/es 1I-. ter tri totie {ti/ko faraonsko glavo. Do sedaj je arheologom uspelo odkriti ludi večji del zelenih tlakovanih tal templja. Da bodo lahko izkopali celotni tempelj, pa bo potrebno zapreti in preselili na n<3v<5 lokacijo del priljubljene kairske tržnice. Vzhodni Pompeji Odprava na območje največjega vulkanskega izbruha moderne dobe je razkrila izgubljeno kraljestvo. Tako so znanstveniki indonezijski oiok Sumbawâ poimenovali kar Vzhodni Pompeji. V vulkanskem izbruhu gore Tambora leta 1X15, ta sc nahaja na omeiv^nem otoku, je umrlo več kot 100.000 okoliških prebivalcev. Do sedaj so razisko- valci pod pcpelde in drugi odkriti ročni izdelki so po mnenju znanstvenikov odlični pokazatelji davne indonezijske kulture. »Tambora bi lahko postala Vzhodni Pompeji, saj bo v prihodnosti vzbujala ogromno zanimanja.« jc povedal profesor llaraldur Sigurdsson z univerze llhode Island, ki je iidkril iv^gubljeno vas ob p(ímoči raziskovalcev z utiiverze iz Severne Karo line in indonezijskega di-rektorata za vulkanograHjo. Z lakoto hitreje do znanja Hormon grelin, ki se izloča v želodcu in povzroča v organizmu občutek lakote, naj bi imel pozitivne učinke na spomin in učenje. To so ugotovili znanstveniki z ameri!>kc medicinske fakultete Yale. Studentom in drugim, ki se pripravljajo na učenje oziroma strokovna preverjanja znanja, zalo priporočajo, da se postijo. Prav tako so mnenja, da otroci dosežejo boljši učni uspeh, če zajtrk ni preveč obilen, ker bi jih poln želodcc lahko obremenjeval med dopoldanskim poukom.Hormon grelin so sicer odkrili šele leta 1999, od takrat pa vnelo raziskujejo njegove učinke. Erektilna disfunkcija i » CO eu ^S| ljubezen. Pogled, dotik, poljub. Valovanje v zraku, prepletanje čustev. žuborenje hormonov, sreča. Odnosi med dvema se poglabljajo. ljubezen raste in preraste v spolni odnos. Zadnje čase je ta veriga vse prevečkrat načeta in pretrgana. V dinamiki vsakdanjika, obremenjeni s šlevibiinii opravili, prepogosto zanemarjamo odnose. Postajajo vse bolj površni, ljubezni ni, ali pa ji ne damo dovolj časa. da bi nas preplavila. Pogosto pustimo, da kar umre. Ob tem pa doživljamo psihične travme, ki se odražajo ludi na telesnem odzivanju. Spolni nagon je med vsemi človekovimi nagoni v svíyi osnovi najbolj živalski. Sprva naj bi slu/j) le za ohranjanje vrste, že zelo zgodaj pa je postal tudi loške spremembe v spolnem odzivanju. Najpogostejše motnje so: pomanjkanje želje po spolnih odnosih, te/iive pri dí)sega-nju vrhunca, neg<îiovost izvedbe spoljiega odnosa, prezgodnji izliv in nzična bolečina ali pomaryka-nje užilka med odîiosom. Bojazen, da se bo motnja ob naslednjem sp(ïlnem odnosu ponovila, vodi v Tiesproščent>si. Nesproščen človek pa se ne ni<3re predali uživanju. Ptv sledica takšnega obnašanja pa je prav listo, česar se človek najbolj boji - motnja v spolnem odnosu. Iz takšnega začaranega kroga pogosto ne zmore sam. Samozavest p(v staja vse manjša, motnje v odnosu vse hujše, motnje spolnosti pa se postopno prenašajo tudi na partnerja. Obdobje pred zakonom in po /a-konuje obremenjeno z večiim tveganjem za motnje v spolnosli. Stres in čustvene ležave vplivajo v enaki meri na oba spola. Moške pogosto ovira slabo zdravje, ženske pa boleč spt^lni odnos. Poslabšanje ekonomskega statusa povečuje twíganje za manije spo In osli. Žrlve spolnega nasilja imajo zaradi slabe izkušnje več motenj. Motnje spolnosti močno poslabšajo kakovost življenja pri obeh spiïlih. Istospolni moški imajo pogosteje težave kol istuspolne žen» ske. Pri ženskah opaŽamsiiKJSt in teža obolenja še p pričenjamo brez lesnobe in strahu. In čc še vedno ne bo šlo, bomo težavo rešili 2. zdravilom, ki bo napravilo spolni odnos ponovno lep in življenje bogatejše. V zadovoljstvo In sreči) obeh. ■ Prim. Janez PoleSf dr, m^.-ínterníst VI PIŠETE Kdaj posekamo drevo? V gospodarskem gozdu skušamo z gospodarjenjem ob zagotavljanju vseh vlog gozda doseči trajno čim večje donose po masi in po vrednosti lesa Vlaganje v gozdove /h trajno zagotavlja nje, o/J-mma krepitev ekoloških, gospodarskih in socialnih vlog gn/da $ù potrebna vladanja v gozdove. Da dosežemo /eleno stanje gozda ob njegovi zrelosti (gozd-iiogojliveni cilj). Je potrebno opravili velik" negovalnih, varstvenih in drugih del, vlagali je smiselno tudi v izgradnjo mreže gozdnih cesl in vlak. Vrednost lesa pa povcčani-slavno ugotoviti, saj na kvaliîelo lesa vpliva precej dejavnikov, kot so: rastišče, drevesna vrsta, starost. debelina in tudi pošksljo le naraščajo. Pri smreki jelo gniliiba, pri jelki vodeno srce (vo dopočnosl), pri bukvi rdeče srce, pri javorju trohnoba in napake srca (kem) in pri velikem jesenu neprava črnjava. Dlje ko so drevesa v gozdu, bolj so izpostavljena vplivom narave (veter. sneg. strela, podluhniki) in tudi čhvekove dejavnosti v gozdu (posktîdbe). Vsi ti dejavniki vplivajo na /jiianjšanje vrednosti lesa. Negospodarno je v gozdu odlašali s p<îsekom zelo starih in predebelih dreves, saj je tako drevo na zunaj lahko še tako lepo in debelo, ko pa ga pf)sekamo. vidimo, da smo pri Iglavcih s pretirano slarosijo naredili iz hlo-dovijie celuloztil les, pri lislav-cih pa izfumiija drva. Izjeme so drevesa, ki jih načrtno puščamo v go/xJu do naravnega propada zaradi njihove ekološke vloge, posebno zanimiva drevesa ob poieh ipd. Zaključek Padanje tržne vrednosti lesa Drevo je liw bilje z vsemi naravnimi lastnostmi življenja: nastankom, rastjo, razvojem in na kt^ncu s propadom. Tržna vrednost lesa začne padali pri določeni starosti drevcs;a- Na njem se pojavijo notranje iji zunanje napake lesa, ki s sta- Odločitev, kdaj posekali drevo ali sestoj, katera drevesa bomo posekali prej In kaiera bomo v gozdu ohranjali do k»nca naravne obnove, ni enostavna. Zato je še kako pomembno sodelovanje lastnika gozda, ki ima svoje izkušnje, z reviruim gozdarjem, kj pozna z.akoniiosti irajtKJSinega so naravnega gospodarjenja z gozdovi. Velja tudi. da dva več vesta kot eden. ■ Mnenja in odmevi Zavajanje občanov občine Šoštanj Na 24- redni seji občine Šoštanj sta direkt Olja Premogovnika in TI! Sošlanj predstavila razvojno pot imenovanih podjetij, ki sta lesîio p^wezana med seboj oz. odvisna eden od drugega. Nad razvojno potjo, kj sta jo predstavila, sem bil navdušen predvsem z vidika socialne varnosti, saj se bo ohranilo veliko deltwnih mest vse Ija do lela 2040 In vložka, ki ga bo sla podjetji vložili v šc večjo izboljšanje ekoloških vplivov na okolje, kjer živimo in delamo. Direktor Premogovnika je med drugim prcdsiavil projekte razvoja na področju. kjer seje odkopavanje pre-mtJga zji kiju čilo in se je površina že umirila, /a pisanje mojega mnenja sem se odločil /jradi zavajanja javnosti s strani pisca pod rubriko - Mnenja in odmevi" z dtie 2. 2006 v časopisu Naš čas. Ne vem, ali jih zavestno zavaja zaradi bližajočih volitev, ali pa resnično ne ve. kaj vse nam poleg delovnih mesi dajeta oz. sla daii ti dve podjetji. Zato bom navedel, kje vse nam pomagala s svojimi sredstvi, ki jih poznam. Premcv govnik je sofinanciral izgradnjo uove osnovne šole v Šoštanju v višini osemsto milijimov lolaijcv. v letošnjem leiuje namenil petdeset milijonov tolaijev za ureditev ulice Heroja Gašperja v Šoštanju, sofinancira izgradnjo plinovoda v Ga-berkah v višini peliiišlirideset milijonov tolaijev. Postavil je merilne posiaje in odprli telefon glede tresenja tal. Tresenja tal se zaradi vpliva odkopavanja po mojem mnenju nimamo kaj bali, saj se odkopna polja vse bolj oddaljujejo od mesta Šoštanj in s temi vplivi ne bodo ogrozila bivalnih prt)Sio-rov, kol se navaja. Tresenja tal se lahko bojimo zaradi tektonskih preli^mov, kj jili uiiamo. V naši dolini so Smrekovški, Sošianjski in Topolški preltmi. Poleg lega po teka v naši neposredni bližini Peri-adriaiski šiv. ki ločuje stara in mlada gorstva in ravno zgoraj opisane lektonike se osebno bojim, zato imam svojo hišo protipotresno zavarovano. Za pisca je moleč tudi prezračevalni jašek. Kimceniracije phriov, ki izhajajo iz premoga, so tudi v izstopnilj zračnih progah - jaških v dopustnih mejah, saj lahko zaposleni nemoteno delamo v takem okolju in ne ogrožajo našega zdravja. K<ïličine zraka se pa s krčetilem jame tudi zmanjšujejo. Projekte, ki nam jih je ptîkazai direktor Premogovnika za območje, kjer seje Že površina umirila, so izdelale družbe, ki so se povezale na območju mesine občine Velenje. Ibso: Hra, Cforenje. BTC\ Premogovnik Velcj-r\lc ter posamezniki v sdsivu Premogovnika Velenje in TE Šoštanj za zgledno sodelovanje z občino Ši> stanj. irVALAVAM. Sodelujmo šc naprej tako zgledno, Sam raz-vi)j doline pa se bo še bolj pospešil z izgradnjo državne ceste, ko ne bomo več odre/.ani od ostale Slo venije - Evrope in ne bi)mo odvisni samo od podjetij, ki so trenutno uspešna v dolini. Prepričan sem, da se bodo investitorji ustavili ludi v tej dt^linj, zadržJíli pa bomo ludi znanje, ki odhaja iz dohne. To lahko opazimo v ostalih krajih po Slrîvenijl ki že hiiajo ustrezno in-frasirukturo In se zelo uspešno razvijajo. ■ Neodvisni svetnik občine Šoštanj, Orago Kotnik Beremo in pišemo skupaj - BIPS Program Beremo in pišemo skupaj, BIPS, je program, kaierega namen je. da sc vanj vključijo starši, ki želijo: • pon^agali svojim Cftrokom pri učenju. da bi Ic-li bili v šoli čim bolj uspešni ter dosegli višjo stopnjo izobrazbe, kol jo imajo sami: - spoznati učinkovitejše metode učenja za delo z otroki; - obnovili znanje ler se poučiti o novih stvareh; • pravilno napisali nekatera besedila, kol so: opravičilo, prošnja, zahvala, pismo, vabilo, voščilnice ter obnoviti pravopisno /nanje; • obo^iili si lud) notranjo izobrazbo; ' podariti olrokom svoj čas, se učiti od njih. jih opazovati, do^^vljati njihovo rasi in razvcjj ter se i^bo-galili z njihovo navzočnostjo. Za izpeljavo programa skrbi Ljudska univcr/a Velenje (koordinatorka in vodja projekta Biserka Plahuta, prol,) pod okriljem Andragoškega centra Slovenije ÍACS) in ob denarni pomoči šolskega ministrstva ter livropskili socialnih skladov, vo tliva pa ga iičiicljicl, ki sva si licenco za poučevanje in izpeljavo programa pridobili na izobraževalnih senilnaijfli ACS. Program traja 5i) ur in poteka po vnaprej pripravljenih projektih, ki zajemajo različne stanlia rde: govorne. socialno, pisne, računske in računalniške spretnosti, sph^šno poučenost, v«življctijsko učenje 1er aktivno državljanstvo. Vsebine so i/brane glede na živ« Ijen.iske ok{)liščine ciljne skupine in prilagojene udeležencem, tako da zadoslijo njiliovim potrebam po temeljnem ziîanju in spretjiostih. hkrati pa ima posameznik priložnost, da sam dejavno izkusi vlogo prid(îbivanja ter uporabe znania in spreln<5sii. Od lanskega septembra pa d(i meseca februarja s"va v dveh skupinah Víxlili program Beremo in pišemo skupaj - BIPS, in sicer vsako sredo od 17. do 19, ure na <)snc»vni šoli Mihe Pintarja Ibleda ter vsakih 14 dni ob torkilî in četrtkih (izjncnsko delo staršev) mi osnovni šoli Antona Aškerca. Program je bil namenjen siaršcm in nj(h(îvim otrokom -učencem 2. in razreda dcveilcîke. Skupina naj bi štela od 6 do 8 staršev in otrok, midve pa sva imeli v vsaki skiipini po 6starševzolroki. Obe skupini sta hili zelo prijetni, vsaka po svoje Zimimivi, starši in otriKi sproi5čcni. ve/j prijateljstva pa so se ikale vedno močneje iz srečanja v srečanje. In kar se nama zdi najpomembnejše: lukajjeb./arevala srčna kultura! Vsako srečanje je imelo rdečih nil -določeno temo, skufiaj smo u/ivali ob igranju številnih družabnih Igor. reševali uganke, rebuse, miselne naloge. si ob pisanju zgodbic 1er dramatizaciji bogatili bcsego pvlšťk, ki je po pogodbi v vîie boljši formi: "Pričakovali smo, da se Ribnica ne bo ziahka predala. PodiJbno kol na vsako drugo tekmo smo se ludi na lo zelo zavzelo pripravljali. V prvem polčasu se jim nikakor nismo moj^i (jdlepili. Ušli smo jim /a Štiri gole, pa so nas ujeli, pa smo jin^ spet ušli. V drugem polčasu pa smo z moćnim ril-monî le štrli njihov odpor. Igrali smo \'si, cela naša klop. Gostje niso imeli toliko menjav, Pokazali smo, da resdobro ireniramo, da smo odlično pripravljali, in rezultat je lu.< V tiaslediijcm krogu bodo Igralci Gorenja gostovali v Novem mestu pri predziidnji Krki. Vse razen njihova zmaga, bi bilo seveda veliko presenečenje. vos Izgubili po dobri igri Rudarji so si na Ptuju zaslužili vsaj točko - Čudna enajstmetrovka - V soboto (ob 15.00) z Belo krajino Novi sneg je gotovo povzročil nekaj sivih las víKlslvu prve nogometne lige. (XI jesenskih treh preloženih lekem (prav lako zaradi neugodnih vremenskih razmer) je bila tKligrana le ena, in lo lia Piuju med Dravo in Rudaijem, nedeljsko med Domžalami in Naťio ter med Ptibiikumom in Mariborom pa so morali spel prelo-ati. saj je lega dne sneg naleuival od jutra di> večera. v soboto dopoldne je na Pmju celo posijalo sonce. Domači so meeskÍ iz Medvod. Pred kazenskim prostorom jc za do- Mladen Dabanovfc je branil nemogoče. Tudi nevarno žogo Denisa HalUoviča iz liližine. maêe dosodil prekršek. Ciostje so postavili živi zid. strelec prvega gola Trcnevski je močno uilaril po zogi, ki je lako lelela proli Pavlovićcvi glavi, la si je hipno z roVu zaščitil glavo, /oja ga je udarila v komolec, sodnik pa je na presenečenje gtïsiov pokazal na belo t(5čko. Velenjski kapelan gaje prepričeval, da lo ni bilo namerno igranje z roko. a mu je MeiÎvotîCan menda odvrnil, da bi mc^ral glavo umak"nili(!?). 'nagradil' pa ga je šez nnnenim kar-ionom, zaradi cesar ga v soboto ne bo v postavi. Kljub temu se gostje še niso predali. V nadaljevanju so zaigrali še bolj napadalno. In podobno kol v prvem delu igre je domaće ludi vdrugem reševal (podobno je bilo na jesenski lekmi na istem igrišču) vraiar D;jbanovič. Nekajkrat je ubranil skorajda Jiemogoče ali pa so Nli 1 lalilovič. TrilVo-vič. Paviovič. Mujakovic. Grbič, Azizj nenatančni pri strelih oziroma nezbrani, ludi ko síí bili iz oci v oći s ptujskim vratarjem. Svojo premoć so rudar,li kronali z z^delkojii Grbiča šeie v drugi coi-nuli sodniškega podaljška./a kaj već pa ni bilo časa. Tako so ptujski mestni sladion /apiišcali zelo potrti. Razočarani in jezni so bili na sodnika za-ratli sumljive enajsimeirovke, pa iiidi ker jim je pokazal kar štiri rumene kartone, od tega dva Dediču, drugega v zadnjem sodniškem piKlaljšku (v 92, minuti), za kar je moral kakšno inijnito pred koncem lekmc v slaćilnico in podobno kol Pavlo-vič vsoboione bo smel igrali. Sodná tndi ni imel enakega kriteriji pri deljenju rumenih kartonov, kajli doniačim ni pokazal nobenega, pa bi jih moral Naj omenimo Ic eno akcijo. Sredi prvega polčasa je domači igralec spoznat, da mu bo Cîrbié ušel. zalo ga je zaustavil z močnim udarcem z roko po obrazu, scîdjiikova piščalka pa je oslala nema. Na robu igrišča smo slišali le besedno grožnjo domačemu igralcu: Zdaj pa neliaj, lo je ze tvoj drugi prekršek ... Ob vsem lem pa je ludi res; će bi bili izi;orisiili vsaj ireljino svfýih prilíJŽnosti, v soboto gotovo ne bi bili i/gubili. Res je ludi, da morajo v soboto proli Beli krajii3i zmagati. Če želijo, da jim oslane še kaj upanja za obstanek v ligi, ■ vos Na Svetino po Alminih poteh Okolica Celja audi kar nekaj izletniških točk. ki so dosegljive tudi z avu>mobQom. Planinci prisegamo seveda na peš poli, tistim, ki pa ni preveč za pešačenje, pa je nadvse primerna ločka Sveiina, kamor laliko prispemo tako ali drugače. Sveiina leži trn 78.^ m nadmorske višine in je prikupna planinska vas, ki je bila lei» 2nil4 pro glašcna za najlepšo hribovsko vas. Iz Celja se nanjo pripeljcnio po enajstih kilometrili vožnje, iz Štor pa po osmih. FlaniDske poti peljejo nanjo iz raznih smeri, lako se lahko nanjo podamo iz Senijuria preko Resevne, Prožinske vasi. Šlor. izza slarega gradu v Celju ali Pcčovnika, iz Laškega pa nas pot povede iz dveh smeri; preko Tov-stega vrha nad Celjsko kočo ali preko Vrha nad I aškim z jtižne strani. Nanjo nas poleg prijetnega okolja privablja ludi pred šlirimi leli na meslo stare planinske koče na novo postavljen res lep in s(xl<îbcn Aimin dom. katerega ponudba privablja PogM izpred Aiminega doma na Svetino • na najtepsi kulturni spomeniky to je božjepotno cerkev Marije Snežne s konca 15. stoi., kije nudila zatočišče ljudem pred Turki. Pohodi V soboto, M. oi^aoizira Sekcija Premogovnika PD Velenje pohod na SI.TVNICO -CERKNiSKOJiiZCRO, Planinsko druStvo Velenje pa organizira ODPRLO PI j\NrN.SK0 SOLO ZA ODRASI.r. ki se bo pričela v četrtek. 16. marca, ob 17, uri v ZdravsNejiem domu Velenje. Sletlila ji bosta te dva čcirikii bili osnova za njena potovanja po vsem svciu. Njen grob lahk<^ obiščcie v lukajšnji vasici, kjer je bila pokopana 1. 1950 in v njem počiva skupaj s svojo prijaieljico Theo CJaniellin. Cc se boste v dolino pcKiali mimo Celjske koče v smeri Pečov-nika. vas bo pol pripeljala mimo njenega nekda-iijega skromnega doma, v katerem je s svojo prijateljico prebivala po 2, sveiovni vojni. Njune poli so pogosto vodile na Sveiioo. ■ Marija Lesjak Visoka zmaga nad Postojnsko jamo Vseh dvanajst igralcev se je vpisalo med strelce - Sinoči v Domžalah, prihodnjo sredo v Šoštanj prihaja Laško Košarkarji šoštanjskc lilcktrc i'soiccha nadaljujejt) izvrstne predstave v tej se/oni. Će je morda koga skrbelo, da bo Šo-štanjčanom vseeno, kako odigrajo zadnjih pci tekem, potem ko so si že zagotovili uvrstitev med prvih Sest ekip v državi, jc bil ta sirah ptwsem odveć. Vseh štlridcsci minul lekmc so igralci Fleklrc Usatecha igrali izjemno /av/eio v obrambi in sproščeno v napadu, kar se je oh koncu odrazilo na izjemni) visoki razliki, saj seje srečanje končalo z re/uUatom 109 : 69 v prid Llek-tre lisotecha, seveda. »Vesel sem. da smo končno eno ekipo povsem nadigrali v ccloincm srečanju. To pa je plod /^v/etc igre vseh igralcev. Tekme smo se lotili brez kakršnih koli kalkulacij. nc glede na to, da smo Že uvrščeni v ligi) /a prvaka. Menim, da je to za samo regu-larnosi lige izjemno pomembno.« jc po srečanju povedal kapelan tlcklre Ilsotecha V!iha Čmer. ki jc na zadnjih tek-mah odlično razpoložen in ludi v soboto jc biio lako. Dobro je razigraval soigralce, vendar sije hitro nabral tri osebne napake, tako da ga je moral trener Dušan Hauptman poklicali na klop. Na sami igri šoštanjskili košarkarjev pa se to ni dosti poznalo, saj jc Ćmcra odlično zamenjal Nik Ivanovic, kije prikazal eno svojih boljših boljših iger in jc tudi s številnimi asi-sicncami poši[jal pod obroč uporabne žoge Bojicu, Sedeljko-vicij in Nuhaiiovlču. lako Ćmcr kot Ivanovic sta ob koncu pristala pri osmih asisiencah, Ivanovic je tem dodal še 12 lock, Z izjemo uvodnih nekaj minut, ko so imeli rahlo pobudo gostje in vodili šc s 14 ; 7, so šo- slanjski košarkarji igrali izvrstno. Pod obročem sla bila razpoložena Nuhanovič in Ne-de[jković. na zunanjih položajih pa predvsem že omenjena Cmer in ivanovič, dobro pa so igrali ludi vsi ostali, ki so stopili na igrišče. Proti koncu tekme Si) dobili priložnost ludi mladi, ki sicer na članskih tekmah praktično ne igrajo. A^esel sem, da 80 vsi priložnost dobro i/kori-slili,« je po srečanju dejal irener Dušan Haupiman. Vseh dva-najsi igralcev Ulcklre l-sotecha seje namreč tokrat tudi vpisalo med strelce, Haupiman pa jc ludi pojasnil razloge za lako visoko zmag2 točk, 2. Gorenje 2S. X Gold Hub 23, 4.Trimo Trehnie 22, 5, Pievem 19, (>. Hmos Koper 1^. 7. Ribnica Riko llišeI6. Rudar Iň, ^.Jeruzalem Ormož 16.10. Skv van i«, 11. Krka S. 12. Temio 7. 1. A SKL moški, 18. krog Elektra Esoteic, Milia Kljajtč in Nenad Boja nic. V prvem krogu jc bLl uspc-seîî samo Bojanić. ki jc v dvoboju proli kiubskcnm kolegu Nišaviču iztržil zmago v odločilnem sedmem ni/u. V drugem kn)gu je bil Boj a nič uspešnejši od Pa-viča(NTK Ptuj), v osmini flnsla pa je moral pii izenačenem dvo bilju priznali premoć četnemu no silcu Petrnvčiču (NTK Krka), ki ga je premagal z izidom 4:3 v nizih. Tadej Vodušek (NTK Mela-Qiin Kočcyie) je bil prevelik zalo-gaj za mladega Kljajiča, ki je tak čiJi, da bomo ta šport tudi treni- rali. V skoraj 2Wetm karieri je /a mano veliko tekmovanj in veliko dobrih rezultalov. Zaradi slabe medijske pokritosti in slabega stanja v icm šponu, to nI prišlt) do pravega izraza. Ljudje sploh ne vedo za nioje uspehe. Zato sem se odločil, da temu naredim konec. Doslej sem izdal dve knjižici in dva DVD-ja, kjer so zajele najboljše akcije iz različnih tekmovanj. lako bodo lahko tudi UsU. ki karateja ne poznajo najbolje, la šport bolje spozjiali. To pa delam tudi zato, da bi se vsaj 5 minut počutil kol pravi športnik, ki je nekaj dosegel.« /a Mladenom je bogata športna kariera. In na katere uspehe je sam najbolj ponosen? »Najbolj sem pi)noscn na drugo meslo na evropskem prvenstvu, ki sem ga dosegel na Dunaju. Večkrat sem bil državni prvak, njediteranski prvak ... Sc vedno menim, da moj čas šele prihaja. Star sem 26 let. in mislim, da bom tekmoval vsaj še pel do šest lel. Ce bo zdravje dobro, pa še več.« /.C nekaj časa je Mladen član Karate kluba Žalec, za njih tudi tekmuje, trenira pa največ v Velenju. Trikrat na leden ima treninge na CSŠ, dvakrBi na teden pa trenira v i^alcu. Svoje znatîje predaja tudi članom, mladim pa pravi, da se Iv) posvetil ko bo kofičal svojo športno kariero. "Sam Velenjčan, tu sem odraščal, tu imam družino. Ponosen sem, da sem Velenjčan in zalo tudi organizirani take d(î- godkc, kot je današnji. Moje življenje je bilo kol buija. Vedno Je bil šport listi, ki me je potegnil v pravo smer, zalo si /elim, da bi se mladi veliko ukvarjali s športom. Želini si ludi, da bi se stanje v karale šporiu na državnem nivoju popravilo,« Mladen je poklicen Športnik, a ne živi le od športa. Je tudi redno zaposlen, saj si sam plačuje koti/ii-cijc za tekme, mnoge športne pripomočke. »Tokrat predstavljam svoj drugi DVD. na katerem so zajele najboljše akcije iz moje bogate kariere. Vedno sem upal povedati, da sem v karaieju najboljši v Sli> veniji. In za tem slojim. Nisem omejen le na eno tehniko, sem univerzalen borec in loje odlika pravega karaleista.« Na večeru so sodelovali tudi mladi karate isti velenjskega kluba, kijih trenira DragoCIngesar.Taje bil tudi prvi Miadenov trener, ki je hitro opazil njegov talent, l/vedcli smo še, da se bo v aprilu udeležil tekmovanja Sarajevo open v Bosni in Hercegovini in tekmovanja Alpe Adria, V mesecu maju pa bo nastopil na evropskem prvenstvu v članski konkurenci na Norveškem (Stavanger) in se udeležil tekmovanja Wiena Open/Ijutiv mer 2006. Pred poletnimi počitnicami, junija, pa ho še nastopil na ekipnem državnem prvenstvu v Oplotnici in na Hvropskem dr/av^ nem prvenstvu regij v Parizu (Itanclja). REKLi sa ... I ^ J^ Mladen Stojnic: «Kol vsak športnik imam zastavljene cilje. Doseči želim čim več medalj. Vse bom dal od sebe, da bom v prvi vrsti dosegel sv je zmagal mojster tvačič 7 točk. 2, Brešar 5.5. 3. Rajkovič 5, 4. - 7. M. Cíoršek. HurenKmč. Niko lič, Dražnik in Matko po 4 ločke. Po treh turnirjih je ločke osvojilo 25 igralcev. Vodi Ivačič 28. 2. Dražnik 43, 3. Rajkovič 35, 4. M. (loršek M. 5. Brešar 29» 6. Matko 2H ... Nasledui lurnir bo 2. aprila. Atletski kotiček Kokotova članska državna prvakinja v soboto, 25. februaija. je v dvorani AD Ilit v Šempetru pri Gorici potekalo držjivno prvenstvo Slovenije za člane in članice v špriniu, tekih čez ovire iiî skokili. Nini Kokot je uspelo zdržati vse pritiske glavne favorilinje za zmago. Po dveh neuspelih poizkusih se je zbrala in v treije le doskočila do* Nina Kokot ponovila dobro formo iz pred ledna dni in se ustalila teči pod 7.90. Tokrat je dosegla drugo meslo v B iinalu s 7.X9 s. Med B-lma-listi se je pomeril tudi Dejan Škof-lik in dosegel osebni rekord 7.06 s. kar je pomenilo končno deveto meslo. Matic Lenart državni prvak v Celju je bilo državno prvenstvih v mnogobojih v dvorani. V sedmih kategorijah seje pomerilo 75 atletov in atletinj iz 15 klubov oziroma društev. V kategoriji mlajših mladincev je z veliko prednostjo zmagal eden najbolj nadarjenih mladih velenjskih atletov Matic Lenart. Na dvodnevnem tekmovanju jc v sedmili disciplinait zbral 4586 točk. Zmagal je kar v šestih disciplinah in pri icin postavil tri osebne rekorde. Njegovi izidi so bili res odlični: 60 m: 736: daljina: 650: krogla: 1.'^.16: višina: 174: 60 m ovire: X,71: palica 3.20: lOOn m: 3:00.51. Med osmimi tekmovalci v kategoriji mlajših mladincev se mu je najbolj približal Rok Grdina s Piuja, kije zbral 4029 točk. Matic je sijajno zaključil zimsko sezono, saj je poleg naslova dniav-nega prvaka v mnogoboju pred 14 dnevi osvojil še drugo meslo na 60 m ovire in tretje nîcsio v skoku v daljini). V mnogobojih v Celju niso tekmovali člani, ki so imeli pred tremi ledni državno prvenstvo v Linzu v Avstriji. Tam je tekmoval tudi edini pravi velenjski mnogobojec Gorazd Krn a ne k in osvojil treije meslo. Priprave mladih tekačev v Medulinu Člani AK Velenje, tekači na srednje in dolge pn'ge. so se za prvenstvo Slovenije v krosu, ki bo IH t. m. v Mariboru, pripravljali v znanem športnem ceniru v Medulinu na Hrvaškem. Trenirah so dvakrat dnevno pod vodstvom trenerja Tomislava Popetruia. Skupina velenjskih tekačev seje po poškodbi pridružila ludi Jola »da Ccplak, ki se pripravlja na sezono po zdravljeni poškodbi. Vsi atleti z optimizmom in p(ígumnirQÍ načni pričakujejo slovensko prvensivo v krosu, kjer pričakujejo, da bodo rezultati in odlične uvrstitve potrditev njihovega vloženega truda. ■ M. Š. Vrsa Jelen volj za uvrstitev med osem fina-lisik. Svoj doseŽAik dneva 601 cm je skočila v zadnji, šesti seriji. Mlajši mladinki Maja Vlihalinec in Ursa Jolen, prvakinja in pndpr-vakinja pri mladinkah, sia se borih z nekaj let siarcjšimi tekmovalkami. Maji je v finalu uspelo leči drugi najboljši letošnji rezuhat 7.63 s. S lem dosežJjom je bila na koncu četna za Tajnikarjevo. Vuk-mirovičevo )n Kovačičevo. Urêaje Matic Lenart s trenerjem Stanetom Škobernetom OBJAVE 9. marca 2006 Večj/, lepši in znova popolnoma vaš - nowi Citycenter Celje! 15.03.2006 > odi/, ure dalje 16.03.2006 > ob 16. uri > ob 17. uri Zaključek akcije "Najdite nas, Center Interspar nagradi vas" z Anžejem Dežanomi Podelitev/ osebnega avtomobita Skoda Fabia zmagovalcu natečaja za izbor imena novega centra Teater Cizamo na obisku v džungli - otroška predstava Al^ A/rpicin njegovi muzikantje 17.03.2006 > ob 16. uri > ob V- uri 18.03.2006 > ob r. uri > ob 12. uri Čarovnica Lili išče zaklad - otroška predstava in mini živalski vrt Koncert priljubljene pevke Welshe z bendom Hip Hura s pekom Matevžem Nastop kitarskega orkestra Glasbene šole Risto Savin cIty/cŒntBr Celje AOdflborskd c^std 100 Revolucionarna naprava namenjena razstrupljanju telesa Rezultati uporabe se izjemni! Predstav^ame vam vefik doprinos k idrav^enju raznih slabih počutij. BioEnergiser D-Tox Spa napravo, kis pomočjo pošiljanja signalov harmonizira in rebalansira delovanje limfnih žlez in izzove delovat^e procesa razstrupljanja, Preprost^e, >*zagaiýa« proces odstrat^evar^a strupov iz telesa. Ustvarja občutek sproščenosti in vzdiguje nhm energie v telesu. Več kot tisoč zbranih izpovedi uporabnikov potrjuje občutno izboljšanje počutja! Uporaba 2 x tedensko po 30 minut Zakaj ravno 30 minutna terapija? Ob uporabi Blo Energiser D-Tox Spa, energijska elektroda ustvarja tok elektror^ov in bioenergetsko polje. Poveča se krvni obtok, skozi pore pa se prično izločati strupi. Vsaka noga ima namreč neverjetnih 2000 por in zato so noge najboljši del telesa za izvajanje te terapije. Zaradi reakcije med strupi, ki zapuščajo telo in elektrodo, se voda vidno obarva. Ker v telesu odraslega človeka traja en kompletni cikel, da kri prepotuje po celem telesu, približno 20 minut priporočamo odraslim polnih 30 minut terapije, otrokom pa 10 • 15 minutno terapijo, Po uporabi se v celicah na novo vzpostavi ravnotežje, kar omogoča dobro preskrbo le-teh s ključnimi hranilnimi snovmi. Rezultat je obnovljen nivo energije, tako fizične kot tudi mentalne, z vsesplošnim dobrim počutjem. Bio Energiser je zelo uporaben tudi za hypo hydrosis (potne roke in noge). 02/ 88 22 344 NabeGo d.o.o., Ronkova 4,2380 Slovenj Gradec Strupi zapuščajo telo, voda se obarva www.detox.si Vedro za noge, elektrodo, adapter. kor>trolno enoto z odstevalno uro, 30 vrečk 28 vedro. lOOg soli z nizko vsebnostjo natnja, lllčko za odmejianje soli, najlonske vreče za sliranjevanje opreme, OVD z demonstracijo ter slovenska navodila. C«na kompletnega Mta: 179.000 SIT (746 95 EURI Kredit na 24 obrokov vam nudimo na vašem domu! Infra rdeiSe slike jasno pokažejo povečan krvni oblok že po petnajstih minutah uporabs Bio Energiser D-tox Spa naprave (desno) v primerjavi s sliko na levi (pred uporabo). Ženskam ob osmem marcu čestitamo in jih vabimo na predstavitev izdelka v soboto in nedeljo med 9:00 in 12:00 v Kozmetični salon IRIS, Cesta 1/8, Velenje, tel.: 5862 250. KRONIKA Paralizator^ ki vznemirja Električni paralizatorji so v prosti prodaji - Za nakup je potreben priglasitveni list - Ti paralizatorji niso enaki tipu Taser, ki naj bi jih začela uporabljati slovenska policija Mi/e/iâ Krstić • Ptamnc O paralizatorji h seje na veiiko začelo govorili po lisi cm, kn je slovenska policija nakazali^ mož-nosi, da Jili bo uporabljala pri svojem delu. Hni, pa niso bili p<>-licir^ii. so paralizator uporabili ludl žc v praksi. O ropu, s pomočjo cleklričnega parlizalorja. so pred kakimi Siiririnjsiimi dnevi poročali iz Radeč, kjer sta neznanca s palico in elekiricnim paraiizalorfcm onesposobil» 36-lelnojia moškega. Vendar ni slo za lak parali/.ator, kol naj bi ga v uporabo dobila slovenska policija in bi ji služil kol allernalivna strelnemu orožju. Božidar Pezdevšek, tiskovni predsiavnik Policijske uprave Celje, pravi, da bo v policijskem primeru 5lo za tako imenovani Taser, ki po žicah spusti v lelo električni lok z napelosljo 50 tisoč voliov in deluje na razdalji pel do šcsl melrov. Namenjen naj bi bil obrambi še pred nepl^ srednini stikom med policistom in napadalcem. Po veljavnem zakonu o orožju sodijo električni paralizaiotji v prosio prodajo polnoletnim državljanom in so poleg aerosol-nih sol/ilcév eno redkih legalno dosegljivih sredstev za samo-<3brambo. O leni, kako nakup izgleda v praksi, smo preverili v Velenju, v prodajalni Orbis, ftl-'lektrični paralizaior laliko naročite pri nas. na zalogi pa jih nimamo. Njegova cena. brez vseh dodaiktw, je okoli «SOO evrov. Za nakup potrebujete priglasitveni list, ki ga dobite na upražvni enoii, kjer vodijo evidenco o lastnikih električnih paralizatorjev,« je povedal Miran Gros, »V zadnjem času, ko se o tem veliko govori in pi^e. ljudje o njih sprašujejo ludi pri nas. a da bi se doslej oglasil kak resen kupec, se še ni zgodilo. Nenazadnje zadeva ni poceni, pa Se kak doda-lek je ireba kupiti, da je učinkovit.« je povedal. Će se povrnemo k policiji. Amnesty Inicrnaiional Slovenije opozarja, da je uporaba eleklrič-nihparalizatorjev. ki naj bi jih letos začela uporabljali policija, ukrep, ki grobo posega v človekove pravice, »/alo bi bilo nujno, da se uvedba paraliza-loTja kol prisilnega sredstva usirezno zakonsko uredi, da se zagiïiovi javna razprava in da se v Sloveniji njegova prosta prodaja prepove,« menijo slovenski predstavniki mednarodne nevladne organizacije ■ Gradili bodo Velenje, I. marca - V dneh od prejšnjega ponedeljka do srede so specializirani laiovi z gradbišča na Titovem trgu v Velenju odlujili udarno kladivo, vredno 200 lisoč tolarjev. Priprave na maturantski ples? Velenje, 2. marca - V prejšnjem tednu, ne vc pa se ločno, kateri dan, je bilo na razstavnem prostoru na Šaleški cesti v Velenju vlomljeno v sieklen pavijj tiskala pred seboj več kol 100 metrov. Vozilo je pc^polnoma uničeno, voznik pa je bil zaradi poškodb nemudoma odpeljan v celjsko bolnišnico, kjer pa so zdravniki ugotovili, da je v nesreči na srečo dijbil le lažje poškodbe njega pa odtujena rdeča ženska obleka s kristali Swarovski, vredna I milijon lolaijev. Obleko je imela v svojem kovčku tudi ena od bivših slovenskih mišic, zato vrednost ne preseneča. Izgleda, da je storilec natančno vedel, kaj je odnesel. Morda pa se kdo od njegovih bližnjih pripravlja na maiuraniski ples, Verižni trk na avtocesti Lopata. 2, marca - Prejšnji četrtek, okoli 7.00 ure. seje na avto-ccsil Maribor-Ljubljana, na odseku Celje-Žalec (pri počivališču Lopata) zgodila prometna nesreča. v kateri je bilo udeleženih več vozil. Policisti si) ugolovili, da jedo nesreče prišlo zaradi p(v ledenelega vozišča, /aradi iega je začelo zanašali eno od tovornih Polioia svetu fe Pin kodo si raje zapomnite Policisti opozarjajo na bolj previdno ravaatjje z piu kodami. ki jih uporabljamo pri dvigovanju denaija z bančnimi karticami. Vse pogosteje namreč ugt>tavljajn. da imajo občani pin kode zapisane karzra-ven bančnih kartic, kar m do* bm. se manj pa varno. Pm kod lorej ne imejte napisanih na mestu, kjer imate shranjene bančne karticc, saj si s tem lahko hudo šk<ídujete. ker bi nepridipravi, če vam ukradejo kartico, imeli res lahko dalo. Brez Icž^ bi sc lahko polastili vašega dcnaija. kar jc. če ne poznajo pin kode, veliko težje. Iz policistove beležke V soboto ponoči je policijska patrulja na Partizanski cesti v Velenju ustavila aviomolMlisla, ki je napihal 0.64 mg/l alkohola. Zalo sta mu pškodoval kar za 300.000 lolaijev. Pretepaski žepar Velei^je, 4. marca - Da tudi velenjske ulice ponoči niso več varne, dokazuje sobotni nočni dogodek. Okoli 01.30 ureje pre-drznez na pešpoti na Stantetovi ulici v Velenju pristopil do 64-leinega moškega, s katerim seje najprej pričel fXïgovarjali. Polem ga je začel pretepali, kar nekajkrat ga je udaril v predel glave in telesa, zaradi česar je napadeni padel na tla. Predrznežje na tleh ležečemu oškodovancu iz žepa vzel mobilni telefon in denarnico z vsebino. Ko je oškodovanec vstal, mu jc ncznanec denarnico vrnil, pred tem pa je Iz nje vzel 10.000 tolarjev in plačilno kartico. Po dejanju pa je falota „odnesla" noč. Vlomilca prijeli na delu Velervie. 4. marca - V sobtMo ponoči. ob 3.05, je bil na parkirišču blizu stanovanjskega bloka v Sa-leku pri vlomu v osebni avtomo bil prijel 42-Ieini Velenjčan, star znanec policije. Razbil je stekln na ziid nji h vratih osebnega avii> mobila, vstopil v avto in iz njega demontiral avtoradio, pri lem pa so ga presenelili policisti. Materialna škoda, ki jo je z dejanjem povzročil, znaša okoli 25.000 tolarjev. prišteti pa je treba še nevšečnosti, ki jih je imel lastnik, da je zamenjal sleklo, saj je to pozimi lahko zoprna reč. Pri pregledu ostalih parkiranili avtomobilov so policisti ugotovili, da je bilo vlomljeno še v eno vozilo, v kaierem je bil prav tako demontiran avtoradio, kaierega vrednost znaša kar 240.000 tolarjev, /o per storilca so policisti odredili pridržanje, z nji ní lu njegovimi dejanji pa se še ukvarjajo. Kljub snegu malo nesreč Velenje, 5. marca - Prvi vikend v mesecu marcu je bil na področju varnosti na širšem celjskem območju pester, še posebej pestro pa je bilo v nedeljo na naših cestah. predvsem zaradi močnega sneženja oziroma snega na cestah. le so bile čez dan slabo očiščene, v ponedeljek zjutraj, klicijsko po stajíí. Ju pa je kar vpričo policistov napadel pribežnika. S tem si je nasilnež prislužil ireznjeuje v bunkerju, o svojem dejanju pa bo moral kaj v zagovor povedati tudi na sodišču- *** Hude krvi pa je bilo v minulih dneh in precej. Tako je v petek ponoči neznanec poškodoval nos nekomu pred lokalom Max. v Šoštanju pa so imeli policisti precej dela z ljubiteljem alkoholne omame, kije trdil, da gaje nekdo pretepel. Ko sta mu hotela domov pomagali žena in sin, seje spravil natîju. Policisti so ga težko umirili, tudi lisice na rokah niso zalegle. Ker je bil poškodovan, so ga peljali v celjsko bolnišnico, kjer p« mu se ni zmanjkali» volje do razgrajanja. Zato so ga peljali na policijsko postajo in ga pustili v prostoru za izlrezjiitev. *** Tako prometni, kot so bili prostori za iztreznitev na PP Velenje v zadnjih dneh, verjetno že dolgo niso bili. Njihovo podobo je spoznal ludi Velenjčan, kije na Stanetovi metal pohištvo skozi okno svojega stanovanja. In ni Slo drugače, kol da je noč prespal na Policijski po slaji. V ponedeljek pa jc tam prespal raz-grajač, kije v najetem stanovanju na KoroSki cesii pripravil žur zase In za prijaielje. Ker ludi po tem. ko so ga polici- sli že opozorili, da naj utiša glasbo in pusti ljudem spati, lega ni storil, se je Ireznil v »bunkerju«. *** V soboto so policisti t)bravna-vali prav nenavadno krajo. Pri lovski koči v Vinski Gori je nekdo uspel odmontirati in neopazno odpeljali montažne kovin-skolesene stopnice. Vredne so kar 450 tisočakov. *** Zadnji zapis iz policistove be-leznice pa naj velja kol opozorilo- V nedeljo zvečer je akviziter, ki je na Flenko^ po hišah prodajal posodo, izkoristil nepazljivost enega od občanov in mu vzel .10 tisočakov. ■ TV SPORED 9. marca 2006 ČETRTEK, 9. marca PETEK, 10. marca SLOVENIJA 1 07.00 (^oroňla 0/.05 Dobrojiiirn Ofl.DO («la ÛSÛb Dobro |imn 09.0D PoroŇla og.rih skjpinaiL??/?6 09,Ib PodkUni mh Snnbs.9/?e 10.15 Pod Paromwom 11.10 l/;ivi ll.iO Omi^ie 13,DD Pofoûla. Spnri, vrcitiB 13.76 liriprv|u:/oraKon{3|ev ll.lh UmBUiusiigre 1Í.4Q OdpgupGsniki lb.no Pomňk prniiiRi IS.ilb MQSirtvi IWn Ifaí;HyMdwíriJ3/?6 15.b0 Rísanb labb lra^Mi:bBait. 11/26 16,Ob lniyiiiniQô.dnkii(n. Iilm 16^0 Lnaisia^ta IMI Nov;ci', špurlvrcniu 1/3D Planeipu^a!»u. ri^nkâ 173b ŠlsÍRia iiiladosii Ouliovnuiinp 18.40 MHflifi.Me^nikuřfl, risanka 19.no DriRvriik, vreme, ŠporL 7m\ idnik 71.00 Prviíndriiyi ?170 Osmiriaf) 72,DD 0(!(nuvi. šport vmiiD 2?.50 Kiiji anionebrt^a 23.10 Q3sl3«fii vpřBf ^ DO.?b ŠiBleia nilarltsii Ol.lD Oni^vDik, vreme, ipiin 07.10 liiloM SLOVENUA 2 06.3Q Inlnkanaj 09.QD Zabavni m[fikanal 11.30 Otífjškí ínfokaiiaí 1?.?5 Nrjmi na liniji. l6/?0 rMD Mlad.SPvuni»iLilRaii|u, ickmnvsliif psri. pcsnoiak M.Db SPvbiailonu.spnniiU vatosL^PnkljiikB 16.06 Mr)I 16.35 Sedem (^jdi?$int]usiN|skflp sveli. 1/7 17ib Mosiovi l/.b6 Ponwyajinosi 18.?b Siuricniska 1B.5b PfflriiSa.l?/l? 70.00 Mlad.SPvur^mLdrsariiu, ionske, prenos 27.1Í) tfrciTpogoifia ljiibfi?frn. 3 fig. drFtnia 23 Sil KFiipark,amor.lilrn 01.26 Dr^svnik /amcjskť iv Ol.bO Inlokan^l 06.bO 24 ur. pfiiiovilGV O/.OO RiiikilskR OQ,'îO Pol usode. nad. 09.3b Ob$viiij.nad. 1075 Ivproflaja 10.bb Vila M^nia. nad. 11.bO Prerojena liiibe^sanad. 12.^0 Na kraju Mina. nan. 13.^0 I v prodaj a 11.10 miiks Ibilb l^orojml|ube?{)|i.nad. 16110 ViN Manja. trad. 16.bS Ob svitu. nad. 1?.56 ?4ur lano PoiiiscdB.nad. 19.00 ?4iir 20.00 loinla 71,^6 fJd kraju Mna. nan. 22,^(1 Mojamatijd^Ucdik.dokiim. od;laja 23.36 Nâ|(ir2r)ï«[^rop]$veu, dokum. oddaja 00.3b PnjalRlji. nan. 01.06 74 ur. pnnyvilcv 07.0 b No^iir panorama © I SLOVENUA 1 i 0G.80 Udmevi I 07.00 Pofotda : 07.DÔ Dobro juirt I 08.00 PořQřila i 08.06 Dobro juifo i 09.00 Porořila i 09.nb h^fii moć, dokuni. Iifm i 09.20 teyMiíiean. 13/26 i 09.30 rrawyMdiean. 11/26 \ 09.40 bneijsia^a i 10.1(1 n^niCna rosni lenost I 10.40 Z vami I 11.30 ^(vahke /fimske nlimpij^! : ir|n>, dnkum.otldajâ I 12.25 Osinirian i 13.00 Poroiils. íjiorL vreme i 13.15 Ob/(jriadulM I 13.45 Duhnvni iiinp : 14,00 fViklii;: Afne. dokum. porirsi i 15.00 Pomola, prnmBI I 15,06 Mnsiovi i iyn Palt^k David. 22/2b I 16.06 Risanka I 16.10 l/pqjomrtorbs j 16.30 ?ivab^ki va iMkailice, 10/76 i 17.00 Nonvr({ii]G. Spori I 17.30 118dnivii|i>inišivulmlu. i dnkum. nddaja I 18,26 žrebanje (leIcljice i 18,35 M^íŤifcílek iihtic. risanka i 18.46 /akaj?, rjsanka s 19.00 Dnevnik, vrsma. Spon i 20.00 PnJo/DVciiiNaialijo i ?l.lb Tunsiika \ 22.00 Odmevi, Spon vrenie j 22.60 Pninnínikliib i 00.05 118dnjvn|[.'^iSivulaiij. : dokum. Dildajii j 01.00 Dnevnik, vreme. Šport I 01.bb PriJo?Dvcu/Naiali;o j 03.16 Inlukanal I SLOVENIJA 2 I 0G.30 Iníukanaí i 09IÍ0 /aliavni iniokanal I 10.16 Ku^a Bud amer. Iilm : 11.M Sponšpss i 12.20 Siafeia mladnsu I 13.0b SPvalp.sniuô.a(Mi,pnsnflisk : H.ID SPvadmikivdvnrčiili,prenos j 17.40 SPvalp.ímuC.Slň,l.vnin|!í ; 17,bb SPvsmud.skokjh,prGnas i 18.66 SPvaíp.8niu.y.a (/|.7.vu?nf3 I 70,00 SedemOiiífe^imliisisvďm.?/? I 20.60 Alpii.DniidvaJadran i 21.20 Slan novi obra;itvrope: I Madžarska j 21.60 SilonUum.avsuijski iihn : 23.46 In poionipndslakoia, liai, film I 01.20 MladisnkoSÍWumrLdi^arijii, i pl?^m pari. pnsneiRk i 07.20 Onuvnik/umeisktíW \ 07.46 Ininkanal 09.00 Dobmimro.inlomiauvno ra/vednlnn mlriaia 1Q.Q0 Vabimo k ogledu 10.05 Olpria lama, ponovi Lev 11.06 Najspoirlntiva 11.11] cnrn, gl^sbaria wldaja, ponovitev, yosiie: Yuhuhanda 14.00 Vi difusuani, obvestila 1/.60 Vab inio k ogledu 17.66 Dpiela Mladov, dnsvm kvi; 18.110 Brcj panike, mladinska oddata 18.40 Regionalne novii.n 18.4b DK?^la/ak[^dov.dnevni kvi/ 18.60 Mir.k{y3i^čel,jevisbi.l/í]hr. oddaja lahknsi i/polrijen 19.20 Naispuidn,^va 19.25 Vlibosir^jni. obv^stda ig.bO VabimoknglRdu IS.bb Dp^la/ekladov, dmvni kvi/ 20.(10 KlepeinakvadfâLpogctvtii. gostta: Mnioa Senear. Slrivi^nka lRta200b 70.50 R[iy iona Inu nnvii:e 20,66 Dr^^ela zakladov, dnevmkvi/ 2100 V hamioiiiji/naravo, kn^Ëtifska oddaja 21^0 Najvi^a.knfiiakmarKlriajij; natodno^abavnn glasbo, 3. IV mrch ' GosiIb: Gamsf 27.45 D(0bI9 zakladov, diwvm kvii 22.50 IznridajBOnbřOjiiifaiMÍor. ra/vodnina odrlaja 23.40 Vabimo k riyladu 23.46 Najspoidrifíva 73.5Q Vi dp.Qsir?nL obvestila wrv: 1:1 06.60 ?4ur, ponoviUnr 07.60 Pol usode 0B.46 Ubsviui.nad. 09.36 rvproilaja 10.06 Vila Minji, nad. 11.00 haroffina Ijiibïim nad. 11.55 Irania 13.40 Iv prodaja 11.10 Riii^Lake 1505 I^Dfnjpna ljubfi/Rn. nad. 16.00 Vtia Marija, nad. 16.66 ObsviLu.nad. 17,5b 74 ur-vrams 18.00 Pol usoda. nad. 19.00 74 ur 20.00 V?ijmi ali piBti 20.10 IVau s Kanbov. amer, lil 23.10 Pod lupo pravi CE. nan. 00.06 Magnolija, amaf.lilm 03.20 24 ur, ponovi iDv 01.70 Nořna panorama © 10.00 10.06 ,20 12.15 11.00 17,M 17.55 18.00 18,40 18,46 19.16 19.20 19.26 19.60 19.65 20D0 20.40 20.46 20.60 20.66 21.00 22D0 22:^0 23.00 73.60 23.66 Dohro jiiirn. ifilmmativno ra^vednlna oddaia Vabimo k or^ledn Naj vi^a, odd?ia/ riarodno/abavno ylasbo-flosije: Oamsi hlepel na kvadrat pognvor. gostja: Mojua SenC^r, Slovenka [813 7006 Naj spoi dni^va Videosuani. obvesula Vabimo k ogledu DeMa /akfaikiv, rincvni kvi/ Miš maš. nifo^ka oddaja Regionalne novice Rad igran inc^oinel. oirriška ipofina uddaia Dpiela zakladov, dnuvni kviz Nai spoi dn»va Videosirani. obvesula Vabimo k oglerkj Debela zakladov, dnevni kvi? Jesen hvl|oiija, oddaia/atreye življenjsko obdobje Reijionaliuj luiviiie D^^ela ^akladrjv. éievni kviz Na spol dneva Vatli m o k ogledu Razgledovanja, riukuin. orldaja Polled»!) knllurëjnfor. ûdrlaia Duhovnost prostora mitlnvaka. svL'luv. oddaja. 3. Wmreh Naiiovcd (Kkem angi^âke ftemicrliofi otjdaieûobrnjmro Vabimo k nglerhi Naj spotdnp.va SOBOTA, 11. marca SLOVENUA 1 06.30 Udmuvi 07.00 Zgo±etzpra7m^ie^l]ke 07,45 [mammo^.dokuni.lilm 03.00 Pod klobukom 08.30 GicarskjQloki. 21/26 08.Bb Gtisar!»kiDioko. 22/76 09.20 Kakrjliin>šilsvtit. danski lilrii 10.4b Polnoôniklub 12.00 lednik 13.00 Pnmiila. šport vremp 13.20 Pfviindruyi 13.40 SlovKon v ]iali|i 14.10 Komsar Rex. 1/15 16.00 /aoNjuba vućne ljubezrit amer. íilm 16.7b Alpe. Oonava. Jadran l/.DO Poroiila.špoitvfsmB 17.15 {]m l/j'b Sa?il|a, ivManlior 18.40 PnliajaNorli, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19,2b Utnp 20.00 HolPipoldniga/vazdica. 10. 0Ul20dH 70.40 fínůar 22.00 Poroi^ila, šport vreme 27.30 Telesa.//16 73.30 /goiljuoobki^inuiorasli, liai. In^nc. ijim 01.10 Dnevnik,vrame.^pori Ol.M Hnbar 03,00 ininkanal SLOVENUA 2 06.30 ínítikanal 09.75 Skn^i^s 09.35 Slan novi nbr»7tivropR: Madžarska 10.0b Pokljuka: SP v biatlonu./»sled, Ick/iiajM], pronrs 11.15 S}>valp.smuC..SI (^llvoinia lt.bn SPv3lp.s(nuC-SllM),pQsn. 12.56 SPvalp.sniue.,Sl(7),?.vn;nja 13.35 Pokliiika:SPvlflatloru,/3SlKd. tpkma \?X prenos I4.f>b Prva tekma ^tilrtlinalaiiaii prvakinjvnAnmtitu.larfa Triljaii-KnmM^rnaior.priinos 16.30 ^vatli^ukivifvorani. vkljiiCitevv prenos 18.30 MladinskoSPviimcLrirsar^ij. moškt posnntek 18.30 Košarka iiba acuon 20,00 UmnTvi^upnšiNi.ang.likir 2Î.35 Sknvnnslno)RZflro.7/8 27.25 Sobotna noi 23.40 Dnevnik zamejske tv 00.0b Ininkanal NEDEUA, 12. marca 0/.3n Tvpnjdaja 08.00 Dfubtžki. ns.5jíKija 08.10 Poko.ris.srinia 08.35 L^raiaKnaki^k.ris.Sfinja 08.45 KaikainUrbi.ns.SKnia 08.55 Sion(^>k[^Gr^amm,ns. serija 09.25 DoktorOta ris.sanja 09.36 PuisakZlaiko.ns.senia 09.45 Mjav! M|av!.ns.senia 09.55 Jagodka pomlad, ns.lilm 10.45 Mf^linjidol, r(s.S!>nja 10.55 šolska košarkarska liga 11.55 Funnula 1, pmnos irsmnija 13.05 Rnkeia pori ko;oli:Qm. pon. 14J]5 Rasnični svat dokum. odrjaja 14IiO Na d8;eli [B lepo. nan. 15.26 Providence, nan. 16.16 Hams m (lí^llim. dokum. oddaja 1/.15 24 ur, vreme 17.20 Prekrjm^?. amer, film 19.00 71 lir 70.00 Wmiii ali pusu 20.40 Moriiskuigre.amHr. Iilm 22.25 Alias, nan. 23.70 Cv.bcasmru. amt>r. Iilni 01.70 Odeanna, am»r. Iilm 03.55 21 tir. prjnnvittiv © 09.00 Miš maš, otroška oddaja, pon. 09.40 Vabimo k i^ímJn 09.45 Naptnsdtaki^fiianylaške Premier liga 10.16 sfidt dneva 14J]0 Videosirani, olivesuls 16.60 Vabimo k ogi»Ju 16.66 Angleška nog nme ma Premier líya. neposradni pronos Everion : I ulliam 18.00 Vabimo k r^i^u 18.05 Da^la zakladov, dniivrn kviz 18.10 VItarmonijr/naravo.kmetijska oddaia 18.50 ÛK^da zakladov, dniiviII kviz 18.5b Naj sput dneva 19.00 Cas za nas, mlad. nrldaja. pon, 19.40 VirL^ostrani, obvestila 19.^ Vabimo k oijledu 19.55 Debela jakladov. dnRvn kviz 70.00 1443.V1Vmai;»ziri,[Rgmnalni inlonnaijvni program 20.25 Kulitira. infamaiivnaoddaia 20.30 /daj. nrldaja /a razgiban n >ivl|nr^g 2i.0n Ansamhrf Pogum 6ltíi iispuliov. pusnetp.k 2. dela lubilejneya konin'ria 22,30 0ei!ela zakladov, dimvni kviz 22.35 Qdpríaieind.ponovitsv 23.35 Vabimo k ogliidu 23,40 Najspotdneva 73.45 Viilao^im obvestita SLOVENUA 1 07.30 ^iv>dv D9.bb Špcri^« 1Q.26 /apiskispmapljania.4/111 10.60 Prisliihnimti tišini 11.20 Ozare 11.26 Ubzoîiadulia 12.00 ljudje m zemlja 13,00 Poročila, špori, vreme I3.1Í1 PnJoAjviaizNaiaiijn 14.30 Iisiegalnpaga popoldneva I4J6 Pât minul ^Isve 14.60 áol|š}prograní 14.66 Nedeliskookû 15.05 Drugo mnenju 15.10 tinvfiški faktor 15.16 Glasbam dvoboj 15,411 ^rveieyendr; 15.45 Kiihalnica 15.50 Avriii;ijd 2026 16.00 NorfiijiH lidiji 16.10 16.70 Sporins noviL;R 16.75 Aiiyli3ška nogometna liga 16-30 Odprto 16.40 luftsifa t/.OO Porodila.Spon.vtffne 17.15 lisœga I apeg a popoldneva 18.3(1 ?ri?banje iota 16.40 Kravica Katka, nsanka 19.00 Dnevni k. vreme. Šport 20Í1I1 Sjietduma 71.35 Î športna oddaja 221)0 Večarmgost dr. I jiilioSin: 72.55 Pnrořila,Šporivrpmn 73.16 /astèno Življenje unmtnmH. 17/17 IlO.Ob Dnevrnk. vreme, šport 00 Iniokatial SLOVENUA 2 Oe^^O Iniokanal 09.10 SkQ2i(j3S OSJO IlviraHasaiiagii,sopran 09.40 fin bar 1(1.60 SP v biatlonu, mešanBštalete. pritnas iz Pokliuke 12^ Magazin liij» prvakov v norfrj(neio 13.06 rna [j a;in liuska nia na snegu 13.10 SPvsmiifiarskihskukà prnnos 1530 SPvadeiikivdvorani. posnetek u Moskvi^ 16.16 NnyomiU magazin, piva (iga 16.45 Mlail.SPvumiiidrsaniu, revt[a. pusiif*tek 20.00 Himalaja z Micha^lom PalinDm.2/6 20,55 Umeinosi glasbe m plesa 22.00 Vratrjinmna vožnja Jane Hali. 2/6 27.M] SPvalleiikivdvnrani. posnetek u Moskvu 01.36 Onevnik/ameiske tv mb Iniokanal 07.30 Ivprodaia I18J10 Ugiim dniščina, ns. ssnia 06,10 Voriwnikova vRsina. ns. senia 11635 Pátjiinaíún|,ris.si;rija 09,00 Vrjjnakitjnov, ris. sanja 08.in Kamen liladnega ognja. ris. 1. 10.26 lom m Jerry, ns. sanja 1036 Power Rangm, nan. I1.nn ^ka kr^arkatska 17.00 formula I.prunosdirke 1430 ResniCnr^vetdokum.oddaja 14.66 Musicťcřdvedíiri.naii lb.45 f^oja mama [(t agentka, am. I. 17.26 Kuhinjska avantura, dokum. nddaja 1/,66 24 ur vriin^e 16.00 f^ksta pod kozolcem 19J10 74 ur 20J)0 Vitwova usoda, amer, film 72.25 Športna si^na 23-10 Angifl. mzoz.lilm 00.66 24 iif, ponovitev 01.6S Noi^na panorama © 11.60 11.66 13.10 PONOVIffVODDAJ rří),SP(JRtOA 09,00 f^iimaioiroškaffiidaja 08.40 1447. VTV magazin 10.06 Ktiluira.inlormativna oddaja 10.10 Sporini torek, šuoruia inlormativna rjodaja 10,30 Športni gost pogovor 11,06 Jesen )ivl|i'nia, oddbia za iret|Q ^ivliRnji4(Q obiirjbie Vabimo k oyít^du Naj vik miriaia? narod iinzabavnu glasbo gostje: Gainsi Videnstram. obvestila 16.50 Vabimo k ogbdii 16,55 Angleška nogometna PmiiiHT liga. neposredni prenos Arsenal : trverpool 16.55 Vabimo k uylKdu 19.00 Debela zakladov, dnpvrii kvi/ Í9J15 H13. VIV magazin 1930 Kulinra. inloniiaûvna oddaja 1935 fJe?f?!a zakladov, dniivni kvi? f9.4n Popcorn,glasbenaodrbja, g ustja: Vuliub aorta 2030 Oehila zakladov, dmrvmkviz 7035 Poslanska j)isama,poynvorv studiu, gost: Franc Sušnik, pnidanec SDS v Državnem /horuf^S 7136 VidenstjanL obviistila PONEDEUEK, 13. marca SLOVENUA 1 06.26 Utnp 06.40 /rcalo tedna n?J)Q Porořila 0/.05 Dobro lutnj 06.00 Porueila 09.06 Oobrnjuiro 09.00 l'nroćila 09.06 Iz popotne lorbe 09.26 Ilisanka 09.36 Saša, vlaiietr ibirmitiijaks. nan. 10.00 ^alskivrttiškailice,10/26 10.26 I istega liipsya popoldneva Î3.un Poročila, šport vreme 13.16 Iisiega lepi^^a popnlrfnev» 14.76 lunslika 15.00 PoroCila. promet 15,06 Oober dan. Koroška 15.10 flnliPoliUli,3/ll )6.D5 Mala iafovnraiili, 7/10 16,10 Radovedni latek 1630 Gregorjevo 16.36 MiškasmRtiSka,2,di IZ školjke 1030 Sožitja, iv Maribor 11.45 PnJnzovcuzNatalijo 13.00 PoroCila, šport vrimie 13.16 Hnbar 14.25 Hotel polriniga zv^zdii;a. 10. del Ib.llO Puo^ila.jiromat 15.06 Mostovi 1540 Mala Irikomotiva. nsanka 16ÍI6 Munkiji. nsanka 16.10 J(yusinJoselmc.b/74 16.30 KnjMja mene boga 17.00 Novns. šport, vrsng 17-31) řotooraiskadedišúnana .(^Qvenskem. dokum. oddaia 18,00 Mmfro 10.35 Simon v dR^eli n^ s kredo, nsanka 18.10 Pavle, rdsi^ilrsjak. nsanka 19.00 Dntwnik. vreme, ^lurt 20.00 Podzarommi 21.00 Mfidnarodna (Azorja 22.00 Oifmavt šport vreme 22.60 Rfivolucija prenrenili teleionov.doktim. oddaia 23.46 lotoaralstedídišňnana blovenskem. dnki0n. oddaia 00.16 Modro (10.56 Onevnik, vreme. Šfiort 01.55 Iniokanal SLOVENUA 2 06.30 Iniokanal 09.00 /ab^m iniokanal 1130 Otroški infokanal 1230 /abavm iniokanal 16.20 Antmiia 16.60 Studiti wiy 17.60 Alp«, Donava. Jadran 18.16 SPvsmuč.skíikib.prenos 19.70 Mrstovi 1B.55 Rûsni(ni#azAniteNovak,?/6 70.00 Izobta, 1/12 2036 liqaprvakovvnogomatu.lriter Âjax. prenos 22.35 Igralnestranskihvlug.kitaiski film 00.05 Dnevnikzameisketv 00.30 Iniokanal 06.50 24 ur, ponovitev 07.60 IMiLake 08.10 Potusod^.nad. 09.36 Obsvilu,nad. 10.25 Ivprndaia 10.55 Vila Manja. nad. 11.50 Pren3tonHÍ|ubazsn.nad. Î2.45 Pnividencť, nan. 13.40 Ivproilaja 14.10 HickiLak? 15,06 Prerojena l|ubuen. nad. 16.00 Vila Manja. nad. 16.66 Obsvmnari. 17.65 24 ur vreme 18.00 Pntusode.nad. 19,00 74 ur 70.00 Preverjuou 21.00 Sled solza. amer, film 72.10 NewyrKška policija, nan. 23.36 Irotja izmena, nan. (10.26 Pniatelji. nan. 00.55 24 ur. ponovitev 01.56 NoCn« panorama 09.00 Dobro juiru. irilormativno razvedrilna odflaia 1D.0Q Okroglami/a.pogovorvstudiu Varstvo voda m ravnanje/ o4)adki 11.00 Najsjiotdnm 11.05 Košarka, posnMiekms Pivovarna Laško : Rosna 14.D0 Vidi)r;5tram. obvestila 17.50 Vabimokorjledu 17.55 DiiNa zakladov, dnuvmkvrz 18J)0 IV inštrukci is: M atema uka. kont izobr^evâina oddaia 18.40 D[?hjl8 zakladov, dnsvni kviz 18.45 Najspotrfneva 18.60 Najatraktivoi^iši dogorlki angleške Premier lige, reporia^a 19,10 Olwestila, videosirani 19,60 VabmiokrjgleiJu 19.66 Dft^la zakladov, dnevni kvrz 20.00 1444. VTV maga/in, rogionalni • infomiativni prugram 20.26 Kullufa.ininnitanvna oddaia 2030 Športni lorck,.Uputna inlomiativna oddaia 70.60 Športni gost kontaktna oddaja 71.26 De-^ela zakladov, dnevm kviz 21,30 A.suva gibanica, inionnalivna oddaja. 3. IV mte^a 72.00 Iusmodoma.in(mrri9Uvna oddaja. 3. IV mre?a 72.30 Iz oddaje Duliroiuuo, mlormauvno ra^vcrinlna oddaia 23.20 Vabimo k ogindu 23.25 NajSpotdnm 73.30 Vidcnsuani. obvBsiila SLOVENUA 1 0630 UdmHvi 07,00 Porodila 07,05 Dolîo jutro 03.00 Prrtis 0BJ15 (Jobro jutro 09.00 Porotila 09.05 Spori špas 0935 JezusInJoseiine.5/24 09.55 Krifiganmbnga 10.20 118dmvujutništvuledu. rlokiim. midaja 11.15 Sp^^idoma 13,00 PoroCila, šport, vreme 13.15 N»ka| minul za domaiV) gia^D 1335 Ijtidieinzenilja 11.25 /apjski s potapljanja, 4/10 15.00 PoroCila, promet 1506 Mostovi 15.40 (raftjulul. 23/23 16.05 Mnle sivi! uiliCR. kviz 17,00 fJnvice. šport vreme 17.35 2 vami 1830 žrebanje Astra m fota 18.40 hkiieve glasbene dorimlivšCino. nsanka 19.00 Dnevnik, vr?me. šport 20.00 Snemi zvezde z neba. amer. f. 71.40 Ddpeu pesniki 22.00 Odmevi, špori.vtema 22.55 SvKiomsvet 00.10 /vami 01.00 Dnevnik, vreme, šport 02.00 Iniokanal SLOVENUA 2 0630 Iniokanal 09.20 Ogissi 09.25 FinaleSPvalp.smuč..srmik ÍM), prenos 10.15 /abdvni fiilokanal 11.30 Glmškiiiilokanal 12.26 Fin3leSPvalp.smuč.smuk (?), prsnos 13.15 /abavniHilnkanal 1B.10 (job MHdcy,t{las. dokum. 1B.10 Sciwinanoi 17.00 RRti;,glas.dokuni. 17,25 Izobfanci. 1/12 17,55 Dnbsrdan.Knroška 18,25 Mustiivi 18.55 Stojfl. 5/20 20.00 Košarka nba: Dallas CIďvcIand. posnetek 2130 Ranica 7006 21.46 Slovenskajazzsi.'ena 7235 Viliami ponedeljek, amer. Iilm 00.05 Dnevnik zamejskih tv 0030 Infokanal 08.50 24 ur. prinoviiev 07.50 Rickilake 08.40 Potusode.nad. 0935 Dbsvnu,nad. 10.76 Tvprodaia 10,55 Vila Maoja, nad. 11.55 Prerrqena ljubezen, nad. 12.46 l^everjoito 13.40 Ivprndaia 14,10 Ruiilake 1505 Prerrijena ljubpjen, nad. 16.00 Vila Manja, nad. 16.56 Obsviui, nad 17.55 24 ur. vreme 18.00 Potmode.nad. 19.00 74 ur 20.00 Stene skrivnosti, kanad. Itim 21.40 Na kraju2lnčina. nan. 2235 ÍE^saški moj postavil, nan. 233n lret]a izmena, nan, 00.20 Pnjateip.nan. 00,50 24 ur, puiQVinwa 01.60 No^Jia panorama © 09.00 Dolvo jutro, inlormaiivno razvedrilna oddaja 10.00 Vabimu kogledu 10.05 Športni ton>k. iniomtativna oddaja, ponovitev 10.70 Športnigostpogovorvsiudiu 10.56 Nai spot dneva 11.00 V i deosira ni, obvestila 17.60 Valumokngletlu 17.55 De/ela zakladov, dnevni kvi/ 18.00 Mala pniepanja, mladinska oddaja, 3. TV mreřa 18.40 Reyioíialne novine 18.45 De?ela zaklarlov. rhevni kviz 18.50 Naj spot dneva 18.55 V harmoniji / rianivo, knteuiska oddaja, ponovitev 19.75 Videostrani, nbvestila 19.60 Valumokogledu 19.56 Dežela zakladov, c^evni kviz 70.00 Pop corn, glasbena kontaktna oddaja, gosije:Nexys 20.46 Regiffiaine novice 20.50 Dehla zaklartov. rincvni kvi; 70.55 Vabimo k ogledu 21.00 Odpaa tema, kontaktna oddaja. 3.TVmre?a-KvDini sistem zaposlovania invalidov 22.00 IzndriafeOubrujutro, iniormatrgno razvedo Ina oddaja 22.50 Vabimo k ugledu 22.55 Najspotdneva 23.00 Videostrant obvestila PRIREDITVE (T^FToroskon Oven od 21. marca do 20. aprila Zima vam že krepko presega, tudi zaradi vremena pa prelagate neka-tsre obljube, ki ste si jih dali že v začetku leta. Doslej ste se uspeli re-^ šiti le malo razvad, ki veste, da vam prav nič ne koristijo. Tokrat boste V spGt s pcil'^i'^ elanom začeli z odstf anjevanjem nesnage iz vašega živ-ljenja. A tokrat imate več motivov in motivacije, zato ste na dobri poti, da vam uspe. Potrudite se, saj boste tako dokazali ne le sebi, ampak tudi partnerju, da znate držati obljubo. Precej depresivni boste, ker boste preveč razmišljali o sebi in vsemu, kar se vam dogaja. Še slabše bo, če se boste smilili sami sebi. Bik od 21. aprila do 21. maja Bežni opazovalci bodo menili, da ste zelo srečni in zadovoljni, v resnici pa boste precej nemirni, celo nervozni. Tudi zato. ker se vse preveč spuščate v razmišljanja, ki pa res ne morejo obroditi kaj dobrega. Če boste znali razmišljati bolj pozitivna, vam bo veliko lepše. Vsaj poskusite, saj veste, kako pomembno je dobro počutje. To sicer veste, a letošnja dolga zima ni za vaše počutje naredila prav veliko dobrega. Boste ps spet in še bolj zaljubljeni. Misli bodo nenehno obremenjene le z njim ali njo. Dvojčka od 22. maja do 21. junija Kar nekaj vaših želja še vedno ostaja neizpolnjenih in čas je, da začnete intenzivno delati na tem, da se vam uresničijo. Vse kaže, da ste na dobri poti, pa tudi zvezde vam bodo stale ob sti-ani. Predvsem pa se bo močno izboljšal odnos med vami in vašim partnerjem, saj bosta oba spoznala, kje sta v preteklosti delala največje napake, da je tu in tam počilo. Ni kaj, oba sta trmasta, včasiti pa se je dobro spustiti iz oblakov na zemljo. Rak od 22. junija do 22. julija Zdravje bo tisto, ki vam ne bo pustila, da bi v polni meri uživali v dobrih novicah. Te bodo kar deževale in resnično boste lahko ponosni nase in na svoje delo. Mnogi vam bodo na gias zandali, še več bo takih, ki vam bodo na tiho. In teh se bojte. Zna se zgoditi, da vam bodo ukradli kakšna uro mirnega nočnega počitica. Vsekakor se pazite, saj si lahka, če ne boste previdni, zdravje še poslabšate. Prijatelji bado razumeli, poslovni partnerji tudi, partner pa vam bo stregel kolikor bo le lahko. Čas je, da se malce razvajate. Lev od 23. julija do 23. avgusta Prav nič več ne boste zaskrbljeni, kar se vaše prihodnosti tiče. Tudi zato. ker ste v teh dneh spoznali, kako dabro ste naredili pred časom, ko niste sprejeli neke na videz zelo mamljive ponudbe. Prav v teh dneh boste izvedeli, da bi se vam danes slabo pisalo, če bi jo. Dobra bo, če še naprej ostanete zvesti svojim občutkom in svojim sposobnostim, ki jih odlično poznate. To je prava pot do vaše sreče. Družina pa je tako ali tako na to že navajena in vam zelo stoji ob strani. Bolj, kot si mislite in priznate. Devica od 24. avgusta do 22. septembra Začeli ste optimistično in tako je tudi prav. Kot kaže, se boste že kmalu veliko bolje počutili, naredili pa boste tudi zelo veliko. S partnerjem se bosta veliko pogovarjala in ob tem oba spoznavala, kolika si pravzaprav pomenita. Sta kot dva pola, ki ^ neizmerno privlačita in težko živita drug brez drugega. Pa čeprav kdaj tudi poči. Vse do sredine aprila vam zvezde i } napovedujejo na ljubezenska področju same dobre stvari. Manj sreče bo pri financah. Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra Da leto hitro mine, že dobro veste. Zato boste takoj začeli z akcijo in se lotili nekaterih slabih razvad, ki bi se jih radi znebili. Čeprav ste se odločili, da boste začeli takoj spomladi, vam dolga zima ne bo več ovira. Bodite trmasti, kar sicer ni ravno vaša odlika. Tokrat se bo splačalo, saj je vaše teio največ kar imate. Če pa boste videli, da brez strokovne pomoči ne bo Slo. ne oklevajte in jo poiščite. Tudi kar se načrtov, povezanih z vašo družina tiče, ne čakajte na maj. Pozimi lahko uredite kar nekaj priprav na to, da si poleti uresničite veliko željo. Zvezde so na vaši sti'ani. Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra Ko boste izvedeli, kaj se dogaja prijatelju, boste seveda želeli pomagati. A pri tem pazite! Včasih je lahko dobrohotna pomoč v tako kočljivih situacijah dvorezen meč. Čeprav vas bodo vodili le dobri nameni, se lahko zgodi, da boste na koncu vi izpadli grešni kozel. Zato krepka premislite. kako daleč ste pripravljeni iti in kaj vse ste za ohranitev neke tuje zveze pripravljeni storiti. Včasih je dovolj, če človeku v krizi ponudite ramo in nič več. Sploh pri nasvetih bodite bolj skopi z besedamil Strelec od 23. novembra do 22. decembra ^ v Zadnje dni vam gre vse kot po maslu. Pravzaprav se zavedate, da je vaše življenje lepo, a vse bolj se vam zdi, da v njem nekaj manjka. Sol ali poper? Sprememba stanovanja, partnerja? Ja, obe misli se vam m ^^ in tam motata po glavi. Nimate pa moči, da bi kaj ad tega tudi uresnt-čili. Raje, kot da bi se odločili za spremembo, bi spremenili druge, tiste najbližje. Čeprav veste, da vas še v marcu čaka veliko dela, ga baste opravljali z velikim zadovoljstvom in elanom. Koxorog od 23. novembra do 22. decembra v Prihaja čas, ko se boste pogosteje ozrli v preteklost. Spomnili se boste tudi na svoje stare prijatelje. Nič hudega, saj boste uspeli z njimi nave-zati stik tako, da boste zadovoljni vi in oni. Kako malo je včasih ti-eba, Y da človek spozna, kaj je sreča, pa boste spoznali že ta konec tedna.. Na ^^^^^ ljubezenskem področju pa ne boste zelo zadovoljni. Zdi se vam, da bo, ko bo prišla pomlad in boste več v nara\ň, vse odprlo, tudi poti v vašo prihodnost. Sedaj si še privoščite zimska spanje, zato, ker si zaenkrat še lahko privoščite. Vodnar od 21. januarja do 18. februarja Dobro veste, da nič ni bolj pomembno kot zdravje in dobro počutje, saj je, če imate tega dovolj, vse ostalo v življenju velika lažje. Počasi vam bo šlo na bolje in kmalu boste lahko z zadovoljstvom uresničevali tudi druge življenjsko pomembne stvari. Predvsem družina si želi, da bi se vam na usta povrnil nekdanji nasmeh in dobra valja. Da se vam že vrača, bodo lahko začutili že ob koncu tedna. Povabila pa nikar ne zavrnite kar takoj. Razmislite in se pogovorite s partnerjem, morda pa je prav druženje tisto, ki vam zadnje čase manjka. Tudi, če niste razpoloženi, vas lahko dobra zabava spravi do energije. Ribi od 19. februarja do 20. marca že dolgo sicer veste, da je vse v glavi, tudi ključ do dobrega počutja. Kar verjeti ne boste mogli, da boste končno našli moč v sebi in začeli s spremembami v svojem življenju. Prav je. da ste najprej pričeli pri sebi. saj sicer ne morete pričakovati od drugih, da se bodo spremenili. Počutje bo iz dneva v dan boljše, a sedaj je vse v vaših rokah. Pazite, da dobljenega zaupanja vam drage osebe ne izgubite zaradi nepremišljenih besed. V ljubezni bo še naprej vladalo manjše zatišje, za kar pa ne boste veliko krivi. Partner je rahlo zmeden. Brez vaše krivde. VELENJE v Četrtek, 9. marca X Informacije: 03/587 11 34 Pohod - Jurčičeva pot Petek, 10. marca 19-QD Galerija Velenje Odprtje kiparske razstave Ivan Napotnik (1988-1960) 21.3D Mladinski centerVelenje Koncert skupine BILK (Zagreb) Elektro acustic drum&bass Sobotaj 11. marca 8.DD-12.00 Cankarjeva ulica, Velenje Bolšji sejem Informacije in prijave: 03/896 18 60, tic@velenje.si 15.00 Mestni stadion Velenje Nogometna tekma 1. Simobil Vodafone lige NK Rudar Velenje :NK Bela Krajina 18.0G Krščanska adventistična cerkev Velenje Predavanje - Odgovori na težka življenjska vprašanja - Kako se lahko spopademo s stresom? 18.00 Regionalni multimedijski center Kunigunda Odprtje mednarodne razstave digitalnih del študentov evropskih umetniških šol 19.00 Rdeiia dvorana Velenje 1 .B SRL • ženske - ŽRK Velenje : RKMilennium 20.00 Gasilski dom Velenje Gregorjev ples 2 Informacije: 03/587 11 34 Pohod - Slivnica - Cerkniško jezero Nedelja, 12. marca 18.00 Krščanska adventistična cerkev Velenje Predavanje - Odgovori na težka Kdaj - kje - kaj življenjska vprašanja Kako opraviti z malodušjem? Ponedeljek, 13. marca 17.00 Mladinski center Velenje Delavnica samopodoba 18.00 Mladinski center Velenje Bobnarska delavnica - afro glasba 18.00 Hotel Paka Velenje Gledališka predstava - Jamski človek, monokomedija 18.00 Restavracija Pod Jakcem Športnik leta 2005 (nov prodajno-razstavni salon Gorenja) 19.30 Glasbena šola Velenje, velika dvorana Koncert kvartetov Glasbene šole Velenje 20.00 Hotel Paka Velenje Beli gledališki abonma in izven Jamski človek, monokomedija Torekj 14. marca 18.00 Mladinski center Velenje Magično gledališče-film 19.00 Knjigarna Kulturnica Aškerčev večer - Predstavitev knjige Ivana Sivca Brodnikova oporoka Sreda^ 15. marca 17.00 Mladinski center Velenje Ernine ustvarjalne delavnice 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Špeline pravljične ure: O goskici, ki seje učila peti (K. Hroch), Klepetavi papagaj (S. Roddie) 18.00 Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje Okrogla miza • Utrjevanje spomina Sejna soba Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60). ŠOŠTANJ v Četrtek, 9. marca 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična ura Petek, 10. marca 18.00 Mestna galerija Šoštanj Kitarski duo Crno belo 19.00 Kulturni dom Šoštanj KUD Ravne: prireditev Smeh ni greh Sobota, 11. marca -------"fa—^-- X Paški Kozjak Planinski izlet na Paški Kozjak, 1272 m ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 11. in nedelja, 12. marca 19.00 Kulturni domi Šmartno ob Paki Ob 30-letnici delovanja bodo člani folklorne skupine Oljka iz Šmartnega ob Paki pripravili dva celovečerna nastopa, in sicer (V nedeljo bo prireditev ob 17. uri) ZG. SAVINJSKA D. Sobota, 11. marca 11.00 Kulturni dom Bočna območno srečanje otroških gledaliških skupin osnovnih šol in kulturnih društev Zgornje Savinjske doline. Nastopili bodo: otroška dramska skupina iz Rovta pod Menino - Šmartno ob Dreti, lutkovna skupina End Penci - Luče, dramska skupina OŠ Ljubno, gledališka skupina Flenča - Bočna Veliko zanimanje za gledališke predstave Velenje - Zaradi obnove doma kulture potekajo letošnji gledališki abonmaji v bivši kino dvorani Hotela Paka. Ker pa je tam oder samo provi-zoričen. so lahko v javnem zavodu Knjižnica Velenje v repertoar uvrstili le monodrame in monokomedije. Kljub temu sta oba abonmaja, tako Beli kot Zeleni, v celoti razprodana, pri zadnjih predstavah pa so prodali še po petdeset dodatnih sedežev. Za predstave, ki prihajajo v mesto v prihodnjih tednih, bodo zaradi velikega zanimanja organizirali še dodatne termine. Tako bo Jamski človek izven abonmaja na sporedu v ponedeljek, 13. marca ob 18.00, (vstopnice so že skoraj razprodane), prav tako pa bosta v aprilu in maju še dodatni predstavi za komediji 5- žensk.com v izvedbi Špas teatra in Agencija za ločitve, v izvedbi Gledališča Koper, z nepozabno Ano Lizo. Nove tehnike s Fičo baletom Velenje • Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD), območna izpostava Velenje, pripravlja v marcu plesni seminar, ki bo ljubiteljem plesa zagotovo zanimiv. V soboto. 18., in nedeljo. 19. marca, bosta tečajnike vodila Dejan Srhoj in Goran D. Bog-danovski. ustanovitelja splesne skupine Fičo balet, ki je v slovenskem prostoru zelo priznana. Velenjski publiki se je doslej predstavil s predstavo 1:0 In kakšna je Fičo balet tehnika? Ustanovitelja pravita: »Je sinteza plesnih tehnik, ki jih Fičo Balet intenzivno razvija zadnjih pet let. Gre za plemenitenje osnov klasičnega baleta z novimi informacijami in izkušnjami s področij, kot so: graham, release, contact in flying low tehnike ter improvizacije, tai-chi, budo flux, joga, gimnastika, theatresports ter ne nazadnje iz vsakdanjega gibanja. Gradimo na moči in mehkobi gibanja, na pretoku energije iz središča telesa navzven, na neskončnosti gibanja in na usmerjanju pozornosti. Poudarek je na razvijanju novih orodij za delo na duetih. ki izhajajo iz raziskovanja medčloveških odnosov. S potovanjem po domišljijskem svetu premikamo meje mogočega. Posebnost pa je dosledna neresnost v odnosu do kakršnih koli pravil.« Seminar bo potekal v dvorani centra Nova, prijave pa že zbirajo na sedežu JSKD Velenje v velenjskem domu kulture. ■ bš Koledar imen Marec / sušec 9* četrtek - Frančiška 10 • petek - Viktor, Mile, Zmago, Makarij (40 mučenikov) 11 • sobota - Krištof 12 • nedelja - Gregorij, Bernard (gregorjevo) 13 • ponedeljek- Kristina 14 • torek - Matilda, Pavlina 15 • sreda - Klemen, Hilarij (svetovni dan potrošnikov) Lunine mene 15 • marec 0:35 ščip ali polna luna Pregovori Po Gregorju od vsakega vetra sneg kopni. O Gregorju pravijo: Kmet dolgo njivo orje, klobuk postrani nosi, pa staro ženo kruha prosi. Sveti Gregorje materi kožuh kupil. tlH^ RADIO veteNje Zgodilo se je • • • od 10. do 16. marca 10. marca leta 1978 je začela v Šoštanju obratovati nova avtomatska telefonska centrala s 400 priključki; 10. marca leta 1981 je velenjski alpinist Ivč Kotnik kot član jugoslovanske alpinistične odprave odpotoval v Himalajo; cilj odprave je bil četrti najvišji vrh sveta, 8501 meter visoki Lhotse; 10. marca leta 1986 sovvelenj-skem Veplasu uvedli ukrep družbenega varstva, predsednik kolegijskega poslovodnega odbora pa je postal Franc Vede-nik; 10. marca leta 2001 so v Šoštanju odprli prostore nove pošte; 11. marca leta 1999 je Založništvo Pozoj v Pozojevem klubu predstavilo ponatis jezikovno posodobljene dolinske bajke Nekoč je bilo jezero, ki jo je napisal in leta 1921 pri Učiteljski tiskarni v Ljubljani izdal znameniti velenjski rojak Gustav Šilih; • na šoštanjskem sokolském odru so v nedeljo, 12. sušca zvečer, pripravili že tretjo gledališko predstavo v letu 1939; kot so napisali na vabilo, je »v režiji gospoda Karbe oder predvajal zanimivo burko v treh dejanjih "Žene stavkajo"; 12. marca leta 1989 so v Velenju organizirali M. balkansko prvenstvo v krosu; 12. marca je bila rojena tudi velenjska teniška igralka Katarina Sreboinik, ki je s svojimi športnimi uspehi odličen ambasador Velenja in Slovenije v svetu; 13. marca leta 1925 je bil v Šoštanju rojen Viktor Kojc; od marca leta 1942 je bilo za prebivalce Spodnje Štajerske članstvo v Štajerski domovinski zvezi povezano s podelitvijo nemškega državljan- stva, ki gaje okupator, ki je vse povprek kršil mednarodno vojno pravo, podelil članom te zveze; člani so postali dokončni nemški državljani, začasni člani pa državljani na preklic; • marca 1943 so tudi v parku pri Velenjskem gradu uredili gaj junakov kot simbolno pokopa- Slovenski pedagog prof. Gustav Šilih v času 1. svetovne vojne (ariiiv Muzeja Velenje) lišče z lesenimi pomniki za tiste Velenjčane. ki so padli v nemški vojski ali na Spodnjem Štajerskem v boju s partizani; -14. marca leta 1987 so v velenjskem domu kulture odprli prostore Stiskáme; -14. marca leta 1988 pa je bilo v restavraciji Nama že devetnajsto srečanje velenjskega Društva humoristov; -15. marca leta 1972 ob 15. uri in 7. minut so vključili v obratovanje tretji blok šo-štanjske termoelektrarne; - 16. marca leta 1984 je bil v Velenju 9. festival amaterskega filma; -16. marca leta 1986 so se krajani Šaleka na referendumu odločili za samostojno krajevno skupnost, ki je bila že 27. krajevna skupnost v nekdanji velenjski občini; -16. marca leta 2002 je na delovni obisk v velenjski Esotech prišel minister za okolje in prostor Republike Slovenije Janez Kopač. ■ pripravlja: Damijan Kljajič OBVESCEVALEC 9. marca 2006 Srce Evrope utripa na Radiu Velenje WttiTMíBit t irâiHKîT^âAk I r Wite i Mâde t ^ik ^jta^ i io74hhb Nograjenii nagrodne krizonke trgovine DROBIŽ, objovliene v tedniku Na$ íqs 23. februarja so: 1. nagrado: nakup v trgovini po Vaši izbiri v vrednosti 5.000 SIT 20.86 EUR prejme Mdfgareta Polov^dk, Skomo 1 / d. 3325 Šoštanj 2. nagrado: nakup v trgovini po Vaši i^iri v vrednosti 4.000 SIT 16,69 EUR prejme Darko Strahovnik. Goriška 42,3320 Vetenje 3.na9rado: nakup v trgovini po Vaši izbiri v vrednosti 3.000 SIT 12.52 EliR prejme Marija Sajko. Jerihova 6,3320 Velenje Nagrade preraste osebno, s prinosom osebne izkaznice, v trgovini Drobiž na Cesti takev 21 v Velenju, (nasproti Veplasa ). Čestitamo! I kredit www.radiovelenje.coin | www.nascas.com NUMERO UNO trgovina z motornimi vozili Robert Kukovec <.p. (Mlinska ulica 22 Maribor Ugodni avtorrwbllAkl In golovintki KHEDm do 7 let. za vse zaposlene In upokolenoe tudi 09. do 50 % Qbren>efiftve* etar kredit nI oviral Ć« niste kredHno sposobni nudimo kredite na oenovt vsiega vozita, ter leaslrtge za vozila stara do 10 let Pridemo tudi na dom. T»l.s 02/ 2S2 48 26 041 790 960» 041 931 991 Fax: 02/ 292 48 29 www. num«roiino-»i». a I Nagradna križanka SREČNA ZMi\|A Cesta pod parkom 2, Velenje Tel: 03/587 1680.031 754832 Vabimo vas vsak dan od 11. do 23. ure v prikupno urejen iokai. Pri nas vam pripiavljamo vse vrsie kitajskih jedi po izvirnih kptajskih receptih. Pn-poročamo vam, ús izberete kakšno predjed. meso po želji z veliko zelenjavnimi prilogami in nepoQrešIjivím rižem. solate in za poobedek katero od odličnih ^adic. Ku-hervam še posebej priporoča hrustl|avo račko aH {vsčancazmandljUezancezrne-§dno zelenjavo in govedino na vroči plošči. Posebna ponudba: DO PONEDELJKA 00 PETXA KOSILA 00 11. DO IS. URE SAMO 990 SITINPR110 KOSILIH-ENAJSTO GRATISill Pohitite in a rezervirajte prostor v prijemi restavraciji SREČÍVA ZIVIAJA, telefon 587 16 80 HRANO PRIPRAVIMO TUOI ZA DOMOVI Rekno križanko pošljite najkasneje do 20 marca na naslov: NAŠ CAS. d. o. o.. Kid ičeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ^•SREft^AZMAJA". Izžrebali bomo tri nagrade: veliko kKajsko vazo. menu za dve Qsd)i in kosilo za dve osebi. It A IM O 3 t I t v i : h K k\ J i : CHRHK. 9. mono: 6,00 Dobro jutro in veselo v nov dan: 5,30 Poročila; 6.45Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15Cestne informacije-poročilo Avto molo zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 745 Oanašnji kulturni utrip: 8,00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.ÛO Zanimivosti in vedeževanje; d.30 Poročila; Rekreaa ski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Ma svidenje; 14.00 Poziirav: 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15,00 Aktualno: 15.30 P^ roôla; 16.00 Kdaj.kje.kai; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveîi; 18.30 Poročila; 18,00 Kvazi kviz: 13.00 Na svidenje. PETEK, 10. mcico: 6,00 Pozdravin veselo v nov dan; 6,30 Poročila; 6,45 Na danslnji dan; 7,00 Horoskop; 7.1S Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročile: 745 Oanašnji kulturni utrip; 8.00 Športni utrip; 8 30 Poročla; 9 00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdiav; 14.10 Na današnji dan: '4.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj: 16,3G Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski hoom: 19.00 Na svidenje. SOBOTA. 11. marca: 6,00 Dobro jutro in veselo v rov dan; 6.30 Poročila; 8.45 Na današnji dan; 7.00 Hoioskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Oanašnji kulturni utrip; 8.00 Pele-pšaimo si sobotno jutro; 8,30 Poiočila: 9.00 Skriti mikrofon; 9,30 Potočila: lzl)or peOTt tedna. 10,0} Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji tfan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno.' 15,30 Poiočila; 16.00 Kdai. kje, kaj: 16.30 Vimenu Sove; 18.0U Kock šok; l^.UU Na svidenje. N£D£UA. n.morto: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 715 Cestne inforfnacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije;; 8.00 Duhovna iskanja; 8 30 Poročila; 8,45 Oanašnji kulturni utrip: 9.30 Poročila; laOO Na svidenje: 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji daa Cesmke: 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila: 17.30 Minute z domai^mi ansambli; 18.30 Poiočila; 19.00 svidenje. PONEDELJEK, 13. morco: 6,00 Dobro jutro in veselo v novoletni dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop. 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 7.45 Oanašnji kulturni utiip; 8.00 Zanimivosti; 8,30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00107.8 Avto moto hercov; 9.30 Poiočila; 10.D0 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport, 18.00 Glasbena lestvics; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje TOREK, 14. m«doélt^ m Delavska hranilnica z veseljem Vas pričakujemo na Šaleški 20. v Veler^ju. Vroča telefona: 03 8973007.8973008. E. pošta: mariar^a^emvaMetavska-hranilnica.si PONUDBA DELAVSKE HRANILNICE NIMA KONKURENCE 1. Nudimo najugodnejše kredite • znesek kredita do 1.000.000,00 SIT (4.712,02 €) In rokom vračila do 36 mesecev. • obresma mera SAMO 6,0 % in strošek odobritve SAMO 5.000.00 StT (20.86 €), • strošek zavarovenja; 1.5%. 2. Nudimo Vam ugodne dolgoročne gotovinske kredrte do 10 let in stanovanjske hipotekame kredite do 30 tet. Informativni izraCun; Znesek Obrok 1 Stroški zav. Stroš. odobrítM Stroški vođenja m ; 1.000 000,00 Siï _30171,00 srr 15.265,00 SIT 5,000.00 SIT 200.00 Sri 7.08 H 4.712,92 € 125.90 € 87.87 € 20.66 € 0.83 € BKORISTITE MOŽNOST POPIAČM DRAŽJIH KREDITOV Ml DRU6IH BANKAH« 3. Osebni račun pri nas Ima največ bonitet: eno teto brez stroškov vodenja, najnižji drugi stroški, najugodnejše obresti in še nagrada 5.000,00 SIT (20,86 €) 4. Varčevalcem nudimo najvišje obresti, rentne varčevalce pa ob sklenitvi rentnega varčevanja nagradimo s 5.000«00 SIT (20,86 €}. B. Provizija za plačilo položnic je po Vaši meri, 80.00 SIT {0,33 €) za imetnike osebnih računov, s stalnimi mesečnimi prilivi In 150,00 Sn* (0.62 €) za druge stranke. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravno enota Velenje Poroke Porok ni bil G Smrti: Ana LeskoS^. roj. 1919. Veliki vrh Šmartno ob Paki; Doratsja Kol^nik, ro). 1932. Nicins 30. PfBVâlje: Jožsf J&rit raj. 1967. Renšnik št 39. I ilanica $lfwpinř HVl Gron/^^^ Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obvešliamo vas. da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomol!i. Na to telefonsko številko pokiifiite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogrofeno življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ektpe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo klii^ite na telefonsko številko 8995478. dežurno službo pa na 8995445. Lekorno v Vel«ii[u: Lekarna Center Velenje. Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nede- ljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00. telefon 893-1880. Zoboidrovniki: 11. in 12,rnarca-M3t6jStrahovnik.dr. stom., v dežurni zobni ambulanti. Vodnikova 1. ZD Velenje, od 8 do 12, ure. Veterinorska postala ioitonî: Od 10. do 12. marca* lirban Hrušovar. dr. vet. med., gsm; 041/6667-040. Od 13. do 16. marca - Franc Blatnik, dr. vet. med., gsm 041/618-117 Delovni čas: ponedeljek • petek od 7 do 14. ure; Ambulanta za male živali * ponedeljek, sreda in peteic od 8. do 12. ure ter torek m četrte od 13. dc 17 ure; Izdaja zdrdvil • od ponedeljka do petkarned7,in 10. uro. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO 2A FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DAVČNI URAD VELENJE Sprejem dotiodninskih napovedi za leto 200S bo Davčni urad Velenje organiziral; 'V pritličju (avti) stavbe Mestna občine Velenje. Titov trg I.Velenje Qd1.3>-24.3.2006 in sicer ob ponedeljkih, torkih in i^trtkih od 8.00-15.00 ure. ob sredah od 8.Û0 -17.00 ura ter ob petkih od 8.00 • 13.00 ure, od 27.3-30.3.2006. vsakdan od 8.00« 18.00 ura. 313.2006 od 8.00-24.00 ure. >v prostorih občin inwrtaeebPiltt iotoei vponedeljek.20.3,2006od8.0{)-15.00ure vsredo.22.3.2008od8.00-17.00 ure vtorek,21.3.2006od8.00-15.00ure v četrtek. 23.3.2006 od 8.00 -15.00 ure Davčnim zavezancem je omogočeno oddati svojo dohodninsko napoved tudi po elektronski poti. Več informacij je na voljo na spletni strani httpi//e davki .durs, si. Vse dodstne informacije v zvezi z dohodnino lahko dobite na telefonskih številkah Davčnega urada Velenje: 03 896 17 50 in 03 896 17 60. Dohodninska napoved se lahko vloži tudi s priporočeno poštno pošiljko na naslov: Davčni urad Velenje. Titov trg 3320 Velenje. V prostorih Davčnega urada Velenje pa bo po zgoraj navedenem časovnem razporedu molno oddati tudi »Davčni obrai^un akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti za leto 2005« In »Ob račun davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2005« L vvww.ba*ca.$' fîÉ Te bokxen je objela, še poslednjo mnč ti vxeta. iddj med mjini več fe ni s v noših srcih boš vse dni. ZAHVALA Ob tK>lcći izgubi dragega iKcia. starega iKCta. pradcda in brala ANDREJA ŠKOFLEKA Í2 Velenja 5.9.1927^26.2. 2006 se iskreno zahvaljuj emo sorodnikom, prija le Ijem, sosedom in /naneem za izrečena sožalja, danwano cvetje in svece, Hvala sodelavcem ( e&inega p<.idjeija Celje. Gorenje Kuhalni aparati Velenje. Vegrad Velenje in Tovarni nogavic Polzela. Hvala osebju Splošne bolnišnice Slovenj Cîradec, Pi>grebnl službi Usar. govorniku, pevcem in gospodu kaplanu za opravljen obred. ílvaía vsem. ki sle našega dragega očeta v tako velikem številu píniri » Got>WňOi\ naloK>« v sklad». or9T«li:(i đonesi mu 4«90lovilo ;«<}on»« v ZarMigtotj vre^nostn* paptrjrr otBUf« mtírvu. d« v pnmviu iztiopa sklMa pifd nje^vo dnfi or dodi pQrrnjínjK vrtuev. v invfSiKj^til Ubd. (»ddifa 0 9ibiniu vrc4n9»v leO» Rosvnem^è MMd » dnnno Qiidv^ifm v »Mislim. da to ne bo tako težko, kol se zdi. Evropski komisiji je bil vseč in ludi pi> slušalcem bo, takoj ko mu bodo dali priložnost. Pričakujem, da bo vedno več ljudi poslul^alo Radio Velenje in verjamem, da bodo ob tem /aceli uživati,« pravi Mojca Krajne. In ludi zares je projekt prisrčen-povezan je v naslov »Srce livropc«, sestavljen pa je iz štirih vrst oddaj, kijih bo na valovih radia mogoče slišali vsak dan. Prvi sklop se imenuje »Iz srca Evrope«, vključen je vsak dan v vsaka poročila in vsebuje nekaj najnovejših informacij o lili Drugi sklop oddaj se imenuje iV srcu Evrope« in bo na sporedu vsak ponedeljek, sredo :n petek ob 15.45. Vsaka oddaja »V srcu r.vrope« bo trajala približno 10 minul, obravnavala pa bo aktualna vprašanja v uniji, ki jih bo poskušala bolje razložili. Po njej boste imeli poslušalci vedno možnost, da pokličete v studio (ne v živn)ali pošljete e-pošio s svojimi vprašanji na to temo in novinar bo na vasa vprašanja čim prej poskušal pf>iskali prave odgovore. Tretja vrsta oddaj se imenuje »Na srcu Evrope«, slišana bo vsak lo- Srce Bvrope ie bij^ za poslusalce Radia Velenje, firepričani smOf da vam bodo oddaje v katere bomo &trnili predvsem življenjski utrip prebivalcev različnih evropskih držaVf ugajale in da nas bodo se boi j povezale. Oddaje bodo piipravljali (z desne): Boštjan Štrue, Mojca Krajne^ Mojca Grobelnik, Denis OŠt/f; Bojana Špegel in Mira Zakoèek. rek in četrtek, trajala pa bo pol ure. V torek bt) obravnavala eno zanimivo temo, novinarji bodo predstažvili. kako na to temo gledajo v treh drugih evropskih državah in kako na tt> temo gledajo irije Slovenci. V četrtek pa bo oddaja praviloma obravnavala drugo lenK», ki jo bo bolje razložil gost v srudiu. Ćetrlkova oddaja bo tako potekala v živo in bo sprejemala tudi klice poslušalcev. Dolgočasno? Ni strahu: projekt smo zastavili tako. da bomo čim več govorili o temah, ki so vam blizu in vas bodo zanimale. Da bo posebej zanimivo, pa smo ve-likt» truda vložili v zadnjo oddajo, ki jo imenujemo »V srce Kvropel« Na sporedu ho v soboto, irajala bo eno uro in bo v začetku predstavila eno državo članicii !:U. V studiu bi>mo gostili nekoga, ki je v tej državi živel ali tam vsaj bil, predstavili pa bomo tudi kviz. (a bo sestavljen iz šestih vprašanj o dogajanju v EU preteklega tedna. Kdor bo nanj pravilno odgovoril, bo imel tnožnosi še z nekom za vikend potcv valj v prestolnico države, ki smo jo v oddaji predstavljah, Nagrade za dobro sodelovanje so torej bogate, res pa je, da bo ireba ludi zbrano poslušati. Najbiilje in najlažje bo, da kar začneie. Oddaje že tečejo. Vse radosti zimskih počitnic Športne aktivnosti v Rdeči dvorani dobro obiskane, prav tako Vila Mojca - Zabavna Otroška olimpijada Velenje - V nedeljo, ko je zaradi obilnega sneženja Slovenijo doletel prometni infarkt, so se tudi uradno končale letošnje zimske počitnice. Počilnikarjem so se ludi tokrat na enotedenskem oddihu pridružili mnogi starši in tako so v večini teden dni preživeli zunaj doline, /a tiste, ki so ostali doma - tudi teh ni bilo malo - pa so počitniške programe pripravili na Športni zvezi Velenje» tudi tokrai v sodelovanju z SRZ Rdeča dvorana, ter na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje. Tu so se izkazala tudi nekatera društva prijateljev mladine, ki so otrokom pripravila zelo različne aktivnosti. v športno obarvane počitnice Za tiste, ki imajo radi šport in rekreacijo, so torej poskrbeli v Rdeči dvorani, vabili pa so jih ludi aa zimski bazen, strelišče Mrož in na drsališče na Titovem trgu. Slednje spel ni bilo najbolje obiskano, so pa zato vsako dt)-poldne dodobra nap<ílnili Rdečo dvorano. Največ zanimanja je bilo za igranje nogometa, pa tudi tenis igrišča so bila polno zasedena, Zadovoljni pa so bili tudi z obiskiîoi na zimskem bazenu. Otroci, ki so pet dni preživeli na zimovanju v smučarsko-luristič-nem središču Troje kralji na Pohorju - bilo jih je kar 40 -, pa so se domov prav tako vrnili zelo zadovoljni i izpopolnjenim znanjem smučanja. 'Lustno' tudi na toplem Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje je v Vili Mojca pet delovnih dni v prejšnjem tednu organizirala različne ustvarjalne delavnice in srečanja mladih, V okviru odprtih vrat Vile Mojca so se vrstile različne družabne igre in zimske usivar-jalnice. Organizirali so tudi za-četniškl računalniški tečaj za učence i^d prvega do četrtega razreda osnovne Šole, uspešno pa gaje opravilo 12 udeležencev. V četrtek» predzadnji dan /Jm-skih počitnic, je v telovadnici OS Livada potekala tradicionalna Otroška olimpijada. Tudi tokrat so jo pripravili delavni člani D PM lidva rda Ka rdclj a in MZPM Velenje. »Letošnjih iger se je udeležilo 30 otrok, med njijîii kar nekaj predšolskih, za katere smo prepričani, da bodo šc prišli. S sovrstniki so se pome-rdi v različnih športnili aktivnostih. Ciljali so v tarčo, snežaka. metali žoge v koš, podirali keglje, metali obroče, tekali v vreči, prenašali predmete na kuhalnicl, preskakovali kolebnico, se pomerili na poligonu ... Med čakanjem na rezultate so otroci peli, se šahli In se preizkusili v p