Metalka Ljubljana
Nov samoizbirni oddelek v blagovnici. SIKOP - združe-nje slovenskih proizvajalcev okovja (Lama, LIV, Titan in Kovinoplastika) je ptonudilo Metalki v prodajo predpakira-ne izdelke - v glavnem pohi-štveno okovje. Blagovnica se je na to odzvala z ureditvijo sicer ne velikega prostora v kleti, kjer je mogoče kupovati na samoizbirni način, kakor so lahko že doslej kupovali v Metalki vijake in žičnike manjših velikosti. Združenje je opremilo ta prostor, vendar ponudba blaga še ni najbolj-ša, ker je doslej le Lama ponu-dila že tudi povsem pakirane izdelke. Cene so prav zaradi tega nekoliko višje, toda ku-pec ima možnost, da sam iz-bere ustrezno okovje. To je še zlasti prednost za tiste kupce, ki kupujejo to blago v manj-ših količinah. Ta način proda-je se vedno bolj uveJjavlja in v blagovnici razmišljajo o novih možnostih samoizbirnega na-čina prodaje.
Dolg kupcev v Metalki po-gosto kroji bilanco. Zaloge so pomembna alokacija sred-stev. Skupne zaloge v DO Me-talka so narasle od 12.805 mi-lijonov na 22.256 milijonov di-narjev oziroma za 74%, kar bi bilo v načelu primerno ob 93% rasti celotnega prihodka v DO. Naslednje veliko po-dročje primerne ali neprimer-ne alokacije sredstev so terja-tve. Med terjatvami, ki so po absolutnem znesku narasle od 20.604 na 38.144 milijonov dinarjev ali za 85%, so najpo-membnejše trejatve, ki }ih imajo od kupcev v domovini, ki so narasle od 3.517 milijo-nov na 8.229 milijonov dinar-jev ali za 134%, terjatve za pre-dujme so porasle od 5.940 mi-lijonov na 13.218 milijonov di-narjev ali za 122%. Obveznosti do domačih dobaviteljev so v enakem porastu kot terjatve od kupcev, po absolutnih zne-skih pa so skoraj enake, po drugi strani pa so obveznosti za predujme porasle samo za 53%. Je pa absolutni znesek zelo visok, saj znaša 18.899 milijonov dinarjev. Terjatve od kupcev so že dolgo časa, predvsem pa ob obračunih predmet posebnih pozorno-sti, saj jim le-te pogosto kroji-jo za delitev sposobni do-hodek.
Ne kupi danes, počakaj na jutri, ko bo ceneje. Zadnja le-ta smo bili vajeni, da smo go-vorili le o tem, kako gredo ce-ne stalno gor. Od lanskega le-ta pa lahko ugotavljamo, kako cene tudi padajo. Resda to ni zniževanje cen, kakršnega poznajo v državah z realnimi ekonomskimi zakonitostmi, kjer igra zakon ponudbe in povpraševanja, je pa vendarle zniževanje cen, ki trgovcem prinaša obilo dodatnega dela, pri kupcih pa lahko buri do-mišljijo, recimo v slogu: Ne kupi danes, počakaj na jutri, ko bo lahko ceneje. Tako me-nijo v ljubljanski blagovnici Metalke, -ob nenehnih spre-. membah cen. Dosedanji odlo-ki o zniževanju cen so zajema-li le blago določenega področ-ja, sedanje pa je v tem izjema, saj zajema vse izdelke, ki so se po novem letu podražili nad določenim odstotkom. Tako je bilo delavcem naloženega še več dodatnega dela, zlasti če upoštevamo, da ima ]jub-ljanska blagovnica kar 40.000 artiklov, ki jih dobavlja okrog 700 dobaviteljev. Veliko dela brez večjih učinkov, saj kupci znižanja cen skoraj ne obču-tijo.