Boric«" izhaja vsaki torek in soboto. Ako pade na ta dncva praznik, dan poprej. Oredniätvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini at. 9, kamor je naslavljati pismn. Sieltftnkirana pintna se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. ttokopigi dopisov se ne vraČajo. TELEFON št. 201. .ftorie»* stane na leio 10 K, z* f*>i let» b K, za čctrt leta 2*50. Upravniitvo $e nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica VertBfini It. 9. La oglane se plačuje od čveterastopne petit vrste po U vin., 2a večkratni fiatis primeren popust. PoNam(*En« atevilk«* stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriSkih trafikah. Št. 49. V Gorici, v torek dne 20. junija 1911. Leto XIII. Uravnava Vipave. Dolgotrajna in trudapolna so bila pogajanja, ki jih je vodil deželni odbor z raznimi činitelji, da bi izposloval uravnavo Vipave in njenih pritokov. Na neverjetne težkoče je zadelo to vprašanje. Od leta 1902 se vodijo pogajanja, in ako bi hoteü o njih obširno poročati, bi ne zadostovalo par Stevilk obširnega lista. Zato se hočemo omejiti na po- ročilo pričujočega predmeta v po- slednjem Času. Na opetovane ukrepe deželne uprave je poljedelsko ministcrstvo izjavilo, da je pripravljeno dati izdeiati po gozdar- skeni oddelku za uravnavo hudournikov v Beljaku načrt za zazidavo Vipavinih pritokov, to je Branicc, Raše, Lijaka ild. Nato je deželni odbor naglašal, da se ne popolnoma dosežejo pritakovani uspehi, ako se istočasno ne uredi tudi Vipava. Izjavil pa je, da je pripravljcn prispevati k troškom za zazidavo Vi- pavinih pritokov. Na opetovane pospešnice dezel- nega odbora je c. kr. namestnistvo končno odgovorilo, da bi moral dezelni stavbni iirad izdeiati načrt za uravnavo Vipave, to pa z o/.trom na okolisčino, da se gre za napravo tchnično-kmetij- skega pomena. Deželni odbor pa je od- govoril, da tega ne more storiti, kcr je dežeini stavbni urad z delom preoblo- žen in ima le pičlo število tehničnui nioči na razpolago. Z ozirum na to pa, da nikakor ne gre, da bi se uravnava Vipave se na- dalje zavlačevala, je dezelni odbor na- drobno poročal dezelnemu zastopu, ki je v svojem pretekleiu zimskem zase- danju sklcnil sledece: „Pozivlja se visoka vlada, naj da izdeiati podrobni načrt ne samo za uravnavo Vipavinih pritokov, ampak tudi Vipave po gozdarsko tehnicnem oddelku v Beljaku, in to s sodelovanjem deželnega stavbncga urada". # Ta sklep jedtželni odbor odposlal c. kr. vladi s toplim priporočilom. Aprila meseca 1910. je došel de- zelnemu odboru namestništveni dopis, ki je obsegal sledeče: Z ozirom na izjavo deželnega od- bora, da je pripravljen prispevati k tro- škom za zazidavo Vipavinih pritokov, je c. kr. poljedelsko ministerstvo naro- čilo „beljaški sekciji gozdarsko-tehnič- nega oddelka za uravnavo hudournikov", naj izdela priprost podroben načrt za dotične zazidave in uravnave in naj predloži dotični načrt namestništvu. Na vladi izraženi želji deželnega zastopa in odbora, da bi naj izdelal na- črte za uravnavo Vipave gozdarsko-teh- nični oddelek beljaški s pomočjo dežel- nega tehničnega organa (kulturnega teh- nika), je c. kr. ministerstvo opažalo sledeče : Pri izdelanju predmetnega urav- navnega načrta se ne gre, kakor je pre- videvati, za popolno uravnavo Vipave, ki bi bila zvezana z izrednimi troški, ampak za izvršitev cele vrste več ali manj lokalnih brarnbnih naprav, ki se seveda morajo tako razvrstiti, da bodo tvorile v gotovih mejah skupno celoto in da bo, ako treba, možno podrobnejše namenu primerno detajliranje. To se da izvršiti, ako se izdela v velikih potezah splošen načrt, v čigar okvirju je pola- gati posebno važnost na posamezne naj- bolj nujne brambne ukrepe. C. kr. poljedelsko ministerstvo bi bilo voljno ugoditi želji deželne uprave tako, da bi poverili izdelanjesličnegana- črta predstojniku namestništvenega nie- lijoracijskega urada, ki bi mu pridelilo pri poljedelskem ministerstvu uslužbe- nega tehnika. S tern pa, da se odredita državni tehnik in deželni tthnični organ, se ne sme zvišati potrebščina za načrt ker bi na ta naČin delo bolj hitro na- predovalo in bi se temu primerno zmanj- šala na 8 mesecev projektirana doba za izdelanje načrta. Trošek, ki je, vštevsi personalne prejemke proračunjen ua 8000 K bi se pokril tako. da plačata poljedelsko min. in deželni odbor vsak polovico Prispe- vek c. kr. poljedelskega ministerstvi bi se moral potem povrniti iz stavbonega zaloga, ki se ju zagotovil postavnim potom. Končno je ministerstvo naglašalo. da poizvedovanja. ki jih je bila do sedaj napravila beljaska sckcija ob spodnjem Vipavinem toku. in na njih temelječi načrti niso tako podrobni. da bi bill ne- posredno aktunlni. Nasprotno pa bi mo- gla ta preddcla prav dobro služiti pri izdelovanju zgcraj omenjenega načrta. Tako c. kr. ministerstvo. Dezelni odbor je takoj odgovoril. da se popol- noma strinja z nameni poljedelskega minis*erstva glede načina. kako bi se naj Jzvrsila poizvedovanja in sestavil uravnavni načrt. Na/.nanil je zajedno. da je pripravljen plačati polovico troškov. t. j. 400(1 K ..... seveda s pogojem. da ta izdatek potrdi svoječasno deželni zbor. KonČno je izrazil upanje. da se bodo mogle pričet! poizvedbe čim prej. da se bo končno moglo ugoditi nujnim žeijam prebivalstva rodovitne Vipavske doline. Na nalično vpraSanje c. kr. namest- niStva jo de?.elni odbor izjavil. da je pripravljen plačati polovico troskov ta uravnavni načrt tudi, ako bi presegali gorenji znesek. Nato se je vršil obhod Vipave dne 23. junuarja 1911. Že 16. istega meseca so pričeli zgoraj navedeni organi s tehničnimi po- izvedovanji v svrho sestave načrtov. in delo prav pridno nadaljuje. V kritje troškov je dezelni odbor že nakazal namestništvu znesek 2000 K. dočim bo sluzil ostali del deželnega prispevka v kritje place deželnega stavbnega urada, ki je zaposlen pri go- renjih delih. „Samouprava". Novi vojaški kazenski red. Skupno z novo brambno postavo se bode predložil poslanski zbornici na- črt za novi vojaski kazenski red. Dosedanje srednjeveško kazensko postopanje pri vojaških sodiščih ni več odgovarjalo niodernim näzorom v sod- nijskih žadevah in skrajni čas je, da se preosnovijo tozadevni predpisi, kar bode v korist onim, ki bi imeli nesrečo, imeti kedaj opraviti z vojaškimi sodišči. Uvedle se bodo izpremernbe, ki bodo odgovarjale duhu časa in ki bodo jamčile za večjo pravičnost, kot je bilo do sedaj mogoče. Naglašamo mogoče, kajti lastnosti, ki so se morale dosedaj združevati v eni sami osebi, v oni av- ditorja — avditor je bil preiskovalni sodnik, sodnik, tožitelj in branitelj — so si v takem protislovju, da je bilo nemogoče pri vsaki vsled teh lastnosti naloženi funkciji popolnoma objektivno postopati. To so morale občutiti mar- sikatere žrtve tega srednjeveškega ka- zenskega postopanja. Po novem kazen- skem redu bode za vsako goreomenjeno rtjnkciju določena druga oseba, kakor je to pri civilnih sodiščih. Načrt sloni na principu, da sme slediti sodnijska obsodba le po v smislu kazenskega reda dovršenem postopanju. Sodnijsko se morejo zasledovati kazn,iva dejanja le na podlagi javne obtožbe; izključena je privatna obtožba. Manjši predstopki, za koje je dolo- čena gotova meja kazni in za katere ni obsoditi na izgubo stopinje Išarže), mo- rejo se disciplinarnim potom kaznovati. Obtožnico bode zastopal vedno po- seben organ, kot je to pri državnih pravd niStvih določeno, kateri organ bode od sodiSča popolnoma ločen in neod- visen. Vcjaški poveljnik, kateri je bistveno §ef tož.lne oblasti. zgubi ves upliv na sodisče. Dosedaj je bil „sodni gospod" („(ierichisherr"), kar se pa po imenu in bistvu popolnoma opusti. Obsodbe se bodo od sedaj vedno v imenu vladarja izrekale. Za izvrsevanje vojaškega sodnij- stva. kateremu so v splošnem podvržene le aktivne vojaške osebe, so doiočena armadna. mornariška in domobranska sodišča. Cočim so oDMOjafa aosed«j ie gar- nizijska sodišča in najviS'i vojaski sodni dvor (zadnji kot vsklicno sodišče), se uvedejo brigadna in divizijska sodiiča. Diviz'jsko sodišče bode vsklicno sodisče 1. instance. Proti izrekom tega sodišča se bodemoglo uložiti vsklice in ničnostne pritožbe na 2. in zadnjo inStanco. t. j. na najvisji vojaski sodni dvor. Vojaškasodisča in njih organi bodo pri preiskovalnem postopanju in pri iz- reku razsodbe popolnoma nt-odvisna ter samo postavi podvržena. Tudi glede jezikovnega vprašanja se bodo uvedle nekatere izpremembe. Notranji in zunanji uradni jezik bode na splošno službeni (nemški) jezik. V tern jeziku se izvršijo zaslišavanja in obve.ščenja izven glavne obravnave. Ako pa oni, katerega se zaslišuje. službenega jezika ni zmožen, se ga zasliši v nje govi materinsčini in ima tolmač biti pri tern navzoč. Glavne obravnave se vodijo na splošno v nemškem jeziku. Če je obto- ženec nemščine nezmožen, se ima vo- diti obravnava v njegovem materinskem jeziku, če je pri roki kak tožitelj in branitelj ter še drugi člani vojnega so- dišča, ki razumejo njegov jezik. Če se razprava vrši proti dvema ali več obtožencem. ki govore različne jezike, potem se vrši v nemškem jeziku. Če ni obtoženec zmožen obravnavnega jezika, se pritegne k obravnavi tolmač. Tega ni potreba le v slučaju, ko razu- mejo vsi udeleženci njegov jezik. Raz- sodba se izreče v materinskem jeziku obsojenca. Vsi spisi se izdajo v materinščini cbtoženca, ako to on zahteva in ni zmožen službenega jezika. V slučaju vojske se glede jezikov- nega vprašanja imajo obziri le še zno- traj državnih mej in to le takrat, kadar ne trpi vsled tega cela zadeva kako za- vlačevanje. Zunaj državnih mej se upo- rabi le nemščina. Popolnoma novo in jako po- trebno je zagovorništvo pri vojaških sodiščili. Zato pa dovoljuje zakonski načrt o novem kazenskem redu v tem pogledu največje ugodnosti. Kjer se ne zahteva, da se obtoženec. osebno pri- kaže pri sodišču, se isti lahko da za- stopati po svojem zagovorniku. Zago- vorniki so lahko juridično izobraženi in tudi častniki vojaškega stanu (Sol- datenstand). Častniki drugih strok in vojaski uradniki se pusle tudi lahko zastopati ali zagovarjati po Častnikih oziroma uradnikih svoje stroke.lpo aspi- rantih za vcjaško justično službo. na- 'd alje po odvetnikih in neaktivnih čast- nikih, če so ti le vpisani v listo zago- vornikov. Popolnoma nova je tudi namera- vana odredba, da se vršijo glavne obravnave javno, če se ne suče obravnava okolu vprašanj, ki se sma- trajo pri vojaščini kot tajna. Vojnim sodiščem se dopušča po- sebna olajševalna moč. ki spopolnuje in poveča tozadevne po kazenskem za- konu vojaškemu sodriiku že dovoljene pravice. Pravica pomiioščenja je pri- držana le cesarju. Tudi obsojencu se priznavajo razna druga pravna sredstva, o katerth se ga mora pri razglasitvi obsodbe pručiti. Na bojnem polju in na morju se postopanje tako medi« da je kolikor mogoče enostavno in odgovarja pre- menjenim razmeram. Nov vojaski kazenski red postane pravomočen dve leti po njega raz- glasitvi. Oopisi. Kanal dne 1 4. juni j a 1 9 1 1. Konec. Ceste. Za novo cesto od Avč proti Levpi so vsi predpogoji izpeljani: Denar je določen, načrti so izdelani. cenitev zemljišč je končana. Dražba se razpiše v kratkem. Načrti za cesto Kanal-Mar. Celje so baje tudi že izdelani. Ce pojde vse gladko. pričelo se bo z delom pri- hodnjo spomlad; če bo pa ta cesta imela tako težak porod, kakor zgoraj opisana, bodo pač morali obmejni pre- bivalci še čakati, Bog ve, kako dolgo. Cerkvena ura. Naša cerkvena ura stoji že čez leto pri miru. vedno kaže 3 ure in 20 minut. Že mnogo pritožb ste o njej objavili. pa res nič ne po- maga. Cerkvenemu odboru in starešin- stvu je dobro znano, da mora skrbeti za uro občina in ne cerkev, pa se ven- dar ne zgane ne eden ne drugi. Ko bi se nad našimi možmi izpolnile vsa voščila in želje tistih, ki zamudijo samo vlak zaradi nje, bi se jim gotovo ne godilo dobro. Zato pa se vsak tolaži s tem, da bo novi župan preskrbel mar- sikaj in tudi novo uro. Pa kakor imamo smolo pri cestah in cerkveni uri in še marsikje drugod, jo imamo tudi pri obč. volitvah. Štiri leta so pretekla od zadnjih volitev, pa še vedno se nobeden ne meni o novih. Gospod župan ne, ker se boji najbrže za stolec, ali je pa mnenja, da je bil izvoljen za do- smrtnega župana, kakor nekdaj slavni rimski konzuli; gg. starešini pa so dobri ljudje; pritožili so se bili pred nekaj mesecev v tej zadevi na glavar- stvo, pa brez vspeha. Štrajkati pa no- čejo, ker dobijo za vsako sejo 3 krone potnine; te so pa lepe in jih je Škoda pusliti in če bodo nove volitve, Bog ve. če pridejo $e do iega. zato pa držijo z županom, dasitudi se volHci jezijo. Vrliu vseh lamentacij Vam moram, g. urednik, še nekoliko pcjamrati. Lani so naši kmetje prejeü precej denarja za črešnje; kajti prodajali so jih drago in kupci so bili tioma. Letos pa ni kupcev in plačujejo jih v Gorici po 2 do 4 krajcarje Zaradi vednega dežja bodo sedaj vse popokale in gnile, tako, da je prvi pridelek, ki bi lahko prinesel kaj denara. šel po vodi. Pokošeno seno nam gnije na tleh, grozdje se bo zaradi dežja, ker |e zdaj v cvetju, najbrže osulo, češpe obetajo fudi mal pridelek. Skupno nam tora] grozi zopet slaba letina. Davčna oblastnija pa le noče nič o tern vedeti. Ii iderske dollne. V naši dolini je padala dne 14. t. m. precejsnja tača, ki je napravila veliko škodo na poljih. — Cesta Golobrdo Britof tako slabo gra- dijo, da se morajo nekatera dela po dva do trikrat prenoviti. To provzroča dva- trikratne stroške, katerih pa naši ljudje niso voijni prenašati. Zato se pri- tožujejo pri županstvu in tudi pri okrajnem glavarstvu so se nekateri pri- tožili. Toda zdi se, da se glavarstvo na te pritožbe ne ozira, marveč dopušča, da se godi ljudstvu taka krivica. Zah- tevamo, da se temu nedostatku odpo- more in naj se zgradi cesta trdno in v zadovoljstvo vseh, kakor se je zgradila cesta Kobališče-Marijacelj, katero sta zgradila gg. Debenjak in Velikonja. Upa- mo, da se bod» ta naša opravičena zahteva tudi na merodajnem mestu upoštevala. Če ne bo odpomoči, se zopet oglasimo. Grgar. Državnozborske volitve so se pri nas mirno vršile. Samo nek pri- jatelj žganja je delal propagando za socialne demokrate s tem, da je širil neke papirje, ki jih je dobil iz Oorice. Ta mož je bil tudi določen za volilno komisijo. Toda ko je imel nastopiti svoje častno mesto, je izginil kot kafra. Govori se namreč, da mu je žena za- žgala dotični spis, s katerim je bil do- ločen kot ud komisije. Lepe zastopnike ima pri nas g. dr. Tuma! Pristašev pa ima le 4 — toliko glasov je namreč dobil. Tudi liberalna stranka ni počivala. Neki gospod je kaj pridno brusil pete po ravniškem podgozdu. V našo bližino se niti upal ni. Vkljub vsemu naporu pa je nabral komaj 17 glasov. Skoda za podplate. PoliHčni pregled. Bienerth odstopi? List „Venkov" poroča, daseširi go- vorica, da odstopi Bienerthovo mini- sterstvo. Drobne politiöne vesti. Med Francosko in Španijo so na- stale vsled vedenja Špancev glede ma- ročanskega vprašanja napetosti. — Nad- vojvoda Karol Franc Jožef se bo zaro- čil s princesinjo Cito Parma Bourbon. Domače in razne vesti. Vabllo. — V četrtek dne 22. ju- nija, na osmimo sv. Rešnjega Telesa, prične v stolni cerkvi tridnevnica na cast presv. Srcu Jezusovemu. V ta na- men bo izpostavljeno sv. Rešnje Telo v četrtek celi dan. Vse tri dni bodo cerk- veni govori, zjutraj ob 6. uri slovenski, zveče.- ob 7. uri italijanski. Potem bla- goslov z Najsvetejšim. Kdo Je naroden ?! V očeh „Edi- nosti" je naroden oni, ki zna kričati in divjati, sploh oni, ki je surov. Da je temu tako, nam potrjuje sama vče- rajšnja „Edinosl", ki piše: „Danes zju- traj je prišel v našo väs (namreč v Koprivo) neki g. dr. BoŽič iz Ljubljane (kakor se je predstavljal) ter je določil shod S. L. S. ob 1. uri pop. v gostilni pri Zegi. V omenjeni gostilni zbralo se je kakih 40 narodnih rnož in mlade- ničev, ki so šli iz radovednosti pogledat tega moža od bližje ter mu z eno be- sedo povedali, da tu za njega ne bo kruha ter so z živijo klici na g. dr. Gregorina shod razgnali in imenovane- ga gospoda poslali v Ljubljano." Potem- takem trdimo lahko mi z vso pravico, da je stranka „Edinosti" stranka suro- vežev in razgrajačev. To so pokazati njeni pristaši v nedeljo tudi v Sv. Križu, kjer se je imel vršiti nek drugi shod S. L. S. PriSla sta na shod tudi vzgojitelja Sol- ske mladine križki križ Medvešček in znani Mermolja iz Dobravelj. Njuni pri- staši so na shodu tulili kakor divjaki. Kdo je te divjake prignal na shod, ni težko uganüi; ako bi mi rekli, da sta jih spravila na shod Medvešček in Mermolja, poslala bi nam ta dva takoj popravek z nebrojnimi „ni res". Seveda bi takim popravkom razsodni ijudje ne verjeli. Sploh pa, ako si ogleda človek one ljudi po naših vaseh, ki delajo in rogovilijo za liberalno stranko in zanjo volijo, prepričal se bo koj, da so to podivjani in surovi element! in večkrat tudi jako nevarni ljudje. Mi take „na- rodnjake" — da govorimo s „Edinostjo" — radi prepuščamo liberalcem. Dr. Bngatto in dr. Faldutti sta postala državna poslanca po milosti slovenskih volilcev. Bugatto je dobil v slovenskih občinah Dobrdob in Devin 285 glasov. Ko bi bila le polovica teh slovenskih glasov oddana za n-asprot- nega kandidata dr. Pettarin-a, bi bil prišel ßugatto v ožjo volitev, pri kateri bi bil propadel, ker socialni demokratje bi bili glasovali za Pettarina. Za Faiduttija je glasovalo v slo- venskih občinah Medana, Biljana in Kožbana 410 slovenskih volilcev. Vseh vpisanih volilcev je bilo v teh treh ob- činah 852; mnogo slovenskih volilcev je bilo tudi v Krminu, Gradišču in v Ločniku. Ko bi bili ti slovenski volilci glasovali proti Faiduttiju, bi bilo prišlo do ožie volitve, pri kateri bi bili Slo- venci odločevali med Faiduttijem in med Pittonijern. Bugatto in Faidutti se torej rmata zahvaliti za svojo izvolitev Slovencem. Ali jim bosta iudi res hvaležna|? Mi dvomimo o tem i Zato pa po^emo že danes gospodoma Bugattu in Fa- iduttiju: Če ne preneha njuno strastno nasprotovanje proti opravičenim slo- venskim zahtevam, če bo njuno glasilo „Eco" nadaljevalo svojo strupeno pi- savo proti Slovencem in proti našim poslancem, če bosta „Eco" in „Popolo" Slovence še zmerjala s Huni n smešila naš slovenski jezik z „dolce lingua del Zakaj": naslikamo oba gospoda po- slanca in njune liste. Upamo, da se po- tem odprejo oči marsikomu in da ne bodo slovenski volilci nikdar več reže- vali mandat Bugattu in Faiduttiju. „Edinosti' in nje gospodarjn. — Slovenci nimamo časnika, da bi svoje čitatelje s takim svetohlinstvom farbal kot „Edinost". To je že davno izpoznala vsa slovenska javnost, ki ve, da je najti v „Edinosti" na izobilje lepih, samega rodoljubja se cedečih besed, a malo odkritosrčnosti in resnice. Prejšnjo nedeljo, tik pred državno- zborsko volitvijo je privlekla „Edinost" na dan svoj običajen volilni kanon za svojega gospodarja Gregorina. Nakopi- čila je v članku „Volilcem kraško- ajdovskega volilnega okraja" celo gro- mado slavospevov za svojega gospo- darja, katere je — pač po svoji navadi — tako pretirala, da so mejili že na smešnost. Ali najlepše je to, da o vseh teh zaslugah Gregorinovih ne ve naša dežela nič. „Edinost" sama ni mogla v svojih slavospevih nanesti le ene same zaslugice Gregorinove za Goriško. Ali se ne pravi to, zahtevati od lačnega želodca hvaležnosti za nekoga, ki je nasitil drugi želodec! Mi Goričani ima- mo od zaslug Gregorinovih ravno to- liko kot Kranjci, Štajerci, Korošci. Zakaj se Grejorin ne usiljuje tem za po- slanca ? Mi menimo, da bi bilo to bolj naravno; kajti tem ni še nič škodoval, nam Goričanom pa je — če se tudi ne oziramo na njegovo objestno rogovi- ljenje v našem deželnem zboru -- že s tem, da je odtegnil naši deželi tolike v „Edinosti" opevane zasluge, jo za- pustil ter posvetil svoje moči drugi1 de- želi, ki ga ni rodila. In zdaj hoče „Edinost", naj ga GoriČani odlikujemo za to, kar je Tržačanom naredil ?! Ali ni to te višek nesramnosti? Kaj bi rekla „Edinost", ako bi se začel naš dr. GregorČič — ki ima gotovo nepri- merno več obče narodnih zaslug n^go dr. Gregorin — usiljevati za po.slauca na Tržaškem ? Kaj bi rekli gospodje pri „Edinosti", Če bi začeia „Gorica" dr. Gregorčiča priporočati za poslanca Trža- čanom, kazaje na njegove narodne za sluge v Gorici? Ti bi kar enoglasno kričali: Tržačani morejo voliti le po- slance, ki imajo narodne zasluge spe- cijalno za Trst. — In tako se postopa pri izbiranju poslancev povsod, le oholi list, kot je „Edinost", žvižga na taka konvencijonaina pravila. te bi bili volilci Gregorinovi res zavedni, bi pač bili zavrnili usiljevanje Gregorinovo, rekoč: Gospod dohtar, Vi pravite, da hočete posvetiti svoje moči blaginji Krasa, ali te Vaše sedanje mo- či so le ostanki nekdanjih, katerih niste privoščili Krasu, ampak ste jih nesli v Trst, kjer so Vam kot advokatu nesle več advokatskega dobička nego v Se- žani. Tržačanom ste dali prednost, Tržačani naj Vas pošljejo na Dunaj! Prismodarije „Edinosti". Pri se- danjih državnozborskih volitvah je dobil dr. Gregorčič 3117 glasov. Liberalni kandidat Vrtovec pa 984. Torej je dobil dr. Gregorčič 2133 glasov veö nego Vrtovec. Fon pa je dobil 3072, dočim je dobil liberalni kandidat Kocjančič 1627 glasov, torej je dobil Fon 1445 glasov več kot liberalni kandidat Kocjančič. A pri vsem tem se je predrznila tržaška „Edinost" to-le prismoderijo zapisati: „S. L. S. je vsled naŠe llberalne ne- sloge dobila Že dva mandata na Go- riškem, da si sama je računala na enega, to je v Goran." Tako se piše za tepee! In zopet hinavska „Edinost"! — Naše konstatovanje, da je „lidinost" sporočila obsodbo liberalca dr. Hud- nika kot načelnika polomljene liberalne „Glavne posojilnice" v Ljubljani še le v torek, ko ni mogla ta obsodba libe- ralnega denarja denarnega zavoda ško- dovati kandidaturi Gregorinovi — je „Edinost" hudo speklo. Razumela je pač dobro, kaj smo hoteli s tem reči, nam- reč: Gregorin kandidira na liberalnem programu, zato se je „Edinost" bala volilcem tik pred volitvijo povedati, da so liberalna sleparstva zopet uničila en liberalni denarni zavod. „Edinosti" pa kaže delati se neumno, kakor da bi bili mi rekli, da je tudi dr. Gregorin udele- žen na tej slepariji. Tako si je naslikala na steno pošast, da je mogla po nji udrihati, in, kar je še najbolj hotela, da je potegnila vrvico ter izprožila zopet mašinerijo slavospevov na Gregorina. In tako si je zopet ustvarila priliko preta- kanja potokov solz grdega licemerstva! Čujmo to hinavko v njenern ele- mentu ! Ona piše: „Zato nas le sree boli, ko vidimo, kako se glasila ene stranke naravnost radujejo nad kako tako ne- srečo v drugi stranki. Eni diskretirajo druge, a faeü vsemu je, da ljudstvo iz- gublja zaupanje do vseh. Iz tega razloga smo se mi omejevaii le na skrajno kratka poročila o gospodarskem potomu klerikalne stranke na Koroškcm!" Strmeli smo, ko smo čitalj ta iz- vodek najpodlejše hinavščine in laži. Srce je bolelo tržaško hinavko, a ne zarad poročanja o „klerikalnem" po- lomu na Koroškem, ampak, ker je ve- dela, da je tudi njena publika iz drugih listov zvedela, da je ona („Edinost") o tem „klerikalnem" polomu lagala, Cesar ni še dandanes popravila. Oni „k!eri- kalni" polom je bil — kakor smo itneli priliko jo že večkrat zavrniH — nem- ški in ni prav nič tangiral koroških Slo- vencev. „Hdinost" pa je lagala, da so pri tem polomu prizadeti koroški Slo- venci, na katere je izlila žolč svojega „usmiljenega" srea, ker stoje v S. L. S. Pri tem ni prav nič videla „v svojo ža- lost", da je ona še bolj „ubijala zaupa- nje do naših denarnih zavodov" nego drugi slov. listi, katere se drzne učiti morale in kateri poročajo gola dejstva, dočim je ona lagala. Od kornpetentne strani ji je došlo obvestilo, da dela ko- roškim Slovencem krivico, ali ona je to utajila in molčala. Poročala je ponovno o „klerikalnem" polomu koroškem, ki ni bil prav nič slovenski, a pravi, da se je „omejevala le na skrajno kratka poročila". Seveda, seveda, ker je bila navezana le na pavšalno laž in ni mo- gla podrobno pisati o 'posledicah za slov. kor. denarne zavode, ker teh po- sledic ni bilo. 0, Če ne, bi bila „lidi- nost brskala po njih, da bi bilo koro- škim Slovencem gorje. In če je mislila „Edinost", da je morala „po dolžnosti kronistov" o ko- roškem nemškem polomu poročati, zakaj ni pa nič poročala o mnogo bližnjem in vrhu tega še slovenskem polomu pri solskanski „Mizarski zadrugi" ? Ali dela njena „dolžnost kronistov" tako velike korake, da prestopa kar čez Goriško na Koroško? Zakaj ne piše „Edinost" nič o žalostnih posledicah gospodarskega poloma neke stranke za goriške Slo- vence? Da, da, vse to so zakrivili libe- ralni bratei „Edinostini", katerih sreča je nj.ena sreča, katerih bolečine so njene bolečtne. Pri teh se za „Edinost" narod pnčenja in končuje. Kar ni liberalno, niza „Edinost" narodno, ampak le stran- karsko. Kdor pa tako slepari slovensko ljudstvo, temu je strankarska strast za- morila v duši vsa čutstva za pravo srečo našega naroda. In vsak pravi in dalekovidni rodoljub mora takim stran- karskim strastnežem, kakor se zbir^jo okoli tržaške „Edinosti", prisoditi le za- ničevalni — pfuj! Koncert v slovo so priredile dne 18. t. m. popoldne učenke c. kr. ženske vadnice v Gorici svojemu preljubljenemu ravnatelju, vladnemu svetniku g. Š t e- fanuKrižniču v jako okusno okin- čani učiliščni telovadnici. Zanimivi pro- gram je obsegel govor, deklamacije, pet- je in rajanje, ki se je izvršil točno in nad vse pričakovanje povoljno. Pred- stavljalke so bile imenitno izvežbane in so kazale ne samo svojo spretnost, ampak tudi ono gospic učiteljic, ki so hvalevrednim trudom dosegle zares si- i jajen uspeh. Slavljenec se je s prisrčnimi bese- dami zahvalil za dokazano mu vdanost in ob slovesu so se vsem prisotnim, mladini in odraslim igrale solze v očeh, da, čuti je bilo celö glasno ihtenje med otroci. — Za okusno priredbo gre po- sebna hvala gospicama Tomanovi in Baubella. Stekel pes je ugriznil minoli torek petletnega otroka Silvana Mikšiček. Otrok se je odpeljal v Pasteur-jev za- vod na Dunaj. Planlnski izlet podružnice S. P. D. v Gorici se bo vršil v nedeljo dne 25. junija 1911. Odhod zjutraj ob šesti uri z državno železnico do Kanala. Od tod navkreber do Vrha nad Kanalom in dalje ves čas po lepi planoti Banjšice (sv. Duha), kjer bo prvi oddih; potem čez Kai in Kanalski Lorn (drudi oddih) in navzdol na Sv. Lucijo. S seboj je treba vzeti nekaj prigrizkov. Obleka na- vadna ali pa planinska. Volitve v Gorici letos in pred štirimi leti. Kakor je znano, smo letos pri državnozborskih volitvah v Gorici dobili 1166 glasov, razne italijanske stranke z Nemci vred 2345 glasov in socijalni demokratje 244 glasov. Pred štirimi leti so Italijani, katerim so po- magali tudi Nemci, dobili 2183 glasov, Slovenci 904 glasov in socijalni demo- kratje 288 glasov. Če primerjamo letošnji izid z onim pred štirimi leti, vidimo, da so socijalni demokratje nazadovali za 44 glasov, Italijani in Nemci so dobili letos 162 glasov več, Slovenci pa 262 glasov več. Današoja ožja vollter na Krasu se vrši tako, kakor se je pričakovalo. Socialni kandidatje volijo po veliki ve- čini z liberalci. Vsaj podalki, katere smo dosedaj prejeli lako govorijo. V 'naslednjem priobčujemo te-le podatke, katere smo prejeli do sklepa lista: Stepančič Gregorin Dutovlje 8 72 Gabrovica 31 25 Gorjansko 65 46 Sv. Križ 116 172 Lokavec 93 86 Lokev 2 221 Nabrežina 42 134 Povir 63 91 Kihenberg 262 291 Sežana 10 268 Temnica 181 . 27 V Slnju v Dalmaciji je pri današnji volitvi zmagal pravaski kandidat proti liberalen. V Dalmaciji je med Krsleljem (pravaš) in meh Ivčevičem (liberalec) ožja volitev. V LJnblJani je bil pri danaSji ožji volitvi izvoljen iiberalec Ravnikar. Umrll so v Gorlcl od 29. maja do 9. junija in sicer na domu: Alojzij Plevel, Katarina Žbogar, Lucija Petarin, Marija Sedevčič, Ljudevita Dörfles, N. Pičulin, Bruna Scare), Fortunat Mcdeot, Ana ßatan, Marija Zongon, iŠtefanija Vernier, livgenija Volk. V moški bolnišnici: livgen Spessot iz Izoie, Mihael Gabrijelčič" iz St. Fer- jana in Anton Dolenc iz Lokve. V Ženski in vojaški bolnišnici ni tern času nikdo unirl. Pozlv. — Pripravljalni odbor za ustanovitcv samostojne bolniške b!a- gajne za eel toiminski okraj je 27. de- ccmbra preteklega leta vložil potom tol- rninskega glavarstva na namestništvo prošnjo za ustanovitev samostojne bol- niške blagajne za eel toiminski poli- tični okraj. Ker do danes ni še nobene rešitve, da-si bi se bilo to že lahko te- kom šestih mesccev zgodilo — in ker goriška bolniška blagajna še vedno ni prenehala delati našim Ijudem sitnosti in krivice, pozivljajo se vsi tisti delo- dajalci, delavci in pomočniki, katerim se je zgodüa od strani laškc bolniške blagajne kaka krivica, naj to naznanijo podpisanemu, da zoere vse te pritožbc ter jih predloži visoki vladi. V To 1 minu, 19. junija 1911. Peter Laharnar, načelnik pripravljalnega odbora v Tolminu. Plauinski sestanek ratli S. Ore- gorčlčve koöe naKrnu sklicujeti „Soška in Goriška podružnica S. P. D." na dan 25. julija 1911 ob 5. uri k Sv. Luciji v restavracijo Mikuž. Pri sestanku se ima odločiti, ali in kako se ima zgraditi S. Gregorčičeva koča vrhu Krna (2246 m). Radi važnosti sestanka, vabita podpisana odbora vse planince, da se tega sestanka udeleže ter pripomorejoz nasveti in z dejanji do uresničenja le- pega dela, za koje smo se odločili v dolžno posvečenje spomina našegaslav- nega pesnika. Odbor „Soške in Goriške podr. S. P.D." Simon Gregorčičeva koča na Krnu. — Soška podružnica se že več let pri- pravlja, da bi postavila našemu dičnemu gorskemu slavcu Simon Gregorčiču pri- meren spomenik v podobi čedne pla- ninske koče v gori nad vasjo, kjer mu je tekla otroška zibelka in kjer sedaj počiva v hladnem grobu. Dolžnost nas vseh je, da častimo spomin slavnega pevca ter skrbimo, da mu postavimo lep spomenik v gorah, katere je^ tako ljubil in v katerih je -zajemal ljubezen in navdušenje za pla- niski svet, slavljen v svojih pesmih. Da bi se moglo že pričeti z grad- njo v tekočem letu, sklicujeti „Soška in Goriška podružnica* vse planince in društvene naklonjence ter častilce S. Oregorčiča na sestanek v svrho dogo- vora o stavbenem načrtu in proračunu za gradnjo ter o pokritju slednjega. Na- dejati se je, da se sestanka vdeleže pla- ninci v kar največjem številu. Prošnja. — Častite župne urade v tolminskem okraju prosim, da bi bili tako dobri in pregledali v krstnih ma- ticah, ali je tamkaj bil rojen Albert Petan, sin Alojzije Petan, dne 8. apr. 1891. Sporoči naj se na župni urad Sl. Planina nad Zagorjem. A. Žnidaršič, upravitelj. Premešoenje. — Sodni pisarniški oficijal Anton Ruzzier je premeščen iz Cerkna v Kanal. Vabilo k predstavi, kojo priredi dekliSka šola „IflizabetiŠče" v Tomaju dne 25., 26. in 29. junija t. 1. na dvo- rišču Blizabetišča. Začetek ob 4. uri po- poludne. Vstopnina 40 vin. sedež I. vrste 1 K, il. vrste 60 v. Preplačila se hva- ležno sprejemajo v korist zavoda. Vspo- red: I. Pesem: „Pozdrav". II. Pozdrav, govori Pertot Marica. ill. „Zabavna ura v gospodinjski šo)i". Šaljiv prizor. IV. „Dve Materi". Igrokaz s petjem v štirih dejanjih V. Pesmi med posameznimi dejanji: l.Nagoro. 2. Pozdrav prvi cvetki. 3. V naravi. 4. Naša zvezda. 5. Večerna. VI. ^aljivo srečkanje z raznimi dobitki. Srečke po 10 v. K obilni udeležbi vabi ufjiidno vodstvo Hlizabetisča. Ukradena voJaSka blagajna — V noči med 11 in \:i. t. ni. je bila ukra- dena voja.ska železna biagajna iz voja- ške pisarne v Srednjem nastanjenih do- mobramcev 27. pespolka seste stotnije. V blagajni je baje büo 350U K in nekaj spisov. Pisarna je bila v neki kmečki hiSi v sobi v pritličju. Porotna obravnava proti Antonu Alarkočič radi /nanega ubojstva v Kozani se bode vrSila 23. t. m. pri tuk. po- rotnem sodiSČu. Solkan V nedcljo ob 11. uri se bode vrsil sklep obrtno nadeljevalnc Sole v šolski dvorani. Ob tej priliki bodo v dvorani razstavljeni letni iz- delki učencev. Najdeno mrtvo trapio. — V so- boto so naSli v Soči na malern Produ blizu Dolgenjive mrtvo truplo 40—45 let starega moža, ki je imel na glavi vec" ran. Ne ve se, ali je ranjki pone- srečil ali pa izvršil samomor. Mogoče je ttidi, da je imela pri tern posla zlobna roka. Kdo je bil ranjki, se ne ve. Po- kopali so ga v Plaveh. Za žrtve tržaškega nenrja ozi- roma za njih družine je daroval cesar 10 000 K iz lastne kasete; ministerski predsednik baron Bienerth je daroval 1000 K, namestnik princ Hohenlohe 500 K in eentralno vodstvo mornariškega društva („Flottenverein") 2000 K. Orozna nevlhta v oböinah Pod- grad, Materlja in Oclzla filanec je raz- sajala v noči med 14. in 15. t. m. Z nevihto je padala tako gosta in de- bela toča, da je bilo na nekaterih me- stih še drugi dan do pol metra na de- belo zrn. V posameznih davčnih obči- nah je vničen ves pridelek. Povsod vlada največja potrtost in bati se je najhujše bede. Prvi socialno demokratlčni inpan na Kranjskem — Na županski volitvi v Idriji je bil izvoljen za župana so- cialni demokrat Ivan Štravs, za prva svetovalca pa socialna demokrata Ko- kalj in Jazbar. Splav prve dreadnoughtke. Dne 24. t. m. ob 8. uri 40 m. bode dospel z državno železnico iz Konopišta v Trst prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand, da se udelež! splava prve avstrijske dreadnoughtke „Viribus uni- tis". Ob 10. uri zvečer istega dne se prestolonaslednik vrne na Dunaj s po- sebnim dvornim vlakom. Oböni zbor okr. pos v Kanaln. — Podpisano načelstvo naznanja, da se bode vršil občni zbor Okrajne posojil- nice v Kanalu, reg. zadruge z neome- jeno zavezo, v nedeljo dne 2. julija t. 1. mesto 25. junija in sicer radi tega, ker bi bila dne 25. junija vsled pro- cesije na sv. Goro udeležba občnega zbora premala. Kraj, ura in dnevni red ostanejo nesprernenjeni kakor je btlo objavljeno v časopisih z dne 10. junija t, I. Toliko slavnemu občinstvu v znanje. Načel stvo. Praika „Union" prinaša natančno poročilo o izidu volitev v Primorju in pravi med drugim; Najrazveseljiveje za Slovence in Hrvate so vspehi v Trstu. Gorici in Puli, to je v mestih, ki so jih Italijani proglašali za ultra-ita- lijanska in kjer odrekajo Slovanom vsako in tudi najmanjše znamenje jed- nakopravnosti. Še več, oni zatrjajocelo, da v Trstu, Gorici in Pull sploh ni Slo- vanov! Ali kako razočaranje za njih IV vseh teh mestih, ki so bila proglasen a za italijanske volilne okraje, so prišii Italijani v ožjo volitev se Slovani. Volltve v Dalmaciji. — V imot- skem okraju je bil izvoljen hrvaški pr?vaL prof. \firgil Perid. Na otokih je bil izvoljen dosedanji poslanec „Hrvat- ske stranke" poslanec dr. Tresič Pavi- Čic. Doslej so od hrvaških mandatov v Daimaciji dva mandata hrvaških prava- šev, en mandat v Spljetu hrvaSkih svo- bodomislecev, dva mandata .Hrvatske stranke". Pri ožji volitvi v Zadru bo zmagal vodja stranke prava Prodan. V kotorskem srbskem volilnem okraju je izvoljen Srb Vukotič. Voiitve na ČeSken — Izmed 130 poslancev na CeSkem je bilo pri glav- nih volitvah izvoljenih 67 poslancev, ožje volitve se vr§e v 63 okrajih. mla- dočehov je izvoljenih 10. Staročeh 1, čeških agrarcev 7, državnopravna na- prednjaka 2, čeških socialnih demokra- tov 12. Izmed ncmSkih kandidatov na Ceškem je izvoljenih 8 nemških radi- kalcev. 1 vsenemec, 4 agrarci. nemške delavske stranke 1, 8 socialnih demo- kratov, 2 divjaka in 3 naprednjaki. 7 Fr. Kohač. — Včeraj je v Zagrebu urnrl hrvatski glasbenik in skladatelj. Fr. KuhaC v starosti 77 let. Komlsija za upravno resoroo. — Z Dunaja poročajo: Prva seja komisije za pospesevanje upravne reforme bo v sredo dne 28. t. m. v veliki dvorani minister.skega predsedstva. Slovenskim kojlgarnam in založ- nlkom „Drustvo Tolstovskega Muzeja", ki mu je predsednik najboljši biograf To 1st eg a, Iv. Pavel Birjukov, zbira prevode del velikega pokojnika, spise in članke o njem. Preko dr. Dušana Ma- kevickega, zdravnika in zadnjega sprem- ijevaica Leva Tolstega, se obrača tudi do slovenskih knjigarn in založnikov, naj bi za imenovani Muzej darovali po en eksemplar v slovenščino prevedenih del Tolstega. oziroma po en eksemplar listov in Časnikov, kjer se je pisalo o Tolstem. zlasti ob njegovi smrti (no- vembra 1910). „M a t i c a S1 o v e n s k a" prost p. n. slov. knjigarne in založnike, da bi blagovolili ugoditi tej želji in do- tične eksemplarje svojih založnin po- slati njej v Ljubljano. Velik vihar na Dunajn. — V ne- deljo se je nad Dunajem in okolico utrgal oblak. Toča je padala debela kot kurja jajca. Na vrtovih je velika škoda. V Pratru je bila večina vrtov in restav- racij pod vodo. Napadena procaslja — škofz NaJ- svetejšim vržen na tia. — Verni kato- ličani so imeli na dan Sv. Rešnjega Telesa v Fabrianu procesijo. Medtem ko je katoličan molil in izpolnjeval svojo versko dolžnost, se je pripravljala svo- bodomiselna sodrga, da napade proce- sijo. Svoj peklenski načrt so svobodo- miselci tudi izvedli. Napadli so proce- sijo in iztrgali bandera, jih trgali in ho- dili po njih. Ne dovolj! Nesramno so psovali in žaliii katoliške duhovnike in vrgli škofa, ki je nosil Najsvetejše, na tla! Kdo ve, kaj bi se bilo še vse zgodilo, da ni prihitela slotnija vojakov na pomoč, zastražila škofa in ga spre- mila v cerkev nazaj. O tern fiiajnovej- §em peklenskem napadu je vloži! v ita- lijanski zbornici poslanec Meda inter- peiacijo. Kako Jo oesar iivel v Gdddilo Budimpeštanski list ,Az \i>i" priobčuje spomine na zadnje cesarjevo bivanje v Gödöilu. Med drugim piše tudi sledeCe: „Vzrok bolezni cesarja tiči v njegovem nagnjenju do kajenja. Zaradi tega je nastalo razširjenje pijuČ. Zlasti zgodaj zjutraj, ko je nastopil mo can kašelj, je cesar veliko trpel. Dnevni program se v splošnem od znanega cesarjevega prograrna ni bistveno razlikoval. Vla- dar je vstajal ob 4. uri zjutraj; ob tej uri ga je pričakovat v kopalnici mas- seur, ki se je izučil za svoje delo pri cesarjevem osebnem zdravniku general- nem štabnem nadzdravniku dr. Kerzlu. Po kopelji, ki traja četrt ure, je cesar zajtrkoval kavo, čaj, mrzlo meso in pe- civo. Potem je šel cesar na izprehod v park, ako je bilo ugodno vreme. Točno ob 7. uri je sledilo reševanje vladarskih poslov in pozneje eventueine avdience. Do dineja, ki js bil navadno ob 2. uri, je bil navadno na programu še kratek izprehod, kakor tudi čitanje časopisov. Cesar je predvsem pregledal „Fremden- blatt", potem pa vedno še „Neue Freie Presse", „Reichspost", „Vaterland" in med drugimi tudi „Arbeiterzeitung*. Ka- dar je cesar obedoval sam, je bil obed zelo priprost: močna goveja juha. go- veje meso, špargelji in pečenka; kot pijača pa monakovsko pivo in šam- panjec. Po obedu si cesar dovoli vedno kratek počitek, ki mu sledi vožnja na izprehod. Zvečer je igral vladar na- vadno z generalnirn adjutantom grofom Paar biljardno partijo na 30 pointov; pripomniti pa je treba, da je cesar na- vk dno pri 28 pointih izgubil igro. Med drugim se je tudi z dr. Kerzlom aran- žirala kaka tarok-igra ali pa je igral cesar z grofom Paarom partijo ecarte\ Ob S. uri je Set nato cesar navadno k počitku. Drobfinice. Redka požrtvovalnost. — V Bar- riju se je pred dnevi dogodil slučaj, ki nam kaže redko požrtvovalnost ijudi v najlepši luči. Nek sedemletni otrok je dobil hude opekline ter so ga prenesli vsanatorij. Zdravniki so izjavili, da more ostati pri življenju le. ako se mu oni del kože, ki mu je manjkal nadomesti s koščkom kože živega človeka. Neka redovnica usmiljenka, ki je bila v sa- natoriju. se je sama ponudila doprinesti to žrtev, samo da reši otroka. Njej so zdravniki odrezali kos kože in ga pri- šili otroku na ranjeno mesto, ki je vsled tega ostal pri življenju. Taki slučaji po- žrtvovalnosti so pač redki. 104 leta starega kmeta Ivana Navratila iz Chrudichroma je te dni med delom na poliu zadela kap. Bil je do zadnjega čil in krepak. Prebivalstyo Kitajske. — O prebi- valstvu Kitajske podaja „Memorial Di- plomatique" na podlagi vspehov zad- njega ljudskega štetja poročila, iz ka- terih je razvidno, da šteje Kitajska 461 milijonov prebivalcev. Potem takem ima Kitajska več prebivalcev nego vsa Evropa. Strašna smrt vlakovodje. Vlako- vodja Lebail ekspresnega vlaka med Parizom in riavrom je ponesrečil te dni na grozen način. Vlakovodja je ho- tel pogledati signal, a se je pri tern preveč nagnil iz vagona. V tistem hipu je pridrdral z nasprotne strani drugi ekspresni vlak, ki je zagrabil glavo Lebailovo ter mu jo popolnoma odtrgal od telesa. Mrtvo truplo brez glave je padlo pod vlak in je bilo popolnoma raztrgano. Tolstojevo Jainajo Poljano kupi ruska vlada za pol milijona rubljev. Velika opustošenja po rojaven hroščn. Iz Češke Lipe poročajo, da se je v mnogih okrajih nemške Češke po- javil letos rujavi hrošč v toliko mno- žini, kot že leta ne. Mnogi sadovnjaki in cestni drevoredi so popolnoma uni- čeni. Skoda je velika. lÄ]L> „BALDRIANUM" -€>-OL> i um hihihi! z vročo vodo ter se mu pridene nekaj sladkorja. iiiiiiiiiiiniii Dr. Engel-nov „Baldrianum" se dobiva v steklenicah po 3 in 4 K v vseh lekarnah, mirodilnicah in boljših prodajalnah jestvin Goriško-Oradiščanske. V Gorici, Korminu, Gradišču, Romansu, Ajelu, Dolgempolju, Ronkah, Tržiču, Ajdovščini. Gor. Idriji, Tolminu, Kanalu, Čedadu, Vidmu, Palmi, Červinjanu, Ogleju itd. se dobiva v lekarnah. Tudi pošiljajo goriške lekarne dr. Engel-nov „B a I d r i a n u m" -------------po izvirnih cenah v vse kraje Avstro-Ogerske.------------ -[" Svari sc pred ponarejanjem ! ü|^^ss= Zahtevajte izrecno X)r. Zngel-nov „Jßaldrianum". Ustanovljena leta 1810. — — — Ustanovljena leta 1610. Najstarejsa slovenska tovarna paramentov Josef Neškudla Olumuc priporoča sledeče predmele po jako zmernih cenah: paramente, baldahine, zastave, cerkveno opravo, z ognjem pozlačene kelihe, monstrance, ciborije, svetilke, lustre, luči, križeve poti. Stari paramenti Be dobro popravljajo. Za uboge cerkve precejšnji popust. Cene brez konkurence in 30% ntžje kot drugod. &ßC Pošilja cenike na aahtevo brezptačno in poštnine prosto. "^B Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v GORICI uliea della Croce stev. (>. Išče se ml ad moš aa potovalno pisarno, vešč popolnoma sloven- skega, hrvatskega ter uemškega jesika v govorn ter pisavi, ki bi občeval s svojimi rojaki. Zahteve naj se blagovolijo navcsti takoj v ponndbi. — Ponudbe pod »Potovalna pisarna« na uprav- ništvo » Gor ice«. Prosiva zaiitevati listke! Največja trgovlna z železjem GORICA, Gosposka ulica št. 7 (prej Krojaška zadruga.) Priporoča stavbeni Cements stavbne nositelje (Iraverze), cevi za stranišča i vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo ciiikasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene n i z k e, solidaa postrežba! Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove a m e r i k a n s k e b 1 a g a j n e, da je kupil pri naju za 100 krön blaga. Prosiva aahtevati listke! ' •a cJ u tac n a o a o u JX e a u u o N o tu Pozor! Eno krono nagradeI Prva Primorska Tvornica za lesne izdelke "" z vodno silo ===== tvrdke fl. KR1ZH1Č = ob kolodvoru Podmelec = Sprejema v izvršbo: vse v stavbeno mizarsko Htroko ypadnjoce izdelke zu lüse, vile, sole, holnisnice, ccrkva, javna poslopja itd.. .kakor: okna. vrata, podovc. portalc: pupulnc opreme Ijudskih sol, solskc klopi po llettig-ovem patentu i. f. (I. SW" Proračuni in načrtl brezplačno! "^B Parketna tvornioa oprcinljona z najnovojšimi stroji nudi parketne dešciee iz hnislovrga in bukovc^i lesa. postrežbii takojsilja za vsakltM'o uiiiožino? ¦ Znhtevnjte vzorce in <*€»iie! =z= Strilgarski oddelck nudi vse v strugarsko slroko spa- djsjoOe izdelkp. 3AMSTV0! Vsa dein so soiidno in strckounjtsHo izuedena! liimSTVO! Obiak sti'ükoviijcka interesentoin brezplačen. Stoite! „. , .. Stojte! *> Kdo ne Dozna tvrdke " Kerševani & Cuk na Stolnem trau (Piazza Ducmo) v GORICI štev. 9? Vsakdo pozna to tvrdko, kor inia na prodaj Original Victoria siyalne wtroje, ki so naj- boljši, najcenejši, najtrpežnejši, najlažji, ki de- lajo še po lO-letni uporabi brezšumno, hitro i»i točno. Original Yictwria šivalni «troji so so vsem šiviljam, krojačem in drugin močno pri- Sk Ijubili. Vrsakdo naj si ogleda pred nakupom šival- ¦ -^- ----z==r- Ilfiga Stroja ^—-----—-::: I H „Original Victoria" šivalne strojeJ jT Tvrdka da na razpolago učiteljico, kj, poučuje brezplačno. Z Original Victoria šivalnimi l "1 stroji se izvršuje vsakovrstno umetno vezenje ^J (rekamiranje) itd. itd. I Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno i - kmefcijsko orodje: slamoreznice, sti- ibfrfej. skalnice, drozgalnize (stroje za« ^y^\ mastenje grozdja) pluge, ^^3 brane itd. itd. &M\$Sp Ta tvrdka ima na prodaj naj- ^^} bolj.ša dvokoleso bela, rdeča itd. ¦L znamko SBRSBVANI & CUE, ki jih sama lzdeluje. Nadaljc, puške, aamokrese, druqo belgijsko oroije stre- ^jcr^, Ijivo. — Potem najboljše gramoione. Daje na obroke. = CENIKI -s se r azpošl j ajol =- zastonj. ===1