h V) Q D u V) ■4 O Zakon je oblegana trdnjava: tisti zunaj bi radi noter, tisti znotraj bi radi ven. Portugalski pregovor naš tednik Številka 18 Letnik 48 Cena 10,- šil. (60,- SIT) petek, 3. maj 1996 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec ZADNJA VEST „Tako smo živeli" - III. del. Danes, v petek, bosta Krščanska kulturna zveza in Narodnopisni inštitut Urban Jarnik predstavila medijem lil. del pirčevanj starejše generacije „Tako smo živeli". Knjigo so namenili Flori Rauter, ki bo letos obhajala 100. življenjski jubilej. Izdajo knjige je tudi tokrat imela na skrbi sodelavka Narodnopisnega inštituta Urban Jarnik dr. Marija Makarovič. Narodni svet informira ljudstvo na podeželju Stran 3 ie p s )ve vi1 ielč ečf ne Tudi v Št. Lipšu gojijo stari običaj - Florjanovo petje. Na večer pred godom sv. Florjana (4. maj) obiskujejo šentlipški ledični puebi peš vsako domačo hišo in ji želijo, da bi jih sv. Florjan obvaroval pred požarom. Tako bodo danes zvečer obiskali med drugim družino Karicel v Poleni. Z leve: Robert Luschnig, Gottfried Luschnig, Emil Karicel, VValter Luschnig, Dietmar Karicel, Jozej, Helena in Marija Karicel. Slika: Fera POLITIKA 2ilanka Sabina Zvvitter je (skupno z dunajskim CAN) uresničila idejo o izdaji video spotov o avstrijskih narodnih skupnostih.- Strani 2/3 KULTURA Mešani pevski zbor SPD „Rož“, ki ga vodi Lajko Mili-savljevič, je priredil odličen koncert ziljskih ljudskih pesmi. Stran 9 ŠPORT Čeprav govori vse proti Slovenskemu atletskemu klubu, ta mora premagati VVattens. Če ne, so možnosti obstoja le še teoretične narave. Stran 19 2 Politika Politika 3 Janko Kulmesch Komentar NAŠEGA TEDNIKA Ustavno določilo, ali: kam pes taco moli Ob obisku avstrijskega zunanjega ministra Schussla v Sloveniji je bilo omenjeno tudi vprašanje koroških Slovencev. Kakih konkretnih premikov v korist naše narodne skupnosti ni bilo; v bistvu se je izkazalo to, kar smo ugotovili že ob srečanju med zveznim kanclerjem Vranitzkyjem in njegovim slovenskim kolegom Drnovškom avgusta 1995 v Celovcu: Avstrija nima resne volje za reševanje odprtih manjšinskih vprašanj, pri tem pa se tudi vedno bolj poslužuje nemškogovoreče manjšine v Sloveniji. Vendar to ni edina metoda, s katero skuša avstrijska diplomacija „uspešno“ zabraniti reševanje koroškega vprašanja. Zelo jo tudi moti dejstvo, da se Slovenija smatra kot država-zaščitnica za svoje manjšine v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Avstrijci se dobro zavedajo, da so manjšine, ki imajo za sabo državo-zaščitnico, v močnejšem položaju kakor če te ne bi imele. Posebej nazorno dokazuje to Avstrija sama v primeru Južnih Tirolcev. Ravno včeraj (2. maja) je bila delegacija najvišjih predstavnikov Južne Tirolske na obisku pri Schusslu. Obe strani sta ponovno dali jasno vedeti, da o vlogi Avstrije kot državi-zaščitnici za Južne Tirolce ne sme biti niti najmanjšega dvoma. Tako Južni Tirolci kakor avstrijske oblasti bi - upravičeno - zagnali vik in krik, če bi Italija začela osporavati zaščitno vlogo Avstrije oz. skušala uveljavljati stališče, da je južnotirolsko vprašanje zgolj ..notranje italijanska za-deva“. V zadevi koroški Slovenci pa skuša ista Avstrija pripisati Sloveniji enako vlogo, kakršno jo v zadevi Južni Tirolci najbolj zagovarjajo italijanski neofašisti. (Znano je, da prav neofašisti najbolj ostro nasprotujejo temu, da bi Avstrija bila zaščitna država za južnotirolsko manjšino.) Da ta trditev ni iz trte zvita, dokazuje predvsem naslednje dejstvo: vsi merodajni avstrijski politiki, vključno zvezni predsednik Klestil, dosledno poudarjajo, da je po razpadu Sovjetske zveze in Jugoslavije državna pogodba zgubila svojo veljavnost in da je postal člen 7 „obsoleten“ (Klestil). Na drugi strani Avstrija ni pripravljena skleniti s Slovenijo meddržavne pogodbe, v kateri bi mdr. zagotovili Sloveniji vlogo države-zaščit-nice za koroške Slovence. Glede tega se vladnima strankama S P/V P tudi ni treba bati opozicije: Slovenijo kot državo-zaščitnico za koroške Slovence odklanjajo - poleg „F“ - celo Zeleni, o katerih bi pričakoval, da jim je vsestranska zagotovitev člena 7 sveta zadeva. Ta izrazito negativni odnos avstrijske politike do zaščitne vloge Slovenije pa bi morali upoštevati predvsem tudi v zvezi z razpravo o ustavnem določilu („Staatszielbestimmung“). Kot je znano, se zavzemata vladni stranki, skupno s „F“ in s predsednikom sosveta Sturmom, za ustavno določilo, ki bi sicer vsebovalo lepe besede o sožitju, bogastvu večjezičnosti itd., vendar bi to bilo že vse. Konkretne ukrepe v korist narodnih skupnosti vlada in njeni zagovorniki odklanjajo, ker baje „čas za to ni zrel". Hkrati pa so ravno v zadnjih mesecih (in še posebej pred nedavnim obiskom zunanjega ministra Schussla v Ljubljani) visoki avstrijski politiki odkrito izražali svoje nezadovoljstvo s Slovenijo. Očitavajo ji, da se s svojim zavzemanjem za koroške Slovence „vmešava“ v notranje avstrijske zadeve. Na žalost jih je pri tem - na srečanju zastopnikov NSKS in ZSO z ministrom Thalerjem (17. aprila) - podprl tudi Marjan Sturm, ki je mnenja, da tako ..vmešavanje škoduje sožitju". Strategija avstrijske diplomacije je očitna: kot kaže, se načrtno prizadeva, da bi Slovenija zgubila vso pravico kot država-zaščitnica za koroške Slovence. V nadomestilo za to ponuja neobvezujoče ustavno določilo. Tako bi se lahko z njim v javnosti bahala, v resnici pa še bolj učinkovito zavlačevala oz. preprečevala uresničevanje narodnostnih pravic. Izkušnje, med drugim iz sedemdesetih let, učijo, da glede naših pravic s strani Avstrije nikoli ni bilo pričakovati pozitivnih pobud. To, kar smo dosegli, smo izključno zaradi lastne vztrajnosti in s podporo države matičnega naroda. Bili bi naivni, če bi mislili, da so te izkušnje postale nepomembne za sedanjost in prihodnost. CAN: impt naj preskoči in se ojači Po terorističnih bombnih napadi v Celovcu, Gornji Borti in Stinjakih s je zbudil velik interes o spoznavanj avstrijskih narodnih manjšin tudi me učitelji in dijaki. Zilanka Sabina Zwi ter je lahko uresničila idejo o izda impulznih video spotov, ki so kako narejeni za prvo zavestno obravna vanje te problematike Ministrica za šolstvo in kulturne zadeve Elisa-beth Gehrer, predsednik dunajskega Centra avstrijskih narodnosti (CAN) Karel Smolle in generalni tajnik ORF Andreas Rudas so 15. aprila v centru ORF na Dunaju predstavili izdajo video spotov ..Avstrijske narodne skupnosti". Produkcija, ki obsega sedem kratkih filmov o posameznih narodnih manjšinah v Avstriji, tj. koroških in štajerskih Slovencih, gradiščanskih Hrvatih, Romih, Čehih, Slovakih in Madžarih, je delo manjšinske redakcije pri ORF (glavna organizatorka in režiserka filmov je Sabina Zvvitter) in CAN s podporo omenjenega ministrstva. Izdaja filmov je del informacijskega paketa za vse avstrijske šole. Ministrica Gehrer vidi filme kot ..spodbudo za pozitivno spoprijemanje s temo manjšine na šolah. Prispevajo naj k vzgoji brez predsodkov in pomagajo pri poglabljanju obstoječih stikov". Karel Smolle vidi v ediciji pomemben prispevek k sožitju vseh Avstrijcev: „Če hočejo biti akceptirane kot enakovreden partner, morajo narodne manjšine večinsko prebivalstvo informirati o svojih željah." Andreas Rudas je v tej zadevi dejal, da je sodelovanje ORF, ministrstva za pouk in CAN obet za prihodnost. ORF označuje filme kot povsem novo poglavje v domačem šolskem filmu. Filmi naj ne nudijo gotovih odgovorov, ampak naj zbudijo radoved- t Prezentaciji informacijske ponudbe „Narodnostne skupnosti v Avstriji" (pon., 15. april 1996, ORF-Zen-um. Atrium), z leve: generalni sekretar ORF Andreas Rudas, predsednik CAN Karet Smolle, režiserka/vod-Projekta Sabina Zvvitter, ministrica za šolstvo in kulturo Elisabeth Gehrer, vodja manjšinskega oddelka a9- Helmut Kletzander. foto: orf V spomin selskim žrtvam nacizma vei/Ko zaslugo za izon video spotov imata Ssfr1 na Zvvitter (slika) in dtf najski Center avstrijsffl narodnosti (CAN), ki 9‘ D vodi Karel smoiie. Hretekli ponedeljek, 29. aprila, so se v Selah spomnili selskih in ka-.Pelških žrtev, ki so pred 53 leti bile obglavljene na Dunaju. nost. Prezentacija bo j- 1 šolarje tem zanimiveje Spomnili pa so se tudi dela. Župan Berti VVassner se ker se po ogledu fi^stalih selskih žrtev nacizma, je ob odkritju plošče zahvalil lahko pogovorijo nep‘ aterih je vsega skupaj bilo predvsem občinskemu tajniku sredno s pripadnik««- V ta namen so jim, po Nantiju Pristovniku, ki je o ene od narodnih skupn^epu občine, odkrili spomin- selskih žrtvah zbral vse podat- sti in tako zvejo nekaj f>*K° ploščo, ki jo je blagoslovil ke. Izrekel se je za to, da „bi drobnosti manjšins^orriači župnik Stefan Kram- čuvali narodnost, vero in do-problematike. ,PaC- _ mačnost". Soboto in nedeljo CA Župnik Štefan Krampač je S polaganjem venca so -prireja seminar za vse boval tudi spominsko mašo, poleg občine - izrazili čast ferente, ki bodo spremil' oblikoval pa je svečanost selskim žrtvam tudi domača li prikazovanje filmov ^°mači cerkveni zbor pod društva KPD ..Planina", Pev- šolah. Martin Zvvitter K| °dstvom mag. Romana Ver- sko društvo in SPD „Kot“. poverjenik CAN v tej Z‘ devi poroča o lepem st vilu pripravljenih št dentk/ov - pripadnik1 posameznih narodi manjšin - in v pogovorit NT zlasti izpostavlja d1 stvo, da stroške za ref1 rente prevzema v cel1 CAN. Informacijski paK1 ki ga sestavljajo vid' kaseta, brošura in re rent/ka, je samo v paK] tu(!) dobljiv, stane š' torej le ničvredno vs' 150- šil. Naročbe sprejemajo pod telef' sko številko 0463/51 43-20 ali pa 0222/ 53 3 04. Adi p ■o.r.-r-mi Odkritje plošče v spomin žrtvam nacističnega nasilja v drugi svetovni vojni 1939-1945: Matija Čertov, Tevl (+ Celovec); Ožbolt Čertov, Zg. Hlipo-včnik (t Stein/Donau), Apolonija Dov-jak, Štinova (t Auschvvitz), Franc Do-vjak, Hoc (t Auschvvitz), Franci Dov-jak, Hribernikov (t neznano), Helena Dovjak, Hribernikova (t Frauenau-rach), Luka Dovjak, Foltic (Frauenau-rach), Marija Dovjak, Štinova (t Auschvvitz),, Pavel Dovjak, Šimej (t Je-lendol), Šiman Dovjak, Foltic (t Dachau), Valentin Dovjak, Simej (t Črna), Neža Gregorič, Sp. Hli-povčnikova (t Ravensbruck), Miha Katnik, Katnik, (t Sele-Ho-meliše), Maks Kelih, Čevhov (t Celovec), Pavla Kelih, Vrbniko-va (t Ravensbruck), Peter Kelih, Marof (t Nurnberg), Feliks Male, Jakopov (t Jelendol), Primož Mlečnik, Sp. Mlečnik (t Auschvvitz), Florijan Olip, Užnik (t Stein/Donau), Jera Pristovnik, Husinja (t VValdheim), Fortunat Roblek, Kacmunov (t Obirsko), Albin Supan, Gornikov (t Ljubljana), Franc Štern (t Sele-Saj-da), Janez Užnik, Cvitar (t Dachau), Tomaž VVassner, Žvižgaj (t Celovec). Krajevni sestanki NSKS informira ljudstvo na podeželju Kakor omenjeno že v prejšnji številki Našega tednika, je NSKS začel s krajevnimi sestanki. Do sedaj so bili sestanki - s predsednikom Nantijem Oli-pom - v Bistrici v Rožu, Žitari vasi, Galiciji in Selah. Žitara vas Prejšnji petek, 26. aprila, je bil v prostorih Posojilnice v Miklavčevem krajevni sestanek za območje občine Žitara vas. Navzoče je pozdravil Tomaž Petek, član Zbora narodnih predstavnikov. Po govoru predsednika NSKS Nantija Olipa, ki je razložil trenutni položaj v narodni skupnosti, je sledila razprava o njegovem poročilu. Nedvomno je za naše ljudi na bazi pomembna uresničitev dvojezične topografije, dvojezičnih otroških vrtcev ter drugih zadev. Dosedanje izkušnje kažejo, da so ljudje siti tudi razdvojenosti organizacij. Želijo si skupno demokratično izvoljeno telo, ki naj bi ga priznala tako Avstrija kakor Republika Slovenija. Nadalje so se obravnavale še krajevne zadeve. V Žitari vasi si domačini predvsem želijo, da bi v nedeljah zjutraj radijska oddaja bila samo slovenska in ne dvojezična. Galicija V Galiciji se je na krajevnem sestanku zbralo 15 ljudi. Navzoče je pozdravil Jože Urank, ki je tudi član Zbora narodnih predstavnikov. Ena izmed najbolj pomembnih zadev za ga-liško občino je uresničitev dvojezičnih topografskih napisov ter drugih zadev ter gospodarsko pospeševanje. Izhodišča za občinske in za kmečkozbor-ske volitve po besedah udeležencev na krajevnem sestanku niso tako slaba. Sele Na krajevnem sestanku v Selah, ki je bil pretekli ponedeljek, 29. aprila 1996, se je zbralo nad 20 ljudi. Največji interes navzočih je bil, da se popravi in posodobi farni dom. Drugače so razpravljali še o aktualnih zadevah v narodnostni politiki. Igor Roblek neie H' 3. maj Zaupanje v domačo banko je vlaganje I V poslovnem letu 1995 je Posojilnica Bank Pliberk nadaljevala z uspešno gospodarsko rastjo. Vloge so narasle od 582,6 mio. na 661,5 mio., izposojila od 362,5 mio. na 398,3 mio. ter bilančna vsota od 620,8 na 706,3 mio. Na minulem občnem zboru, preteklo nedeljo v Globasnici, je predsednik banke ek. sv. Fric Kumer poročal, da je Posojilnica Bank Pliberk na najboljši poti, da bo letos dosegla zastavljeni cilj 800 mio. bilančne vsote, kar bi pomenilo, da bo postala največja banka v okraju. Razvoj banke gre slejkoprej navzgor, edino lastna sredstva se niso sorazmerno z bilančno vsoto dvigovala. Zato je predsednik pozval člane, naj kupijo dodatne deleže ali vložijo svoj denar na dopolnilni kapital banke. V poslovnem letu 1995 je Posojilnica Bank Pliberk ugodila 619 prošnjam za kredit v višini 425 mio. šilingov, v prvem tromesečju pa se kaže še boljši rezultat, saj je banka oddala v tem času že kredite v višini 155 mio. šilingov. Predsednik banke Fric Kumer je poudaril, da je odbor zelo previdno oddajal kredite in s posebno previdnostjo ocenjeval boniteto in zmogljivost posojilojemalcev. V preteklem letu je imela Posojilnica Bank Pliberk tudi dve otvoritvi, namreč novega poslopja v Pliberku ter podružnice v v domače gospodarstvo Posojilnica Bank Pliberk želi letos doseči 800 mio. bilančne vsote postati največja banka v okraju. So z uspehom Posojilnice Bank Pliberk zelo zadovoljni: predsednik ek. sv. Fric Kumer, direktor Joško Nachbar, poslovodja Jurij Mandl in predsednik nadzornega odbora Alfred Krat. Žvabeku. Kljub visokim izdatkom, ki pa so vsekakor v sorazmerju z gospodarskim uspehom banke, je ostal tudi v letu še čisti dobiček v višini 362.000,- šilingov, ki ga je občni zbor soglasno namenil rezervnemu skladu. Kar se tiče prostorov, pa je predsednik že na tem občnem zboru najavil, da bo v centrali v Pliberku v prihodnje gotovo potrebno razširiti pisarniške prostore. Pliberška Posojilnica je namreč v teku let zrasla v največjo banko v okviru Zveze Bank. Z velikim zadovoljstvom je o uspehu preteklega leta poročal tudi predsednik nadzornega odbora Alfred Kral, ki je izrekel poslovodstvu vso pohvalo. Direktor Joško Nachbar je nato člane informiral o aktualnem stanju banke, ki se letos bliža bilančni vsoti 800 mio. Nachbar je ocenil položaj banke tudi iz vidika pristopa Avstrije k EU in orisal verjetni gospodarski scenarij po uvedbi skupne evropske valute, ki bo bankam zmanjšala dohodke. „Pred pristopom smo bili majhna banka v kotu male države, dan® • pa smo majhna banka v kotu ve kega gospodarskega prostor® tako Nachbar, ki pa je dokazal, * | se da tudi v tej obmejni regijiu® I pešno poslovati. * Posojilnica Bank Pliberk it® namreč tudi zelo močno zalegi strank v Sloveniji in na Hrvaške1 g. in je na drugi strani našla tud našem obmejnem avstrijske1 prostoru pot do domačih podj^m ki se v vedno večji meri poslužuj®8p jo uslug Posojilnice. jki Silvo Kum®rjs OBČNI ZBOR ZADRUGE-MARKET PLIBERK Veliki dosežki, novi izzivi Prejšnji četrtek, 25. 4. 1996, se je v prostorih hotela Rof3lwirt v Pliberku vršil redni občni zbor Kmečke gospodarske zadruge Pliberk. Računski zaključki za leta 1993, 1994 in 1995 so bili soglasno potrjeni, doseženi čisti dobički pa so bili namenjeni v rezervni sklad. Predsednik upravnega odbora inž. Fridl Kapun je občnemu zboru poročal o gospodarskih dosežkih Zadruge. KGZ Pliberk, ki se je na tem občnem zboru preimenovala v Zadrugo-Market Pliberk, ima poslovalnice v Pliberku, v Šmihelu in v Žvabeku, poleg tega pa se ukvarja z importno-eksportno dejavnostjo. Biagovni promet je v letu 1995 dosegel višino ATS 136,7 mio. in se je nasproti letu 1994 zvišal za ATS 9,58 mio. ali za 7,53%. V zadnjih letih so bile izvedene razne investicije za povečanje poslovnih površin, tako so bile razširjene prodajne površine, pisarniški prostori in skladišča. Izgrajena je bila tehnična trgovina. Za največji uspeh pa je inž. Kapun ocenil zgradbo centralnega skladišča^ slovenskega zadružništva v Šmihelu pri Pliberku. Nadalje je dejal, da je bilo doslej treba posodobiti poslovne prostore na moderni standard, v bodoče pa bo treba sprejeti racionalizacij-ske ukrepe in s pomočjo izobrazbe sodelavcev stopnjevati svojo konkurenčnost na trgu. V poročilu nadzornega odbora, ki ga je podal predsednik Valentin Kumer, je bilo slišati, da se je poslovanje zadruge vršilo po predpisih in pravilih, daje nadzorni odbor sproti bil obveščen o poslovanju in da ni bilo nikakršnih nedostatkov. Zahvalil se je vsem odbornikom, uslužbencem in Zvezi Bank za kooperativno sodelovanje. Za prihodnost bo po njegovem treba poiskati novo strategijo, ki leži npr. v koncentraciji potencialov zadružništva, v zvišanju nabavnih količin in v iskanju novih nabavnih tržišč. V tej luči je treba videti novo ustanovljeno družbo Zadrugo-Market Center Trade GmbH, ki naj bo središče te koncentracije. Sicer je začetka pričakovati nekaj težav, preden se blagovni tok po celi Koroški na novo organizira, vendar k tej novi organizaciji blagovnega poslovanja in k sodelovanju vseh zadrug ni alternative, ker se posamezna zadruga ne bo mogla več uveljaviti. V revizijskem poročilu, ki ga je _-^SE j Pi podal revizor Hanzi Dragas^jei nig, je bilo povedano, da je 2!to, druga Pliberk dobro in uspešfe poslovala. Uspelo ji je v zadnf |0| letih večati premoženje, ustva® sodobne poslovne prostore ojačiti lastna sredstva. Zadri# Market Pliberk zaposluje 71 5® delavcev in je s tem največji del® dajalec občine. Za prihodnosti priporočil, naj se nadaljuje P začrtani poti. Občni zbor je sklepal tudi spremembi imena Kmečke 9® spodarske zadruge, ki se bo P novem imenovala Zadruga-M® ket Pliberk in se je s tem prilaS® dila ostalim blagovnim zadrug® slovenskega zadružništva, ki ; že vse imenujejo Zadruga-M® ket. Na dnevnem redu je bila # volitev upravnega in nadzorne® odbora, ker se je mandatna dot iztekla. Soglasno je bil za p®6® sednika upravnega odbora p0® jen inž. Fridl Kapun, nadalj® Dalje na strani 1"1 Iz naših občin G/aWi/ trg i/ Pliberku so ..pokrili" s šotori, v katerih bodo razstavljali domači podjetniki. Sejem pa bo bo tudi v stranskih ulicah mesta Pliberk. Foto: Fera 4. in 5. maja vabi Pliberk na prvi vigredni sejem Celotni Pliberk je naslednjo soboto in nedeljo veliko razstavišče v okviru prve-9a -Podjunskega vigrednega sejma”. .( Konec tega tedna je ves center ijf pSta Pliberk v znaku prvega j. °djunskega vigrednega sejma", 'Visr prireiata občina Pliberk in tu-'cn° društvo, katerega pred-yp dn'k je hotelir Štefan Breznik. ;ljerV°tno ie obstajal načrt, da bi se-'hod ^ na i°rmaškem travniku, if j ,a turistično društvo se je na ij | .1° Podjetij na glavnem trgu od-if Cl 0 za mesto Pliberk. Odprtje sejma bo v soboto ob 9. uri, vsak dan pa bo ob 17. uri žrebanje glavne nagrade v višini 10.000,-šil. Skupno razstavlja v Pliberku 70 razstavljavcev, v prvi vrsti domačinov. Za sejem so organizatorji napravili tudi veliko reklame. 20.000 letakov so razposlali po Sloveniji, za Podjuno in okraj VVolfsberg so izdali 17.000 izvodov sejemskega časopisa. Na sejmu bo tudi veliko glasbe in zabave. Za naslednje leto pa organizatorji želijo sejem razširiti tudi na strokovni sejem za vele-prodajalce iz Slovenije, ki bi imeli poseben šotor na sejmišču, ki bi bil dostopen samo za podjetnike. Soorganizator sejma Andreas Schippek je prepričan, da bi s tem nagovorili dodatno novo publiko. Silvo Kumer 18 novih stanovanj za Šmihel 27 mio. šilingov so stali trije stanovanjski bloki v Šmihelu, ki so jih ta teden odprli. m2 64,- šilingov, kar je za južno- Pretekli torek so v Šmihelu s|avnostno predali 18 stanovanj u°vim najemnikom. Gradila jih je uružba „Neue Heimat", ki je leta "0 kupila 6.287 m2 veliko zemljišče od družine Loser in je nato zemljišče zamenjala z obči-n° Bistrica, ki želi okoli blokov in [Hed otroškim vrtcem ter ljudsko koroške razmere kar precej. Na voljo je troje stanovanj po 98 m2, 9 stanovanj med 80 in 83 m2, ter šest stanovanj med 64 in 65 m2. Stanovanja zaenkrat ogrevajo s kurjavo na olje. Obstaja pa še načrt, da bi v prihodnje celotni Vcu otroškim vrtcem ter ljudsko novi vaški center ogrevali s kur-®°lo urediti novo vaško središče, javo na lesne sekance. Načrti še ^0va stanovanja je občina že ležijo na občini, toda doslej ni Zel hitro imela razdeljena in ima prišlo do realizacije. Nova stano-v svidenci že nadaljnje inte- vanja je blagoslovil dekan Kristo resente. Novi najemniki bodo Srienc. korali plačevati mesečno za en Silvo Kumer Pri predaji ključev sta bila tudi podi Na kratko Pliberk. Mlada Podjuna, ki jo vodi Vera Sadjak, prireja v soboto, 11. maja 1996, materinsko proslavo z naslovom „Po glasu me boš spoznala, mama". Prireditev, na kateri bodo nastopili Mlada Podjuna in Vidriš-ka dekleta, bo ob 20. uri v kletnih prostorih Posojilnice Bank Pliberk. Pliberk. V občini Pliberk trenutno teče troje ljudskih iniciativ (Gemeinde-volksbegehren). Prvo - proti centralnemu kanalu - so pričeli s pomočjo vseh ORE skupin v Vidri vasi. Z drugo in tretjo so zdaj pričeli na Blatu. Tam želi ORE skupina zbrati dovolj podpisov (5% vseh volilno upravičenih v občini), da bo moral župan mag. Grilc sklicati zaradi vi-sokohitrostne železnice in manjkajoče pešpoti skozi vasi izredno občinsko sejo. ORE Blato zahteva od občinskega sveta, da se izreče proti gradnji visoko-hitrostne železnice skozi občino Pliberk. Nadalje predlaga, da občina Pliberk pozove deželno vlado, naj ukine vsa tozadevna načrtovanja. V drugi zahtevi pa ORE Blato zahteva gradnjo pešpoti vzdolž deželne ceste, na kateri dnevno vozi 4000 avtomobilov in se Blačani ne počutijo več varne. Politiki doslej niso držali svojih obljub. pete' 3. maj 1jjg Na kratko Suha. Občinski svet se je pretekli teden sestal zaradi grozečega zaprtja žandar-merijske postaje na Suhi. Občinski svet je soglasno sprejel resolucijo, v kateri se je izrekel proti takemu ukrepu, ki bi ogrožal varnost v občini. Predlog je podprla tudi EL, mandatar Lenart Katz pa je s tem v zvezi ob robu razprave dejal, da je žandarmerija v občini nujno potrebna, saj so bili funkcionarji slovenske narodne skupnosti v preteklem letu v javnosti nekajkrat celo fizično napadeni. Frakcijske vodje ostalih frakcij pa so si delali predvsem skrbi zaradi 11 km dolge državne meje. Občinski svet pa je na minuli seji sprejel tudi upokojitev župana Siegfrieda Skubla, ki je šel kot občinski uradnik v pokoj. Žitara vas. v občini ži- tara vas so v zadnjih mesecih veliko investirali v gradnje. Tako bodo kmalu začeli z izgradnjo in popravilom ljudske šole v Št. Lipšu, ki bo stal 13,9 mio. šilingov. Šola bo dobila tudi malo telovadnico. Šolarji pa obiskujejo pouk med tem že v farnem domu. Zelo veliko denarja pa bo potrebnega za gradnjo otroškega vrtca, namreč celih 29 mio. šilingov. Vrtec bo sicer dvoskupinski, na žalost pa še vedno ni gotovo, ali bodo v njem imeli prostora tudi dvojezični otroci, ki jih morajo zdaj voziti v privatni vrtec v sosednjo občino v Št. Primož. Šef žitrajske Enotne liste Tomaž Petek upa v tej zadevi na uvidevnost SPO, ki ima večino v občinskem svetu. Petek je vodil že prve pogovore z županom Herbertom Lepitschnigom, ki je načeloma v takih stvareh zelo odprt. Petek ga je opozoril tudi na možnost, da urad zveznega kanclerja plača občini eno dvojezično vrtnarico. Sele: 1,2 mio. podpore za gospodarski center Na prvi občinski seji 1996 so selski občinski odborniki soglasno sklenili, da skle nejo z Interesno skupnostjo selskih kmetov (ISSK) pogodbo za postavitev gospe darskega centra. Najprej so odobrili zapisnik zadnje občinske seje, ki je bila 21. decembra 1995. Nato je župan Engelbert VVassner (SP) v svojem poročilu na kratko orisal, kaj se je v letošnjem letu dogajalo v Selah. Med drugim je povedal, da so imeli 19. marca pri deželnem svetniku dr. Hallerju pogovor zaradi podpore gospodarskemu centru. Občina Sele bo sezidanje gospodarskega centra podprla z 1,2 milijona šilingov. Zato bo imela občina v tem centru dve garaži. Zemljišče, kjer naj bi stal center, je od deželne cestne uprave kupila občina. Nadalje bo občina s 300.000 ATS podprla sanacijo ceste na Koblo, s 60.000 ATS pa nabavo brez točne (Stromlose Ši-rene) sirene. Podžupan in frakcijski vodja Enotne liste Nanti Olip je poudaril, da se je v mesecu marcu pogovarjal z dr. Kyrlejem. Dr. Kyrle je posestnik planine, v kateri je vojaško vežbališče. Olip je izrazil upanje, da se bo zadeva z vo- Železnica 2000: v Velikovcu n Predsednik kontrolnega odbora Hanzi Ogris (EL) je potrdil letni račun občine kot pravilnega. Foto: Fera jaščino in s posestnikom ter s pašnimi upravičenci dala pozitivno rešiti. Nadalje je še poudaril, da so bili selski kmetje v sodelovanju s Kmečko izobraževalno skupnostjo (KIS) zastopani na lastnem razstavišču na turistič- nem sejmu GAST '96 v Celovcu Poročila. Predsednik ko' trolnega pododbora Hanzi Og' (EL) je poročal, da pri pregib računov ni bilo najti noben1 nepravilnosti. Predlagal je, da5 da županu razrešnica. Franci K" pivnik (SP) je za agrarni pododb' poročal, da so izdelali ključ, P katerem naj bi se v prihodno' podpirala nabava snežnih oda" tal in plugov. Tudi mostove P Hajnževem grabnu je treba P1 praviti. Letni račun 1995. lanskem letu je občina SE zaključila letni račun s prima' kljajem 120.750 ATS. Ena izmj točk občinske seje je tudi b' prošnja Zveze slovenskih iz$ Ijencev (ZSI). ZSI želi na Radiš' postaviti spomenik v spomin ' izseljenstvo. Občinski odbor SP, 4 EL, 1 VP. 1 F) je s sogl* nim sklepom odobril pod p9’ 5.000 ATS. Igor Robi' prišlo do platforme županov „Hochleistungsstrecken AG“ je želela v Velikovcu zbrati župane posamezni občin v interesno skupnost za gradnjo železnice. Hochleistungsstrecken AG se trenutno zelo trudi, da bi pridobila čim več simpatij in zagovornikov za gradnjo visokohitrostne železnice, kar pa ji očitno ne uspe. V okraju Velikovec je vabila vse župane in jim predstavila projekt. S tem je upala, da bo mogla ustanoviti platformo, v kateri bi sodelovali tudi župani, ki pa so bili bolj pre-vindo kot so to organizatorji pričakovali. Nobeden od županov ni podpisal in ni šel v platformo, kar je bilo za generalnega direktorja Hochleistungsstrecken AG dr. Gustava Hammerschmieda veliko razočaranje. Medtem se v občini Pliberk formira prvi protest občanov, ki želijo uspešno izvesti ljudsko iniciativo (Gemeinde- volksbegehren) in s tem prisiliti občinski svet, da se s sklepom izreče proti gradnji železnice, ki bi v Podjuni prerezala najlepši del polj in travnikov in bi vrhu tega vodila po zaščitnem območju talne vode. V občini Pliberk bi bile prizadete predvsem vasi, ki so v večini še slovenske. S tem bi dobila ta zadeva tudi narodnosto komponento, saj bi železnica pogojila odseljevanje prebivalstva. V Pliberku so to vasi Brege, Dob, Vidra vas, Nonča vas, Blato, Re-plje in Rute. Iniciatorji upajo, da se bodo posamezne frakcije vsaj zdaj postavile na stran občanov. Deloma nerazumljivo pa je, da se v občini Dobrla vas na vasi Metlova doslej nihče ni zganil. Tam bo po načrtih vodila želez' ca nekaj metrov mimo vasi. Rož. Direktor pa je pred kra' im opozoril nase z izjavo, da * treba v Rožu iskati druge mož''1 sti za vodenje trase, kot to pred' devajo doslejšnji načrti. Na ib* mativni prireditvi v Ledincah 5 pretekli teden mag. Peter VVa1 hauser in dipl. trg. Helmut Koff* svarila pred tem, da bi prebival' vo nasedlo obljubam, kajti visok hitrostna železnica bo šele p' prečena, če ne bo več načrt" VValdhauser je celo omenil m" nost, da bi pri naslednjih volih" nastopila iniciativa kot samost' na stranka. Silvo KuP1 PUAK VABI Kako živijo druge manjšine? Če vas zanima, kako živijo druge narodne skupnosti se lahko prijavite za študijsko potovanje Evropskega biroja za manj rabljene jezike (EBLUL). Za leti 1996 in 1997 so predvidena sledeča študijska potovanja. 1996:1.švedska narodna skupnost na Finskem; 2. gelska na-! rodna skupnost na t Škotskem. 1997: 1. baskovska dežela; 2. finska narodna skupnost na Švedskem; 3. Sverna Katalonija; 4. nemška narodna skupnost na Danskem. Potovanja bodo trajala 6 dni. Kdor ima za-nimaje se lahko do 24. maja prijavi za potovanje pri Politično upravni akademiji v Celovcu, 10. Okt. Str. 25/III. tel. 0463/54079. Za udeležence so Predvidene tudi posebne štipendije. V občini St. Jakob v R. 84 novih žandarjev Šengenske predpise Šentjakobčani že občutijo. 84 novih žandarjev je bilo namreč na novo nameščenih v občini. Na minuli občinski seji je župan Johann GreBI poročal o spremembah, ki so prizadele občino Št. Jakob po uvedbi šengenskih predpisov v Avstriji. V Podrožci so namreč namestili 57 novih žandarjev, pred Kravanškim predorom pa 27. Ti žandarji naj bi varovali zunanjo mejo Avstrije, občina Št. Jakob meji s 70 km na republiko Slovenijo. Namestitev 84 novih žandarjev v občini pa ne pomeni samo, da bo s tem bolje zavarovana državna meja, ampak tudi, da so s tem za občane povezane strožje kontrole, kar so mnogi v zadnjih tednih že občutili. Soglasno je bil potrjen tudi 1. redni in 1. izredni letni proračun za leto 1996. Reka. Novost tudi v zadevi čistilne naprave pri Reki, kjer so se vaščani (med drugimi tudi hotelir Antonič) pritožili pri višjem sodišču. Član predstojništva Katnik je poročal, da je sodišče pritožbo zavrnilo, kar pomeni, da se lahko na Reki gradi centralna čistilna naprava. Vaščani in podjetniki so mnenja, da bi čistilna naprava lahko škodovala turizmu in prebivalstvu manjšala življenjsko kvaliteto. Na minuli občinski seji pretekli ponedeljek je občinski svet soglasno odobril letni računski zaključek za leto 1995 s presežkom v višini 5,7 mio. šilingov. Občina Št. Jakob je imela v letu 1995 54,9 mio. dohodkov in 49,5 mio. izdatkov. V zvezi z računskim zaključkom je župan Gressl poudaril, da je plačilna morala Šentjakobčanov zelo dobra. 30 km/h. Na stranskih občinskih cestah v Podgorjah, ter Veliki vasi, na Reki, v Dravljah, Dra-gožičah in na Bistrici velja odslej hitrostna omejitev 30 km/h. To je občinski svet sklenil zaradi varnosti kolesarjev, saj vodi skozi te vasi večinoma tudi kolesarska pot. Sola. Že dalj časa so na občini valili načrte za gradnjo novega športnega igrišča za glavno šolo. Obstoječe igrišče, ki ga uporablja v glavnem nogometni klub SV Št. Jakob, je že preobremenjeno, zato bodo za šolo kupili 11.000 m2 veliko zemljišče, na katerem bo občina s finančno pomočjo šolske oblasti zgradila igrišča. Ceste. Ker so nekatere občinske ceste in poti že v zelo slabem stanju, je šentjakobška občinska uprava našla novo možnost za financiranje popravil. V okviru deželnega modela za financiranje občinskih cest dobi občina Št. Jakob podporo v višini 70%, ostalo vsoto mora pokriti iz svojega proračuna. Odvoz smeti je moral občinski svet podražiti, ker so izdatki tudi v letu 1996 ponovno narasli. Povprečno se bo odvoz podražil za 10% do 20% . Soglasno so mandatarji sklenili tudi nakup novega občinskega traktorja (Steyr), za katerega so dali oba obstoječa v na-plačilo in bodo doplačali še 356.000,-šilingov. Traktor potrebuje občina pozimi tudi za pluženje snega. Micka Miškulnik ■ : i I i V Podrožci so odprli zelo lepo novo ljudsko šolo 27 milijonov šilingov je stala nova ljudska šolo, ki nudi odslje streho 50 učencem in učenkam. Minulo soboto je bilo končno vse pripravljeno. Novo ljudsko šolo v Podrožci so slavnostno Predali njenemu namenu. Šola, katero obiskuje 50 učenk in učencev, ima tudi telovadnico, kar še posebej veseli učitelje in učence. Župan Johann GreBI je na slavnostnem odprtju, ki je bilo zgledno dvojezično, dejal da je bilo nujno potrebno zgraditi novo šolo, ker stari prostori niso več ustrezali potrebam časa. Šolo v°di kot ravnatelj domačin iz Fodgorij Šimči Lepuschitz, ki je Pri starših zelo ugleden vodja šole, na kateri je 48% učencev Prijavljenih k dvojezičnemu pouku. Dvojezično je na odrtju zapel tudi šolski zbor. Na odprtje, ki je bilo v avli nove šole, so prišli tudi Predstavniki deželne politike, med njimi>je bil tudi namestnik deželnega glavarja dr. Michael Ausservvinkler. Dežela Koroška je h gradnji prispevala 19 mio. šilingov, 9 milijonov pa je prispe- vala občina Št. Jakob. Gradbena dela na šoli je izvedlo podjetje STUAG, za izvedbo lesenih konstrukrcij pa je bilo pristojno podjetje Gasser iz Bilčovsa. Odprtje nove ljudske šole v Podrožci je bilo preteklo soboto zgledno dvojezično. Foto: Sobe Novo šolsko poslopje v drožci. Po- Pri nas doma Pihornerjev „19th hole“ Celovec. „19th hole“ se imenuje kavarna (pub) v Herrengasse v Celovcu, ki jo je konec preteklega tedna odprl napadalec SAK Mario Pihorner. Kavarna „19th hole“ je odprta vsak dan (od 19. do 2. ure) in je privlačna tako za mlade kakor tudi za starejše. V kavarni je tudi poseben prostor za ljubitelje igre s puščicami - „dart“ in biljard. Sodobna muzika, nasmejane natakarice in prijetno vzdušje pa je že v prvih dneh privabilo mnogo gostov. Pihorner: „Doslej sem zelo zadovoljen z obiskom, kajti skorajda vsak dan je bilo nabito polno!" Med prvimi gosti so bili igralci SAK, ki Mariu niso zaželeli le mnogo uspeha, pač pa mu podarili tudi stensko uro. Kapetan Lojze Sadjak: „Da bo Pihe vedel, kdaj mora domov ...!“ M. Pihorner ima v Celovcu lokal. Mešani pevski zbor Podjuna Pliberk bo naslednjo soboto nastopil na tekmovanju v Trgu/Feldkirchnu. OSEBE DOGODKI Šmihel: šolarji so se srečali spet po 45 letih Šmihel. Skupno jim je, da so rojeni vsi okoli leta 1941 in da so vsi hodili v ljudsko šolo v Šmihelu. To je bil tudi povod, da so se bivši šmihelski ljudski šolarji preteklo nedeljo spet srečali in pokramljali o spominih na otroštvo. Najprej so si ogledali novo ljudsko šolo v Šmihelu, po sveti maši, ki jo je daroval župnik Stanko Trap, pa so se na pokopališču spomnili že umrlih sošolcev. Nato pa so šli v gostišče Meklin ob Breškem jezeru, kjer so sedeli ves nedeljski po- poldan. Nekateri, ki so šli po svetu s trebuhom za kruhom, so se po dolgih letih spet videli in so bili seveda zelo veseli, da so se po tej poti spet srečali s svojimi bivšimi šolskimi prijatelji, ki so ostali doma v občini. Pevke in pevci so optimistični Pliberk. V soboto, 4. maja 1996, bodo pevke in pevci ob 10.00 gotovo že zelo živčni, saj je deset minut kasneje njihov veliki tekmovalni nastop v Trgu/Feldkirchnu. Zbor Toneta Ivartnika je že leta 1992 na tem deželnem tekmovanju dosegel oceno „odlično“, kar je bilo za vse presenetljivo. Letos se je zbor ponovno odločil za sodelovanje in se je posebno na dveh seminarjih v domu v Tinjah pripravljal z dirigentom Adražem Hauptmanom, ki je pred kratkim s svojim zborom „Ave“ na tekmovanju v Mariboru prejel glavno nagrado. MePZ Pojduna bo zapel v Trgu štiri pesmi, „Lucus iste" (obvezna pesem), „Lan“, „Drumlca je zvomlana" ter „Polka je ukazana". Program Podjune je zelo zahteven, kar potrjujejo tudi komentarji drugih koroških dirigentov. Predsednik Podjune Milan Piko pa program vsekakor zagovarja, ker je le tako možno dokazati, da je zbor kvaliteten. Za oceno „od-ličen" je treba dejansko im eti sestavljen dober program, vrhu tega pa morajo pevke in pevci imeti tudi dober dan, sicer uspeh ni možen. 32 - članski zbor pa je vsekakor optimističen, da bo tudi v drugo šlo. Ta samozavest je gotovo že prvi korak k uspehu. Nekdanji šolarji ljudske šole v Šmihelu so se srečali in pokramljali o spominih. Nekateri se desetletja niso več videti, zato je bilo veselje veliko■ Petek, ?J]ajl996 Kultura 9 Mešani pevski zbor SPD „Rož“ (vodi Lajko Milisavljevič) je odlično zapel zi/ijske narodne ljudske pesmi. Ziljski žegen in prvi rej na koncertnem odru Da ne bo pomote pri bralcih ne zamere pri pevcih, naj pojasnimo j^v°je: prireditev SPD Rož v soboto in nedeljo v farni dvorani v Št. Ja-k°bu ni hotela biti in ni bila ziljsko štehvanje na odru; fantje niso peli °brednih pesmi pod lipo. In rožanski pevci niso Ziljanom ukradli žeg-n^njskih pesmi in jih po svoje ali celo v pristni ziljščini ponovili. Mešani pevski zbor „Rož“ je Pel na koncertnem večeru v iredbi Sama Vremšaka 20 piskih ljudskih pesmi, ki jih je, ecl mnogimi drugimi, njihov °rovodja Lajko Milisavljevič 'ral ob žegnu v ziljskih vaseh ^dnjih trideset let. Marica ma-Wiegele je, po besedilu I k°jnega Nika Kriegla, razloži-ij, v Postni ziljščini, ob kateri pri-k ' s° Ziljani te pesmi peli in • k° je sploh potekalo včasih ehvonje in prvi rej ob žegnu pn Zilji. faJr niso peli ne Ziljani ne |; Je pod lipo, smo uživali l :^e pesmi v odličnih prired-. h za mešani zbor. Sami Zilja-d ,s° priznali, da je Vremšak I Pr° zadel njihov značaj, ki se rT|®Za v lahkotnih napevih, 0l,° nagajivem, pa vendar cutenem besedilu in svojst-je nern ritmu starodavne tradici- lužKo so pevci ugotovili, da pos-- a'c> pozorno spremljajo na- pelje v izbrani zborovski so vidno zaživeli in bolj r°dn0 °bliki, ^ peščeno in iz srca zapeli sta-obredne pesmi. Solopetje, Samezni deli za moški ali PRIPOMBE „Seveda so to naše pesmi, samo še lepše, kot jih mi pojemo; na ta način jih vsaj še slišimo slovensko! Ziljani jih ne moremo več ohranjati." Bivši štehvovc iz Blač „Takih lepih plesov nismo nikoli znale plesati. Me smo plesale bolcer, polko in štajriš. Zdaj šele vidimo, kaj vse manjka pri našem današnjem štehvanju." Priletna rejovka iz Čač „Teh pesmi ne znamo več na Zilji. Zdaj pojejo druge in veliko nemških. Lepo bi bilo, če bi naši fantje spet obnovili ziljske ljudske pesmi." Ziljan ženski zbor in novost nekaterih pesmi - vse to je prispevalo, da je bil spored dovolj raznoličen. Višek je bil vsekakor „prbi rej11: Akademska folklorna skupina „France Marolt" gaje ob pristni spremljavi godcev vzorno odplesala. Zbor pa je pesem v odlični Vremšakovi priredbi ponovil, 14 posebej skom-poniranih kitic je izzvenelo kot povzetek vzdušja na ziljskem žegnu. Bistveno sta prispevala k uspehu tudi Marjan Sticker, ki je bil odgovoren za sceno in tehniko in predvsem Snježana Rehak V., ki je na velikih barvnih kulisah ujela značilne poteze štehvanja in rajanja, skratka ljudsko veselje, ki je odmevalo v zasedeni dvorani. Prvi večer so bili med uglednimi gosti: Janez Dular, slovenski minister za kulturo, koreograf Mirko Ramovš, skladatelj Samo Vremšak in znani kulturniki iz Slovenije in Koroške. Kaj, če bi vendar bil ta veliki trud Rožanov pobuda, da bi se ziljski fantje spet spomnili svoje odgovornosti do slovenske kulture in se resno lotili starih obrednih običajev, ker imajo narodni običaji že sami po sebi svojo vrednost v ljudski kulturi!? „Trta“ in „Podjuna“ v Kanalski dolini Obisk v Trbižu v Kanalski dolini je bil odličen, odlično pa sta zapela tudi MoPZ „Trta" (vodi: Pavli Štern) in MePZ ..Podjuna" (Tone Ivartnik). Zaključni koncert revije »Primorska poje" (14. aprila) je bil tokrat v Kulturnem centru v Trbižu, bil pa je v znamenju dobrega sosedstva ob koroško-slovensko-italijanski meji. Poleg koroških pevk in pevcev so nastopili še zbori iz Kanalske doline (MePZ Tarvisio-Trbiž, Višarski kvintet, oba zbora vodi Anna Missoni), Slovenije (MoPZ Slavina in MePZ Jubilate - Kranjska gora) in iz Tržaške (MoPZ Valentin Vodnik-Dolina). Pevke in občinstvo je pozdravil znani rojak iz Trbiža, pisatelj in politik dr. Rafko Dolhar. Ni pretiraval, ko je govoril o »nadvse pomembni prireditvi" za kanalske Slovence, za »poglobitev stikov med v Kanalski dolini živečimi narodi" in za »prijateljstvo med sosedi". V tem smislu so se prireditve udeležili tudi podžupan Straje vasi Janko Zvvitter, Trbiža Pipan Giorgo in Kranjske gore Jože Kotnik. Kot nam je povedal Peter Gerdol, odbornik »Planike", edinega slovenskega kulturnega društva v Kanalski dolini (»Planika" je priredila koncert skupno z Zvezo slovenskih kulturnih društev), govori v Kanalski dolini slovensko okrog 1000 ljudi (od 7000). Število tistih, ki se priznavajo k slovenski narodni skupnosti, je precej nižje, »morda 200“ (Peter Gerdol). Slovenščino se lahko otroci učijo samo v Ukvah, to v okviru privatnega popoldanskega pouka, obiskuje pa ga 30 otrok. »S podporo s strani Slovenije in še posebej državnega sekretarja dr. Petra Venclja, smo zelo zadovoljni", tako Gerdol. »Planika" ni vključena v nobeno osrednjo kultruno organizacijo Slovencev v Italiji, »sodelujemo pa z obema". V okviru »Planike" delujeta še Višarski kvnitet in Glasbena šola, ki je poimenovana po Tomažu Holmarju, očetu obir-skega župnika. MoPZ »Trta" in MePZ »Podjuna-Pliberk" sta tudi v Trbižu dokazala, da sodita med najboljše koroško slovenske zbore. Pri »Podjuni" pa je bilo vrhu tega opaziti, da se pridno pripravlja na deželno zborovanje koroških zborov v Trgu, ki bo jutri, 4. maja. Poleg »Podjune" bo slovensko pesem zastopal še Dvojezični zbor Pedagoške akademije - za kar jima želimo čim več uspeha! -Kuj- Alojz Angerer Domače vesti petek: !?e,ek, 3. maj 1ggg l!Sgi 1996 Domače vesti PODGORA:________________ Prerana smrt Marije Dlopst Zadnji teden je za vedno zatisnila svoje oči Marija Dlopst, roj. Smrečnik, iz Podpore pri Globasnici. Rajna mati se je rodila 17. 12. 1926 pri Jomru v Mali vasi. Že v otroških letih je z veseljem pomagala na domači kmetiji. Doraščala je v družini, ki ji ni samo posredovala verskih vrednot, ampak tudi narodne. Že v mladih letih je tako doživljala tudi krutost pred- in povojnega časa. Jomorova družina kljub temu nikoli ni klonila in ohranila ponos na materin jezik in potrebno samozavest. Tako se je tudi Marija Dlopst z vso vnemo vključevala že v mladostnih letih v kulturno delovanje domačega društva. Predvsem je sodelovala kot igralka v neštetih igrah in tako gojila lepo domačo besedo. Z vso ljubeznijo in materino skrbjo pa je prevzela tudi družinsko odgovornost, ko je poročila moža Franca in rodila dve hčerki in dva sinova. Možu in otrokom je do smrtnega dneva veljala vsa pozornost in skrb. Posredovala je otrokom vse vrednote, ki so za rajno mater bili življenjski temelji: ljubezen do Boga, do materine besede in do otrok je mater spremljala do zadnje ure njenega zemeljskega življenja. V četrtek, 25. aprila, je množica vernikov pospremila rajno mater na njeni zadnji zemeljski poti v cerkev in na pokopališče v Večni vasi. Pogrebne obrede je opravil dekan Kristo Srienc ob asistenci sobratov dekana Petra Stickra in župnika Franca Božiča. Pesmi v slovo sta zapela domači cerkveni zbor in MoPZ „Franc Leder Lesič-jak“. Naj se rajna Šimanova mama odpočije od zemeljskega truda in prejme zasluženo plačilo večnega življenja. Možu Francu, otrokom Doroteji, Mariji, Francu in Flubertu ter vsem bratom, sestram in sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje. Bernard 20-letnica edinstvenega ?ra na Koroškem Preteklo soboto je v ski pevski zbor 20-letnico obstoja. hotelu Obir v Železni Kapli praznoval domači Lov- Piaphredrsiavnosmi^dncen a priredil slavnostni koncert, na ,a,erem je kot gost sodeloval p 0Vski oktet Peca" iz Mežice. redsednik LPZ Železna Kapla J11 Župane je med številnimi sleženci pozdravil tudi pod-E.dsednika NSKS mag. Vladi-lrJa Smrtnika, domačega župa-adr. Petra Haderlapa, predsed-D, a spD „Zarja“ mag. Jožefa aJsa in predstavnika Koroške Vske zveze Josefa Monza. V °Jih pozdravnih govorih so vsi Poudarili pomembnost tega zbo-’ Sai je edinstven na Koroškem. Skozi spored je vodil Franc-Zef Smrtnik. Na kratko je orisal 9°dovino zbora in se predvsem vsem pevovodjem, ki so i LPZ Železna Kapla -Prušnik (7 let), Joško (12 let) in Jože Starz, ki ^ |0Sedaj že eno leto s kapelški- Koncertu je sledila plesna za-nj Va z ansamblom Rosa iz Slove-J®; Lovci so pripravili tudi bogat colov. V zadnjem kotičku hote- Duša LPZ Železna Kapla Erni Župane. la je bila še ..lisičja luknja", pri kateri so se udeleženci slavnostne prireditve zadrževali do zgodnjih jutranjih ur, kramljali in malo „po-jagali". ANKETA FELIKS BUCHVVALD (Nonča vas): Ne poslušam nedeljskih jutranjih oddaj. Kot mlad človek sem jih še poslušal, ker so bile drugačne navade; vstajali smo prej, sedaj pa ljudje dalje spijo in gredo k maši ob poznejši uri. BERTL LIPUSCH (Strpna vas): Poslušam oddajo vsako nedeljo, toda ta sprememba mi ni všeč. Prej so bile te oddaje bolj domače in bolj primerne za slovensko narodno skupnost. To ni več prava slovenska oddaja. Vrhu tega me moti reklama. STANKO KELIH (Sele): Osebno oddaje še nisem slišal, sem pa že slišal precej negativnih kritik. Pravijo, da je v oddaji preveč spakovanja. AMALIJA ISCHEP (Dvor): Vem, da so sistem nedeljske jutranje oddaje spremenili, vendar je še nisem slišala. Zato je tudi ne morem oceniti. HANZI ORAŽE (Borovlje): Sem redni poslušalec oddaj, poznam njeno spremembo in mi je tudi všeč. Tako slišijo tudi Sprememba nedeljskih radij- ^[JOKLNU: skih oddaj - dobra ali slaba? splovenska beseda današnjih dni . tem naslovom sta Društvo boliše medseboino sooznavanie. ■,SI “ naslovom aia urusivo Od začetka aprila dalje traja slovenska oddaj^enskih pisateljev, prevajalcev ob nedeljah zjutraj namesto pol ure eno red pa je dvojezičen (prej samo slovenski). KaK večer besednih ustvarjalcev iz sprejemajo to spremembo naše bralke in bralci. aprj|!nije’.ki J'e bil v četrtek, is. nemškogovoreči ske pesmi. Korošci sloven- ja- pri Joklnu v Celovcu. Iz pesniki Veno oddaje samo pol ure, je bilo boliS^de1 so brali pesnik, Veno ' i-dniki so izbirali lepe pestrog; Mila Kac,c, \ztok _cd CD "O M 7ZrudcH<{i J$kias 9150 BLEIBURG/PLIBERK, tel.: 04235/2586, faks: 04235/257518 Gradbeno in pohištveno mizarstvo Mojstrsko izdelujemo vzidano pohištvo Individualno ga načrtujemo v vsakem stilu Lesena okna, zimski vrtovi po meri, vhodna in notranja vrata, okna iz umetne mase IMPRESUM ri q| JEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „ Narod ni svet koroških Slovencev", 3ktnho,So0pata predsednik Nanti Olip in osrednji tajnik Franc VVedenig, 9020 Celovec, 10.-uredn!LStral3e 25/IV. sdnika, c0: ma9- Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega ur-302o rv,i anc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: Celovec, 10.-Oktober-Stral3e 25/IV. Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, telefon 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-StraBe 25/IV, 9020 Celovec: telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 440,-: Slovenija 3000,- SIT: ostalo inozemstvo 750,- šil.; zračna pošta letno 1000,-šil.; posamezna številka 10,- šil.; Slovenija: 100,- SIT. 16 Kultura 3. maj 1£ petfe,c ijisLa iški zbor Živ-žav, Globasnica )qu vodi: Traudi Lipusch eg; )ev )SVi Otroški zbor iz Škocijana vodi Miriam Sadnikar Otroški zbor SPD Gorjanci iz Kormare vasi vodi Erika Muri Popoldan mladih slavčkov v Škocijani Srečanja mladinskih zborov se je udeležil tudi zbornični svetnik Dl Štefan Domej. Preteklo nedeljo, dne 28. aprila ob 14.30 so se v Škocijanu dvorani Kassl, predstavili mladinski zbori iz Roža in Podjune. Vidrinska dekleta - vodi: Traudi Rudolf Dvorana Kassl v Škocijanu je bila zasedena do zadnjega kotička. Mlada Podjuna “ Pliberk - vodi Vera Sadjak Mladinska pevska skupina iz Št. lija vodi Martina Sprachowitz Pevska skupina NOMOS Škocijan vodi: Helka Mlinar Otroški zbor SPD „Danica" Št. Primož vodita: Barbara Mistelbauer m Tanja Hobel J j V 1 IM J E« Kultura 17 JL Domači otroški zbor iz O^kocijana se je predstavil prvi; vodi ga Miriam Sad- nikar. ^ p0 UV0C|nj pesmj [.Zvonček v pomlad zvoni" (končno) je podpredsednica ^organizatorja KKZ, mag. 'larija Perne, pozdravila šte-i ' * ^ občinstvo. Spomnilo jo */^a veliki pomen mladinske-JPa Petja: mladini pri nas nudi Pogosto že zelo potreben) °uk v slovenščini, poleg e9a pa ima petje tudi tera-ovtsko vrednost, sprosti in osvobaja. p° pozdravnih besedah ag. Marije Perne je otroški • 0r iz Skocijana zapel še Ve pesmi, potem pa so se )dru 23 cJru9'm Predstavili na I j otr°ški zbor SPD „Gor-w {ar|ci“ iz Kotmare vasi (vodi Erika Muri); 1 otroški zbor iz Galicije U’ (vodi MiraBlažej); ’ Mladinska pevska skupi- a iz St. lija (vodi Martina bPrachowitz); otroški zbor „Živ-žav“ iz ^'obasnice (vodi Traudi dpusch); V|drinska dekleta iz Vid-m vasi (vodi Traudi Rudolf); otroški zbor SPD „Dani- I?, (vodita Barbara Mi-e|oauer in Tanja Hobel); medinski zbor SPD „Go-|anci“ (vodi Erika Muri); »Mlada Podjuna" iz Pli-’ , J/ka (vodi Vera Sadjak) IsEiiEF ^n^oin-mivo Je bilo. da si lah-Nsal od narodnih tja do 3r 0sv°jih pop-priredb vse, 1 Hajrazličnejšo literaturo. Andrej Feinig r Galicija - vodi: Mira Biažej S pesmimi okteta s Suhe po celem svetu Množičen obisk in veliko navdušenja na predstavitvi nove CD okteta. Tako številčnega obiska kakor preteklo soboto kulturni delavci-na Suhi še nikoli niso zaznali, zato se je predsednik društva KPD Drava ravnatelj Lenart Katz vsem od blizu in daleč izrecno zahvalil za prihod. „Vaša zvestoba krepi samozavest društevni-kov in nas potrjuje v naših prizadevanjih," tako Katz dobesedno. Skoraj 400 obiskovalcev je prišlo v Gornjo vas pri Žvabeku, ko je Oktet Suha predstavil svojo najnovejšo CD in MC, ki nosita naslov „Doma po svetu". Koncertni večer so sooblikovali tudi Otroški zbor „Živ-žav“ iz Globasnice (vodi ga Traudi Lipusch), MePZ Gorotan iz Šmihela (vodja je Albert Krajger) ter Pevsko instrumentalna skupina iz Žvabeka (vodi jo Rozina Katz). Nato je sledila predstavitev pesmi, ki so jih oktetovci pod umetniškim vodstvom prof. Matevža Fabijana posneli v tonskem studiu RTV Ljubljana. Pes-miški venec sega od domačih pesmi kot npr. ZELENI JURIJ (M. Hartmann/E. Logar), črnske duhovne pesmi GO DOVVN MO-SES, ruske narodne TARI BARI, do švabske narodne pesmi MA-DEL RUCK, RUCK, ki je kot dru- ga velika uspešnica okteta Suha. Navdušena publika skorajda ni pustila oktetovcev z odra, za zaključek čudovitega koncertnega večera so morali zapeti še že skoraj ponarodelega „Hanzeja“, ki je bil pravzaprav doslej največji hit. Za ustrezno živo in duhovito povezavo so tokrat poskrbele Traudi Rudolf, Štefka Kap, Vida Logar in Christa Meklin, ki je skupno z Gottfriedom Kladejem oblikovala tudi dekoracijo odra. CD in MC je možno kupiti v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu, v vseh Posojilnicah na Koroškem, v nekaterih Zadrugah marketih ter pri pevcih okteta Suha in suških društvenikih. Kakor se spodobi za tako popularen zbor, so odslej na voljo tudi „fan artikli okteta". Kot prve so prišle v prodajo zelo prikupne kape z napisom „Oktet Suha.'1 Ker so na voljo le v omejenem številu, je treba pohiteti z nakupom. Silvo Kumer Oktet Suha je slavil preteklo soboto pred 400 obiskovalci izredno posrečeno predstavitev nove CD in MC. Novi M C in CD ter prve kape z napisom „Oktet Suha" so že na prodaj. Pri tako šarmantnih prodajalkah je bil odkup seveda izredno velik. PODLIGA VZHOD Podkrnos - Bilčovs 2:1 (0:0) 1. polčas je bilo najboljše, kar smo letos vigredi videli od Bilčovščanov. Igrali so hitro in borbeno ter presenetili z odličnimi potezami. Manjkal je zaenkrat le gol. V 2. polčasu pa so bili domačini srečnejši, kajti po napakah obrambe Bilčovšanov so zadeli dva gola. Nato je igrala le še ekipa trenerja Hobla, toda žoga ni in ni hotela v nasprotna vrata. Bilčovščani bi si nedvomno zaslužili vsaj točko, če ne tri. BILČOVS: Kattnig 3, Ogris 3, Fister 4, Andrejčič 5, Lipusch 4, Schaunig 3. Grzič 4, Guantschnig 5, Durnig 3, Kuess4, Schriefl 5; Podkrnos: 150 g led.; sodnik: Fera (oličen); strelca: Ku-ess (67.) oz. Matitz (65.), Hribernig (75.) DOPOLNILNA TEKMA: VVelzenegg - Bilčovs 1:1 1. RAZRED D Frantschach - Šmihel 2:1 (2:1) Po dobrem začetku in zasluženem vodstvu Šmihelča-nov sta domačinom proti koncu 1. polčasa presenetljivo uspela zmagovita gola. ŠMIHEL: Leitgeb 2 (46. Suschnig 4), Krevvalder 3, Jane! 3, H. Motschilnik 3 (75. R. Lutnik 0), Alexander Gros 2, Goričan 3, Germadnik 2, Andreas Gros 3, Dobnik 3, Ch. Gros 2 (46. A. Lutnik 3), W. Motschilnik 3; Frantschach: 100 g led.; sodnik: Hauk (slab); strelec: W. Motschilnik (15.); Globasnica - Žitara vas 0:1 (0:0) Po dobrem nastopu proti Šmihelu je sledil korak nazaj, kajti Globašani so tokrat popolnoma razočarali. Ponovno je bila opazna neučinkovitost sredinskih igralcev. GLOBASNICA: Smrečnik 2, Tominc 2, Zanki 2, Tratar 2, G. Sadjak 3, Lesjak 2 (62. P. Sadjak 2), Hribar 2, Silan 3, Lipuš 2, Pasterk 2, Szabo 2 (46. Fera 3); Globasnica: 150 gled.; sodnik: Zanin (povprečen); Šmarjeta - Železna Kapla 2:2 (1:2) Kapelčani bi morali tekmo predčasno odločiti, kajti nudile so se jim odlične priložnosti, ki pa jih niso znali izkoristiti. Hladna prha v 93. minuti, ko so domačini izenačili. ŽELEZNA KAPLA: Kohlvreis 4, Baloh 4, E. Schor- li 4, M. Kaschnig 3 (80. S. Schorli 0), H. Kaschnig 4 (60. O. Schorli 3), T. Lipusch 3, Schurtl 3, F. Ošina 3, Kržan 3, F. Lipusch 3, Grubelnig 4; Šmarjeta: 150 gled.; sodnik: Weber (slab); strelca: H. Kaschnig (21.), E. Schorli (40.); Grebinj - Sele 2:0 (2:0) Če Selani kratko pred polčasom ne bi prejeli dveh nepotrebnih zadetkov zaporedoma, bi se rezultat ob koncu glasil verjetno 0:0. Topa zato, ker sta obrambi bili najboljši del obeh moštev. SELE: Magič 3, Božič 4, Bavdek 3, M. Mak 3, D. Oraže 3, M. Dovjak 3, Fl. Dovjak 3, i. Kelih 3, H. Olip 3 (70. D. Mak 0), M. Oraže 3, K. Hribernik 3; Grebinj: 100 gled.; sodnik: Krenn (odličen) DOPOLNILNE TEKME: Železna Kapla - Sele 1:0, Šmarjeta - Globasnica 0:0, Šmihel - Vovbre 6:1 2. RAZRED F Mautemdorf - Alkarja vas 3:6 (2:2) Rikrajčani so bili tokrat jasno boljši ter zasluženo odnesli tri točke iz Mauterndorfa. Igralec tekme pa je bi nedvomno napadalec Bašič, ki je v 22 minutah zadel 3 gole. BIKARJA VAS: Kaiser 4, Urh 4, Gomernik 5, Pan-del 4, Gregorič 4, R, VVeitzer 4 (46. Lipnik 4), Trusch-ner 5, Sienčnik 4, Strasser 5, Bašič 5 (80. Neibersch 0), Figoutz 4 (80. F. Oraže 0); Mautemdorf: 100 gled.; sodnik: Avar (dober); strelci: Strasser (2., 4.), Bašič (48., 55., 70.), Sienčnik (81.); Dobrla vas - Preitenegg 2:1 (1:1) Dobrolčani so po dolgem zopet slavili zmago, katero jim je zagotovil trener Mirko Lesjak sam. Iz 11 -metrovke je namreč zadel nadvse zaslužen zmagoviti gol. DOBRLA VAS: Merlitsch 3, M. Lesjak 4, Roger 3, Herburger 3, Zunder 4, Blajs 2 (44. Malh 3), Jorg 4, VVriesnig 4, Ch. Lesjak 3, Tschekalov 4, Schippel 3 (78. MarinO); Dobrla vas: 100 gled.; sodnik: Begusch (dober); strelca: Tschekalov (40.), M. Lesjak (62./11-m.) Sinča vas - Žvabek 3:1 (0:1) Po proem polčasu so Žvabečani vodili z 1:0, toda po odmoru niso bili kos pristisku domačinov, ki so bili uspešni kar trikrat. DOPOLNILNA TEKMA: Djekše - Žvabek 4:1 Šport petek F 3. maj 1jgj i Vrhunska tekma Šmihel - Št. Andraž v nedeljo Prvi proti drugemu, ali Šmihel proti Št. Andražu se glasi tekma, ki bo predodločilnega pomena. 1. razred D: Predodločilnega pomena zato, ker si Št. Andraž v primeru zmage že predčasno lahko zagotovi naslov prvaka. V nasprotnem primeru, če Šmihel premaga Št. Andraža, pa je prvenstvo zopet odprto. Potem bi bil naskok gostov iz Labotske doline na tabeli le še tri točke in to vsekakor ni veliko. V Šmihelu se seveda na to tekmo leta še posebej zbrano pripravljajo, saj igralci pričakujejo rekorden obisk. Mnogo boljše izhodišče pa so si Šmihelčani zapravili na tekmi proti Frantschachu, ko so nepotrebno oddali vse tri točke. Kljub temu so optimistični, saj je Št. Andraž pod velikim pritiskom, ker mora postati prvak. Šmihel nasproti je letos dosegel že več, kakor so vsi pričakovali. Tekma bo v nedeljo ob 17.30. V prihodnjem krogu je na programu tudi veliki derbi med Selani in Globašani. Globašani, zadnji na lestvici, želijo z zmago potegniti tudi Selane v nevarnostni konec tabele. Ekipi pa sta vigredi vse drugo kakor prepričali. Kapelčani so si po zmagi proti Selanom (dopolnilna tekma) globoko oddahnili, saj je bila ta zma- ga pomembna za samozavest igralcev. Tudi v prihodnjem krogu (v soboto ob 16.30) so načrtovane tri točke, kajti nasprotnik Labot je že pogosto odšel praznih rok iz Železne Kaple. 2. razred F: Kakor v 1. razredu D, si stojita tudi v 2. razredu F vodeči ekipi nasproti. V Rikarjo vas (v nedeljo ob 17. uri) prihaja Maria Rojach, ki jasno vodi na tabeli. „Videlo se bo, kdo je resničen prvak," pravi Robert VVeitzer, ki ima težave s koroško nogometno zvezo. Le-ta je mnenja, da se mora igrišče v Bikarji vasi - zaradi varnosti igralcev nekoliko prestaviti. VVeitzer: „Če nam stroške poravna nogometna zveza, potem bomo temu ustregli. Če ne, pa bomo prej zaprli igrišče, kakor pa klonili!" Podliaa vzhod: Trener Sigi Hobel bo moral verjetno zopet sam obuti nogometne čevlje, saj mu proti Liebenfel-su (v nedeljo, ob 16.30, v Bilčovsu) zaradi poškodb in drugih vzrokov manjka kar sedem (!) standardnih igralcev. KOLESARJENJE - AVSTRIJSKO PRVENSTVO VVrolich: „Možna je tudi kolajna!" Pravočasno pred avstrijskim prvenstvom v Št. Petru na Višinjah je Peter VVrolich v odlični formi. Na dirki za avstrijski pokal v Labotski dolini je VVrolicha v zaključnem sprintu oviral avto, tako da mu je ob koncu preostalo le 3. mesto; brez motenja avta bi bilo možno gotovo več. Kljub temu je bila ta uvrstitev dokaz trenutne dobre forme VVrolicha, ki bo prihodnji konec tedna tekmoval na avstrijskem kolesarskem prvenstvu v Št. Petru na Višinjah. VVrolich: „V petek, na gorski vožnji, se bom popolnoma podredil moštvu ter podpiral Hempla in Luttenber-gerja, ki imata dobre možnosti. Vožnjo na kronometer bom verjetno izpustil, tako da bom v nedeljo na cestni dirki popolnoma svež. Tam pričakujem mesto med 2. in 6. mestom!" Zakaj je 1. mesto nedosegljivo? „Ker bo tekmoval tudi profesionalec Totschnig, kije za dva razreda Peter Paco„ Wro/ich boljši in zaradi tega favorit! PODLIGA VZHOD 1. Možberk 20 11 6 3 29:16 2. Podkrnos 20 10 6 4 46:24 3. Velikovec 20 10 5 5 45:30 4. VVelzenegg 20 9 8 3 29:17 5. Metlova 20 10 3 7 25:18 6. Vetrinj 20 7 9 4 31:24 7. Bilčovs 19 7 7 5 22:22 8. ASK 20 7 6 7 26:22 9. Mostič 21 6 9 6 30:28 10. Pokrče 19 6 5 8 23:27 11. Liebenfels 20 4 7 9 26:35 12. Ruda 20 4 7 9 16:27 13. Klopinj 19 3 3 13 17:45 14. Št. Lenart 20 3 3 14 14:44 ■ Prihodnji krog: Št. Lenart - Metlova, VVelzenegg -/: krče, Možberk - Vetrinj, Bilčovs - Liebenfels, Ruda -wct, ič, Klopinj - ASK, Velikovec - Podkrnos; 1. RAZRED D 1. Št. Andraž 21 15 4 2 2. Šmihel 21 13 4 4 3. Frantschach 21 11 3 7 4. Šmarjeta 21 8 10 3 5. Št. Pavel 21 9 7 5 6. Žitara vas 20 8 5 7 7. Železna Kapla 20 6 9 5 8. Grebinj 21 7 5 9 9. St. Stefan/L 20 5 7 8 10. Labot 20 5 6 9 11. Vovbre 21 4 8 9 12. Sele 20 4 6 10 13. Eitvveg 20 5 3 12 14. Globasnica 21 3 5 13 2. RAZRED F 1. Maria Rojach 2. Rikarja vas 3. Galicija 4. Št. Peter n V. 5. Žvabek 6. Reichenfels 7. VVaisenberg 8. Mautemdorf 9. Tinje 10. Sinča vas 11. Djekše 12. Dobrla vas 13. Preitenegg 14. Grabštanj 20 19 1 0 20 15 3 2 19 13 3 3 19 11 4 4 19 10 4 5 18 9 4 5 20 7 4 9 20 6 4 10 19 6 3 10 20 6 3 11 18 5 3 10 19 3 5 11 19 1 4 14 20 0 3 17 42:12 41:21 30:22 24:13 27:18 27:27 24:23 25:28 21:22 24:48 22:29 19:30 23:40 14:30 56:16 49:21 49:25 34:18 46:31 34:23 39:35 32:50 35:38 20:33 , 27:33 20:39 13:46 . 11:57 * NARAŠČAJ SAK________ U8II išče igralce d V Celovcu že sedaj zbirajo ml®' de nogometaše za prihodnjo se- s zono (od 5 do 8 let). Interesen1 ^ naj se javijo pri trenerju Tomu M'1' lonigu (tel.: 0463/512021) ali Pa n na treningih ekipe U 8 II v Mode- n stovem domu (v torkih in četrtkih n ob 14.30). Ta ekipa je odigrala WT § di prvi turnir v vigredni sezoni (v Porečah) ter ga prepričljivo dobila- H Turnir U8 v Porečah: 1. SAK c 2. Kriva Vrba, 3. Poreče, 4. Vetrinj h Rezultati ostalih ekip nar®' 2 ščaja SAK: j. Št. Vid U 16 - SAK I (jakostn® sk.) 1:4 (Lesnig 2, Kesselbacher 2l> SAK U 14 II - Kraig 2:4 (M. P°n " lanšek, Obid), SAK U 12 II - ASVj1 14:1 (Martin Oraže 10, Romano 2. Gregor Blajs 2), SAK U 10 II - W®| zenegg 7:0 (Grilc 2, Napetschnig 2 VValdhauser 2, Pipp), SAK U 10 Šmihel 0:5, turnir U 8: t.,SA5 Ill/Št. Primož, 2. Šmarjeta, 3. Žitar® o vas, 4, Galicija. v Center Pliberk d S porazom v Frantschachu je y n 16 (trener Lopinsky) zapravila '■ j( mesto, katero pa so tokrat na tur; c nirju v Šmihelu pridobili najmlap [ sakovci (trener Poldej Sadjak). d Frantschach U 16 - SAK II 4:1 (Teševič); SAK U 14 - Dobrla va$ p (jakostna sk.) 9:1 (Teševič 6, Kralj tt ger 2, Verdel); Žrelec U 12 - SAK z (jakostna sk.) 6:0; Globasnica u l 10 - SAK I 2:0; turnir U 8 v Šmihel lu: 1. SAK I, 2. Globasnica, 3. Sm| * hel, 4. Št. Peter. d Šport 19 Gre za preživetje kluba in tudi za pogodbe igralcev če sedaj ne bo vsak dal 100 % in še več, potem ne vem naprej. Vsekakor je že pet pred dvanajsto! klU Libero Peter Krstič 3' Čeprav govori vse proti SAK, ta »MORA« premagati VVattens Tekma proti Wattensu je usodna, kajti če jo SAK ne °™’ se bo v prihodnji sezoni zopet znašel v regionalni ligi. s- Pol°žaj SAK je resnejši, kakor 'iItpl?9 verietno mnogi zavedajo. SinaiSS Wa,,e.nsf -mora" =. m , c zmagati, ce ne, so ih n nosti obstoja le še teoretič-j' §e [j’arave. Celotno zadevo pa -v DrpH°datno otežuje dejstvo, da ii. ce i ekm° »govori" vse za Tirol-ne' e-t'v so namreč že 7 tekem )■ 2aS°ra^eni> medtem ko je SAK in njl dve tekmi visoko podlegel !f ne.® trenutno nahaja v popolni I Padane0^' Poleg tega sta na" II nate9 - P|florner in Lippusch že l detl