St. 310 WMm HiftH f ftfnM ggi tmu caliHffl I/} sja, Izvirmfl pordel Jek. vsak dan zjutraj. Uređniltvo: ulica A sitega f. 20, L nadstropje Dopi^^^^ljajo uredni« plFira se ne sprejemajo, rokoplgu ne vračsjo. — Prof. F. Peric. — Lastnik tiskarn.- ^tlnost. Tlak tlak zreta za mese L 7.—, 3 pol leta L Za inozemstvo mesečno 5 Ur - ®&Wlelon nrednllh uprave it 11-57- v Trstu, ¥ nedeljo 28« decembra 1924. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLIX Hošn šolsko EDINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi a« računajo v itrokosti cm koioas <72 mm.) — Oglasi trgovcev ia obrtnikov mm po 40 cent zahvale, poslanka te vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov po L S — Mali oglasi po 20 eent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina te reklamacije se pottljajo izključno uprav edinosti, v Trate, šlica s* PrančiSka AaUkcga Mev. 20, L nadatropfa. — Telefen urednlitva te npnva USL (Iz ^orora posl. Tinzla v rimski zbornici dne 19. decembra 1924.) Dodatne ure Z Gentile^evo reformo je materin jezik manjšin povsem pregnan iz rednega učnega načrta šol. Ni dopuščen več niti kot obvezen pouk, marveč se je pouk v tem jeziku potisnil v doicktne ure, ki najj bi bile štirikrat v tednu. Pa ta borna koncesija dodatnih ur (Cai>aa; To w nika-ka borna kunce sija!) se je skušala v praktični uporabi t mirti i, koKfcor le možno. V prešlem šckkem letu se je začelo vršiti s temi dodatnimi urami še le tedaj, ko je bilo več nego šolskega leta ©e pri kraju, a še to so le po našem neprestanem pritisku. Tudi v tem letu sc bili v mnogih občinah potrebni najenergičnejši opomini stari sev, predno so začeli s temi dodatnimi urami. V marsikateri občini pa še danes niso uvedene, motako kakor se niso uvedle obvezne učne ure v nemškem jeziku, predpisane od Gentilejeve reforme. V drugih občinah se ne vršijo dodatne ure v predpisanem številu, ena ali dve mesto štiri, ali pa, v naoprotstvu z zakonitimi predpisi, ob unevih, ko ni šole. Prepoved nemških abecednikov V mestcu maju 1921. je ^oilški urad v Tridentu izdal dekret, s katerim je prepovedal v dodatnih urad rabo nemškilj abecednikov m pouk v nemškth .črkah ter je odredil, naj ^se pouk tv nemščini; vrši predvsem z razgovori in malimi vajami, dočim naravno, da bi otroci veliko manj .potrebovali vnje v govoru, kar delajo itak že doma, kolikor v čitanju in pisanju. Na 9t>lch se vse te odredbe sodijo« kot sabotaža še tistih siromašnih ostankov pouka v materinem jeziku, ki jih je zakon dovolil. Zasebne šole Zasebne šole, ki so po vsej Italiji po zakonu in v praksi deležne največje svobode, skušajo pri nas ovirati z vsemi sred stvi, bodi z nagaasvini porabljanjem Zdkona, t xli z nezakonitimi sredstvi. Govornik je tu navedel nekaj primerov, ki so S2 take šole zaprle, in celo tudi zasebne šole. ki jih je šolska oblast izrecno dovolila, DomaČi pouk D - i\iAči pouk, ki ga 7.akon predvideva in dopušča, se prepoveduje včasih z utemeljevanj*, ki jasno kažejo samovoljnost in »eza-vonitost. Šli so celo tako daleč, da so prepovedali zasebni pouk nemškega jezi ka i^ven šolskih ur in da so učnim osebam grozili, do čim bi gotovo ne delali ni kaki h ovir, če bi šlo za kitajski ali japonski jezik. Odprava nemškega učiteljišča v Bolzanu Da bi tudi za bodočnost temelj-to razdejali korene »vsakega rednega pouka, so opravi H edino nemško učiteljišče v Bol-zanu. Prepoved Mi so ra>bo pesmarice, ker je bilo v nji nekaj pesmi, v katerih se nahaja beseda «domovinaV neki občini južno od Bolzana so nekega šestletnega otroka zaorii — v stranišče, ker je v šoli pel, ali govoril nemški. Marsikateri učiteljev (učiteljic), ki naj poučujejo nemške otroke, ne znajo niti besede nemški! Lahko tsi mislimo, kako korist prinaša tak pouk. Zatiranje otroških vrtcev in zavetišč Dočim se nezakoniti dekret o zatiranju nemških otroških vrtcev nanaša le na naprave, ki naj pripravljajo pouk za šolo, prepovedujejo tudi enostavno zbiranje in nadziranje olrok brez pouka in marsikatero otroško zavetišče je moralo zapreti svoja vrata (Glasovi: To ni res! Tinzl: To je resnično, prav resnično.) Gesslerjev klobuk V dolenji strani, v tem najbolj mučenem m preganjanem delu našega ozemlja, je prepovedano v šolah nemško moliti. V neki občini t9o hoteli z grožnjami celo ▼ cerkvi prepovedati nemško molitev, s škandali 90 motili procesije (Razni poslanci ss dajali znamenja, da ne verujejo. Glasovi z levice: Saj ste vi v Avstriji isto delali z Italijani.) iz edinega razloga, ker niso hoteli ženskam in otrokom dovoliti molitev v nemškem jeziku! V nekaterih občinah prepovedujejo — da-tsi je prebivalstvo pretežno nemško — nemški verski pouk za nemške otroke, kar je očitno kršenje zakona. Zgodilo se je celo, da so boleli odpraviti nemške napise z nagrobnega spomenika. To naj bo v spopolnitev slike žalostnega narodnega preganjanja. Preganjanje tiska V tesni zvezi o to šolsko politiko so odredbe, ki gredo za tem, da otrok ne doV4 pred oko nobene tiskane besede v svojem materinem jeziku. Prefekt v Tridentu je prepovi-dal izdajanje nekega nemškega otroškega lista, češ da je za ta potrebno dovoljenje prefekta, dočim je v resnici potrebna le prijava. Ministrstvo pa, ki naj bi baje ščitilo zakonitost, vzdržuje to preponred z enostavnim sredstvom, da vloženega utoka že štiri mesece _ ne reši! Nerednost šolskega obrata Lahko razumljivo je, če šolska uprava, ki je toliko zaposlena s politično funkcijo Šole, raznarodovanja, nima dovolj časa, da bi skrbela za reden potek vsega šolskega delovanja, ki je neogiben predpogoj za vsak uspeh. Tudi v tem letu je bfl šolski začetek v mnogih krajih v znamenju zmešnjave. V mnogih krajih ni bilo še uči- teljev, ko naj bi bfl začel šolski pouk. En učitelj je moral poučevati v dveh, treh in tudi štirih razredih. Na drugi strani pa se je dogajalo, da sta bila za eno mesto imenovana dva učitelja. Je pa tudi občin« kjer še danes ni učitelja. Sicer pa »se vrši neprestano menjavanje učnih oseb, kar je na škodo za pouk. Tudi pri izberi učiteljev se ne postopa s potrebnim taktom, da ne rečem več. šolsko leto je začelo, ne da bi btte preskrbljene učne knjige; ker so se one zadnjega leta, ki naj bi se rabile tudi letos, prepovedale zopet v zadnjem hipu. Za srednje in višje razrede šedanes ni deloma učnih knjig. Lahko si mislimo, s kako koristjo za pouk. Postopanje s učnim ovobjesa Tuds o tem ie treba izpcegovoriti besedo. Tudi šolska ob lastva morajo prepoznati, da se nemške učne osebe posvečajo svojim novim nalogam z vso objektivnostjo, veliko pridnostjo in čustvom dolžnosti. Neoporečno je tuolgarskih manjšin. Minister za zunanje stvari je poudaril veliki pomen tega dogovora ter pripomnil, da odvisi uspeh te pogodbe od nje lojalnega izvrševanja. Bolgarska — je rekel minister Kaflcov — je trdno odločena držati se sprejetih obvez ter upa, da ja bodo Atene sledile v tem ozira. SocijaKstični poslanec Pastukov je imenu svoje stranke izrekel zadoščenje nad delom izvršenim v Ženevi. neprestano oboroževanje Nemčije Poročilo verssOleakega odbora. PARIZ, 27. Listi objavljajo brzojavko iz New-Yorka» ki vsel»i»?e ▼ glavnih potezah provizorično poročile o nemškem oboroževanju. Versailieski odbor je to poročilo predložil ▼eleposiani&ki konferenci. Je nemogoče — pravi poročilo — da bo Nemčija do 10. januarja 1925. točno izpolnila vojaške določbe versaille ske pogodbe. Primerjajoč položaj Nemčie v septembru 1922 s sedanjim položajem, prihaja versaiileski odbor do zaključka, da se Nemčija čim bolj oddaljuje od mirovne pogodbe, kajti nemške vojne sile se jačajo dan za dnevom. Za to skrbi reorganizirano vrhovno poveljstvo, ki je le vzpostavitev velikega nemškega generalnega štaba pod drugim imenom, šolanje do-brovoljcev in delovanje brezštevilnih društev, ki ima»:o izrazito vojaški značaj. VojaSko vežba-nje nemške mladine v armadi, kakor tudi v okvirju nemških udruženi je doseglo že visoko stopnjo. Nemška državna policija ima značaj vojaške sile. Poleg svojega staleža, ki je mnogo večji, kakor ga predpisuje veraailleska pogodba, izkazuje državna policija tudi močne rezerve. Vojne delavnice se niso v polnem obsegu spremenile v delavnice za izdelovanje nevojaških predmetov. Medzavezniška kontrolna komisija ni mogla dobiti niti vpogleda v sezname o tovarnah, ki se pečajo z izdelovanjem vojnega materijala. Ravnotako ni Nemčija od 1. 1922. do sedaj Se nič ukrenila, da postavi državne zakone v soglasju z določbami versailleske pogodbe. Poročilo dodaje, da je medzavezn;9ka vo:afika kontrolna komisija bila povsod ovirana pri svojem delovanju v Nemčiji, a se ji je kjhib temu poarečilo ugotoviti, da izvrSttfejo nemSke oblasti jako pomanjkljivo razorožit vene določbe. SOVJETSKI KOMISAR LUNAČARSK2 V PARIZU Ustanovitev boljševiškega večernega lista PARIZ, 27. List «Paris Midi« piše: Namen potovanja sovjetskega komisarja za ljudsko prosveto Lunačarskega v Pariz je, da ustanovi nov boljševiški večerni list. Protikomnaističm ukrepi v EstoaijL REV AL, 27. Pravosodni minister je predložil vladi zakonski načrt, ki vsebuje ukrepe proti komunistični propagandi v avrho zaščite republike. Po tem zakonskem načrta se kazni za politične zločine močno poostrijo. Ravnotako ;e strogo prepovedano ustanavljanje organizacij ki bi bile nekake podružnice tretje intemaci-jonale. ' ima bratallrdi ligtns Prebivalstvo IKs zavetja v coni TANGER, 27. Vojaški položaj v zapadni coni se nepreataao zbolBuje. Španski letalci bombardirajo pokrajino Angeras. Pri tem uporabljajo tudi strupene pline. Prebivalstvo beži na vse strani. Številne družine iftčejo zavetja v tangeraki coni. V Laacedu je koncentrirana močna španska kolona, da izvrši v najkrajšem času operacije proti Uedraaom. toži Bolgarijo pri Disštvn MacDonald odpotoval o JamalKo Napoved boljših časov za laburiste LONDON, 27. Bivši angleški ministrski predsednik MacDonald se je vkrcal v Arvormouthu ter odpotoval na od<£h na Jamaoko. MacDonald je pred svojim odhodom izjavil zastopnikom delavske stranke, Fel Jih bodi! Dolgo časa že izvršujemo novinarski poklic in v tem času smo doživeli marsikaj. Kar pa se dogaja v zadnjih Časih, je nezaslišana sramota. Nikjer drugje ne vidimo kaj stičnega. Tudi drugod so polemike uo*n iz,av* TČJlsih tudi robate m surove, toda la so ga pnsli pozdraviti, da boido imeli ^^ ^ ^^ ^ ^^ y Dobenem italijanskem časniku ne opažamo, da hi se v svojih polemikah dotikal osebne časti nasprotnikov razen v slučajih, ko je oseba v zvezi z dotičnim vprašanjem ali z me* laburisti na prbodnjih voltvah nad en milijon glasov več. Gentle LONDON, 27. Ob priliki božičnih praznikov je bilo odposlanih in sprejetih na londonski pošti 2 milijona zavojev več kakor navadno. Centralna podta je morala sprejeti začasno 1000 novih uradnikov. TroSIčna oilja v Ameriki Dvaintrideset ljudi zgorelo PARIZ, 27. «Petit Parisien* poroča iz New-Yorka: V mestu Hobart (O ki ah oma) je popolnoma zgorela šola, v kateri je nadičevcem zakon o zaščiti države na enako energičen način kakor proti komunistom. Nato je poročal zunanji minister dr. Ninčič o protiboljse viški akciji evropskih držav. Tej akciji se mora pridružiti tudi Jugoslavija. V tem oziru je zunanji minister že feoaiferiral z ministri Francije in Italije. Ministrski svet je nato konstatira!, da je bila HRSS v službi tretje internacionaie in da je po njenih narvodiHh podvzcla odločna akcijo proti jugoslavenski državi. S tem se je pregrešila proti zakonu o zaščiti države in zato se mora prati njej uporabiti ta zakon. Hrvatska republikanska seljačka stranka se zato razpusti, njeni vaditelji pa se pokličejo na odgovornost. Ravno tako pa se pokličejo na odgovornost tudi vsi oni člani HRSS, za katere se dokaže, da so izvrševali naredbe tretje internaciomale. Proti ostalim članom HKSS, kakor tudi proti masam, ki so podpirale delo HRSS, se ne bodo podvzele nobene mere. O postopanju proti HRSS bo izdala /lada posebno obznano, ki bo služila vladnim organom kot navodilo pri postopanju proti HRSS. Notranjemu ministru je prepuščeno, da določi dan, kdaj da stopijo vladne odredbe v veljavo in kako naj se uveljavljajo. Notranji minister je takoj drugi dan izdal vtsem velikim županom brzojavke, v katerih naznanja, da se mora od današnjega dne smatrati HRSS kot za razpuščeno in da je proti njej uporabljen zakon o zaščiti države. Obenem je izdano vsem vladnim organom povelje, da poskrbe za zadostne varnostne odredbe, da bi bila vsaka eventualnost radi koraka vlade preprečena. Razen tega tsoi izdani ukazi, da se nekateri voditelji HRSS zapro. Zagrebški Obzor poroča, da a se do danes ni ničesar definitivnega podvzela. Zato da ni izključeno, da je vse skupaj samo vladen manever, da bi se preplašili radičevci. G. Davidović pa je dejal, da ne more še ]»odati nobene izjave, ker se še ni izjavil glavni odbor stranke in ker mora prej spoznati stališče širšega in ožjega bloka. Zelo značilna pa je izjava Koste Thnoti-jevrča, ki je po svoji ideologiji zelo blizu Nacionalnemu bloku. G. Tirnotijevič je dejal, da bt bila obznana prali HRSS -samo tedaj utemeljena, če se dokažejo očitki a boljševizmu HRSS. V tem slučaju je tudi on zato, da se uporabi proti HRSS zakon sko banko opomogel ter da tudi propade z njo. Očita mu, da ima poleg precejšnjega premoženja sijajne mesečne dohodke. Resnica pa je, da ni nikogar med nami tudi ne med pristaši «Malega lista, ki bi bil toliko pretrpel, žrtvoval in se tako nesebično trudil, kakor se ravno dr. Wilian. Njegova značajnost, njegovo poštenje in njegova vestnost so prešle naravnost v pregovor. Žena mu je umrla v Kranju, ko se je on trudil za naše ljudstvo, ob požigu Narodnega doma je izgubil vse, kar je imel: dragoceno knjižnico in drage spomine. Tudi pisarna mu je bila razdejana. V času volitev mu je umrla hči. Ni mu bilo dano, da bt bil zatisnil oči svojemu dragemu otroku. Vendar se je sredi volilne vihre povrnil med nas s težko boljo v srcu ter vršil svojo narodno dolžnost v pisarni in na zborovanjih. Nato mu je zbolel stareiši sin na nevarni bolezni, od katero se do sedaj ni popolnoma okreval. Njegova starejša hči se mora zdraviti na Dunaju. Pred kakim mesecem dni je težko zbolel tudi on sam in je bil — po nalogu zdravnika — oviran v svojem delu. Ko ga je pa zadel gori omenjeni napad v «Malem listuki mu zavida njegovo «sijajno» materijalno stanje — kakor da skrbi le za kupičenje materijalnih dobrin in kakor da ne hi imel druge skrbi, ziego da sa ustvarja ugoden materijalni položaj. Obenem s tem napadom je prejel vest, da mu je hči težko zbolela ter da se mora podvreči težki operaciji. Naj torej nemudoma pride k nji. V stanju bolezni in pod težko takih očitanj, z bolestjo v srcu nad tako poSuro-velostjo svojih nasprotnikov, ki so sinovi istega naroda, se je moral dr. Wil£an podati na dolgo pot na Dunaj. Neizmerno žalostno za naše ljudstvo, za slovenski ti^c, za stranko, ki ji služi »Mali list» je, da se med nami sploh morejo dogajati taki izbruhi brezčutnosti in duševne posurovelosti, kakršni ki morati biti izključeni med vsakim, nočemo reči kulturnim, marveč moralno zdravim narodom. Tem žalostnejše je, da se to dogaja pri nas od strani, ki se vedno kričavo ponaša, da je zastopnica krščanske morale in krščanskih načel. o zaščiti države. Vlada pa bi storila veliko j napako, če stori nekaj brez dokumenta-ričnih dokazov. Opoziciona Ini listi seveda obsojajo vladin sklep in pravijo, da ni to, kar je dosedaj vlada objavila o zvezah Radića s tretjo internacionalo prepričujoče. Enako da sc ne sme pozabiti, da je z Radićem solidaren ves hrvatski narod in da pride vsled odredb proti Radiću vsa država v težko situacijo. Cas, da bi se mogla politična vprašanja reševati s silo, da je prošel. Tudi če bo HRSS razpuščena, hrvatsko vprašanje s tem še vedno ne bo rešeno. Pozneje ba samo s še večjo silo planiloi na dan. Mogoče je, da odigra Radič vsled svojih neumnosti, toda hrvatski narod si bo našel drugega voditelja in končno se bo le treba dogovoriti s Hrvati. Zato da je korak vlade napačen. o** Neki član vlade pa je tako-le tohnačil korak vlade. Dejal je: «Vlada ima že davno zanesljive dokaze o veleizdajalskih zvezah Radića s tretja internacionalo. Radič je stopil v tretjo interna cional o in se obvezal, da bo izvajal boljševiške načrte na Balkanu. Popolnoma točne dokaze ima vlada, da je pričel Radtć te svoje obveznosti tudi že izvajati. Mi smo dosti dolgo trpeli in nismo podvzeli mer, ki bi jih po zakonu o zaščiti države morali pod-vzeti. To pa samo iz političnih vzrokov, ker smo upati, da bo Radič pretrgal svoje zveze z Motakvo. Toda Radić je prekoračil vsako mero in ni se mogki več mirno trpeti njegovega dela. Zlasti pa sedaj ne, ko je postala boljše viška opasnost jasna tudi drugim državam. Vsled zveze s komunisti je postal Radić neprijeten celo mnogim Hrvatom, ki so se hoteli osvoboditi njegovega rvpHva. Ti Hrvati nam bodo še hvaležni, da smo jih osvobodili Radićeve diktature in omogočili normalen razvoj hrvatskih poiHtičnih in gospodarskih prilik. Povdarjati je treba, da se boda ostre mere uporabile samo proti onim članom HRSS, katerim bo krivda dokazana. Če se bo vladna odredba pametno izvajala, potem ne more biti nobenih slabih posledic.* Obzor, ki \e danes glasilo vseh neza-Tdovoijnežev z Radič evo vrtoglavo politiko, se sicer tudi izreka prodi razpustu HRSS, toda tako milo, da se ne more smatrati njegovega protesta kot resnega. Zato pa «Obzor* temeljito polemizira z Radićem m na široko dokazuje, kako. je tfiupa trditev radićevcev, da je vstopil Radrć v tretjo interna ciooalo samo zato, da bi obvaroval Hrvatsko pred amputacijo. Nato pa navaja «Obzor« vse vzroke za nezadovoljstvo, ki se je na široko pojavilo med radićevci Ti vzroki so: Predvsem so bili hrvadski kmetje proti vstopu HRSS v tretjo internackmaJo. Hrvatski kmet je odločno proti komunizmu fe kmetje pravijo, da jih je dr. Maček čisto naviadao; nalagal, ko je dejal, da je bil vstop izvršen v duhu s kmetskim programom. Proti vstopu je bila večina kmetskih zastopnikov in končno so delegati pristali na vstop samo pod pogojem, da ostane HRSS pri svojem programu. Radičevo diktatorstvo je bilo drug vzrok nezadovoljstva. O vstopu v tretja roteroacionaio bi moral odločevati glavni odbor stranke. Čeprav pa je imel Radič tri mesece časa za sklicanje glavnega odbora, ga Radič vseeno ni sklical. Ravno tako noče sklicati Radič glavnega odbora stranke sedaj, ko gre za kandidature. In vendar je jasno, da je edino glavni odbor stranke kcmpetenten sklepati o kadidaturah. Spioh pa je Radičeva diktatura glavni vzrok vsega nezadovoljstva. Samo Radič ima v \seh vprašanjih besedo in celo najstarejši člani stranke in njeni najzaslužnejši agitatorji morajo vedno samo molčati. To diktatorstvo je postalo že tako neznosna, da je vsako sodelovanje nemogoče. Siino nejevoljo je vzbudilo tudi Radi-čevo postopanje ob priliki neplačanja poslanskih dnevnic za Prpičevo palačo. Čeprav ni plačal svciih dnevnic skoraj niti en poslanec, je vendar Radič nastopil samo proti nekaterim in sicer samo proti tistim, ki so se upaii njemu ugovarjati. Še večjo jezo pa je zbudilo to, da je hotel Radič kandidirati na njihovo mesto same zajedničar je, torej nepristaše HRSS m. odkrite zastopnike nesel jaške politike. To so glavni vzroki nezadovoljstva z Radićem. Da niso ti vzroki prazni, temveč globoko utemeljeni, je evidentno. Iz vsega tega se vidi, da je Radič izgubil vsako ravnotežje. On ne nastopa samo proti Davidoviču, Spahi in dr. Korošcu, svojim političnim zaveznikom, temveč tudi proti lastnim pristašem in celo proti ustanoviteljem stranke. Da ti proskribirani bivši poslanci ne morejo molčati, je jasno in zato je naravno, da proti Radičevim političnim skokom raste vedno večji odpor in da je vlaad -vse !.o uporabila, ko se je odločila, da razpusti HRSS. Na prejšnjih volitvah je dobil Radič skoraj po! milijona glasov. Zato je jasno, da uporaba obznane proti tako veliki stranki ni nobena igrača. Poleg tega je še v zadnjem času skoraj ves hrvtatski narod bil celotno na Radrčevi strani. Uporaba obznane proti narodu, če je ta enoten, je pa skmaj nemogoča. Komunisti so bili omejeni le na industrijska središča in vsa njihova meč je bila samo trenotna posledica vojne psihoze. Odpor hrvatskega na-rsctda pa je bil vse bolj resen in zato je uporaba obznane proti HRSS, kot najmočnejši stranki hrvatksi in skoraj da predstaviteljici Hrvatov, resna stvar. Tega se vlada tudi v polni meri zaveda in zato pravi vlada izrecno, da ni obznana naperjena proti hrvatskemu narodu, temveč samo proti gotovim ljudem. In minister Drinkcmč se je potrudil, da je bilo v listih objavljeno, da je njegova z.asluga, da bo obznana stilizirana tako, da se bo jasno videlo, da je naperjena samo proti onim voditeljem HRSS, ki so bili v komunistični službi. Vse kaže, rla bo vladin korak proti HRSS silno vplival na rezultat volitev. Vsem radičevskim disidentom je na ta način dana možnost, da postanejo dediči Radičevih glasov. Če je lista HRSS razveljavljena, če ni vodstvo HRSS v stanu, da vodi volitve, in če dobijo končno strankin aparat v roke disidenti, potem je jasno, da so njihove volilne šanse zelo narasle in da bodo dr. Horvat, Jalžabetič in drugi tudi proti izrecni volji Radića postali poslanci. Kakor da bi hotel narediti neslan doivtip, pa je ravno pred razglasom o uporabi obznane izjavil Radič, da bo dobil pri volitvah nič manj ko 700.000 glasov in sto poslancev. Druge opozicionalne stranke pa da bodo dobile tudi toliko in da bd torej imela njegova vlada w skupščini dve-tretjinsko večino. To da bo slavni peti republikanski božič. Uporaba obznane je v rokah radikalov in ti niso bili nikdar med onimi, ki kar na •lepo uporabljajo silo. Zato mislim, da je treba obznano razložti samo z volitvami In da je vsak strah, ko da bi mogla vtsled nje uporabe nastati za državo opasnost, neupravičen. Mnenja sem, da tudi uporaba obznane ne bo škodovala naravnemu razvoju notranje političnih prilik Jugoslavije, ki so v znaku konsolidacije in sicer kljub vsemu mogočnemu kričanju na tej in na oni strani. Ravno tako pa je tudi jasno, da je tudi po obznani kardinalno politično vprašanje Jtrgoslarvije hrvatsko vprašanje fa da bo treba tudi to vprašanje končno rešiti. Mislim, da bo zlasti obznana najjasneje to dokazala. Z obznano je storjen nov odločilen korak v razvoju Jugoslavije in samo dofcro bo za državo, če ne bo obznana zvenela niti tako, kakor bi to hoteli oni, proti katerim je naperjena, in niti tako, kakor se nadejajo oni, ki že mesece dolgo pri-digujejo o potrebi uporab sile proti opo-zicionalnim Hrvatom. Naj zmagajo tudi v tej stvari patrioti, ki vidijo pred seboj samo dobra celote in ki so čuvarji edine Jugo-slarvije. V indirektni zvezi z obznano moramo beležiti še drugo senzacijo Jugoslavije. Bolgarski ministrski predsednik Cankov pride v Beograd, da ustanovi balkansko protibo!jševiško fronto. Da more računati sovražnik Stambolijskega na prijazen sprejem v Beogradu, je v resnici senzacija. Interesantna vest prihaja iz Črne gore Na iniciativo demokratskega voditelja Mitra Vukčevića se je vršila med pristaši Davidovića m Prilbičerviča na Cetinju konferenca glede skupnega nastopa pristašev obeh skupin na februarskih volitvah. Skupen nastop naj bi se izvršil pod imenom prave demokratske stranke. Na konferenci je bilo zelo veliko dobre volje za tak skupen nastop. Samostojni demokrati so zahtevali, da odstopijo vsi oni kot kandidati, ki so zakrivili razkol demokratske stranke, zlasti Ljuba Davidovič m pa Jojič. Davidovičevci so ponudili samostojnim demokratom dva okraja. Samostojni demokrati pa so izjavili, da ne zahtevajo nobenega svojega kandidata, ter se omeje na zahtevo, da bodo kandidati le ljudje, ki se niso izpostavili v borbi med Davidovičevci in Pribčevci. Nosilec skupne liste bi naj bil Andrija Radovič, ki uživa v vsej Crni gori največji ugled. Radovič, ki je sam sicer pristaš Davidovića, je na to že pristal. Sedaj čakajo črnogorski demokrati z veliko nestrpnostjo na odgovor Ljube Davidovića. V Sloveniji ni prinesel »volilni boj nič posebnega. Na Štajerskem je doživela SKS nov poraz in njen kandidat v brežiškem okraju je prevzel kandidaturo na programu in listi nacionalnega bioka. Da je s tem stališče Nacionalnega bloka okrepljeno, ni treba še posebej povdarjati. Bolj čudno pa je, da je SKS odbila skupen nastop z narodnimi sRDicialisti in davidovičevci, katerih je zlasti na Štajerskem precej. Izgleda, da je s tem padla SKS vsaj na Štajerskem iz konkurence. Socialisti se tudi ne moreja zjediniti in pri volitvah bodo šteli na vse mogoče in nemogoče programe glasove. Za Ljubljano še ni padla končna odločitev. Pogajanja pa se vrše pridno in upanje je, da pride prihodnji teden vendarle do jasnosti. Sicer pa je obznana potisnila vse dogodke daleč v ozadje in danes vlada zanimanje samo za posledice nastopa proti Radiću. Pa o tem sem danes govoril že zadosti. Zato konec o vsem in veselo Novo leta vsem onim cenjenim bralcem Edinosti, ki so imeti potrpljenja z mojimi pismi. Upam, da bo prihodnje leto tudi glede W-goslovenskih pisem ugodnejše za bralce Edinosti, kakor tudi za njih avtorja. O. P. Sveto leto Triindviajstič vstaja letos sveto leto nad katoliškim svetom in kliče v Rim milijone vernikov. Kaj da pomeni Isveto leto, je jasno; dvomljiv je Se pottnen besede jubilej, za katerega pa hoče večina videti autentično interpretacijo v avignonski buli Klementa VL: jubilej da prihaja iz hebrejskega in pomeni odpust, odpust grehov in tedaj svobodot in »veselje duše. Postanek rimskih jubilejev je zavit v temno noč. Baje so se praznovali tudi v prvih stoletjih, ampak z gotovostjo se tega ne more trditi. Drugi so mnenja, da se je vršil prvi jubilej leta 1000, v strašnem letu, ko so pričakovali konec sveta. Radi tega ni bilo vzroka se čuditi, ako je skupni oče isklical vernike k pokori. Bil je to Silvester II., prvi francoski papež, matematik in fizik, in radi tega čarovnik po srednjeveškem mnenju, ki ga je zapisalo zgodovini z najčudnejšimi legendami. Po zgodovini pa se je vršil prvi jubilej pod Bonifacijem VID. leta 1300. Ta papež je tudi določil, da se imajo jubileji vršiti vsakih 100 let. V cerkvi sv. Janeza Late-ranskega je slavni fresk, ki predstandja čitanje bule z balkona lateranskega pa-triarhija, čudovite palače papežev, katero je dl porušiti Sikst V. Ostala je še od nje kapela Sancta sanetorum, zaprta ie stoletja v mistično tišino, v kateri se zgubljajo odmevi prosečih glasov sv, Frančiška in AUghierija. Papeška bula oznamtve tega prvega jubileja se more še brati; vklesana je pod stebriščem watikanske bazilike, v katere podzemskimi prostori sniva bojeviti papež Caetani svoj večni sen sredi prelepe ladje. Na drugo sveto leto, ki se je praznovalo leta 1350, spominja ie v današnjih jubilejih obisk pri sv. Janezu Lateranskem, katega je ravno K3ement VI. doložil k obiskoma pri sv. Petru in sv. Pavlu. V prejšnjem, namreč v snuetem letu Bonifacije VID., se je moralo obiskati sama ti dve poslednji baziliki za dosego popolnih odpustkov, radi česar sta bili tudi obe mogočni cerkvi zvezani z dolgim in udobnim stebriščem; od katerega pa danes ni videti niti dedu. Tretji jubilej, prezgoden v omislil veljavnih določb (KJement VI je medtem odredil, da se sveto leto vršiti vsakih petdeset let), se je praznoval v Rimu pod Bonifacijem IX. leta 1390, ker je njegov prednik Urban VI. skrčil jubilejno dobo na triintrideset let v spomin na Kristovo starost Bonifacij IX., zadnji papež tega imena, je tedaj odredil, da morajo romarji obiskati tudi cerkev Santa Maria Magtfiore. Papež Pavel II., ki je tudi sezidal palačo Venezia, je skrčil dobo od enega svetega leta do drugega na 25 let. Jubilej se je praznoval tako leta 1475 pod Sikstom IV. Della Rovere in leta 1500 pod Aleksandrom VL Borgia; oba sta znamenita papeža, ki sta zapustila v večnem mestu polno spommoiv. Borgia je ustanovil obred svetih vrat ter sestavil posebne določbe za njih odpiranje in zapiranje. Posebno se spomini na Aleksandra VL odlikujejo po svoji finesi v vseh potezah; naj se omeni le čudoviti strop v baziliki Santa Maria Maggiore, ki ga je ta papež dal pozlatiti s prvim zlatom, prinesenim po Kolumbu, in ki mu ga je podal Ferdinand Španski. Brez posebngea pomena za zgodovino so ostali sledeči jubileji. Leta 1575 ga ie praznoval Gregor XUL Boncompagni, ki tse je ovekovečil s svojim koledarjem. Tako pridemo da 1825, zadnjega svetega leta papeškega Rima, katerega je praznoval Leon XII.; Pij IX. se je bU namreč leta 1850 komaj povrnil iz Gaete in ga ni hotel razpisati neposredno po dogodkih rimske republike. Slavil ga je pa leta 1875, toda ni dal odpreti svetih vrat m je Šel le v cerkev sv. Petra, kjer ni bil od septembra 1870. Jubilej Leona XIII. leta 1900. spada že v zgodovino naših dni, in ni zapustil, kakor oni Leona X0.t omembe vrednih spominov. . S tem bi bilo zaključeno naštevanje rednih jubilejev in bi bilo še omeniti izredne, t. j. one, ki jih papež more razpisati v posebne svrhe. Tu pa gre za dogodke manjšega pomena, ki niso v nikaki zvezi s svetimi leti, ampak s posebnimi potrebami krščanstva. Včasih so vzroki takih jubilejev malo čudni, kakor na pr. pri izrednem jubileju Klementa XI. (1713), ki je bil razpisan radi epidemije med živino, pri onem Benedikta XIII. Onsimja radi predolgega deževanja (1728) in končno pri jubileju istega papeža leta 1730. radi širjenja nahoda med prebivalstvom Rima. ••• Romarji morajo obiskati vse štiri glavne bazilike sv. Petra, sv. Pavla, sv. Janeza Lateranskega in S. Maria Maggiore. Posebno naj se v cerkvi sv. Janeza Lateranskega spomnijo med drugim, da je to prava katedrala Rima, sedež rimskih škofov in torej zgodovinska rezidenca papežev. S tega kraja da je Konstantin napravil znamenito daritev za zgradbo cerkve, ki jo je imel sam Bog posvetiti; in v resnici je ostala stara tradicija, da se je podoba Jezusa sama od sebe natisnila na pročelju med obredom posvetitve, v navzočnosti rimskega ljudstva, ki je bilo na trgu ored cerkvijo. V tej baziliki s kipom Silvestra II., grobom Inocenca III. in s freskom jubileja Bonifacija VEL bodo romarji mogli videti moderni spomenik, v katerem leži komaj par dni Leon XIII., ki je razpisal jubilej leta 1900. Tako se združujejo v tej cerkvi, materi vseh cerkva na srvetu, spomini vseh jubilarnih institucij, od prvega do zadnjega svetega leta. DNEVNE VESTI j VIKTOR PARMA | Kakor smo včeraj poročali, je umrl na Božič Viktor Parma v Mariboru. Po dolgem bolehanju se je odločil za operacijo, kateri je pa podlegeL Rodil se drugih manj&ih del; umetnik te je ravno bavil z novimi, visokimi načrti« ko je bela žena za vedno ustavila njegovo pero... Ali le nadlonollzen hndtteoo delo? Čitajte govor nemškega poslanca d-ra Tinzla v rimski zbornici o zatiranju Šolstva manjšin in recite nam, ali niso to izvajanja poštene narodne duše« globoko užaljene po neizmerni krivici, ki jo mora trpeti njegov narod, narekovane od žarkega —■ nacionalizma? I Seveda tistega čistega, plemenitega, vzvišenega, od strasti in mržnje neokaljenega nacijonalizma, ki spoštuje tuje, a ljubi in brani svoje, tistega naci-jonalnega Čustva, ki daja toploto, vnemo, pobudo v borbi za pravice istorodnih svojcev, posvečenega od božjega in človeikega zakona. Ne, tak nacionalizem ni hudičevo delo. marveč izraz narodne zvestobe in plemenite ljubezni do svojega narodaf Pa naj stokrat trdd drugače kak Virgilij Sček s svojo od strasti in sovraštva razjedeno dušo! Tu je treba ie posebno naglasiti, da je poslanec dr. Tinzl zastopsnik ljudstva neomajno zvestega svojim verskim in strogo katoliškim tradicijam. Nacionalizem, ki ga ima tako ljudstvo v svojem programu, ne more biti »poganski*« ne more biti .hudičevo delo». Ideja takega nacijonalizma je v temeljno podlago tudi vsemu našemu snovanju, vsej naši borba za narodne, jezikovne in kulturne pravice našega slovenskega ljudstva v tej pokrajini! Borba, tudi ostra, če js ie neogibno potrebna, za pravico, je božje delo. Ce se v tej borbi idejno skladamo s tako globoko verskim m strogo katoliškim ljudstvom, v čegar imenu govori in se bori dr. TmzL smemo pač reči, dk smo v dobri družbi! Gospod Virgilij pa naj le v svojem -Malem Usta* — malem v prvotnem pomenu besede in v prenesenem, z ozi-rom na njegovo moralno kakovost — le kriči dalje o — hudičevem delu! Nesnaga, lu >o hoče metati na naš nacionalni tabor, pada le nazaj — na njega samega I Čudna morala Ko je nemiki poslanec seda) Se imeti sklenjenega konkordata, odrejeno, da bodo finančni uradi sestavili takoj zapisnik o kodkordatu (izključivši za stavbe) in ga poslali županu občine, v kateri prebiva oškodovanec; istočasno se oškodovanec poziva, na? konkordat podpiše, ali pa izjavi pismeno na pozivu, da noče konkordata podpisati. V tem slučaju se zapisnik o nedoseženem konkordatu dostavi pristojni okrožni komisiji v odločitev. Vendar pa sme iti oškodovanec na iinančni urad, da tam ustmeno obrazloži razloge, vsled katerih ni voljan podpisati predloženega mu konkordata. Za naSo deco Prijatelji in dobrotniki nase mladine, ne bite, da se vrši tudi letos zbirka v prid «Naše dece». Dan nedolžnih otrok, Silvestrov večer, novo leto. Sveti trije kralji naj ne minejo ne da bi se spominjali nad 2000 otrok, katerim moramo raditi telesno in duševno hrano. Kjer ni .nabiralnih pol naj darovalci blagovolijo poslati naravnost «Šolskemu društvu« Trst, ulica S. Francesco 20, h KONCERT ZVEZINEGA PEVSKEGA ZBORA ki bi se imel vrfiti v nedeljo v Renčah odpade vsled nepričakovanih tehničnih ovir, — Smrtna kos*. Premsaul je sinoči po dolgem trpljenju gospod Jakob Bole, ugleden posestnik r Koranu. Priklenjen je bil celih devet let na bolniško posteljo, odkar ga je prvič zade-ia kap, ki se je pozneje še ponovila. Naši domačini ga imajo v dobrem spominu iz predvojnih časov, ko se je ie uveljavljal v vrstah naših poštenih okoličanov. Rodbini naše iskreno sočutje. — Dvoliiski papirnati denar bo 31. decembra 1924. potegnjen iz prometa. Ta denar se lahko zmenja do 10. januarja 1925. v državnih zakladnicah, po&fcnih uradih in podružnicah emisijskih bank. Po 10. januarja izgubi denar vsako veljavo. — Raspis štiperafijev. Tukajšnja gospodarska in trgovinska univerza razpisuje natečaj na dva štipendija po 5000 lir, ki ju ie ustanovil •Državni zavod za zavarovanje» (Istrtuto Na-zionale delle Assicurazioni). Ta štipendija sta določena za slušatelje posebnega tečaja za zavarovanje na. gospodarstveni in trgovinski univerzi v Trstu. Prosilci morajo biti rojeni v novih pokrajinah. Prosijo lahko dijaki, ki so napravili izpite prvih treh tečajev gospodarstvene in trgovinske univerze ali kake gospodarstvene in trgovinske visoke iole. Prošnjo je treba vložiti na rektorat kr. univerze v Trstu do 15. januarja 1925. Poleg običanih listin mpra priložiti prosilec k prošnji še potrdilo, da se je vpisal v posebni tečaj za zavarovanje. — Plačevanje telefonske naročnine Prometno ministrstvo javlja: Ker zapade 1. januarja 1925 rok za plačevanje telefonskih pristojbin za prvi trimester, morajo vsi naročniki telefona tekom tega časa plačati naročnino in športni klub «Vai» priredijo skupen Silvester večer v dvorani «Excelsior*. Po dolgem odmoru nam bo naposled vendar dana prilika, da se bomo mogli skupao posloviti od starega leta in pozdraviti novo. Ba>rkovljani, ki vidite stremlien;« naših društev po sikupnem delu, pridite polnošievilno na ta večer, da pokažete s svojo navzočnostjo, da se strinjate s takimi lepimi sklepi. — Dramatični odsek MDP - Trs. priredi danes dve predvtavi: ob 16. otroško prireditev s sledečim sporedom: 1) SneguJčica: otroška igra v dveh dejanih; 2) Pepelka, bajka v 4 dejanih. Zvečer pa se bo predstavljala v prvič na tržaškem odru; Svoboda: Poslednji mož, komedija v 3. dejanjih. Poslednja predstava prične točno ob 20. — Pevske društvo «Kolo» ima danes -točLO ob 2.30 pop. važen sestanek in za tem pevsko vajo. Prisotnost vseh pevcev je neobho-Jno potrebna, zato naj nihče ne manjkal — Pevsko društvo «niri;a» bo imelo v torek 30. t. m. pevsko vajo. Točnost in rednost obvezna. — Odbor. . — Silvestrov večer se priredi tudi pri Sv. Jakobu. Spored jc zelo zanimiv in prosta zabava do polnoči bo trajala do petelinovega klica. Natančnejši spored se obijavi pravočasno- — Srednješolsko udruženje. Jutri, v p;;nde-ljek, točno ob 16. uri seja širšega odbora v {»roštorih D. K. N. T. (Corso Garibald' 31, I., evoj. — Predsednik. — Silvestrov večer pri Sv. Ani. 31. decembra ob 8.30 zvečer se prične pri Sv. Ani, v prostorih g. Pongračiča, Silvestrov večer, ki ga priredi Mladinsko društvo -Sparta® pod okriljem Šolskega društva v Skednju. Spored: 1J Vesela pomladna epis^ola, deklamacija; 2) Orest, monolog; 3) Kakršen gospod, tak sluga, burka v enem dejanju; 4) Moja ljubica..., deklamacija; 5} Polnočna alegorija z deklamacijo — in marsikaj še po vrhu. — Ker bi radi malo poskakali konec starega m začetek novega leta in bi tudi radi komu dali novoletno darilo, sprejema vse take lepe stvari g.a vrtnarica otroškega vrtca. — MandoHnistični odsek MX>.P. - Trst V torek, 30. t. m., redna vaja 1. skupine ob 9.30 pri Jadranu. 2. skupina bo imela vaje jutri ob 20.30 na stari policiji. — Vodja. SPORT NOGOMET. Dve veliki in skrajno zanimivi tekmi, zanii mivi bodisi iz tehničnega kakor iz čisto športnega stališča, se bosta odigrah danes na igrišču S. D. *Adriar» v ul. Calvola. In sicer otvoriU ob 13.30 prvo tekmo četa -Zora* in II. četa S. D. -Adria». Težišče vrednosti prve leii v njeni napadalni vrsti; >asno pa je. da bodo v očigled temu razvili gibčni ižrebci «Adrije» vso svojo spretnost v obrambo Ustnega sta- Nič manj zanimiva »bo revanš-tekma L čete S. D. «Adria» m M. D. »Prosveta Opčine=, ki nastopita v poipobioma prenovljeni najboFši formaciji. Vsled poraza prve [3 :0) v že odigrani igri in važnosti konečnega izida, kaže biti ta igra jako napeta in živahna v vsem svojem poteku. Vestni predidoči training bo vsekakor tudi lu merodajni činitelj. Da se pa pomore naši mladini do čim večjega moralnega uspeha, je dolinost vseh športnikov in seh onih, k! čutiSo z njo, da ae »deležno teh dveh tekem. Druga tekma se začne ob 15. uri. ti MM — Danes popoldne ob 2.30 se bo vršila na športnem igrišču «Vala» na Trsteniku nad Barkovljami prijateljska nogomeina tekma meila ta, da je bilo oi> ravnokar minulih praznikih mnogo manj pijančevanja, kakor druga ieta. Z nekim strahom sem se podal včeraj v goriško bolnico, da izvem koliko v pretepih ranjenih in ubitih je bilo tja pripeljano, kakor kak urednik "Piccola* sem se veselil na krvave drame, ki jih bom popisal, pa glej ga šmenta, dogodile so se le tri male nesreče dn še od teh ena na delu. Veselil sem se na človeško nesrečo in pravični Bog me je kaznoval s tem, da nimam danes kaj pisati. V Gorici sami so potekli prazndci istotako veselo in srečno. Večina Goričanov je mahnila na oba praznika bodisi v bližn.o okolico, kjer so bile gos Lime mnogokje nabito polne, ali pa ven na deželo v obiske k znancem in prijateljem. Edino slovenski in menda tudi italijanski ljubitelji nogometnega sporta so imelš praznike popolnoma pokvarjene; pokvarilo jim jih je liublpnsko - Primor,c e svojo neuspešno igro in občutnim porazom (2:5). In teh ljubiteljev je bilo veliko število, kajti v četrtek je prisostvovalo tekmi okrog 2500 gledalcev. Zato pa je goriško slovensko mladež razveselilo v petek dramatično društvo, ka je igralo v nabito polni dvorani Trg. doma »Peterčkove po sle dne sanjes. — Dornberg. Uprizoritev božične igre «Pe-terčkove poslednje sanje® je uspela izredno dobro. Občinstvo je z ogromno udeležbo pokazalo, kakšno zaupanje uživajo igralci dornber-Š&e «Čitalnice». Ob tej priliki se je zopet pokazala potreba, da se zgradi v dvorani galerija. Odbor Posojilice in hranilnice«, ki je pri napeljavi električega toka in opremi odra z moderno razsvetljavo pokazal veliko razumevanje za kulturne potrebe našega naroda, bo gotovo tudi izvršil to delo, ki ni združeno z velikimis troški. Božična prireditev je bila samo težka preizkušnja za režiserja in novega svetlobnega ino^Ta, ampak tudi za občinstvo. Medtem ko so režiser, svetlobni mojster in ostali igralci častno prestah to preizkušnjo, ni mogoče tega reči o občinstvu. Zalibog da je ravno mladrna z nemirnim hahlanjem pokazala, da ne razume globoke igre. Splošno pa pripisujejo nespodobno vedenje nekaterih gledalcev izredni gneči. To domnevo bi pocLkrepljalo dejstvo, da je bil pri reprizi (na praznik sv. Štefana), ko je bil naval gledalcev manjši, veliko večji red. Zbrano občinstvo je tudi zelo motilo kričanje otrok pri vratih. To je nov dokaz, da bi morala dvorana imeti pri vhodu vežo. Pri igri nastopa preveliko število igralcev, da bi se mogli spustiti v podrobno kritiko. Izvrstno je igral mladi Peterček, prav nič ni zaostajala mamica; ostale vloge so bile tudi dobro zadete. Dornberžani so imeli ori tej igri priliko, da ugotovijo, kaj se ne da doseči z moderno kuliserijo in razsvetljavo. »Čitalnica* namerava baje Še enkrat uprizoriti igro. — Dorn-ben?an. —Razstava našega Akam. slikar Franjo Kopač je otvoril v pritličju »Trgovskega doma* razstavo slik, ol^iatih in pastetov. — Vstop je pnost, razstava je odprta vsak dan od 10 do 16. — Tomaj. V smislu sklepa občnega zbora od dne 25. decembra 1924., na katerem se je organiziral takoimenovani «agitatoriČni odsek« za razširjevanje knižnice pevsko-bralnega društva «Tomaj>» v Toma ju, vabi popisani načelnik omenjenega odseka na sestanek sledeče: predsednika, knjižničarja in tajnika (tajnico). Sestanek se bo vršil ob 16. uri v dogovorjenem prostoru. — Viktor Sonc. Gospodarstvo« TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA ▼ TRSTU ■lica Raffiaeria it 7, ima v zalogi: Semena; Špinačo «Viktoria» in «VirosIay» po L 6.50 kg. zgodnji nizki grabi seme salatine, solate, radiča, čebulček za sajenje, solatno peso Ud. Detelje; Inkarnato, domačo in locerno. Trave: laško ljuHto, francosko pahovko, mačji rep in travniško bilnico. Umetna gnojile? Tomaževo žlindro «Colt»-meta», rudninski superfoefat, kalcijev cjjanamid ali apneni dušik in kalijevo aoL Kmetijsko orodje: pluge, šape in drevesne Škarje, štrpaČe, železne grabi je, srpe, kortelače. Amerikansko lepivo za seidao drevje: «Tree Stichy». Krma za živino: koruzno moko, klajno apno itd. Ptičja krma: ogorščdca (ravizon), luščeni oves. Žvepleae t rakce za žveplan je sodov. Med v vrčkih od pol kg po L 6. Trte c epi jene, biMe okoreninjene dn sadna drevesca, Bžsuli*. zdravilo za na spolovilih obolelo go- ve.o živino. — Cepljene trte in sadna drevesca. Tržaška kmetijska družba naznanja, da sprejema naročila za cepljene trte in sadna drevesca. Kmetovalci iz tržaške okolice, ki si želijo naročiti kake vrste trt ali sadnih drevesc, naj prijavijo število in vrsto pri Tržaški kmet. družbi v Trstu, ul. Raifineria št. 7. Z naroč:tvi;o pri nas odpadejo prevozni in drugi stroški. — Gospodarski vestnik. Izšla je decembrska št. Gospodarskega Vestnika s sledečo vsebino: 1. Gorkič France: O delitvi skupnih zemljišč. — 2. Zadružništvo: Dr. Kajan Miran: Nedostaci i mane zadrugars&va (zaključak). — Dr. Mali oglasi PRODAJALKA z dežele, za mešano trgovino na deželi, z najmanj 5-letno prakso, se išče. Ponudbe pod »Takojšen nastop* na upravni-frtvo. 1662 VELIKO POSESTVO, Podroteja pri Idriji, obstoječe iz valjčnega mlina, treh hiš, garaže, travnikov in gozdov, se proda po ugodni ceni. Pojasnila pri «Občnem konsumnem društvu« v Idriji. 1677 POZOR KRČMARJI! Na prodaj so igralne mize. takozvane «marjance», v zalogi vsakovrstnega pohištva pri Ivanu Mikluš, Gorica, Via XX Settembre št. 23. 1620 2GANJARNA. Vsakovrstni likerji, pristen domač tropinovec, slivovec, brinjevec, maršala, vermuth itd. prodaja na drobno in debelo. Priporoča se lastnik Jakob Merbar, Sv. M. Magd. zgornja, Bivio 4. 1635 TRTE, sadna drevesa, cepljena. Konkurenčne cene. Ivan Forčič, Preserje - Komen. Zaloga: gostilna Gorona, Rojan. 1647 stavbe, tramovje, rabljeno, kloi rtli za ofce, tehtnica in d se prodajo v Via del Toro 13* Fragiacomo. 1678 LES za prodajalne, kotli za olje, Tc opi dri za rugo, 2ABNICE, angleške ključavnice, ključi, pile, žage, vijaki, obliči, žeblji, žica itd~ Zaloga železnine Via Filzi 17. 1670 BILANGEST, sposoben, izkušen v slovenskem in italijanskem jezika, «e išče za raznovrstno blago. Plača po delu. Naslov pri upravnistvu. 1676 KAV AKNA v Nabrežini »e da v najem ali proda radi sefctve. Nabrežina št. 144. 1679 (Dslje na IV. stranf) ZAHVALA. Povodom smrti našega ljubljenega soproga, očeta, svaka Viktorla čehovina izrekamo tem potom vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti svofo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo onim osebam, ki so mu v njegovi smrtni nesreči storili saroaiitansk« delo uunal enta. prečastitemu g. vikarju Sroidu za lep nagrobni govor, braniškim pevcem za ganljivo petje in vsem, ki so nam na katerikoli način izrazili svoie sožalje. TRST-BRANICA, 27. decembra 1924. 728 Družna: Čehovin-Calvelfi. DEKLE od 15 do 16 let staro išče majhna družina. Via Michelangelo 10, vrata 4. 1680 V SEŽANI pri Hribu se je odprla gostilna. 1681 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Na želo zdravniška pomoč. Ljubezniva oskrba. Tajnost zajamčena. Govori slovensko. Via Bosco 10, I. 1082 PRODAJALKA za mešano trgovino na deželi, z najmanj 5-letno prakso, se išče. Ponudbe pod «Takojšen nastop* na upravništvo. 1662 17-LETEN mladenič, z dežele, vešč slovenskega in nekoliko italijanskega jezika, z dveletno prakso v mešani trgovini, išče primerno službo najraje v mestu. Naslov pri uprav-ništvu. 1604 Kupujem POSOJILA na prve vknjižbe v mestu in okolici ca razpolago. Ponudbe pod «Denar» na upravništvo. 1683 IZGUBILA se je f&ica, lovska, fermačka, stara 3% leta, visoka, spredaj črnikasto rjava, zadaj z belimi pikami. Kdor jo najde, naj jo ipelje proti nagradi Henriku Vovk, Gorica, BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Ljubezniva oskrba. Največja tanost. 1630 ANTON JUG, krojaški mojster, priporoča svojo dobroznano delavnico v via pripor« i U dill e št. 65. 1551 BABICA, avtorizirana, sprejem* noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tainost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. 1602 Fa avetii 7. BABICA, izkušena, sprejema noseče na dom. Ulica Chiozza 50, pritličje. ' 1649 G. DOLLINAR, Trst, Via Ugo Polonio št. 5 (prej \ia Bacchi) Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Veiika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega t. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 16 Odvetniško pisarno odpre 1. Januarja 1925 v Idriji pri Tinčetu odo. Franc Vidmar ZAHVALA Podpisani izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najprisrčnejšo zahvalo za obilno udeležbo pri pogrebu našega nad vse ljubljenega sina ozir. brata JOSIPA SEDHAK Posebno se zahvaljujemo cerkvenemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke, društvu «Vesnan> m godb ene mu društvu za častno spremstvo in preč. g. župniku, iskrena zahvala vsem fantom in dekletom v lepi narodni noši, ki so pripomogli do tako Častnega pogreba, in vsem darovalcem prelepih vencev in cvetja. Vsem, vsem tisočera hvala I Sv. Križ pri Trato, 27. decembra 1924. 781 Žalujoča družina L. Sedmak. KĐOR ŽELI V JUGOSLAVIJI popolnoma varno in dobičkanosno naložiti denar, naj se obrne na Gospodarsko pisarno d. z. o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica 1. 36/2 173 domačih in divjih živali (lisic, kun. vider, dir* jih mačk, dihurjev, jazbecev, divjih koz, zajcev Ltd. Lovci, in nabiralci kož vprašajte za ceno* predno prodate vaše blago! Franc Stres, Kobarid (Caporeftto) Zalogi usnja in vseh čevljarskih potrebščin Zaloga raznovrstnega obuvala, ročuega in to* varniškega izdelka. . Cene, da se ni bati konkurence. - V zalogi imam vedno stre jene Jančkove in druge koše za kožuhe. S Zlato, srebro* krone, 9 S platin, zobovle 12 £ rp k a poje to 1 Zlatarno ALBERT P0UH| f Trst, Via Ma ztal 46 | v Trstu raistnviN aiiusa z lEitnejeniir jasetom Via Mer Lahi da Palestrina 4, pritličje GLASOVIR JE v vsakem stanju uglašu^e, kupuje in ceni. Pečar, Molino a vapore 3/II. popravlja, Trst, Via 7 f Kaša zavarovalnica^ „UNION" ie ncjveiln svetovna zmrarovnlnica Delniški kapital Fr. 20 Miljonov, zav. kapitali v veljavi Čez 70 Miljardov Fr. Ustanovljena 1828. V Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Corso V. E. 28, L m — Zastopniki se še sprejemajo. Obrestuje hranilne vloge po % 5 Večje vloge, vezane na odpoved po dogovoru. Sprejema tudi vloge na tekoči račun 83" v DINARJIH fS ter jih obrestuje pod najboljšimi pegoji. Trgovcem in obrtnikom otvarje tekoče čekovne račune Daje posojila na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Urodne ure od 9-1 z], od v,*-1/ 6 m. poiStEO MMlti račun it. ii M3i7 . Tel. 16-04. rjBSOE J Hranilno fn posojilno Krušno v Nabrežini V. X. 1 «, z. S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naš nad vse ljubljeni oče JAKOB BOLE po dolgi in mučni bolezni, danes ob 21. uri, v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika se vrši v torek, dne 30. t. m.f ob 10. uri predp. iz hiše žalosti Rojan ul. Moren št. 90 na pokopališče k Sv. Ani. TRST-ROJAN, dne 27. decembra 1924. Žalujoči: Karti, Stanko, (odsoten), Fran, Rudolf, sinovi. Llaidttlla, hči, ter ostali sorodniki. Brez posebnega obvestila. Pojrrefcno podjetje Nuova Impre a Oro V E III 47. uraduje od 1. Januarja e Nabrežini it. 179 (v hiši pri Stupčevih) Uradne ure za stranke: vsako nedeSjo od 9 do 3. vsa !1 B^.'N I !! Na obroke!! Moške in ženske obleke, izdelane in po meri. Bogata izbera tu- in inozemskega blaga, plaščev, paletots, površnikov, dežnih plaščev, obuvala, klobukov, ženskega perila itd. lastna krojažnica za Ženske obleke. - Cene in pogoji najugodnejši! I Prvovrstna krojačnica za moške obleke Utole XXX ottsbre 3, LTel. 39-20 NH. Tvr»ikn_ el ltHrovvid«iuata Via Ginnamca 15 Mt je združita z našo. JSC m I Predno kaj nakupite, obiščite Veliko skladišče pohištva tvrdke ALESSANDRO LEVI MINZ3 Via Rattori St. 1 — Via Malcanton št. 7-13 Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki Izberi. i -r to- -'J ''eoi 1 coi""''^" | Najboljši toplomer = za vročico -rO znamka ^ ,WIDDER« —/ eC. Dobavlja se bolnici kraljica Helena, zdraviliMem In društvom. GIUSTO HIRSCH _avtorlBlnud optik ~ TRST, Via Haazlal 86. iht Alarma ) fO der- r IIIEB^ » « I GIUSEPPE SPECHAR - TRS* g I [ veliko izbero tu- In Inozemskesn Dloso! i II Via S. Caterlna 7, vogal Via Maxzinl naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel L moške In tenske obleke po koakurenteili cenah« Specialiteta: ANGLEŠKO in ČEŠKO BLAGO. PODLISTEK W. Coilia®: 5REZ IMENA kel admiral «Ne bo se več pripetila, vaša milost.« •Dobro. Pridi sem in izpjf mvoj kozarec vina. Bog živi kraljico, Mazeyf» Veteran je pogoltnil vino in pogovor se je vršil dalje po starem. To so bile edine ispremeodbe v enoličnem življenju v Sv. Križu. Zadnji dan Četrtega tedna se ie pripetilo ne- roke. Tanke palčiće so kaj ^ ie ^^ poskakale in nežne vrvice so se trgale. Tedaj 5°*Pn>a!a >• Drake rakhcala skozi je rekel sam pri sebi: .HeheI Ženske imajo ^ ^f1"* JC pr*~ ' jel pismo od sv«qega nečaka Jurija Bartrama, (232) Niti samemu sebi ni pripoznal tega, dokler ni napravil poskusa. Vzel je svoj nikdar dovršeni ladijski mode) v ko je sporočal, da pride proti večera. Trstpe pogavje. Ko je Magdalena pogrnila za goste, je z napetostjo in nepotrpežljivo pričakovala glae Jort)a Bartrama ie imel prinesti vrata, je nati- j bržkone kakšno izpremembo v Sv. Križu in od rekel prav. te zopet pijan, stari Mazey — že zopet pijan!« Ko je to ugotovil, je bil tako previden, da je spodaj počakal, dokler ni šel admiral v svojo spa uiico, potem se ie odmuzal na svojo postojanko, ker pa se ni mogel vleči na posteljo j zvonca. Prihod brez nevarnosti, da bi zadel homa korakal gori in doli po hodniku, da se katerekoli izpremembe je mogla kaj upati. Ne* je streznil. Magdalena je večkrat videla, kako Čak bo morda dostopnejši od strica, tudi se bose je po hodniku gugal, kakor da bi se nahajal | sta stric in nečak pogovarjale o stvari in tedaj na zibajoči se ladji. Ob takih prilikah je go- ; bo utegnila uloviti kakšno besedo, ki bi jo pri-voril o temni, viharni noči, neugodnem vetru bližala smotru. Vse to ji ie šinilo v glavo in jo »td. Naslednjega dne je Maze^bil v nemilosti tako vznemirilo, da se je le s težavo zatajevala. Končno je pozvonilo an oba gospoda sta vstopila. Magdaleno je, kakor svoj čse njeno sestro, presenetila podobnost Jurija Bartrama z njenim očetom is mlajših let Svetli lasje in cveto- tey i na podoben način kakor psa. Prihodnji dan'se je namizni pogovor nekoliko izpremenil. Ko je mornar vstopil, je obstal pri vratih in rekel: «Oprostite, vaša milost, sram me je.» Tako se je opravičil. «To se ne sme več pripetiti, Mazey,» je ve- ' če obličje, jesne plave oči in lal>H revno drža- nje očetovo ji fe prišlo zopet v spomin, ko je nečak stopal za mizo. Ta nenadni opomin na očetovo hišo ji je prišel tako nepričakovano, da je izgubila samozatajevanje in prvič je pri postrežbi napravita pogrešek. Admiral jo je napol resno, napol .aljivo uko-ril, nakar se je kmalu obvladala. Ko je drugič pogledala Jurija Bartrana, je zapazila, da je ta v zadregi. Gledal je bolj v svoj krožnik kakor preko mize v strica in Magdaleno je le naglo o šinil s pogledom, ko jo je admiral nagovoril. Oči vidno ga je nekaj težilo, toda kaj? Ali bo pogovor to pojasnil? Toda nič. Jed za jedjo je prišla na mizo, pogovor pa se je sukal« le okrog politike ali brezpomembnih osebnih zadev. Voditelji revolucije. Vi so pregnali Ludvika Filipa, so bili imenovani v ista sapi z Mazeyem in e psoma. Prišel je prigrizek, stari mornar se je pojavil, izrekel svojo lojalno napitnico in izrekel tvoje globoko spoštovanje »mojstru Juriju* ter odšeL Magdalena mu je sledila, ne da bi bila najmanjšo zanimivost slišala. Skoraj is obupala. Toda pogovor se ni mogel tudi naslednjega dne sukati okrog francoaks revolucije in psov, čse je mogel prinesti mnogo, čas je bal njen edini zaveznik. . Toda pogovor, ki bi bil Magdaleno zanimal, se je prič« šele tedaj, ko je ona šla iz sobe, in sta stric in nečak pomaknila svoja naslonjača bliže h kaminu. I J IIHilIHMilll MIRODILNICA MARIO FERLIN Su. M. m i zgornja Z BIvlo, TeL 774 prodaja na debelo in drobno. 10 Barve, laki, čopiči, šipe, žeblji, cement, sadra itd. Postrežba na dom. Bogata izbera slikar, vzorcev (štampov.j Velike izbera cepilnih potrebščin. Najboljši šivalni stroji so lalbollil materijal I. R. I. Haivetje Jamstvo. Brezplačen pouk v vezenju. Posebni stroji is šivanje tn vezenje L 570.—, zaklopili z dvema predaloma L 720.—. Izbera Inozemskih strojev po najzmer-neJ9h cenah. Zaloga Uvalnlh strojev In potrebSCIn 24 Ceraeninl. Trst, Via 6. Garducd 27 Na zahtevo se pošljejo ceniki. Ka j in Miran: Novi porezt za zadruge. — 3. Živinoreja: ing- Podgornik Anton: Prezgodnje in prehitro odstavljanje telet. — Ziviaozdrav-nik G.: Izbira svinj. — Dr. A.: Pojav slinovlce in parkljevke ter rdečice. — 4. Mlekarstvo: Ing. Podgornik Anton: Gorkota — vlaga — zorenje sira. — 5. Kletarstvo: — ft. — Prvo pretakanje vina. — S. A.: Ali je dobro zakaditi sed z žveplom? — 6. Vinogradarstvo: Dr. Vaflig Peter: Letošnji pridelek vina na Goriškem. — 7. M. A-: Raba in pomen Thomasove žlindre (konec). — 8. Sadjarstvo: Strekelf Josip: Na obisku. — K. L.: Sadno drevje na vrtu. — 9. Vprašanja in odgovori. — 10. Drobiž. — 11. Čebelarski vestnik,: V. J.: Gladek ali ra-skav panj? — V. J.: 7idelavina- — V. J.: Izumiranje četel. — Obvestila. Tej .teviiki je priloženo tudi kazalo za leto 1924. Kdor je hranil vse letošnje št. mu priporočamo da da Gospodarski Vestnik vezati v v knjigo, katera mu bo služila ob potrebi v po-.luk. cGospodarski vestnik* kot glasilo uglednih kmetr&kih udruženj v Julijski Krajini je prinašal v letu 1924 zelo važne članke in spise vseh gospodarskih panog, kakor o zadružništvu, živinoreji, mlekarstvu, splošnem kmetijstvu, davkih in pristojbinah, vrtnarstvu, narodnem gospodarstvu, vo,'ni odškodnini, razne dopise, vprašanja in odgovore, drobiž in razno. Bogata vsebina Gospodarskega Vestnika letošnjega leta, ki je izšla po večini izpod peres naših najboljših in izkušenih strokovnjakov, bo na.emu ljudstvu mnogo koristila in pripomogla do boljšega gospodarskega napredka. Vsak razumen kmetovalec bi moral biti naročnik gospodarskega Vestnika, posebno v sedanjih časih in razmerah, ko moramo skrbeti, da naše gospodarstvo zboljSamo. Posebno pa priporočamo Gospodarski Vestnik našim učiteljem po deželi, kateri bi jim služi! T- ot oonra iri poduku mladine v gospodarskih predmetih. . jjudiiiiK: . estnik izhaja po enkrat na mesec na 20 straneh v Gorici uL S. Giovanni it. 6-1. Naroča se ga naravnost ali pa pri Tržaški kmetijski družbi v Trstu ul. Ratfineria Posamezne številke ima v zalogi v Trstu knjigarna Štoka, via Milano 37 in Tržaška kmetijska družba. Trgovci z dežele, ki so pripravljeni list raz-prodajati, naj se obrnejo na upravništvo Gospodarskega Vestnika. _ Znanost in umetnost Zveza prosvetnih društev Dramatično droitvo v Gorici «Pohujš?mje v dolini Šentllorjanski» Goriško dramatično društvo je vprizori-lo v nedeljo, dne 14. dec. t. 1. kot svojo 25. slavnostno predstavo Cankarjevo farso «Pohujšanje v doilni Sentflorjanski». Zelo pomemben jubilej te naše važne kulturne ustanove, jubilej, ki ga je osvetlil pred slavnostno razpoloženo dvorano g. Trošt z nagovorom, v katerem je v kratkih potezah orisal zgodovino «Dramatičnega društva« od njegovega početka do 25. predstave. Pa že iz tega skromnega poročila, ki ga je bilo ^Dramatično društvo* doižno že delj časa samo sebi in naši javnosti lahko razvidimo, kakšno ogromno kulturno in prosvetno delo je bilo izvršeno od na&ih ir.ladih idealnih prosvetnih delavcev. Govornik je izvajal: «Spoštovano občinstvol Z današnjo uprizoritvijo aDramatično društvo* praznuje jubilej svojega delovanja. Marsikomu -se morda zdi posebno slavljenje 25. predstave malenkostno, ali brezpotrebno. Toda ako upoštevamo vse okolnosti žitja našega življa, predvsem družabnega, društvenega, prosvetnega delovanja, vidimo, da je ta jubilej nesebičnega in požrtvovalnega dela naših igralcev, prežetih z ognjem idealizma za kulturni razmah našega ljudstva, da je ta jubilej vreden posebnega praznovanja. Saj nedavno ni bilo še tega našega kulturi posvečenega doma, ne delavcev, ne poslušalcev, ne odra, ne kulis. Zijalo je povojno razočaranje, — zdelo se je da so zamrla vsa blažja občutja. Pa se je strnila maloštevilna družba mladih, vzornih delavcev pod vodstvom g. A. Kozmana.^ da začnejo na ruševinah na novo delo, ki je šlo že tako lepo v klasje, pa je bilo poltem malj-dane pokončano. Leta 1920., v jeseni je ta mala družba pričela z dramatičnimi Sprejemajo se pošiljatve po pošti. VpraSajte povsod R. Crisnreamich M\Mm\ in Wm lite.w ZOBOZDRAVNIK j Dr. LOJZ KKA1GHER i * specialist za bolctni v ustih in na zobeh. * 2 sprejema za vsa zobozdi. In zoboteh. opraviU JJ J v Gorici, na Travniku 20 (Piazza deUa ■ m Vitioria 20) od 9-12 in od 3-5. - H! m ALOJZIJ POVH urar iti zlatar Piazza Garibsiti 2,1. b. Tel. 3-29 Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah. liki popusti!! Vse oblivalo, ki se nahaja v skadiščii CORSO 6SRSSBLD! št (tik kinematografa Royal) bo predano vsled odpustitve trgovine 8 z uellKonsKlml popasti 8 znmosifNSKA Sred&fijica v Prag! PodrUŽniCa V TrStU Ustanovljena 1. 1868 Lastna paiafa: Uiica Roma 7 teteiai Slmlca 8č 230,001833"— Rezerve Kč 131,600.000-— • m. »I. vjLiv, B.-v*, H&neskf, HroJ. Čiški Uiii&orice, Hoj»nin. Hraiec Kra>s«f Jthtevti, Ipirivv«. Varv LiS^ec, K»iic«, Mćlin«, Oloiaouc, Mor. P >««»«. Rardance. K»ak ra!»!>r. TepUc^S Tr*t., U*tt n/U Duiui, Opjuja,. — AFUJ- JACUE ▼ Mciriki Arsiriji. Jttgo*J«viji, nj Poljrtcm m Bt Ogrikcm. SAFES BLAGOVNI ODDELEK itm bvrltfja vse »sals »^liolikni p^oli. - Izdaja Mkaaaisa d' iiaiia prasia provizijo. Brrojav I ŽIVHOSTti^SKA - Trl®.t« TELEFONU 1079, »039, 2157, 4312. Najboljše I | in najfinejSe blago I •v naznanja cenjenim odjemalcem, da se je preselila S svojimi bogatimi skladišči v velike prostori v Via Carducci št. 20 (Nova palača zavarovalnice As-sicurazioni Generali) STALNA RAZSTAVA. istsi LJUBLJANSKA KREDITNA SANKA 9 ilmici li užem Hujev UMMt Telefon: 5—18, 22—9$ E 1 PODRUŽNICA V TRSTU [ CENRALA V LJUBLJANI 3 Slanica in mm Bliari87 (8.0H.B0r- Telefoa: 5—18, 22—98 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 % na tekočih računih po 4 % vezane vloge po dogovoru. • Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Podružnice: GORICA, Brežice. Celje, Čemomelj, Kranj, Maribor llfllprlMflđneia zveza i Jmoslirollo Blagmjnm je odprto od 9l/t—121/, ln od 147,-16 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split