/lMERlSk/1 DOM^N/t
AMOHCAN IM SPIIUT
IM UWUAO« ONLY
SLOVCNIAM MOMUMO NCWSPi
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) Tuesday, July 31,1984
VOL. LXXXVI
Doma in po svetu
PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV
Ugrabitelja venezuelskega potniškega letala ubita — Rešenih 79 potnikov In članov posadke - Vloga ZDA?
WILLEMSTAD, Curacao - Danes zjutraj je posebno izurjena ekipa venezuelskih policistov vdrla v ugrabljeno potniško etalo, iast venezuelske letalske družbe eropostal, ubila oba ugrabitelja in rešila Vseh 79 potnikov in članov posadke. Prva Poročila govorijo o možnem sodelovanju v Protiteroristični akciji tudi nekaj ameriških strokovnjakov.
Letalo je bilo ugrabljeno preteklo sobo-^ Ugrabitelja sta prisilila pilota, da je pristal na letališče na otočku Netherlands An-1 es. Ugrabitelja sta zahtevala 5 milijonov farjev in še helikopter. Ko so bila pogajala v teku, so policisti pripravljali napad in vp^aneS kmalu po polnoči tudi uspešno iz-h. Kot kaže, je bil eden od ugrabiteljev . j Poročnik haitijske vojske, drugi pa je /Pel na sebi potni list z Dominikanske Repu-ke. Menda je bilo na letalu 5 ameriških dr*avljanov.
Walter Mondale in Geraldine Ferraro nes v Clevelandu - Jesse Jackson zopet 0v*roča težave za demokratska kandidata
ta	OAKS, Minn. - Danes pride-
y Cleveland, Ohio predsedniški kandidat alter F. Mondale in podpredsedniška kan-atka Geraldine Ferraro. V teku v tem me-.. Je uamreč zborovanje Narodne urbani-ne lige. ki zastopa interese črncev in je v Pski skupnosti dokaj vplivna. Demokrati ve rf*Una-i° na veliko podporo črncev na no-nisfč^h v°l'tvah- Voditelji Narodne urba-Dr h nC 80 zel° nezadovoljni, ker je l0e Sedn*k Ronald Reagan odklonil povabi-na^ tud* on govori na zborovanju. Pred ^ leti se je bil Reagan, takratni republi-* ski kandidat zoper Jimmyja Carterja, 80voril na zborovanju.
Zad ^0t. je Jesse Jackson še vedno ne-da t?V°^en z Mondalom in Ferraro. Pravi, VataT°kratska kandidata dovolj ne upošte-tU(j. . J® m interesov črnske skupnosti in ja , ‘dresov drugih manjšinskih skupin. Se(j . °P n°Se potrditi, da bo aktiven v pred-bj ^^ . kampanji in sedaj razmišlja, ali naj ((^P^'diral za zvezni senat v državi Južna blik lna-’ k-’er pa ima velik° prednost repu-je -p^ki senator Strom Thurmond, čeprav tlUrmond star 81 let.
kai
yCeraj je
Mondale imenoval črnskega
^ ^ ‘data Charlesa Rangela iz New Yorka panj lJega sonačelnika demokratske kam-je e organizacije. Geraldine Ferraro pa katnrienovala nekega črnca za člana njene nobePan^Ske ekipe. Doslej ni bilo v tej ekipi drUfine^a črnca, kar je užalilo Jacksona in ^rar rnCe'	ne užaljeni več, je
^Saniza^3 ^rnca’ sPos°i)ne8a za mesto v
iti	Popoldne ob 5.30 bosta Mondale
di5iurraro na Public Square v mestnem sre-tek D utr‘ hosta pa v Mississippiju, v četr-a v Teksasu.
je Sey ^Poblikanska predsedniška kampanja Še ,a tudi že v teku, vendar republikanci su, -p aj0 na svojo konvencijo, ki bo v Dalla-^ e sas, v dveh tednih.
flskafa^anJa 0 obrambnem proračunu za sprti o?° *e*° ^85 odložene - Kongresniki ede nekaterih izdatkov oz. programov
v ZVe2nASHlNGTON. D.C. - Včeraj so bili d°loce Cni kongresu prisiljeni odložiti za ne-Cas Pogajanja o obrambnem prora-
In-
čunu za fiskalno leto 1985, ki se bo začelo 1. oktobra letos. Kongresniki so sprti glede odobritve denarja za takoimenovano MX raketo ter za razvoj protisatelitskega orožja. Predsednik Reagan želi oba vojaška programa, demokrati v kongresu so pa večinoma proti, ker menijo, da sta programa predraga ter da bi le pospeševala oboroževalno tekmo.
Voditelji političnih strank v Izraelu se pogajajo o novi vladi - Likud stranka pod Jitžakom Šamirjem ima prednost
JERUZALEM, Izr. - V teku so pogajanja med številnimi strankami, zastopane v novoizvoljenem parlamentu. V parlamentu je 120 sedežev, torej vlada potrebuje najmanj 61 glasov. Na zadnjih volitvah je laburistična stranka dobila 44 sedežev, vladajoča likud stranka pa le 41. V parlamentu je več drugih strank in obe vodilni se sedaj pogajata s temi. Vsaka stranka seveda zahteva ceno za vstop v morebitno koalicijsko vlado in radi tega so pogajanja komplicirana.
Kot kaže, ima likud stranka zagotovljenih 52 glasov v parlamentu, laburistična pa le 50. Opazovalci političnih razmer pravijo, da bi bila vsaka koalicijska vlada v sedanjih razmerah šibka in bi ne mogla dolgo trajati. Zaradi tega pričakujejo nove parlamentarne volitve.
Andrej Gromiko zelo pesimističen glede odnosov med ZSSR in ZDA - Govoril z Georgeom McGovernom v Moskvi
MOSKVA, ZSSR - Na osebnem obisku v Moskvi je bivši demokratski predsedniški kandidat in nekdanji zvezni senator George McGovern. Sovjetski zunanji minister in vplivni član vodilnega politbiroja Andrej A. Gromiko je McGoverna sprejel na sestanku, ki je bil na letovišču ob Črnskem morju, kjer je Gromiko na počitnicah.
Po srečanju z Gromikom je McGovern govoril z novinarji in povedal, da je bil Gromiko zelo pesimističen. Gromiko je namreč mnenja, je dejal McGovern, da bo predsednik Reagan ponovno izvoljen in da bo to slabo za odnose med velesilama. Prav tako Gromiko ne verjame, da bo res prišlo do pogajanj o preprečevanju oborožitvene tekme v vesolju. Pogajanja so napovedana za septembra letos na Dunaju, Sovjeti pa protestirajo, da ZDA nočejo sodelovati.
- Olimpijske vesti -
V teku v Los Angelesu so 23. Olimpijske igre. Prvi rezultati kažejo, da imajo veliko prednost ameriški športniki in športnice, v nogometu in košarki pa sta zelo močni moški ekipi iz SFRJ. Američani so zelo močni v plavanju, panogi, v kateri so že dobili več zlatih kolajn in dosegli nekaj svetovnih rekord. V kolesarjenju sta zmagala Amerikanec in Amerikanka, v moškem tekmovanju pa je bil 7. Bojan Ropret iz Slovenije, Primož Čerin 35., Jure Pavlič pa 42. Včeraj so nogometaši SFRJ, o katerih govorijo na OI, da ima dobro možnost za zlato kolajno, premagali Kamerun 2:1. Zelo močna je tudi moška košarkarska ekipa SFRJ, včeraj so pa ameriške košarkarice, ki so zelo močne, premagala jugoslovansko ekipo 83:55.
Ameriška ekipa v gimnastiki je močna, tako moška kot ženska. Med najboljšimi Američani je Peter Vidmar iz Kalifornije, ki je dosegel najvišjo oceno 10 v eni njegovih nastopov.
Iz Clevelanda in okolice
Škof Jenko bo maševal—
To nedeljo, 5. avgusta, ob 12. uri opoldne na Slovenski pristavi bo daroval sv. mašo koprski škof Janez Jenko. Po maši bo kosilo, potem pa družabno srečanje oz. piknik. Preteklo nedeljo je škof Jenko maševal pri Sv. Vidu, nato je bil sprejem v avditoriju, potem sta pa škof in dr. Klemenčič bila gosta Primorskega kluba v Sterlete vi restavraciji. Preteklo soboto sta se prišla na ADZ letovišče in srečala mnoge rojake.
Novi grobovi
Elizabeth R. Grdina
V	nedeljo, 29. julija, zvečer je v St. Vincent Charity bolnišnici na posledicah srčne kapi umrla 64 let stara Elizabeth R. (Betty) Grdina, rojena Bijek, skupaj z možem Anthonyjem splošno znana in aktivna v slovenski naselbini, soupra-viteljica z možem in hčerko Grdinovega pogrebnega zavoda. Bila je graduantka višje šole Notre Dame in koledža Sv. Janeza, na univerzi Case Western Reserve pa je prejela M.A. diplome iz knjižničarstva. Nekaj let je bila knjižničarka pri koledžu Sv. Janeza ter učiteljica na raznih osnovnih šolah v Clevelandu in okolici. Zelo je bila ponosna na knjižnico, ki jo je organizirala za farno šolo pri Mariji Vnebovzeti. Pokojna je bila podpredsednica Ženskega odseka pri Slovenskem domu za ostarele, članica SŽZ št. 14, ADZ št. 50, HBZ št. 663, Kluba upokojencev v Collinwoo-du, PTU pri farni šoli Marije Vnebovzete ter Oltarnega društva. Za njo žalujejo mož Anthony J., hčerke Betty, Tonia in Gina, sestri Vida Schmidt in Antoinette Bijek ter nečak Roger Dorsey (Mentor, O.). Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 17010 Lake Shore Blvd., v četrtek, 2. avgusta, v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. dopoldne ob 10. in od tam na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 9. ter jutri, v sredo, popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9.
Herman Koporc
V	petek, 27. julija, je v Euclid General bolnišnici umrl 56 let stari Herman Koporc (p.d. Whitey) z E. 157. ceste, rojen v Clevelandu, oče Josepha H. in Lydie Ann, sin Josepha
Dr. Klemenčič bo predaval—
Dr. Drago Klemenčič, ki je urednik verskega lista Druiina v Ljubljani, bo predaval o verskem življenju v Sloveniji to soboto, 4. avgusta, ob 7.30 zvečer v semenišču Borromeo. Vabljeni ste vsi.
Začetek festivala—
Jutri zvečer se bo začel »Sta-rokrajski festival« na E. 185. cesti. Središče bo tudi letos pri Sv. Jožefu na E. 185. cesti in Lake Shore Blvd. Festival bo trajal vse do nedelje, nastopali bodo mnogi ansambli. Pridite!
Zadušnica—
V nedeljo, 5. avgusta, ob 10.30 dop. bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za Luka Kuharja, ob 3. obletnici njegove smrti.
Listke je treba vrniti—
Članice Ženskega odseka pri Slovenskem domu za ostarele so naprošene, da vrnejo vse listke za srečolov Anne Rya-vec, 400 E. 214. cesta (731-5770) do konca tedna. Listke lahko vrnete tudi pisarni AD ali pa Domu za ostarele. Iščejo prostovoljke, ki bi listke prodajale na Starokrajskem festivalu na E. 185. cesti. Pokličite Anne Ryavec.
(pok.) in Rose, roj. Lavrih, Koporc, brat Olge McArdle, svak Georgea, zaposlen kot pismonoša 26 let in zadnji čas dostavljal pošto na Lake Shore Blvd., člani društva Kras ADZ št. 8, KSKJ št. 169 in SNPJ št. 142. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti danes zjutraj ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9. in od tam na pokopališče Vernih duš.
Fred J. Koprivec
V nedeljo, 29. julija, je umrl 70 let stari Fred J. Koprivec, sin pok. Mary in Antona, brat Sylvie Strmac, Josepha, Vide Walsh ter že pok. Franka in Anthonyja, stric in prastric. Pogreb bo iz Brickmanovega pogrebnega zavoda na 21900 Euclid Ave. jutri, v sredo, v cerkev sv. Vida dopoldne ob 10. in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9.
VREME
Pretežno sončno in toplo danes z najvišjo temperaturo okoli 85° F. Deloma sončno in soparno jutri z možnostjo krajevne nevihte. Najvišja temperatura okoli 87° F.. V četrtek spremenljivo oblačno, zopet z možnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 83° F. Za petek napovedujejo sončno do deloma oblačno vreme z najvišjo temperaturo okoli 85° F.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland OH 44103
--------------------83-------------------------
AMERIŠKA DOMOVlNA“(ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $1 5.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $1 5.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $ 1 5.00 for 3 months Fridays only: $1 5.00 per year — Canada and Foreign $20
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, 6117 St- Clair Ave., Cleveland, OH 44103___
No. 57	Tuesday, July 31, 1984
Vloga »mlade generacije«
- Dne 17. julija je izšel na tem mestu uvodniški članek, ki ga je napisal naš dolgoletni, redni uvodničar »L. P.«. Uvodnik je podal misli L. P. ob članku, ki gaje bil napisal dr. Tine Debeljak po obisku v Argentini prof. Jožeta Velikonje. Tudi članek dr. Debeljaka je izšel v isti številki našega lista. Prof. Velikonja je pripravil odgovor na članek dr. Debeljaka in nas prosil, če bi ga objavili tudi v našem listu (v Svobodni Sloveniji je izšel 19. julija). Prepričan sem, da ga bodo z zanimanjem brali tudi naši naročniki. Ur.
Da ne bo nesporazuma: tale opažanja se nanašajo na generacijo, ki je v emigraciji brez lastne odločitve; generacijo, ki so jo v emigraciji pripeljali starši in generacijo, ki je bila rojena zunaj domovine. To je generacija, ki ni direktno obtežena z doživljanjem vojne in trganjem vezi z domom, niti ne s taboriščno utesnjenostjo ali tradicionalnimi delitvami in poddelitvami duhov. Ta generacija ne potrebuje posebnih odobritev za obisk domovine staršev, zato lahko potuje v Slovenijo in se sklicuje na rojstni kraj nekje v svetu daleč od matične dorhovine staršev.
Ker o tej generaciji nisem kaj dosti vedel iz pisanja slovenskih emigrantskih listov, ker sem le od časa do časa naletel na kako novo ime, zato je bil obstoj te generacije zame največje presenečenje v Buenos Airesu. Ker že obstaja, ker misli in dela, sem opozoril, da je nisem zasledil v zadostni meri na vodstvenih mestih v slovenski emigrantski skupnosti. To je generacija, ki je v Argentini slovenska in ki je drugod po svetu skoraj ni. Argentinski Slovenci si morajo dati odgovor, zakaj ta generacija na zunaj ni bolj vidna.
Torej nisem imel v mislih ljudi, ki so danes stari do 50 let in ki jo je td (SS, 7. junija 1984) raztegnil do »60 let več ali manj«. Ne ljudi, ki so kot mladoletniki bodisi utekli smrtnim taboriščem in nasilni predaji, ne o tej zdesetkani ostalini silno žive generacije. Danes pišemo leto 1984. Odštejem 40 let in pridem do leta 1944. Govorim torej o generaciji, ki se začenja z letnikom 1944 in seže 10 ali kaj let bliže današnjosti. Torej ne p generaciji starih očetov in starih mater, ampak o njihovih otrocih.
Ta generacija pozna domovino iz pripovedovanja staršev in ne iz lastnih izkušenj. Ta pozna komunistično diktaturo po posredovalcih, po vtisih, ki si jih nabere ob občasnih obiskih, po študiju, po njenih manifestacijah v notranjem življenju južnoameriških dežel; po napisih po bue-nosaireških zidovih in terorističnih napadih doma in po svetu. Slovenija iz pripovedovanja, iz opisov in slik, tudi Slovenija kratkih obiskov in Slovenija Rodne grude, Slovenskega koledarja ali Našega delavca pač ni doživljena Slovenija, ker pač ni del lastnega življenja in lastnih izkušenj. Nekaj več vedo o njej tisti redki, ki so šli tja študirat ali so se tam ustavili za kaj več kot priložnostni obisk.
Ta generacija preživlja večji del svoje fizične eksistence v argentinskem okolju; zato misli in čuti drugače, kot mislijo in čutijo starši, obenem pa misli in čuti drugače kot Argentinci, otroci argentinskih staršev. To drugačnost v mišljenju je pač treba sprejeti kot naravni potek družbenega spreminjanja. Konflikt med generacijami je med izseljenci močnejši, ker se sovpleta nasprotje med kulturo in jezikom staršev s kulturo in jezikom nove domovine.
Slovenske stvaritve v Argentini bodo kmalu popolnoma v rokah te nove generacije, ko našega rodu, preživelcev
• • .	.	• . M - ■ iff
Dr. Gregorij Rožman
TORONTO, Ont. - Akcija za Rožmanovo knjižnico v novem Mohorjevem domu v Celovcu, v Ameriki uspešno napreduje. Ljudje dajejo iz globokega prepričanja, da se težka krivica, ki je je bil deležen škof Rožman, mora popraviti. Izseljenci, posebno tisti iz 1. 1945, nismo nikdar dvomili o pravilnosti škofovega delovanja za časa revolucije; nasprotno, v njegovih govorih in delu smo videli junaštvo, ki je spominjalo na najhujše čase krščanstva.
Resnica o našem velikem škofu se vse bolj prijema tudi zamejcev in matičnih rojakov. Radi političnih prilik in deloma radi ekonomske revščine se v Sloveniji akcija za Rožma-
liko za višino darov nego za simbol povezanosti vseh Slovencev. Ni prav, da se v tem pogledu deli vloga Slovencev po svetu: izseljenci naj berejo posebne knjige in naj nabirajo samo oni za Rožmana. Rožman je deloval in se herojsko žrtvoval za ves narod. Zasluži, da se ga spominjamo vsi in popravimo krivico. Še posebej bi sedaj bil čas, da v tem oziru ni aktivna samo Mohorjeva nego tudi preostali Korošci in Primorci, ko že narod doma tega danes še ne more.
ZU
nov spomenik še ne more izvesti.
Drugače pa je v zamejstvu, in to velja še posebej za Koroško. Zamejstvo o Rožmanu ni nikdar mnogo debatiralo; pasivno je poslušalo radi božjega miru, komodnosti in radi posebnih interesov, režimsko lažno propagando. Ponekod je ta propaganda imela uspeh. V neki vasi na Koroškem je slovensko društvo zagrozilo našemu umetniku silo, ako bi javno izpostavil Rožmanov kip!
Korošci so dobri ljudje in ne žive slabo. Za misijone dajejo po glavi največ na svetu. V Nedelji, cerkvenem listu za celovško (krško) škofijo, so navedene zbirke za april: za misijonske bogoslovce, za misijonske sestre, za lačne, za gobavce, za mater Terezijo, za laične misijonarje in še za slovenske misijonarje na Madagaskarju. Za te zadnje je neki posameznik daroval skoraj ZDA $2000.
Kako prav bi bilo, ako bi Mohorjeva ali kaka druga koroška cerkvena organizacija tudi na Koroškem nabirala za Rožmanovo akcijo. Ne gre to-
Uspeli misijonski piknik v Milwaukee] u
MILWAUKEE, Wis. - V nedeljo, 22. julija 1984, se je vršil pod košatimi hrasti v senčnatem triglavskem parku 14. Misijonski piknik, katerega je s svojimi triglavskimi sodelavci obojega spola, zopet odlično pripravila in vodila marljiva predsednica misijonskega krožka v Milwaukee rojakinja ga. Marija Coffeltova. Z zopetno veliko udeležbo naših rojakov in rojakinj ter prijateljev, se je piknik začel že dopoldne z misijonsko mašo. Še pred službo božjo pa je namesto bolnega tajnika misijonskega krožka Franca Rozine, spregovoril podpredsednik krožka Jože Ornik, ki je vse navzoče prijateljsko pozdravil, iskreni slovenski pozdrav pa je izrekel gostoma iz Ljubljane, študentu ljubljanskega lemenata Miranu Plohlju in ljubljanskemu vrhovnemu predstojniku slovenskih frančiškanov p. Mihu Vovku, ki je ob tej priliki daroval misijonsko sv. mašo. Njegova pridiga je vsem navzočim vernikom globoko segla v srce. Lepo slovensko zborovsko cerkveno petje je vodila rojakinja ga. Mara Kolmanova.
Takoj po cerkvenem opravilu so triglavske pridne in neu-
druge vojne, ne bo več. Vendar ta generacija ne sme čakati, da vsi omahnemo, predno se vplete v vsakodnevno slovensko delo v političnem, kulturnem, socialnem in tudi gospodarskem področju. Ne smeli bi čakati, da celotni uredniški odbori pomrjejo. Torej ne pomoč iz neke pietete ali spoštovanja do nečesa tradicionalnega, ampak zato, ker je zanje koristno in spodbudno. Nimam dostopa do seznamov odbornikov številnih slovenskih argentinskih društev in ustanov. Zanimivo bi bilo ugotoviti povprečno starost članov in posebno odbornikov. Povprečna starost članov SLOGE je 44,5 let. Precej višja kot je povprečna starost emigracije, članstvo ima dva viška: v starostih od 55 do 65 in v starostih od 20 do 35. Vmesna generacija od 35 do 55 je skromna, bodisi kot direktna posledica vojne, bodisi zaradi zmanjšanega števila rojstev v taboriščih in v prvih letih v emigraciji. Sloga torej vključuje novi rod v svoje članstvo, podobno ga verjetno druge organizacije. Njihovo sodelovanje v vodstvih je manj očitno.
Ker torej ta generacija demografsko obstaja in ker je še navezana na slovensko skupnost, katere del je - lujanska procesija mi je to prepričljivo dokazala - zato mora ta generacija priti bolj do izraza v vodstvenih mestih slovenskih organizacij tako formalno v odborih, še bolj pa po svojih idejah in gledanjih. Če ta generacija ne bo prešla iz opazovalcev in spremljevalcev do soustvarjalcev in iniciatorjev, bodo obstoječe organizacijske oblike okrnele in postale za novi rod vedno manj vabljive.
Obstoj te generacije je bil zame največje presenečenje. Bodočnost slovenske emigrantske skupnosti je od nje odvisna. Zato se moj optimizem prepleta z zaskrbljenostjo, ali nas bo čas prehitel.
Univ. prof. dr. Jože Velikonja
trudljive kuharice s pomočjo nekaterih možakarjev pripravile odlično domače kosilo, pečenice, pečene piške (darovala Draganova družina), zelena in krompirjeva solata, kavo z raznimi domačimi sladkarijami - kosilo, ki ga ni mogoče dobiti na drugih prireditvah. Seveda je to zasluga pridnih starejših članic in članov, ki so s svojim nesebičnim de lom pridobili k delu našo mlajšo generacijo. Videli smo to pot naša mlada dekleta s smehljajem na obrazu, kako so ta koj ustregle željam piknikar jev. Naši fantje od fare, samci ali oženjeni pa so se izkazali pri točilnih mizah, ali Pa tain’ kjer je bilo treba kaj težkega dvigniti. Vsa čast njim!
Vse priznanje blagajnik11’ vsem rojakom in rojakinjam
pri prodaji misijonskih vstopnic, in vsem, ki so vodile sr čolov in prodajale razno dro narijo, vsem, katere so nape kle razne sladkarije, in c dobro poskočno muziko.
Lepo, sončno vreme, izvrst no organiziran piknik, bično delo naših ljudi, “° domača hrana, poskočne m
lodije, prijateljski raZg^ni. med starimi in mladimi P1*
karji - vse to je privedlo, je bil 14. Misijonski Plluu
moralno in finančno kr0”aI\ velikim uspehom. Naj dodan*’ da je bilo nam prijetno pn sr videti »staro vojaško sablj -bolehnega Toni Strniše a sina Karla, ki ga je na v0^ .
u ga jv	.
prevažal po par kinih	’
da se je Toni lahko roKo-prijatelji in znanci. Prijetn
bilo videti tudi bivšega^^
štvenega predsednika Dovnika, kije na potidotn*
okrevanja.	^
Prijetno je bilo ov^0\y par mirno sedečih in za jet, nih 90-letnikov, in sicer nega Matijo Goloba v svoje družine in 92'le^oSser, kinjo Josephine bc ^ mater delavne hčerke ^ ^
je bilo
Nimmer. Prijetno je - oU„. Čanje z rojakinjo, dane ^
ska sestra Marijo, *1^er^arije
vanije na počitnice k	yZ,
dragim v Milwaukee-	gev
gledu svojih delavnih * ta, je sestra Marija na P1 koj skočila v kuhinjo kuharicam. Prijem0 ,-e ja opazovati prešerno ^	je
radost na otroških o	jo
bo« p. na	«
'» I ,
O« !.. U K'.
Seattle, Washington
s « n t <«*#<:*•' ^" '****•»*’	,!4.f	j w.iw J J ■i ',f
ouij pa na	,erU o-
rojakinj, ki so proti . jp hajali domov zado'^^p:
veselo razpoloženi. ..0jjsld Bil je lep slovenski n«
praznik.	••0nskeg9
Predsednica tnisjJ pja-
krožka v Milwaukeejn t0p>
rija Coffelt izreka tc!"£jell' prisrčno zahvalo vse. ^jojah1’ jočim rojakom in r0^. |d s° starim in mladim, vS -u pies* prišli na piknik iz raZ% gO-naše države, kak^alJkega,,? stom iz Chicaga, (jrŽaV' in iz drugih krajeV Lep pozdrav in za audeh' gostoma iz Ljubija0 » 0vii>' tu Miranu Plohlju 1 [eP
cialup. Mihi Vovku-v ^
misijonski pozdrav
naj!
Ofi
Po treh letih in malce čez...
NEW YORK, N.Y. - Ker sem sPet začel, in ob tem svojem novem začetku napovedal, da bom še kaj napisal iz zdaj že kar nebogljene slovenske srenje na Njujorškem, moram to zares storiti, da ne bom kar že skraja spet pojedel nekaj »zarečenega kruha«.
V svojem prvem zopetnem opisu iz bližine slovenskega sv- Cirila na Osmi sem pač °menil enega zadnih močnih vzrokov, zakaj sem utihnil za zunanji slovenski svet. Vendar Ves ta čas v delu pri fari nisem mti štrajkal niti bojkotiral. Ob vsakem dogodku v tej naši ^ali narodni skupnosti sem bil bven. Torej sem malce več e . * kot pa govoril. Za go-, oženje imamo še kar dosti ^ac*ar Pa ie treba prijeti do, takrat pa se nam dru-
ce' h* Zg0<*ba piše. To je pre-J dobro spoznal Ivan Blejec, ■j6 lani v pasjih dnevih, sko-I a dvakrat pasjih, začel s ^navijanjem naše stare cer-meene. dvorane. V tistih treh esecih je iz »predpotopne« apravil za čuda lepo novo, mo<ierno dvorano.
sem pred več kot 20 leti el Pisariti v Ameriško Do-v'«o o življenju izpod ne-Sem”3 ^V' ^'r^a v New Yorku, ki mUre<*n'ka Ceneta Lipovca, . o pozna že oddavnaj od Dl ’ jer gledate na Kamniške če bi moj dopis tudi Sa v/ Urec*n*ku Amerikanske-Oesra °ye/,£'a' Urednik Jednoti-ČiČ n? . ila je bil tedaj g. Ra-tedaj °|j d°Pis Je sprejel in od kater °bjaVil prav slehernega, mi j^sem poslal v AD. Nič
pr°siti.
treba kaj posebno moj 9’ ^ačič je imel rad nja	preprostega pisa-
lno t'11- ^tUd‘ra* za m°ža pra-ŽiveiS' m resnice. Pa zmerom k°t j Preprostimi ljudmi, 0Ce ... Preprost tudi moj Žino	nad vse svojo dru-
s°t,n svoj narod.
objalr"1,’ da je 8- Račič tudi ...bal vse
-Svljgj'.'1* Vse moje dopise iz cev, niJJ ajujorških Sloven-t>sebn0 u to!iko usluge meni baši n’ kolikor več jo je delal ^jujor?tr0dni skupnosti na le hiein eiT1’ pa daleč preko °stl- Zakaj in kako?!
^ iv
ial sio^p ^°rku je včasih izha-'°do. v!?5!'1 časopis Glas na-b* bil »u e<^ te8a> čeprav ta list teri na?: at°l|5ki«, ko bi neka-'larig JU(lje želeli, so se ven-JujoršJ0*111 nanj, ker je bil
,• a«a marl ikaterem je Peter ,,hnoSti n 'kaj povedal iz in-
Pa je biu3 budi. Zelo malo na našem področju
naročnikov na Ameriško Domovino. To stanje se je zboljšalo šele po drugi svetovni vojni zaradi drugačnih pri-šlekov-Slovencev. Vendar stari rod, potem ko je Glas naroda prenehal izhajati, se ni mogel navaditi na Ameriško Domovino, čeprav sem takrat v to položil precej naporov. Komaj 50 naročnikov na ta list je bilo v naši slovenski srenji, dočim je na to področje še zmerom prihajalo okoli 400 izvodov Amerikanskega Slovenca.
Vedeti je treba, da vsi člani društev, ki jih je bilo tedaj 5, niso bili nikdar tudi farani sv. Cirila. Od časa do časa pa so le prihajali k njemu, ob praznikih in njihovih letnih obhajilnih nedeljah, in prav te naše ljudi so moji dopisi, ki jih je g. Račič objavljal tudi v Glasilu, dosegli in vznemirjali mirnost našega življenja.
Oh, dejal sem mirnost, ki je ni primerjati z današnjo. Takrat so še mladi Savani živo plavali po naših življenjskih vodah, »Fantje z Osme« so nam pesmi peli in nas zvabili v narodni skup, »Zvon« iz soseščine je prizvanjal tudi v naši srenji. Z nami je, ko smo bratske ekumenske vezi pletli, hodili med brate Srbe, še pikni-kovali smo in se srečavali. Po dva avtobusa nas je šlo, zdaj sem, zdaj tja. In danes... Pozabili smo jok pred leti, ko so v Lemontu dejali: za slovenskega sv. Cirila nimamo frančiškana več... Vendar darovi za cerkev prihajajo od tistih zvestih slovenskega sv. Cirila, ki k njemu več ne morejo. In ti nam stalno odhajajo tako tiho in mirno, mnoge niti ne pokropimo več, ne da bi se mi prav zavedali, da nas je iz leta v leto manj. Res je, da se nas snide na Cvetno in Vstajenjsko nedeljo toliko, da našo cerkvico zares napolnimo. Toda zadnje cerkvene zabave so pokazale, da je treba malo bolj skrbeti za naše skupno življenje. Tega med našimi ljudmi ni več, da bi na vsak poklic od sv. Cirila odgovorili, razen parih, ki smo srednje starih let, in pa Helena Kapla.
Je pač tako! V atomskem času se vse razpršuje, pa tudi naša fara in srenja. Starih, ki so v njej, ne videvamo več, ker se ne srečujemo. Stari med mlade ne morejo. Mladi ne prihajajo k njim. To mi je najbolj zgovorno kazal primer najstarejše njujorške Slovenke in nekdaj delovne faranke Terezije Škrabe, ki je pred dobrim mesecem umrla. Nad štiri
“SLOVENIA
Radio program”
heard coast to coast
3 toll 4 on Saturday afternoons E.S.T.
°n N.B.N. Cable TV systems.
PAUL M. LAVRISHA 1004 Dillewood Rd.
Cleveland. Ohio 44119
OB PRILIKI BELOKRANJSKEGA PIKNIKA
Škof Ivan Vertin	Škof Ivan Stariha	Opat Bonaventura Bandi OSB
V nedeljo, 12. avgusta, prireja Belokranjski klub svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi. Ob 11.30 dopoldne bo župnik Viktor Tomc daroval sv. mašo pri kapelici. V slučaju slabega vremena, bo maša v dvorani. Takoj potem sledi kosilo z na ražnju pečeno svinjsko in ovčjo pečenko. Po kosilu bo za ples igral Toni Klepec orkester.
Posebnost letošnjega piknika bo v tem, da bo posvečen spominu treh slovensko-ame-riških škofov, ki so po rodbini povezani z Belo krajino. Njihove slike so objavljeni skupaj s tem člankom, sledi pa nekaj osnovnih podatkov o njih.
Škof Ivan (ali Janez) Vertin,
škof v Marquette, Mich., od 1. 1879 do 1897, je bil rojen 17. julija 1844 v Dobličah pri Črnomlju. Družina se je preselila v Ameriko in je Ivana Vertina posvetil v mašnika dne 31. julija 1866 v Marquettski stolnici sam škof Friderik Baraga. Ko je 1. 1979 marquettski škof Ignacij Mrak odpovedal škofiji, je bil za njegovega naslednika predlagan Rev. Ivan Vertin. Umrl je dne 26. januarja 1899, njegovi telesni ostanki počivajo v marquettski stolnici poleg škofa Barage.
Škof Ivan Stariha je bil rojen 12. maja 1845 v Sadinji vasi v Beli krajini. V Ameriko
je prišel 1. 1866, dne 19. septembra 1869 pa ga je škof Mrak posvetil v mašnika. Leta 1902 je bila v South Dakoti ustanovljena nova škofija v Leadu, Stariho pa so imenovali škofom le-te.
Opat Bonaventura Bandi, O.S.B., ki je umrl 16. junija 1984, je bil po materi Belokranjec. O njem in njegovem plodovitem življenju je izšel v AD pretekli petek zanimiv članek.
Na pikniku Belokranjskega kluba 12. avgusta - vljudno ste vabljeni vsi - pričakujejo, da bodo prišli sorodniki tako opata Bandija in škofa Starihe. Pridite tudi Vi!
Pripravil ur.
Ponemčevanje s slovenskimi melodijami
CELOVEC, Avstrija - »Narodnozabavni« ansambli so brez dvoma važen dejavnik v družabnem življenju koroških Slovencev. Pa ne samo pri Slovencih: v celi Avstriji igrajo na raznih prireditvah oz. veselicah polke, valčke, ljudje - v prvi vrsti s podeželja - pa pridno kupujejo njihove plošče in kasete.
Temu primerno uspeva »narodnozabavna« industrija: skoraj ni skupine, ki ne bi posnela za svoje ljubitelje kasete ali plošče, zastopniki posameznih produkcijskih podjetij pa vedo povedati, da se je dobiček s posnetimi polkami in valčki v zadnjih letih povečal za več sto odstotkov.
Vemo, da so k tej priljubljenosti prispevali v prvi vrsti Avseniki. Brez njih bi si številne nemške skupine ne mogle služiti denarcev z »Oberkrai-ner« melodijami. Isto velja tudi za številne druge narodnozabavne ansamble iz Slovenije, ki znajo izven njihovih meja - zlasti v Nemčiji, Švici, na Tirolskem in Štajerskem -navdušiti publiko. Industrija jih prodaja kot »Oberkrainer-je«, tj. Gorenjce, ne glede na to ali prihaja skupina iz Maribora ali pa iz Novega mesta.
leta je bila v domu za ostarele, in koliko je imela stalnih -da, celo poredkih - obiskovalcev. Tudi v takih primerih se pokaže zavest skupnosti, da znamo vanjo vključevati tudi take, ki so bili enkrat med njuni in jim telesne sile toliko odpovedo, da ne morejo več sami priti med nas.
Tone Osovnik
Nedavno je bila taka skupina v Šmarjeti v Rožu. »Alpski kvintet«, pardon: »Alpenober-krainerji« so igrali in prepevali slovenske melodije v nemščini, medtem ko je nam znani Šraufncigar povezoval izključno v nemščini, kot da bi na ljubeljskem mejnem prehodu oddal svojo slovensko materinščino in ne denarnega pologa.
»Alpski kvintet« je povabila šmarješka »Landjugend« (Podeželska mladina). Znan je njen negativni odnos do ljudi, ki se zavzemajo za dejansko enakopravnost koroških Slovencev. Da so kljub temu povabili slovenski ansambel, je razumljivo: saj je »Alpski kvintet« zelo znan, igra odlično, zato tudi zmore privlačiti ogromno ljudi. In vse to v veliki ponos in dobiček organizacije, ki je zavednim Slovencem nenaklonjena.
Pa ne samo to: »(Alpen) Oberkrainerji« so hvaležen partner. Poberejo devize, zato pa prirediteljem oz. »Landjugend« ne delajo nobenih »težav«. V dvojezični Šmarjeti pojejo in povezujejo v bistvu samo nemško, vrh tega pa še jamčijo dobrososedske odnose.
Pravzaprav tipičen primer, kako se Slovenci sami ne jemljemo resno. Ustvarjamo dragocene stvari, imamo delavce, kmete, gospodarstvenike z bistrim umom in s pridnimi rokami, imamo narodnozabavne ansamble, ki sicer ne igrajo bog ve kvalitetnih kompozicij, a vendar navdušujejo milijonsko publiko; Slovenci v matični državi imajo celo svojo lastno republiko - a nič ne
pomaga: resničnega narodnega ponosa pravzaprav ni. Kot da bi Slovenci ne bili republiški narod, temveč neka zakotna vas.
Nočem precenjevati »narodnozabavnih« ansamblov. Vem, da njihova glasba ne more navdušiti ljudi z razvitim čutom za prave kulturne dobrine. Kljub temu so »narodnozabavni« ansambli ravno za naše kraje velikega pomena. Ne sme nam biti zato vseeno, če prodajajo slovenske melodije kot neko zamegleno alpsko glasbo, da, cel6 kot produkt, s katerim v resnici pospešujejo ponemčevanje.
Zato: kako dolgo bomo morali še trpeti, da ansambli iz Slovenije podpirajo ponemčevanje v naših krajih? In to s slovenskimi melodijami...
Janko Kumesch Naš tednik
Kuga še vedno straši
Črna smrt hodi po ZDA
V srednjem veku je pol Evrope pomrlo zaradi strašne črne smrti, kot so rekli kugi. Zdaj te bolezni v Evropi ni več, pojavila pa se je v Ameriki.
Nenavadno toplo in vlažno vreme, ki traja v Ameriki že dve leti, je pripomoglo, da se je kuga zelo razširila, najprej na divjih živalih, zdaj pa prehaja tudi že na ljudi. Doslej so zabeležili štiri smrtne primere, več pa je tistih, ki so oboleli in jih zdaj zdravijo.
Prenašalec kuge so bolhe, ki žive na prerijskih in gozdnih živalih. Bolhe v suhem vremenu komaj obstanejo, medteir ko jim vlažno zelo prija.
| IZ ŽIVLJENJA V SLOVENIJI j
X30CX10CSS30tXSXSSXXXS%3^10^CKSSXXX<3reSXS^SXXXSXXSX300C»eSXSXSSXXXX%X3«
V Sloveniji pritisk manjši?
Poročevalci iz Zahodne Evrope in Amerike so v zadnjih tednih ponovno pisali o povečanem političnem pritisku v SFR Jugoslaviji, največ v zvezi s sestankom v stanovanju Milana Djilasa v preteklem aprilu v Beogradu. Tedaj so vso skupino, ki je razpravljala o razmerah v Jugoslaviji, prijeli, pa jo po zaslišanju izpustili. Enega od udeležencev tega sestanka so po ponovnih zaslišanjih našli mrtvega v njegovem zavetišču. Policijska preiskava je objavila, da je napravil samomor, kar pa so njegovi tovariši zavrnili in zahtevali »neodvisno preiskavo«. Vsa zagotovila oblasti, da policija s smrtjo tega oporečnika nima nobene zveze, so bila zastonj, javnost je prepričana, da je to bil neke vrste političen umor. Nihče doslej vendar tega ni mogel zadovoljivo pojasniti, kaj šele dokazati.
V Sarajevu so sodili ta mesec dr. Vojislavu Šešlju, znanstvenem sodelavcu univerze v Sarajevu, ki naj bi bil v svojem odgovoru »Kaj storiti?« v zvezi s sedanjim gospodarskim položajem v Jugoslaviji zahteval, da je »treba sedanjo vodilno garnituro politično in zatem tudi gospodarsko razlastiti, Zveza komunistov pa naj bi se morala odpovedati oviranju in poskusom onemogočanja nove družbene sile, da stopi na politično prizorišče ter prevzame vlogo odgovornega in vestnega krmarja«. Dr. V. Šešelj poudarja, da je vprašanje reši-
V blag spomin
OB 4. OBLETNICI SMRTI] NAŠEGA MOŽA IN OČETA
Adolph Lunder
Id je zatisnil svoje blage oči 29. julija 1980.
Že štiri leta Te zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš; srce Tvoje več ne bije, bolečin nič več ne trpiš.
Nam pa žalost srce trga, solze lijejo iz oči, dom je prazen in otožen, ker Te več med nami ni.
Žalujoči ostali:
Ivana — žena;
Marija in Anna — hčeri.
Cleveland, 31. julija 1984.
tve iz krize nezdružljivo z razvojem samoupravljanja, ker nas »ta na videz mamljivi pojem, o katerega vsestranski apologiji nas je dolga leta podučevala politična birokracija, v praksi spominja na mračno preteklost, na obdobje naglega razraščanja fašizma v Evropi, ker z glavo delovnih množic dejansko misli aparat, v njegovem imenu pa odločajo forumi«. V obtožnici proti dr. V. Šešlju je rečeno, da te trditve pričajo, da je njihov namen strmoglaviti družbenoekonomsko ureditev in družbenopolitični sistem, pa tudi sistem samoupravljanja.
Dr. Šešlju očitajo tudi, da je z zahtevo po odpravi muslimanske in črnogorske narodnosti, ki da sta izmišljeni in skoraj s silo uvedeni, razbijal bratstvo in enotnost ter enakopravnost narodov in narodnosti. Zahteval naj bi bil tudi preureditev SFR Jugoslavije v štiri dejansko enakopravne republike: Slovenijo, Hrvaško, Srbijo in Makedonijo.
Obtoženec je trdil, da so vse to bile njegove privatne misli in razmišljanja, ki niso bila za objavo. O njih je razpravljal le s svojimi prijatelji, posebej z onimi v Beogradu.
Ko so dr. V. Šešlja prijeli in zaprli je začel protestno gladovno stavko in odklonil vsak zagovor pred sodiščem (Po Delu od 3. julija 1984)
Oster nastop v Sarajevu je v nasprotju s precej odprto in glasno razpravo v Ljubljani o potrebi nepristranske sodbe o narodno-osvobodilni vojni, posebej o vlogi pokojnega ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana. Ko nekateri trdijo, da je treba slišati tudi drugo plat zvona in upoštevati načelno stališče, ki ga je škof dr. Gregorij Rožman zavzel v času državljanske vojne, vztrajajo »stalinisti« na stališču, da je bil pokojni ljubljanski škof »narodni izdajalec«. Ta razprava, ki je potekala v ljubljanskem De/u, je zanimiva po eni strani zato, ker kaže, da skuša javnost poiskati resnico skozi dosledno režimsko propagando zadnjih 43 let, po drugi pa, ker priča, da cenzura v SR Sloveniji ni tako trda, kot je v Bosni in Hercegovini in morda tudi v še kateri izmed drugih republik in pokrajin SFR Jugoslavije.
Nezadovoljstvo raste sorazmerno s slabšanjem gospodarskih in socialnih razmer, režim se čuti prisiljenega dati tej nejevolji nekaj duška, zato dopušča javno kritiko razmer in »iskanje« izhoda iz njih. Ljudje so slabe volje, ker naglo pada kupna moč njihovih zaslužkov, pri tem pa vlada izjavlja, da vsaj še »nekaj let« ni mogoče pričakovati kakega izboljšanja.
Neko poročilo Dela navaja, da je življenjska raven padla v
zadnjih treh letih za okoli 35%, drugo pa ugotavlja, da morajo izdati v Sloveniji že okoli 60% vsega svojega dohodka izključno za - hrano.
Srednji tečaj ameriškega dolarja je bil 18. julija 1984 -145 dinarjev za 1 dolar.
Računalništvo zastaja
»Računalniška nepismenost je aktualen problem, ki ga bomo odpravili le, če bomo ustvarili za to potrebne pogoje, če bomo - med drugim -sploh imeli možnost za nakup računalnikov. Trenutno je ponudba naših proizvajalcev skromna, uvoz računalnikov pa še vedno ni dovoljen. Zato je nujno potrebno čimprej doseči spremembo uvoznih predpisov«, je izjavil predsednik republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo SR Slovenije Erik Vrenko. (Delo, 18. julija 1984)
»Luč na koncu predora«
Ljubljansko Delo je prineslo pod gornjim naslovom daljše poročilo o posebni prilogi londonskega' lista Financial Times o Jugoslaviji. Priloga je razdeljena v krajši politični del in daljšo razpravo o gospodarskem položaju v Jugoslaviji. Delo trdi, da angleški list začenja razčlenjevanje gospodarskega položaja Jugoslavije z ugotovitvijo, da »se Jugoslavija v dveh letih lahko znebi gospodarske krize«.
Londonski Financial Times naj bi med drugim zapisal: »Jugoslavija bo leta 1986 zmožna začeti odplačevati celoten račun za lahkomiselnost v preteklosti«. Po prihodnjem letu ji namreč ne bi bilo treba prositi zahodnih kreditorjev za reprogramiranje dolgov ali odloge za odplačevanje glavnice. Toda to je »optimističen scenarij«, meni Financial Times.
Eno od odločilnih vprašanj naj bi bilo, kaj se bo zgodilo s cenami... Po prepričanju nekaterih letos še ne bo mogoče obrzdati inflacije. (Delo, 18. julija 1984)
Ameriški Slovenci pri Slov. izseljenski matici
Na posebni slovesnosti 2. julija 1984 je predsednik Slovenske izseljenske matice Matjaž Jančar sprejel delegacijo Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ), ki slavi letos 80 let, in delegacijo Progresivnih Slovenk Amerike (PSA), ki praznuje letos 50-letnico obstoja. Ljubljanski list piše takole:
»Kot je dejala Tilka Blaha, članica predsedstva republiškega komiteja SZDL, ki je skupaj z Vido Tomšič letos obiskala jubilante na proslavi v Clevelandu, so Progresivne Slovenke Amerike v zgodovini slovenskega izseljenstva svetel primer poguma, vztrajnosti in požrtvovalnosti; preproste slovenske žene - izseljenke so se zbrale na domu Vatra in Anne Grili in ustanovile svojo orga-
nizacijo zato, da bi podprle Louisa Adamiča in se pridružile naprednim silam za svobodo in demokratične ideje v novi in stari domovini. Progresivne Slovenke so pogumno stopile na strani NOB (Narodno osvobodilne borbe)... Vsestransko aktivne so tudi danes in tako bodo tudi vnaprej, je potrdila Florence Unetich, sedanja predsednica...
V imenu Slovenske narodne podporne jednote je govoril njen sedanji predsednik Edi Hribar...
Poleg predsednikov obeh organizacij so priznanja in diplome na današnji slovesnosti prejeli še zaslužni posamezniki: Cecilija Wolf, Mery Kobal, Jože Culkar in Joyce Ple-meel.« (Delo, 3. julija 1984)
Gradnja cerkva v Sloveniji jezi oblastnike
Sredi julija je bila seja komisije SR Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi. Sejo je vodil komisijev novi predsednik Boris Frlec. Po običajnem ugotavljanju, da so odnosi med »družbo« in »verskimi skupnostmi« v zadnjem času dobri, so bili nekateri člani komisije v skrbeh nad tem, da gradi rimskokatoliška Cerkev po Sloveniji toliko novih cerkva. Tako je poročalo Delo
14.	julija:
»Precej članov komisije pa je ugotavljalo, da verske skupnosti, predvsem pa rimskokatoliška cerkev, množično gradijo kultne objekte. V zvezi s tem so se vprašali, ali je to v duhu stabilizacijskih prizadevanj v naši družbi, ki ne dopuščajo naložb v negospodarstvo. Verske skupnosti so namreč del naše družbe, so poudarili, in zato bi bilo smotrno, če bi investicije prestavile za toliko časa, dokler se ne iz-klopljemo iz gospodarskih zagat, ne glede na to, kako so zbrana sredstva za vlaganje te vrste. Člani komisije pa so dali tudi pobudo, naj bi republiška skupščina razpravljala o tem, kako se verske skupnosti vključujejo v stabilizacijska prizadevanja.«
Po vsem tem je jasno, da iščejo oblastniki v Sloveniji način, po katerem bi lahko
Anton M. Lavrisha
ATTORNEY-AT-LAW
(Odvetnik)
Complete Legal Services Income Tax-Notary Public
18975 Villa view Road at Neff 692-1172
pritiskali na Cerkev. Sedaj pa skušajo omejevati vlaganja v nove verske objekte, češ, da gospodarske razmere v Sloveniji tega ne dopuščajo. Tega ne dopuščajo kljub temu, da so denarna sredstva zbrana po prostovoljnem darovanju ali - po njihovem - »samoprispevku«!
Zanimivo bo, ako se bodo tudi na skupščinski ravni o tej zadevi razpravljali, k®1 namreč želijo »nekateri člani« omenjene komisije.
Rojaki I Oglašujte v Ameriški Domovini!
MALI OGLASI^
21-letni fant bi se rad
dopisoval v slovenščini z mladimi ameriškimi Slovenc-Srečko Lorber Zg. Duplek 171 62241 Sp. Duplek Yugoslavia
St. Christine’s Area 3 bdrm colonial. Lge. chen, dining room, enC t ed porch, full baserT!rT1e garage. Possible inco^ single- Lo. and a ;
Needs T.L.C. $42-&oWi Owner wants offer b Call Bill Sikora.	^
MIKE SIKORA REAL 731-3373 Really
PARKGROVE
2 family, 5 & 5, pluS [ ^ on 3rd. Extra full batJ c. basement. Price just.^,® a|l ed. Owner will consiae offers.
7 , Good
2 bdrm bungalow- j condition. All redecor* ^ Assumable mortgag6 1/2%. Only $34,900.
LOCATION REAL
531-8788	&51)
For Rent	w|y
3 rooms - down-	tS.
remodeled. N0 ar Security deposit. N *)., Vitus. Call after » 432-0806.
Kirtland, Ol»°
48 1/2 acres, ^ ^ with oil well. Off g pd 1 mile east on ' (jab|e' Price & terms neg Call collect 1-821"	^.g7)
For Ron. E
4 rm. apt. A-1 ^ c0ofj carpeted. Mature No children. No P 761-8206 after 5 P-^ ^
T.K. General Contractors,
Predelujemo kuhinje, kopalnice, delamo s »driveways«, nove garaže in vsa potre ^ gradbena dela na hišah ali poslovnih sta^ 0< Hiše barvamo zunaj in znotraj in taPeCirabe. Zidamo tudi nove hiše in poslovne sta ^
- Vprašajte za brezplačen predračun
- 831-6430 -
Kanadska Domovina
Iz slovenskega Toronta
ZAPUSTIL NAS JE VELIK PRIJATELJ
Skoraj 40 let sva se poznala z Viktorjem Antolinom. V večnem mestu Rimu sva se pr-vii srečala in sva si takoj postala blizu. In blizu sva ostala dne, ko smo ga 6. julija 984 položili v ameriško zem-J° k počitku. Večkrat so naju °čile geografske razdalje, ki Pa niso nikoli preprečile, da si "e bi ostala blizu.
In v čem je bil ta »blizu«? V iktorjevi osebi, v njegovi zre-
*	osebnosti, ko jo je krasil ’ster razum, odličen spomin, °bro poznanje človekovih
Potreb, pravic in dolžnosti.
nal se je približati človeku ne 8 ede na njegovo izobrazbo in "e Slede na njegovo premo-ženjsko stanje.
S takim Viktorjem, ki ga je gnala v svet želja po vedno Vl ieni znanju, po še večjem Poznanju človeka in sveta, po e boljšem razumevanja raster. smo na dolgi poti iz nia do Toronta in tja do thniitsburga razpravljali, se Ogovarjali, obujali spomine, ttttselno popravljali slovensko Pfeteklost in ocenjevali njene ovače, delali načrte za seda-Jost, ki naj bi nam prinesla oljilo in lepšo bodočnost. Pri em Pa nismo bili zagledani ^ ° v slovenski svet. S slo-ensko miselnostjo smo opa-^ovali svet in iskali, kaj nam ore tujina nuditi dobrega in takega. Bili smo odprti. Vik-r je vedno nosil prvenstvo; n je namreč globlje videl in e vedel, bolj prizanesljivo ^umel bližnjega in moralno Je ocenjeval ljudi in dogaja-»ta^° ok°lt sebe kot v pre-
•	K0sti- Toda kljub prvenstvu n enak mecI enakimi, nad : 0lnur se ni povzdigoval, bil Je dober prijatelj.
» ^ Torontu naju je nekaj sa vezal tudi delodajalec, vl h SVa V s*u^bi provincijalne Vec e'	^ socialni dela-
> jaz administrativni urad-Va.' fem delu, da je vzdrže-družino, je na torontski very dokonjai jtudij filo-'Je in dobil »Master’s de-je^M ^e8 s*u^be in študija ski * a*ct*ven član slovenske odhPnosti. V pripravljalnem "Otu za Slovenski Svet je skihVn° P°dpiral idejo sloven-ve ^ *n je bil 1960 vodja pr-v a sl°venskega dne. Na teh tu .S 0Venskih prireditvah je v > Pozneje ponovno bil gla-vetl^VOrnik. Tudi ideja o slo-Pje* ein ^omu v Torontu je v bika *me*a svoje8a zagovor-
to^ Potjo iz Rima v Toron-op 010 Sv°ja razpravljanja in Zan’ 0v.ania ter izsledke tudi /Vov^' Izdajali smo revijo ur .° T>obo in Viktor jo je 5JeVal- v Torontu je izhajala t\\it.ens^a misel, Viktor je bil hai drednik. Ta list je prene-Tor ^Cr 80 sodelavci zapustili Za kp1*0, ^udi Viktor je odšel 1Cerr> svojega srca, da bi
postal učitelj in duhovni vodnik mladih na univerzitetni ravni. To se mu je posrečilo, čeprav samo delno.
Viktorjeva življenjska pot je peljala skozi gozd križev in to od rojstva do groba. Križi so bili toliko večji, ker je pot nujno šla po zemlji, njegova osebnost pa je bila vsa naravnana kvišku. Če za koga, je veljalo za njega: Ad maiora nati su-mus. Za nekaj višjega je bil ustvarjen, po nečem višjem je hrepenel in težil, a je dosegel šele na svoji zadnji rojstni dan, ko je stopil pred svojega Stvarnika in Sodnika in Plačnika.
Bog pa je blagoslovil tudi Viktorjevo pot med križi. Dal mu je zvesto in pridno ženko Ivanko in z njo šest sinov in sedem hčera, ki se vsi samostojno vživljajo v svoja oko-
Slovenski dan v Torontu lepo uspel
Preteklo nedeljo je je vršil v Torontu tradicionalni vsakoletni Slovenski dan, trideseti po vrsti. Tudi tokrat je zelo lepo uspel. Slavnostni govor in druge podatke bomo objavili v Kanadski Domovini prihodnji torek.
Ur.
Ija. Tudi oni si kakor oče s pridnim študijem utirajo pota v življenje. Zaradi njih je Viktor z mirnim srcem legel k večjemu počitku.
S smrtjo dr. Viktorja Anto-lina smo Slovenci izgubili veliko osebnost. Ker pa verujemo v božje občestvo, smo lahko prepričani, da ima slovenska bodočnost v njem velikega zagovornika pred prestolom Vsemogočnega.	p.m.
BLOŠKI IN TROJIŠKI ŽUPNIK PIŠE
Dragi dobrotniki!
V imenu bloške župnije in še posebej v imenu vseh prebivalcev vasi Ravnik, se prisrčno zahvaljujem vsem, ki ste s svojim darom pomagali, da popravljamo skoraj popolnoma podrto cerkvico sv. Roka v Ravniku. Naj vam zaupam, da je ta lepa cerkvica bila nekdaj romarska cerkev. V njej so številni ljudje našli moč, tolažbo in zdravje po priprošnji sv. Roka. 25. marca 1942 pa so cerkev požgali Italijani. Od takrat je bila brez strehe. Propadala je in vsi so že mislili, da se na tem mestu nikdar več ne bo slavil Bog s sveto daritvijo. Letos smo zbrali pogum in začeli z delom. Hvala Bogu, On nam je res pomagal in nam še pomaga. Tudi vi ste stopili v vrsto dobrotnikov in nam pomagali s svojim darom. Naj vam Bog po priprošnji sv. Roka obilno povrne. Za vas bomo molili in se vas spominjali pri sveti maši.
Vsem, ki boste morda še pomagali, pa že naprej tisočkrat hvala. Vas vse prisrčno pozdravljam!
Jože Kastelic,
bloiki in trojiški župnik
Bloke. 28.6.1984
Pripis: Č.g. Jože Kastelic je silno delaven župnik. Takih svet danes nima veliko. Ko človek prebira njegova župnijska »Oznanila«, se mora samo čuditi. Iz njih diha globoka vera in popolna predanost Bogu in dušam. Ta vera in predanost Bogu je tudi v njegovem ročnem delovanju, ko gradi, popravlja, lepša in izboljšuje cerkve in cerkvene zgradbe. Tudi žulji na njegovih rokah so odsev gorečnosti za božje kraljestvo. Naj bodo tu zapisana samo nekatera dela.
Trojiška župnijska cerkev je kakor nova. Prepleskan zvonik in streha cerkve, novi bakreni žlebovi, popravljena fasada, vse prepleskano, okna obnovljena, nove vezi v cerkvi, nova elektrika...
Letos smo prebarvali zvonik in streho na cerkvi v Metuljah; streho na cerkvi v Velikih Blokah smo pokrpali. Tudi cerkev sv. Mihaela je prebarvana, enako streha na Studencu in Studenem. Nov lestenec krasi lepo podružnico na Runar-skem. Kupili so nove stole za cerkve Volčje, Hudi vrh in Ulako. To je samo nekaj malega del, ki jih z dobrimi župlja-ni opravlja zgoraj podpisani župnik in je o njih omenjeno v župnijskih »Oznanilih«. Nekaj rojakov, ki so bili v teh krajih rojeni in se danes nahajajo v Kanadi ali Ameriki, je že poslalo denarno pomoč za obnovo cerkva in drugih cerkvenih poslopij. Če bi še kdo hotel kaj pomagati, lahko pošlje svojo pomoč naravnost župniku na Bloke ali pa podpisanima:
(Mrs.) Zofka Križman 10 Albright Ave.,
Toronto, Ont. M8W 1X1 (Mrs.) Ivanka Jakopin 473 St. Gemain Ave., Toronto, Ont. M5M 1W9 (Pripravil Por.)
Kanadski rojaki! Poročajte o društvenih in osebnih novicah v Ameriški Domovini!
Otmar Mauser:
DOPOLNIL O
Napovedi trpljenja so se izpolnile!
Sin človekov na križu je umrl,
Njegov glas v sovraštvu je zamrl, a iz Krvi Njegove, sadike nove so vzkalile.
V cvetju novem svet so razsvetlile, duhš bogastvo odslej je naša dediščina, , z nami raduje se nebeška bratovščina, da trte naše bogat plod so obrodile.
S Teboj na križu naš narod je trpel, življenja mlada darovana so bilš v Tvojo slavo, pomagaj, da med brati bomo našli spravo, in da narod naš, v svobodi, miru in ljubezni Tvoji bi živel!
odmevi s
LETHBRIDGE, Ala. - Drugo nedeljo v juliju se je skupina 9 Lethbridge-anov podala na žegnanje v East Heleno, Montana, kjer pod zvonom slovanskih apostolov sv. bratov Cirila in Metoda pase ovčke (vmes gotovo tudi kakšnega trdoglavega koštruna) naš dobri znanec g. Jože Mavsar. Odzvali smo se njegovemu prijaznemu povabilu in z njim in zlasti z njegovimi farani preživeli dva res lepa in prijetna dneva. To žegnanje že nekaj let sem zbere ne le njegove farane ampak tudi goste iz bližnjih in oddaljenih fara, zlasti tistih, kjer je g. Jože prej služboval in so se farani res prijateljsko navezali nanj. Poleg Kanadčanov so bili gostje iz krajev: Great Falls, Butt, Missoula, Bozeman (vsa mesta v Montani) in več manjših krajev.
V	soboto je bilo snidenje študentov, ki so tekom zadnjih 50-ih let obiskovali farno šolo. Menda jih je bilo okoli 200, obeh spolov in različnih starosti. Po sv. maši so imeli popoldne v mestnem parku lep piknik, srečanje s pomenki in spomini, z jedačo in pijačo, orkester je pa skrbel za srbeče podplate.
V	nedeljo se je praznovanje kar nadaljevalo z žegnanjem. Dva ponosna mlaja sta stala med cerkvijo in župniščem, debli oviti s slovenskim trakom (neomadeževanim z zvezdo), med njima pa razpet velik napis: Dobrodošli in Welcome.
Škofija obhaja letos stoletnico ustanovitve, fara pa 60-letnico obstoja. Mladi škof Eldon F. Curtiss (50 let star oz. mlad) je, kot verjetno mnogi že veste, po mami Trži-čanki slovenskega porekla. Bil je glavni celebrant in je del maše bral v slovenskem jeziku. Berilo je bral v hrvaščini gost, duhovnik g. Jernej Svete, vsi pa smo peli pesmi »Lepa si lepa roža Marija« in »Marija skoz življenje« v slovenščini in angleščini.
K lepi slovesnosti je pomagalo krasno vreme, tako, da se
PRERIJE
je maša brala ob cerkvi na prostem. Nad 500 udeležencev se je nato popoldne ob obilni jedači in različni pitni mokroti veselilo družabnega žegnanja. Dva harmonikarja v slovenskih narodnih nošah (eden je bil g. Ron Smith) sta skrbela za neprestano muziko, tako, da so se nekateri pari veselo zavrteli, vmes pa smo mi s sta-ronaseljenci iz vseh vetrov prepevali lepe slovenske narodne pesmi in seve še in še kramljali z njimi. Bilo je popoldne obujanja starih spominov, še tistih med obema vojnama.
Ti staronaseljenci so ponosni na slovensko poreklo, mnogi še kar dobro govore slovensko, vsi pa vsaj delno, čeprav so v novi domovini mnogi že nad 60 let. Slovenska imena so potrjevala slovenski rod in tudi ugibanja krajev, iz katerih so prišli pred desetletji. Ime Andoljšek te nujno in takoj postavi v Ribnico, odkoder se je to ime kar razlilo po menda vseh kontinentih. Kako ne, ko pa naša Ribničanka trdi, da je po najnovejših zemljepisnih podatkih Ribničanov že cel milijon. Dobra domišljija, ali ne?
Res smo srečali družine z imeni Andoljšek, Merhar, Pugelj, Arko, Hribar, Petek itd. Ti staronaseljenci so pionirili po številnih širom Montane raztresenih rudnikih, pa vkljub tujim, večkrat veri nenaklonjenim razmeram ohranili vero in delno slovenski jezik, predvsem pa ponos, da so slovenskega rodu. Prijateljsko so povezani v farnem življenju in s podjetnim, skrbnim in priljubljenim g. župnikom Jožetom Mavsarjem, ki je seve med njimi res vesel farnih in svojih uspehov.
Žegnanje je bilo vsestransko odlično organizirano, pač dober vzgled in vpliv g. Jožeta, ki ob različnih prilikah dobiva prostovoljne odzive za delo in pomoč. Tudi Lethbridge-čani smo doprinesli, posebno s pesmijo, k veselemu razpoloženju in bili še po pikniku na večer povabljeni na domove
(Dalje na str. 6)
KOLEDAR
PRIREDITEV
V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost.
AVGUST
12. - Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. Igra Toni Klepec orkester.
12. - Ohijska KSKJ društva
priredijo »Ohijski dan« piknik na farmi sv. Jožefa na White Rd.
18.	- Balincarski krožek Slovenske pristave priredi večerjo na SP. Serviranje od 6. zv. Po večerji zabava.
19.	— ADZ priredi »Družinski
dan« na svojem letovišču v Le-royju, Ohio.
19. - S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi drugi piknik v Triglavskem parku.
25. in 26. — Tretji Festival slovenske folklore v Ameriki na ADZ-AMLA letovišču. Prireja ga Slovenski folklorni inštitut. Od 1. ure pop. dalje sodelujejo folklorne, pevske in glasbene skupine iz ZDA in Kanade.
SEPTEMBER
8.	- Od 10. dop. do 12. opoldne ogled tiskarne Ameriške Domovine, popoldne simpozij na Slovenski pristavi o bodočem razvoju tega lista. Sledilo bo kosilo oz. večerja.
9.	- Prijatelji Ameriške Domovine priredijo »Dan Ameriške Domovine« na Slovenski pristavi. Ob 10. uri dop. daruje škof Pevec sv. mašo pri kapelici, sledili bodo družabno srečanje, kosilo, kratek program in prosta zabava oz. piknik.
Oglašujte v Ameriški Domovinil S tem boste pomagali sebi in tudi našemu listu I
23urissHaus
FAMILY STYLE RESTAURANT at Nordic Village 7480 Warner Road, Route 307 Madison, Ohio 44057
9. - ADZ priredi »Pečenje školjk in stejkov« na svojem letovišču v Leroyju, Ohio.
15.	- Slovenska folklorna skupina Kres priredi program slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
16.	— Oltarno društvo fare
Sv. Vida priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu.
16. - Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
23. - Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio.
23. - Slovenska folklorna
skupina Kres ponovi program slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
29.	in 30. - Ohijska KSKJ federacija praznuje 90. obletnico ustanovitve KSKJ, v avditoriju pri Sv. Vidu.
30.	- S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi vinsko trgatev v Triglavskem parku.
OKTOBER
6.	- Fantje na vasi priredijo
7.	letni koncert, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7. uri. Za ples igra Alpski sekstet.
7. — St. Clair Rifle klub prireja pečenje školjk na Lovski farmi, 6599 Ravenna Rd. (Rt. 44). Pričetek ob 1. pop.
13. - Klub upokojencev v Nevburgu-Maple Hts. priredi večerjo in ples v Slovenskem narodnem domu na E. 80. St. Igra Ed Buehner orkester.
20.	- Tabor DSPB Cleveland prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Za zabavo in ples igra orkester Veseli Slovenci.	- -	-
20.	- Pevski zbor Glasbena Matica priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
21.	- Občni zbor Slovenske pristave.
28. - Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do
I.	30 popoldne.
NOVEMBER 3. - Štajerski klub priredi veselo Martinovanje v dvorani sv. Vida. Igrajo Veseli Slovenci.
10.	- Belokranjski klub priredi Martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
10. - Pevski zbor Jadran priredi svoj jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
II.	- Slovenski šoli pri Sv. Vidu in Mariji Vnebovzeti se spominjata 25. obletnice smrti dr. Gregorija Rožmana.
16., 17. in 18. — November-fest pri Sv. Vidu.
Škof Rožman buri partizanske duhove
Taras J^ermauner duhovniku df. Riraiju Konciliji - sinu
Nova revija, ki izhaja že nekaj časa v Ljubljani, je nastala »v težnji po maksimalni odprtosti, kot prizadevanje po stalnem soočanju različnih mnenj in pogledov Li je želela tudi v razgovorih, ki jih je objavila, predstaviti različna stališča in mišljenja...« (Peter Vodopivec »Književni listi«, Delo,dne 28. junija 1984).
Zvesta tej osnovi sta v imenu uredniškega odbora omenjeni Peter Vodopivec in dr. as JLe Riraij
partizanskega prvoborca -zastavila vprašanje o pok. ljubljanskem škofu dr. Rožmanu (Nova revija 22/23, str. 2551). Dr. Koncilija je bil mnenja, da je treba razširiti in poglobiti zgodovinsko sodbo o tem spornem škofu in vzeti v poštev vse njegovo življenje, tudi tisto versko med okupacijo in njegovo karitativno dejavnost v istem času (npr. posredovanje za zaprtega komunista Toneta Tomšiča). Dr. Koncilija si želi vsestranske ocene neke osebnosti in se sprašuje, ali so enkrat dane ocene večne. Ali ni razvoj človeške zavesti ravno v tem, da daje vsak čas in vsaka generacija svoje ocene, temelječe na novih analizah, te pa spet na novih pred-postavkih.
Pri tem se je dr. Koncilija skliceval na prof. dr. Metoda Mikuža (odpadlega duhovnika op. ur. KG), ki naj bi bil svojim študentom poudarjal, da »o Rožmanu še ni izrečena dokončna sodba zgodovine«, hkrati pa sam omenil, da te sodbe ni mogoče izoblikovati s časnikarskimi polemikami, marveč le z znanstvenim razi-skavanjem. Ob domnevi, da je na Rožmanove odločitve med drugim vplival tedanji stalinizem slovenske partije se pa strinja s Kocbekom, ki je zapisal leta 1941 v reviji Dejanje, da se mora svoboden človek
ODMEVI S PRERIJE
(nadaljevanje s 5. str.)
faranov. Radi časa smo zmogli na kratek obisk le k požrtvovalni faranki (mami našega godca Ron-a) gospe Caroline Smith (»Jest sem pa Karlin-ca«). Ob postrežbi slovenskih dobrot in različni slovenski kapljici smo uživali kratek čas prijaznega gostoljubja. Omeniti moram, da so na travnati preprogi na odrezanem štoru, ki služi kot podstavek, zagledali skoro meter visok Marijin kip obdan s cvetjem. Dokaz nezatajevane vernosti... Pa je čas ukazal odhod; s toplim slovesom smo odšli s hvaležnim srcem do dobre gostiteljice in ostalih gostov. Prihodnje jutro smo po sv. maši odšli domov, kar nekako težko. Vse lepo in prijetno pač vselej prehitro mine.
Hvala g. župniku Jožetu Mavsarju in vsem Helenčanom za dva lepa, domačnosti in družabnosti polna dneva. Kar nepozabno srečanje...
Pak
postaviti najprej na zgodovinsko in šele potem na ideološko stališče.
Ta intervju z dr. Koncilijo o škofu Rožmanu pa je sprožil val polemik, ki še trajajo in so se sprevrgle v obtožbe in proti-obtožbe, pri katerih pa očivid-no ne gre toliko za »rehabilitacijo« škofa Rožmana kot za medsebojno obračunavanje in skrit napad na sedanjega slovenskega ministra za kulturo Matjaža Kmecla in na samo Novo revijo.
Kakih dobrih pet mesecev po objavi tega razgovora z dr. Koncilijo sta namreč dva profesorja ljubljanske univerze Andrej Kirn in Leo Šešerko -Taras Kermauner ju imenuje nestrpneža in »vohljača« -naslovila na ministra Kmecla vprašanje, kako lahko Novo revijo uskladi s svojim partijskim prepričanjem. Šlo je torej za neke vrste denunciacijo, ki naj bi partijski vrh opozorila, da s Kmeclovo ideološko premočrtnostjo ni vse v redu.
Omenjena Kirn in Šešerko sta že v času, ko je nova revija nastajala, imela do nje odklonilno stališče. Sam Kirn je zapisal: »Nisem imel nič proti njenemu rojstvu, pač pa sem polemiziral proti nekaterim stališčem v njeni programski zasnovi.« Zadeva s škofom Rožmanom jima je zato prišla zelo prav, da sta po svojih na-
sprotnikih (ali tekmecih) udarila tako, da sta jih obtožila, da hočejo rehabitilitirati škofa Rožmana, čeprav je iz razgovora z dr. Koncilijo razvidno, da je šlo le za zahtevo, naj se polpretekla zgodovina piše objektivno.
Obema dogmatičnima komunistoma pa dr. Kermauner ni ostal dolžan odgovora. V Ljubljanskem dnevniku (16. junija 1984) jima je krepko odgovoril in ju opozoril, da ni ostvarljiva njuna želja po restavraciji stalinizma. V Delu jima je odgovoril tudi prof-Kmecl, že omenjeni Peter Vodopivec pa pravi (Delo 28. junija 1984): »Za zgodovinski spomin ni pomembno le, kako so ljudje nekdaj ravnali, temveč tudi, zakaj so ravnali tako kot so. Misel, da mora slovensko zgodovinopisje kritično raziskovati družbeno politične osnove in politiko slovenskega kolaboracionizma med drugo svetovno vojno, za zgodovinarja že nekaj časa niso ve sporna... Nekatere raziskave so že opravljene in zasnovam so ambiciozni raziskovalni načrti: brez težnje po »rehabiliti-ranju« kogarkoli in v prvi vrsti z željo po ugotovitvi dejanskih razmer in dejanskega stanja. Kirnove in Šešerkove opombe pa dajo slutiti, da ta pot ne bo povsem enostavna.«
-ej v Kat. glasu .	(5. VIL 1984)
Spor med hrvaško in srbsko partijo
GORICA, It. - V zahodnem demokratičnem svetu je povzročilo precejšnje iznenade-nje in zbudilo zanimanje zaradi spora, ki se je pojavil med hrvatsko in srbsko Zvezo komunistov. V Srbiji je namreč skupina intelektualcev, ki zelo odkrito in tudi drzno kritizirajo Zvezo komunistov in njeno povojno politiko, tako kulturno kot gospodarsko. Srbska partija pa k temu molči.
To je nagnilo hrvatsko ZK, da je početje srbskih intelektualcev prerešetala na posebnem zasedanju centralnega komiteja v Zagrebu 23. maja. V ta namen so v Zagrebu pripravili 237 strani dolgo »poročilo«. V njem obsojajo početje srbskih razumnikov in molk srbske ZK. To se pravi, da je hrvatska ZK posegla na področje srbske ZK: ena partija je obsodila drugo.
V preteklosti se kaj podobnega še ni zgodilo. Samo Tito si je drznil poseči v slične spore ob pojavu »nacionalističnih, liberalnih in deviacionističnih« sil v začetku 70-ih let, tako v Sloveniji (Stane Kavčič) kot na Hrvatskem (Slavka Dapčevič-Kučar) kot tudi v Srbiji (Koča Popovič). Takrat je Tito zaustavil proces demokratizacije in liberalizacije v jugoslovanski ZK. Toda bilje Tito, tj. nesporen razsodnik v partiji. Sedaj pa ni več maršala Tita, ki bi slične spore reševal. Morali bi jih reševati v sporazumnem dogovarjanju kot se vedno poudarja v jugoslovanskem samoupravljanju.
Srbski intelektualci se niso dali ustrahovati in so »poroči-
lo« hrvatske partije in njeno kritiko na račun srbske inteligence natisnili in jo dali v javnost v Beogradu. Tuje poseg a vmes policija in je natiskano »poročilo«, ki bi bilo moralo ostati tajno, zaplenila.
V	krogih srbske inteligence je sploh veliko vrenja in upor nosti. To pričajo aretacije številnih intelektualcev. Raz« med njimi so začeli z gladovn stavko.
V	spor se je vmešal tudi Ko munist, uradno glasilo jug® slovanske ZK. Ta ni dal pra hrvatskim »d°Smatlk°matj temveč trdi, da ne gre sporov med partijami s O* mi, ampak z medsebojnim logom. Tako nastajajo P® * težav v gospodarstvu še te
v odnosu med partijami-
Katoliški gia>
5.VIL1984
Inflacija v Sloveniji
Po podatkih, objavljc0^. Delu 14. julija, so biltene drobno v Sloveniji junija za 53,8 odstotka večje ° j0 nija lani. Slika cen na oeu pa je bila še slabša: v ^ časovnem razdobju so
višje kar za 68,3 odstotka'
Dalje, še vedno Pad* a Ijenjski standard pop t. Slovenca. Po zbranih P kih so bili realni osebm doh ki Slovencev 31.	0 bili
4,5 odstotka manjši kot 1. januarja 1984.
Slovenija kot rePu^‘ Zavedno usoeva glede izv
Slovenske cerkve popravljajo
S. EUCLID, O. - Ameriška Domovina je objavila že nešteto prošenj za prispevke pri popravljanju slovenskih cerkva. Župniki in sorodniki iz Slove-uije se obračajo na »bivše farane« in apelirajo na spomine o* domačo faro!
Prošnje so vedno podprte z enakimi utemeljitvami: stroški so za našo faro prehud udarec. Saj, fara je res ve-hka, ljudi pa malo, posebno Pa še dobrih. Na žalost nam je ta strašna vojna uničila toliko dobrih ljudi. Ostalo je veliko takih, ki ne poznajo usmiljenja za božjo čast in Boga. Njim hiša božja ni potrebna. Samo milijoni za njihovo Materialno življenje, so briga njihovega življenja.«
Nam po svetu prihaja na mi-?e*: zakaj naj bi mi podpirali In zidali cerkve po Sloveniji, saj imamo svojih cerkvenih skrbi dovolj? Naše farne daja-f ^ velike, neprestano preje-Mamo kuverte za katoliške pic. katoliško izobrazbo, ka-^tativne ustanove, misijone, Pomoč cerkvam po svetu, sv. 0Ceta...itd. Tukaj cerkve podi-ramo, ko se mi preselimo v Mjša predmestja. Ali pa jih drugim veram in jih Časih celo spremenimo v dvo-^Mie za tombolo, ko poleg njih gradimo nove, bolj ustrezne °vim časom. Zakaj tam po-Mvljajo stare, razpadajoče crkve, ki niso v središču dne-vne8a Življenja, niti ne odgo-Jajo sodobnim zahtevam?
Opravičeno nam priha, a Misel predsodki.
y Kako naj rešimo te pred: ^ M sami sebe pregovori ,. ** Pozitivno odzovemo lm Prošnjam?
^ slovenskih cerkvah i pa na^i starši, pn
•sta* temelie vere- nam * jv, rera pomaga živeti tu ° n° ^vljenje v novem ’Potem smo še vedno p< s tistimi cerkvami! ajji e^kvena poslopja v Sh
bogeXv samo pro vem-^a; 50 zunanja
^ liui».7o Okol
hožiar^burkano morje
skal« —	Oil iicuii
kau.’1151 katerih se reši i x 0 ^hlodeno življen
°samrrav te cerkve stoj
Zgubi ’	^skram *
ne verujejo več! Pojdite v kako malo slovensko vasico na Božič, Veliko noč, Veliki ali Mali Šmaren ali žegnanje! Cela vas, vsi bližnji travniki in dvorišča so napoljneni z avtomobili iz bližnjih ali daljnih mest. Bivši farani so prišli »na izlet« ali pa »obiskati« sorodnike in so zraven našli pot v cerkev, da prisostvujejo cerkvenim obredom, procesijam, misijonom ali krstom.
Stare cerkve po Sloveniji so danes vidni, zunanji znaki, da vera še živi. In bodo verjetno ostale tiste zvezde vodnice, ob katerih bodo nešteti brodolomci našli smer v varno pristanišče - k Bogu.
Mlad župnik, rojen po vojni, popravlja čez 400 let stari simbol vere pri Sv. Vidu (Žil-ce) nad Cerknico na Notranjskem. Njegovo navdušenje za božji hram je vrnilo že veliko malodušnežev v resnejše življenje. Gospod zasluži podporo vseh, ki v slovenskih cerkvah ne vidijo samo kamen, umetnine ali kakč udobno živijo katoliški duhovniki, ampak dela Božje Previdnosti, ki nas skuša - dostikrat po čudnih potih - pripeljati ob koncu življenja tja, kamor spadamo!
Č.g. Jože Tominc,
61380 Cerknica Žilce, Jugoslavija bo z veseljem sprejel še tako malenkosten dar.
Pri delu za našo rojstno faro pa mu bomo tudi me rade pomagale:
Heda M. Sfiligoj,
1535 Sheridan Rd.,
S. Euclid, OH 44121 (216) 382-15%
Vlasta Radišek,
“Vlasta’s Art Gallery”, 22744 Shore Center Drive, Euclid, OH 44123 (216) 261-6011 Ana Novak,
27042 Tungsten Rd.,
Euclid, OH 44132 (216) 731-3812
»gcssscasssacesgsecgcssccssa«
ISKRICE
Nikogar ni mogoče orisati z eno samo zgodbo.
I. Sekulič
Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu
Na pikniku MZA, Cleveland, na Slovenski pristavi
V nedeljo, 8. julija, je bil na Slovenski pristavi pri Clevelandu tradicionalni piknik Misijonske Znamkarske Akcije oz. MZA. Zbralo se je veliko rojakov, prišel je med številnimi gosti tudi duhovni vodja MZA č.g.
Karel Wolbang iz Toronta. O pikniku je č.g. Wolbang obširno poročal v MSIP pretekli petek, ni pa bilo prostora za sliko, posneto na pikniku, ko so popoldne peli litanije pri kapelici.	(Slika: James Debevec)
BUENOS AIRES, Ar. - Obisk Prage je zanimivo, ne pa veselo doživetje. Kdor je poznal Pražane iz prejšnjih, svobodnejših časov, je danes boleče razočaran nad njimi. Včasih radostne, prijazne obraze pouličnih pešcev nadomeščajo danes mrkogleda, včasih celo neprijazna, nemara žalostna obličja. Tako nastrojenje postaja danes dominanta nekoč gospodarsko in kulturno prizadevnega naroda, ki mu nasilje parih desetletij hromi razpoloženje, voljo za dejavnost in značilnosti narodovih značajnih prvin.
Z ljudmi vred postajajo žalostna tudi pročelja hiš in palač. Kdo naj jih vzdržuje? Posameznikom so jih že davna zaplenili ali razlastili, država pa ne trati svojih proračunskih postavk za take buržujske namene. Tudi novogradnje ne rešujejo estetskega problema: dolgočasne in nelepe so vsajene v sicer lepo naravo. A ne samo to. Pomanjkljivo je največkrat preskrbljeno za potrebne trgovine, otroške vrtce; zveze so slabe, telefonskih na-peljev ni, dvigala se kmalu pokvarijo in ostajajo dolgo nepopravljena, celo vode zmanjkuje včasih.
Pomanjkanje stanovanj sili ljudi, da se potegujejo za karkoli, da le dobijo svoj dom, kar vselej ne uspe ali šele po dolgotrajnem prizadevanju. V mestu samem je večina stanovanj v novih zgradbah dodeljena prišlekom iz provinc, ki so dobili državne namestitve in delavcem po podjetjih. Posebej veliko je med njimi policajev. Poleg tega ima policijska šola zgrajenih več stolpnic za svoje ljudi. Po tem sistemu ostane za 35.000 ostalih reflek-tantov, včlanjenih v stavbnem udruženju, kvečjemu par ducatov stanovanj na leto.
Že nekaj časa prihaja iz komunističnega Vietnama močan dotok sezonskih delavcev. Po tovarnah in gradnjah jih je poleg Kubancev še par stoti-
Mrkogleda Praga
soč, čeprav ugotavljajo gospodarstveniki, da bi pri smotrnejši organizaciji zadoščale domače delovne sile. Med enimi in drugimi pride večkrat do navzkrižij in sporov! Tujci imajo prednost pri nakazovanju stanovanj, domačinom zmanjšujejo možnosti pri nakupu težje dosegljivih dobrin, najsi gre za kak živež, bicikle, motorna kolesa ali druge industrijske izdelke. Vietnamcem in Kubancem pripisujejo tudi širjenje posebno trdovratne vrste sifilisa. Kadar pride do dejanskih spopadov z domačini, celo policisti niso kos v gverili izvežbanim azijatom.
Kot v Sovjetski zvezi velja tudi po njenih satelitskih državah načelo prednosti pri razdeljevanju dobrin. Tako tudi na Češkoslovaškem. Izvoljenci imajo pravico do posebnih sanatorijev, do inozemskih zdravil, privatnih kinematografov, do posebnih lovišč, zdravilišč in letovišč, do bogatih stanovanj in vil, celo do posebnih konzerviranih jedil, katera so zaradi kemičnih dodatkov zanesljivo neškodljiva. Navadnim smrtnikom ostanejo manj zanesljivo zdravi produkti, nekateri z nalepko: Neprimerno za majhne otroke.
V inozemstvo smejo potovati le zanesljivi politiki, gospodarstveniki in znanstveniki na zasedanja, kongrese in podobno. A vsi pod nadzorstvom in nekateri s posebnimi naročili tajne policije. Pravtako je tudi vsa kulturna dejavnost (književnost, upodabljajoča umetnost, glasba, i. dr.) pod partijskim nadzorstvom. Res je, da
se včasih pojavljajo kaka književna dela v samoizdaji. Taka, ki obidejo cenzuro. Izšla so že zbrana dela prepovedanih filozofov, nekaj zgodovinskih, političnih in literarnih izdaj, leksikon preganjanih pisateljev itd. A vse to vzame poleg disidentskih krogov na znanje le še - policija. In ukrepa po svoje.
Kljub temu, da napreduje v svoji karieri tudi tu kot drugod v socialističnem svetu le član partije, se mnogi odpovedo tej možnosti, da lahko ohranijo vsaj nekaj osebne svobode. Čeprav partija kdaj pa kdaj vajeti malo popusti, da jih potem močneje znova nategne, so opazovalci mnenja, da po zatrtem reformacijskem uporu leta 1%8 vsaj pol stoletja ni misliti na kake pomembnejše spremembe. Vse pogosteje se pojavljajo članki, ki zagovarjajo in opravičujejo s psevdo-marksističnimi teorijami o stapljanju narodnih kultur v eno samo »napredno socialistično družbo«.
Češkoslovaška je danes povsem zasužnjena Sovjetski zvezi z vsem svojim gospodarskim, industrijskim, oboroževalnim in kulturnim potencialom. Slej ko prej je namen ruskih potentatov razširiti svojo oblast po svetu. Češkoslovaška je le eden od vzvodov, preko katerih se Rusija vzpenja proti vrhu svojega pohlepnega osvajanja.
Ni čudno, če danes nekdaj ponosni Pražani mrkogledo pešačijo po svojih cestah.
kk. v Svobodni Sloveniji
Grdina Pogrebna Zavoda 531-6300	17010 Lake Shore Blvd.
431-2088	1053 E. 62nd St.
Grdina Trgovina S Pohištvom
531-1235	15301 Waterloo Rd.
»Počasna smrt brez vročine«
Nove raziskave arterioskleroze — Visok krvni tlak, kajenje in holesterol so krivci za nastanek te boležni
Ker se potihoma in skrivoma razvija v notranjosti telesa in ni opaziti vidnih sprememb, so arteriosklerozo - kot imenujejo zaapnitev in zatrditev krvnih žil - nazvali »skrita bolezen«. Počasi, skozi več let dela iz prožnih krvnih žil vse bolj trde in zadebeljene cevi, po katerih se kri, ta nosilka življenja, vse težje in težje pretaka, dokler se lepega dne ves sistem ne zruši. Že tisočletja pobira »skrita bolezen« velik smrtni davek.
Znanstveniki so odkrili arteriosklerozo v egipčanski mumiji in tako dokazali obstoj te bolezni pred nekaj tisoč leti. Tudi slavni Leonardo da Vinci je vedel zanjo. V svojem delu O atonomiji, ki je plod njegovih raziskav človeškega telesa, je zapisal, da otrditev arterij povzroča »počasno smrt brez vsake vročine«, ki prizadene predvsem starejše ljudi. Šele v tem stoletju pa so znanstveniki odkrili, da bolezen ni le stvar, s katero se srečujejo starejši, ampak da se lahko začne že v mladosti. In v našem času se je smrtni davek, ki ga to obolenje pobira, zelo dvignil.
Med pomembnimi odkritji je tudi ugotovitev, da je bolezen še posebno razširjena v tistih družbah, kjer imajo zelo bogat vsakdanji jedilnik, se pravi v razvitih družbah, kjer si prebivalci lahko privoščijo veliko mesa, mlečnih izdelkov, maščob itd. Potrditev takšnih ugotovitev je prinesla tudi primerjana študija rezultatov av-
V	slogi bi bila moč
Sodobna tehnologija lahko proizvede toliko hrane, da bi pokrila svetovne potrebe do leta 2050. Toda glavni pogoj za to je široko mednarodno sodelovanje, ki se mora začeti na tem področju brez omahovanja, je izjavil mikrobiolog William Davies z washington-ske univerze.
V	nekem intervjuju je navedel podatek, da je svet proizvedel največ hrane (3,3 milijarde ton) leta 1975. Po njegovem mnenju bi se morala ta količina v naslednjih osemdesetih letih podvojiti, da bi zadostila vsem svetovnim potrebam, če upoštevamo rast prebivalstva. Da bi to dosegli, obstajajo možnosti, ki pa žal niso izkoriščene, pravi dr. Davies. Predlaga ustanovitev mednarodne raziskovalne ustanove, ki naj bi se nemudoma začela ukvarjati s problemi prehrane.
»Danes je na svetu ogromno raziskav o proizvodnji hrane, vendar prizadevanja znanstvenikov v raznih državah niso dovolj usklajena. Zato se dogaja, da posamezniki porabijo dolga leta za proučevanje nečesa, kar so drugi že odkrili,« pravi dr. Davies. Zato se zavzema za združevanje prizadevanj in znanja, kajti le na ta način bo lahko znanost, kar zadeva prehrano človeštva, koristna.
topsij padlih vojakov v korejski vojni. Zdravniki so odkrili kar pri 77% padlih ameriških vojakih, starih manj kot 26 let, zoženje krvnih žil, medtem ko pri padlih Korejcih arterioskleroze praviloma sploh ni bilo.
Znano je, kakšno hrano so uživali ameriški vojaki in kakšno korejski. Na eni strani močna, mesna hrana, na drugi skromna hrana, v kateri je bilo veliko riža, sadja in zelenjave.
Podobno opažajo zdravniki tudi v tistih deželah, kjer prebivalstvo živi na meji revščine, večkrat strada in skoraj ne pozna mesa.
Nastanek arterioskleroze je še vedno skrivnosten. Znanstveniki ne vedo natančno, zakaj se začno na stenah krvnih žil nabirati maščobe in druge sestavine, domnevajo pa, da se bolezen začne zaradi poškodb zelo tanke in pomembne plasti na notranji strani žil, katere naloga je omogočiti neoviran pretok krvi.
Raziskovalec Russell Ross z univerze v Washingtonu ugotavlja, da se endotelij, kot strokovnjaki imenujejo to notranjo plast, lahko poškoduje zaradi napada virusov, ki načno zavarovalno plast, na poškodbah pa se potem začne odlagati holesterol in tvoriti maščobne blazinice, kar povzroči čez čas zoženje žil. Patolog Earl Benditt je odkril povezave med virusi in poškodbami endotelija. V 8% poškodovanega tkiva je odkril prisotnost herpesnega virusa.
Drugi veliki krivec za poškodbe varovalne plasti je, kot ugotavljajo raziskovalci, visok krvni tlak. Zaradi močnejših udarcev krvi ob steni arterij prihaja do poškodb varovalne plasti, nato pa se na ranjena mesta začnejo nalagati snovi. Zelo verjetno je tudi, da na zavarovalno plast uničujoče delujejo nekatere sestavine, ki pridejo v kri zaradi rednega kajenja. Če sta povezana oba činitelja, visok krvni tlak in kajenje, potem pride skoraj zanesljivo do poškodb. Najbolj ogrožena mesta so tista, kjer se arterija cepi v dvoje ali več žil. Tu nastajajo vrtinčenja, ki prav tako lahko poškodujejo endotelij.
V zdravem tkivu arterij se takšne poškodbe naravno zacelijo, kadar pa je v krvi veliko holesterola, sestavin od tobačnega dima in nekaterih drugih snovi, je proces celjenja lahko močno otežen ali pa sploh onemogočen. Takrat se začno nepopravljive poškodbe in vse, kar jim sledi.
Direktor oddelka za raziskavo arterioskleroze na južnoka-lifornijski univerzi dr. David Blankenhorn pravi, da se že začete poškodbe in že nastale nasedline zmanjšajo z nekaterimi zdravili, primerno dieto in redno telesno aktivnostjo, vendar pa nobeno zdravljenje in kasnejše ukrepanje še zdaleč ne zaleže toliko, kot zmore
ANDREJ KOBAL
SVETOVNI
POPOTNIK
PRIPOVEDUJE
(nadaljevanje)
Umerjenih korakov, pazeč, da ji hrana ne pade iz rok, se je približala kravi, se ji pobožno priklonila in ponudila, da je žival jedla iz njenih okrašenih rok. Ko je krava jedla, so se ženski premikale ustnice; mogoče je potiho molila. Dama ni videla človeka, ki je stopinjo pod njo umiral od gladu. Strmeli smo v neverjetnosti.
»Milostljivi Bog!« je vzklikala gospa Temple. Od začudenja in zgražanja ni mogla zapreti ust. »Kje smo?«
»V Indiji.«
Veliko sem čital o deželi in vedel o duhovnih nazorih prebivalstva, ki so nemalo v navzkrižju s krščansko moralo o usmiljenju do sočloveka, toda ta prvi prizor ob obisku Indije se mi je vtisnil v spomin kot simboličen za deželo.
V skrivnostni duhovni pobožnosti je dama dala kravi zalogaj, ni pa obrnila pogleda na umirajočega od gladu. Krava, oziroma govedo, se pač časti v Indiji kot nekaj božanskega.
Indijski izobraženec sicer protestira proti takemu tolmačenju, češ da ni res, da bi kravo častili; samo spoštujejo jo, ker daje mleko in služi za vprego. A tudi če je le spoštovanje, je pretirano. V Indiji je več goveje živine kot povsod drugod po svetu. Sestradane črede se pasejo po izsušenih poljih in zahajajo v mesta in vasi kot izgubljeni psi brez lastnika. Ubiti govedo za meso je prepovedano.
Ko pride krava na vrt in popase zelenjavo, jo ljudje skušajo zvabiti proč; nikakor pa je ne odganjajo od solate in zelja s pretepanjem. Spoštovanje res sega v češčenje. Mogoče bi moral vrtnar biti bo&znstvu hvaležen, če ga je krava počastila z obiskom nasadov in mu uničila grede.
Bombay je veličastno, bogato in lepo urejeno mesto, manj indijsko in bolj zahodno kot Kalkuta. Obe milijonski središči sta iz novejših časov, začeti in zgrajeni v dobi angleškega kolonializma, torej novi in moderni po vzorcih zahodnih velemest.
Na prvi pogled ni opaziti nič
narediti preventiva.
»Skrita bolezen« je prav to, kar izraža njen pridevek: težko jo je pravočasno zapaziti. Ko se javijo bolečine v prsih ter druge težave, ki opozarjajo na že resno zoženje žil in pomanjkljiv pretok krvi do pomembnih organov, kot sta srce in možgani, je ponavadi vsa škoda že povzročena.
orientalskega, a ljudje in njih šege so nas hitro prepričale, da nismo v mestu Angležev, ki so ga zgradili. S komerkoli smo imeli opravka, je govoril angleško, dejal bi indijsko-angleško, skoro književno in povsem razumljivo, ampak s tujim, pojočim naglasom.
Za ogled mesta je upravnik hotela priporočil vodnika. Na razpolago turistom je imel več izobraženih mladih mož. Izbral sem mogoče ne najbolj poučenega o Ecmbayu.
Zanj sem se odločil zaradi imena. Pisal se je Kumar kot dva moja sošolca v Cerknem. V Indiji je ta priimek precej splošen, kot mi je mladi gospod povedal. Dejal je, da je po rodu iz Trivanderuma v južni Indiji, kjer je končal univerzo s častno diplomo iz angleške literature. Ker ni bilo priložnosti za zaposlitev na jugu, je prišel v Bombay. Daši še ne dolgo v mestu, je njega zanimivosti poznal dovolj za naše potrebe.
Bil je dober vodnik, govoril je skoraj neprestano, a ves čas vmešaval politične opazke proti kapitalizmu in ameriškemu imperializmu. Za vse nadloge v Indiji in v Aziji sploh, za revščino, zaostalost in brezposelnost je krivil angleški kolonializem in Ameriko ter ponavljal propagandna gesla, kakršna sem slišal drugod po Aziji.
Z vprašanji o Bombayu smo ga prekinjali, a dosledno je našel priložnost za svoje opazke o hinavski zahodni demokraciji in o pravičnosti in človečanskih idealih pod ruskim in kitajskim komunizmom. Ugovori, posebno od jezne gospe Temple, niso nič izdali. Odslovil sem ga v botaničnem vrtu, ko je lomastil po Angležih s trditvami, da niso v letih kolonializma nič storili za Indijo.
»Tako lepega botaničnega vrta, kot je ta, nisem videl drugod na svetu, niti na Angleškem. Pri vhodu je napisano, da so ga posadili in razvili v imenu kraljice Viktorije. Za vrt se morate vseeno zahvaliti Angležem.«
Vodnika sem plačal za cel dan, da se ga znebim. Gospa Temple je rekla, da ni prišla v Indijo poslušat, kako hudobni smo v Ameriki.
Vrt je tedaj slovel po lepoti gojenega rastlinstva, še bolj pa po upodabljanju živali. V posebnem oddelku so bile neke vrste kostenice, mešane z nasadi drobnolistnega bršljana; rasle so tako, da so upodabljale različne zveri: slone, kamele, žirafe, leve, bivole, krokodile in namišljene mitološke poša-
sti.
Oblike v tem zverinjaku med drevjem, cvetočimi grmi in gredami so bile točne, kot da bi bile resnične živali; le barva je bila zelena. Od blizu se je videlo, da je vsaka skrbno obstrižena vejica pritrjena z žico k drogom v notranjosti »kipa«. Sinova se dolgo nista mogla nagledati te posebnosti.
Posebnost v Bombayu je grad na vzvišenem holmu sredi mesta. To je lastnina ne številnega, a zelo bogatega plemena Parsov (od besede Perzi ai Perzijci). Ti so kot trgovci, bankirji in veleposestniki raz' kropljeni po vsej Indiji. Bombay je njih kulturno, trgovsko in versko središče. Verujejo v enega boga; mrličev ne pokopavajo ali sežigajo, temveč izpostavljajo trupla ujedam.
Nad gradom sega visoko v zrak ogromen stolp z vodora vnim vrhom. Okoli njega ne preslano krožijo in se vanj za letavajo jate ujed, jastrebov, velikih kakor neke vrste ran. Te nelepe ptice z dolgi neporaščenim vratom, nim kljunom in kremplj1 s »pogrebniki«; žleb, speljan stolpa v reko pod holmom, P
služi za odstranjevanje 1 Nepopisno stokajoči vrišČ s o tine ujed, ki letajo okoli njega, je delal vso okolico odvratn •
Ne posebno prijetni so bi nadaljnji razgledi.	.
uprava je zaradi pomanj vode že pod Angleži zgra javno pralnico. Tudi ta bila novost; posebnost Bo baya.	b
Cementirana izdolbina ° treh mestnih blokih je j*11 vdelanih na stotine dolgi rit. Z ulice se je nudil P°S' na ta prizor, kot da je ^ nami igrišče s tisoči nap0 gih moških in žensk.
Zaradi sopare, dišečeP0 ^ lu, smo krenili v stransko ^ v smeri proti hotelu, a malce zašli. V tej ul*cl aij čnih hiš ni bilo proda) glavnih vhodov in tu 1	^
ne. K vzvišenemu Pr0 k kjer bi imelo biti okno, ^ odprtini vodile stopnic.^ blazini v odprtini z ° l sC. zaveso je kakor zaraZ® nS)(3 v dela v oknu nališpana živo pisani halji-	vsa|ca
Za prvo druga, tre^a’zadju; z vidnim ležišččm v f bi Bilo jih je toliko, k0*> ^el
je toliko, * vsez
te v uup.--
odgovor, da *	a-
)alje nista *zPvo'
)alje ' ..Hca v0
je zgrešena use
?°. Scdar„ai<
odprtinami "	{e\.
djevali vse do
arja‘ -haV3
.anje^Ai:
Od0
SSS-E TSS>
^kontinenta-