Kazen zvezno koordiniranega vrhovnega štaba, osnovne organizacijske strukture In standardizacije orožja ni videti, na primer, da naj bi bilo še kaj več v zvezni upravi skupne obrambe. Tako preurejena obrambna pripravljenost bi ne le bila mnogo bolj učinkovita, ker bi jo vsak narod zares čutil kot svojo, temveč bi tudi onemogočila vznemirljive možnosti in sumničenja kakega novega oficirskega puča za restavracijo beograjskega centralizma in diktature. (Ciril Žebot, SD, april 1968) sLo\>enslziv nazaj v skrbno vodstvo Beograda, kjer bodo najbolj zavarovane koristi Slovencev.... Nobene jasnosti, nobene garancije! Kdo jo naj da? Pasič je s svojim podpisani v Ženevi garantiral demokratično državo Srbov, Hrvatov, Slovencev, sprejetje ustave z dvetreLjinsko večino, samoupravnost itd. Ni bilo nič! In slovenski politiki, ki "predstavljajo tradicionalne stranke", se niso naučili ničesar. Pozitivno — negativno. Odgovori sam! Danes se celo slovenski komunisti otepajo beograjskega centralizma in njegove samovolje in obsojajo gospodarsko izžemanje Slovenije. Ni ne darja za. slovenske železnice, ne za -este, ki vežejo Slovenijo in jstale dele Jugoslavije s sosednimi državami (n per. cesta Št. Ilj-Ljubljana). V listih, ki jih dirigira od nikogar priznani SNO ni skoro sledu o tem izžemanju. O tem je več ali manj grobna tišina.... Ne trdim, da je SD gibanja v vseh odtenkih pravilno. Toda ima pozitivno stran: Lastna država! Nikoli več nazaj. Stranke, ki trdovratno trdijo, da imajo "tradicijo", se izživaljajo le ob odgodkih in obiskih narodnih predstavnikov n. pr. v Argentini. Nekaj stotin starih političnih penzionistov ne pomeni veliko! Negacijo stare generacije hitro prerašča pozitivnost mladih, ki hočejo novo stvarnost v svobodni Slovenski državi. t.č. deti oblikovalno lpoč umetnika v različnih tehnikah in kompozicijah. Izstopali sta monumentalni plastiki Sv. Cirila in Sv. Metoda, močno je osvajala duhovnost Duš, plastika Čudež božje ljubezni pa je izražala veliko duhovno in formalno sprostitev. Reliefi v lesu in zlasti mnoge plakete v tolčenem bakru so prikazali Goršeta kot posebnega mojstra te tehnike, saj je upodobil toliko različnih zamisli in vsaka zase je nekaj posebnega: od globoke zamaknjenosti (Madona z otrokom), do resnosti zapovedi (Dekalog) in izrazite dinamike (Sv. Frančišek Asiški). Vsa dela izražajo globoko religioznost umetnika. Ker se v mnogih delih (zlasti v orcšcu) kažejo elementi nove gotike bi mogli označiti novo gotiko za novo smer v u-spešnem umetniškem razvoju in ustvarjanju 72-letnega kiparja. Na otvoritvi razstave so se zbrali mnogi Slovenci, ljubitelji umetnosti in Goršetovi prijatelji iz New Yorka in daljne okolice. Navzoče je pozdravil g. Rudi Ve-čerin, ki je dejal, da je ta razstava nova afirmacija slovenske umetnosti v svetu in je v čast ne samo mojstru Goršetu, ampak vsem Slovencem v New Yorku in vsem, ki imajo možnost ogledati si nove sadove neutrudlji-vega ustvarjanja umetnika. O-menil je tudi, da je s to razstavo združeno praznovanje 40-letnice umetniškega delovanja slovenskega umetnika kiparja Franceta' Goršeta. Okusno izdelan katalog (pripravil in omogočil ga je g. Rudi Večerin) daje tudi kratek pregled umetnikovega življenja in delovanja. V zadnjih 18 letih ustvarjanja na ameriškem kontinentu je Gorče razstavljal skupinsko: večkrat v Muscum of Art v Clevelandu (ZDA), v Torontu v Kanadi, v Odensi na Danskem, v New Yorku, v Bucnos Airesu, v Washingtonu in v Stam-fordu (ZDA); samostojno pa v Clevelandu trikrat in v New Yor-ku zdaj drugič, tokrat kot „One man Show Religious Art". Med njegova večja ameriška dela moremo uvrstiti umetniško opremo treh cerkva (dve v Torontu in ene v Chisholmu v Minnesoti), bronasto oprsje pesnika in skladatelja Ivana Zormana v Kulturnem vrtu v Clevelandu in leseno plastiko Mojzesa v Židovskem templju v Clevelandu. Večino njegovih del pa imajo zasebniki po Združenih državah in Kanadi. Na Goršetovo razstavo v New York je prišel tudi Edward Ken-ncdy iz Bostona, glavni arhitekt ameriškega Narodnega svetišča (National Shrine of Immaculate Conception) v Washingtonu, ki je sporočil umetniku, da jc uprava svetišča sprejela njegove načrte za kiparska dela — štiri reliefe — za Slovensko spominsko kapelo. Reliefi iz marmorja bodo ponazorili zgodovino krščanstva pri Slovencih in delež slovenskih naseljencev pri katolicizmu v Ameriki. S tem se bo Gorše pridružil svojemu učitelju Ivanu Meštroviču in drugim velikim umetnikom, katerih dela bogatijo to edinstveno svetišče v Združenih državah. Mojstru kiparju Francetu Goršetu k razstavi v New Yorku čestitamo in želimo še mnogo u spešnih ustvarjalnih let! Verske razlike, politične razlike V zadnjih časih beremo pogosta poročila o nemirih in izgredih v Severni Irski. To pot so jih začeli zapostavljeni in v nekem smislu preganjani katoličani.. Primerov verskega preganjanja in političnega zapostavljanja zaradi vere poznamo nešteto skozi zgodovino. Iz naše bližnje o-kolice se pa lahko spomnimo razmer v stari Jugoslaviji in pa razmer za časa vojne. Nekdanja kraljevina Srbija je imela državno vero, kot jo ima še danes Velika Britanija ali pa Izrael. Predvojna Jugoslavija, četudi enotne državne vere ni imela, je v mnogih ozirih nadaljevala tradicijo nekdanje kraljevine Srbije in dajala prednosti pravoslasvnemu prebivalstvu v državi. Saj ni bilo toliko zaradi vere same, kot pa zaradi splošnih razmer, ko je pravoslavje pomenilo srbstvo in ko je srbstvo bilo enako jugoslo-vanstvu; drugi pa naj ponižno služijo temu pojavu m zanj s svojimi davki skrbijo, da se v miru razširja in uveljavlja na vseh področjih javnega življenja v vseh predelih enotne Jugoslavije. Spomnimo se še primerov, da so Slovenci, če so hoteli priti na višja mesta v jugoslovanski vojski, ki bi se tudi v prvi Jugoslaviji morala imenovati srbska in ne jugoslovanska, morali prestopati v pravoslavje. Nekaterih to ni motilo, drugi pa so le s težavo opravičili — če sploh — to obliko nasilja, ki je bila istočasno tudi oblika raznarodovanja. . - S dnnes. v .Jugo- slaviji razmere spremenile — ne na boljše —, v kolikor se tiče vere, pa ni mogoče priznati, da so se sicer spremenile. Tudi danes je pravoslavna vera vse bolj državna kot katoliška vera, ki je dejansko edina organizirana opozicija v državi. Jugoslovanska vojska pa je, kot je bila v prvi Jugoslaviji, spet le srbska vojska, ki ima kot svojo največjo nalogo, da stoji ob strani in reši Jugoslavijo v primeru, da bi ji od znotraj pretila nevarnost. Vse govoričenje o odporu proti zunanjim nasprotnikom je popolnoma prazno. Sliši se le zato, ker si je partija v svesti, da Jugoslavije nihče napadel ne bo. V primeru večjega pritiska iz strani Rusije, bi pa partija brez dvoma popolnoma klonila, ker — govorimo o Zvezi komunistov Jugoslavije — prvi in edini namen ji jc, da se obdrži na oblasti. Kdo je pri tem njen zaveznik, je pa zelo malo važno, bodisi, da stroga linija ruskega komunizma ali pa, če bi se dalo, srbska pravoslavna cerkev. Veliki komunistični ideologi so imenovali vero le opij za ljudstvo. Zaganjali so se v vero, ker jc vera sila, ki je z zanikanjem ni mogoče zatreti. Modernejši komunisti so sem in tja uvideli, da s to neposrečeno tezo marksizma marsikaj ni v redu. Eni, kot na primer Kitajci so poskušali uvesti „Ljudsko vero". Nekaj podobnega je bilo celo na Češkem, nekaj podobnega je bil morda celo poskus Ciril-Metodo-vega društva v Sloveniji sami. Poglavitni poskus komunizma, ustanoviti državno vero v obliki ateizma, v glavnem ni uspel in vse komunistične zemlje so ostale razdeljene, ne najmanj v po> gledu vere in ureditvi cerkve. Ena ali druga državna vera, katolicizem v nekdanji Avstro-Ogrski, pravoslavje v nekdanji kraljevini Srbiji, ruskem cesarstvu, v Grčiji itd., anglikanska vera v današnji Veliki Britaniji ali judovstvo v današnjem Izraelu, ne odgovarja potrebam današnjega časa. Liberalni tokovi od francoske revolucije dalje so se zavzemali za ločitev cerkve od države. V kolikor je ta ločitev pomenila ali še pomeni zapostav-Ijenje ene cerkve, v toliko je to seveda nedopustno in silno farizejsko. V kolikor pa je to odkrita misel vseh prizadetih in, če bodo tudi svetne oblasti znale in hotele priznati „Bogu kar je božjega", je pa to danes v času hitrih informacij in velikih napetosti način, ki bi moral brez dvoma najbolje odgovarjati našim potrebam. Živeti in pustiti živeti je najosnovnejši človečan-ski zakon, ki ga pa ne poznajo ne komunisti, ne anglikanci na Irskem, včasih se zri, da niti ne povsem protestantje v Ameriki; ne poznajo ga pa tudi jugoslovanski politiki današnje Jugoslavije v čisto političnem in sociološkem smislu, po katerem imajo vso pravico do narodnega življenja le tisti Jugoslovani, ki so z rdečim in političnim Beogradom eno, ki zanj skrbijo; Slovenci, ki bi pa tudi radi živeli, živeli svoje lastno narodno in ekonomsko življenje, pa te pravice nimajo. J. M. • Povprečna višina dohodkov v raznih predelih Severne Amerike, izražena v odstotkih povprečja za ZDA (celotne ZDA — 100) znaša: Ontario 8396, Britska Kolumbija 8096, Prerijske province 7196, Ouebcc 6296 in Atlantske province 4796; v Združenih državah so dohodki najvišji na zahodu — 11896, na srednjem vzhodu 116%, Ne\v England države 112%, države ob Velikih jezerih 10796; pod državnim povprečjem so države Velikih planjav 95%, Skalnega gorovja 9496, južni zahod 85% ter južni vzhod 7496.—fš • Kanadska zadružna zveza — Cooperative Union of Canada slavi letos 60-letnico obstoja. U-stanovljena je bila 6. marca 1909 v Hamiltonu, Ontario. Letošnji občni zbor (8.-11 .aprila v Winni-pegu) bo posvetil dva dni razpravljanju o vlogi zadružništva v sodobnosti. Tema kongresa je „Služba za sedemdeseta leta". -fš • Zdravniško zavarovalna družba za Veliki New York (HIP) je kupila svojo prvo bolnišnico, Oueens oddelek Wvc-koff bolnišnice v Forest Hills, Long Island za 3 in pol milijona dolarjev. Bolnišnico je preimenovala v Fiorello H. LaGuardia — po bivšem newyorškem županu, ki je bil med ustanovitelji družbe. Zavarovalnica ima 777 tisoč članov ter namerava kupiti še več bolnišnic, odkar ji spremenjena zakonodaja to dopušča. Te bolnišnice bodo namenjene seveda v prvi vrsti lastnim članom, toda v mejah možnosti bodo sprejemale tudi druge bolnike. V Kanadi obstajata dva zadružna zdravniška centra — e-den v Sault Ste. Marie in drugi v S t. Catlaariuesu. —1'š Slovenske radijske oddaje v Zahodnih državah Cas oddaj je naznačen po Greemvichu (GMT). Razlika v času mod Greenvvi-chem in Slovenijo je ena ura. Združese države: Glas Amerike ........vsak dan od 4:00—4:15 na srednjem valu 251 m in na kratkih val. 25,31,41 in 49 metrov in od 5:00 — 5:15 na istih kratkih valovih. Britanija: BBC-London (vsak dan od 18:00 — 18:30 na val. 31, 41 in 49 m on nedeljah tudi od 15:30— 16.00 na val. 31 in 41 m. Zahodna Nemčija: Deutsche Welle-Koln torek, četrtek, sobota od 15:20 — 15:40 na val. 31, 41 in 49 m. Francipa: Pariš vsak dan od 17:30 do 17:40 na val. 41 in 49 m. Italija: Rim vsak dan od 15:20 — 15:40 na val. 41 in 49 m. Vatikan: Radio Vatikan ponedeljek in petek od 20:30 20:45 na val. 41, 49 in 196 m. torek, četrtek, sobota od 17:15 — 17:30 na vai. 41, 49 in 196 m. nedelja od 10:50 — 11:00 m val. 31, 41 in 196 m. Amazing Accomplishments of Slovenes Abroad What do the follovving persons liave in cominon? A foremost linguist and ethnologist who was also a member of the Argentinian Academy of Arts and Sciences? A famous Nobel Prize winner in chemistry and a pioneer in the area of microana!ysis? An architect in his early forties who built L'Enfant Plaza in VVashington and palaces and skyscrapers in Boston, Denver, Cambridge and Tel Aviv? An American 01ympic champion in skiing and a young Iady vvho vvon the first plače in the U.S. National Cross Country Championships? Lcading authorities on cancer in Pariš, Stockholm, Buffalo and Budapcst? VVinners of first prizes in arehiteeture in Vienna, Buenos Aires and New York? The court architect of Ethiopia, the state architect of France and the direetor of the School of Arehiteeture in Sao Paolo, Brazil? Director of the Camille Dreyfus Laboratory in North Carolina, owner of an aluminum factory in Australia and on the Philippinc Islands, owner of metal vvorks Yanes in Brazil and dircctors of electrical equipment factories in Naples and Grenoble? Inventor of the Rotafix plane model, president of a leading American enginecring design firm, and a senior editor of LOOK magazine? A leading authority on Slavic sludics in England, a member of the Polish Acadeiny of Arts and Sciences in Warsaw, founder of the EMPA Institute in Svvit-zerland and physicists at the unive/sities of Vienna, Heidel-berg, Berlin, Laval and Massachusetts Institute of Teclmology? Rectors or chancellors in Vienna, Minnesota and California or personal physicians of the late President Keimedy, President Masaryk of Czechoslovakia, Haile Selassie of Ethiopia, Maxim-ilian of Mexico and Peter the Great of Russia? Gold medal vvinner in the area of construction at the Brussells VVorld Fair, an American champ amateur dressmaker from Euclid, a former reetor of the Vienna Academy of Arts, a former editor of the leading French newspaper La Prcsse and current editor of Dire, the first professional sculptor and founder of the Academy of Design in Chicago, the vvinner of Grand Prix in an international exhibit in Tokyo, and two vvhiners of the Good Man Avvard in Formosa? A composer and con-duetor vvho for several decades conducted the Finnish Symphony Orchestra in Helsinki, the American Polka King, and the founder of the Mozarteum for South America? The supreme military representative of the United States to the United Nations and Pope Paul s delegate to UNESCO? Have you alrcady guessed vvhat ali thesc great peoplc have in common? Well, ali of them are of Slovenian nationality and their phenomenal success stories vvill bc deseribed and documentcd in our fortheoming publications on Slovenian notables abroad. There are, of course, hundreds of otlier Slovenian acliivers vvhose accomplishments vvill be discusscd: American and Brazilian mayors and congressmcn; leading scientists, artists and authors; leading physicians, architects and enginccrs; ovvners of factories, hotels and plantations; executives of industry and business; champions in sports and in other areas, etc., etc. As you can see, very ricli and iinpressivc materials have already been collected. But we vvant to make our publications as mcaningful and comprehensive as possible. Here we need your help. Wc need short biographical sketehes and personal photographs of ALL Slovenian notables obroad. Where applicable, we also need sueh documentation as biblio-graphies, excerpst from the press (indicating source and date), records on inventions and patents, and photographs of arehiteetural or artistic ereations, of factories, hotels, indust-rial products, medals, presidential and similar citations, etc. Above aH, vve need addresscs of ali highly successful Slovenes anywhere in the vvorld vvhose biographics should be included. Remember, the Slovenian success story is YOUR success story. Won't you please help us vvith ali relevant infor-mation and addresses? Please vvrite to: Dr. G.E. Gobetz Associate Professor of Socialogy and Anthropo!ogy Kcnt State Univcrsity Kent, Ohio, 44240, USA. P.S. You may vvrite in English, Slovenian, French, Italian, German or Spanlsh. V Severni Ameriki je bil že obtožbe svetne ustanove višje večkrat predmet debate msgr. Ivan Ilič (Illioh — rojen na Dunaju, po nekaterih poročilih srbskega porekla, duhovnik newyor-ške nadškofije, ki pa deluje že več let v Mehiki, kjer vodi poseben inštitut za spoznavanje južnoameriških kultur). Pred kratkim so mu izročili prepoved kon-gregacije za vero, ki ji načeluje kardinal Franjo Šeper, v kateri je zapisano, da ne smejo duhovniki, sestre, bratje in diakoni niti obiskati njegov center niti se udeleževati katerekoli njegovih dejavnosti. Ker je Center v Cuer-navacai laična ustanova, cerkvene oblasti seveda nimajo direktne kontrole nad njim. Msgr. Ilič je med drugim izjavil: „Vznemir-jen sem, ko vidim, da jc rimska ktirija izrekla težke in pavšalne izobrazbe, ne da bi imenovala e-no samo specifično obtožbo." Med zagovorniki msgr. Iliča je jezu-it Joseph Fitzpatrick, ki predava' sociologijo na Fordham u-niverzi v New Yorku. —fš • Svet gospodarskih svetovalcev v ZDA je mnenja, da bi izdatek okrog 10 miljard na leto — kar predstavlja približno 596 državnega predračuna — zadostovalo, da bi odpravili bedo 22 milijonov državljanov, ki žive pod življenjsko ravnijo, ki jo na splošno smatrajo za mejo med znosnim in neznosnim življenjem. —fš Poravnajte naročnino in darujte v tiskovni sklad "SJi." rOMMU SlOViHlA Subscription rates $4.00 per year: 30c per copy Advertjsing 1 column x 1" $2.80 Published monthly bv Slovenian National Federation of Canada Member of C.E.P.F. SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu. Letna naročnina znaša: 7.a ZDA in Kanado 4 $, 7a Argentino 250 pe-zov, za Brazilijo 60 krnzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstri jo 35 šilingov, za Avstralijo 2.50 avstr. L., za Italijo in Trst 800 lir, za Francijo 600 frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi „Slovenske poti". Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. • Važno zporočilo; Ker pade letos Velika noč v prvi teden v aprilu bo vsled poštnih razdalj in lierednosti v dostavi, velikonočna izdaja "S.D." že v marčni ševilki. Prosimo vse naročnike, čitatelje in oglaševalce, da to blagohotno sprejmejo na znanje! —Uprava. Dr. France Porovne se je srečal z Abrahamom na svoj dom. Pred odhodom pa je povedal, da bi rad še bolj povdaril svojo zahvalo za slavje in sicer s tem, da bo v spomin na ta prijetni popoldan nakazal vsoto $250.— za "Slovenicum" v Rimu. • Ali te vest nič ne peče? — Si poravnal zaostalo naročnino, nakazal isto za tekoče leto. Ce ho čeA res pomagati svojemu listu— dodaj še primerni prispevek za tiskovni sklad; storil boš veliko in narodno delo, — v očigled dejstvu, da so nam v preteklih 18 mesecih že dvakrat povišali ceno za tisk in sedaj še za 50°n zvišali poštnino, Kdor hitro da,— dvakrat pomaga! Vse naka/ilc na upravo: "Slovenska država", 464 Euclid Ave., Toronto 4, Ont., Canada. Vsem, ki se zavedajo svojih obveznosti in store svojo dolžnost, že v naprej prav prisrčna hvala! • Hranilnica in posojilnica J.E Kreka je imela v nedeljo popoldne 2. feb. svoj redni letni občni zbor, na katerem so izvolili nove odbornike, katerim je potekel termin, odobrili razdelitev dobička in pravil ter začrtali načrte za prihodnje leto. Izvoljeni so bili: v glavni odbor g. Por, v nadzorni odbor g. Cekuta in v kreditnega g. Medved (mlajši), častitamo! CARL VIPAVEC Cleveland Ko sem izvedel, da se bo letos februarja srečal z Abrahamom dr. France Porovne, me je zajela misel, da se mu za to priliko oddolžimo tudi z nekaj vrsticami v našem listu "Slovenska Država". Ce me spomin ne vara, sva se prvič videla in - spoznala za "štu-dentovsko mizo" med vojno 1941.-1942. leta v "kmečki kuhinji", kjer sva se oba znašla kot gebunca, on iz grčave gorenjske, jaz pa iz zelene štajerske. Omizje je bilo dokaj različno. Bili so tam študentje z univerze, višjih srednjih šol in učiteljišča. Debate o dnevnih dogodkih so bili redna "točka" na "dnevnem programu",—slovenska misel je bila srčika razgovorov. Ko gledam listo "Currlcilum Vite" doktorja Porovneta, ne morem mimo dejstev, ki narekujejo človeku spoštovanje pred korajžo in vstrajnostjo ter duhovno močjo, ki mu je bila potrebna, da je ostal ne samo pri življenju med težkimi in razburkanimi leti vojne v "Sloveniji, ampak tudi po vojni, ko je bil v neprestani borbi za dnevni obstanek, — poleg želja doseči svoj življenski cilj — postati zdravnik, — pomagati sočloveku v telesni — in mnogokrat tudi duševni stiski. Ta cilj je po mnogih, dejal bi, včasih skoraj vidljivo nemogoče premostljivih zaprekah s trdno in jekleno voljo končno dosegal! Taka življenska borba in končna zmago, ustvarjata občudovanje v srcih prijateljev in nenaklonjenih; saj obojih ima vsakdo v vsakdanjem življenju, še posebno zato, ker poznam doktorja Franceta kot praktičnega katoličana in zavednega Slovenca. In tak zasluži naš siavljenec priznanje in prijateljski klic "Ad multos felices annos", katerega danes tu izrekam v teh vrsticah dobremu človeku, možu na mestu, ki ve "kar veleva mu stan"—, zavednemu narodnjaku in—prijatelju! Ta voščila gospodu zdravniku pa so tudi v imenu "Slovenske Narodne Zveze v Kanadi". Od mene pa še enkrat: "Doktor France — Bog Te živi— in na mnoga leta!" —V. Mauko G. dr. Franc Porovne se je slavnega profesorja Maranon. rodil 5. feb. 1919 v Glinjah pri Cerkljah na Gorensjkem. Gimnazijo je končal v Ljubljani kje se je vpisal 1938. na univerzo, odkoder je šel 1945. v Italijo ter tam obiskoval univerzo v Bo-logni. 1947. je odšel v Madrid— Španijo, kje je 18. jun, 1952. doktoriral kot: Don Francisco Porovne — Vombergar, pri *'Ca-tedra de endocrinologia de la universidad central e insituto.de endrocrinologia experimental. Od 7. julija 1952. je bil sodelovalec Decembra 1956, je prišel v Toronto—Kanada. Svoj intern-ship je končal 30. junija 1958. v St. MichaePs Hospital. Trenutno ga veže delo (od. 30. junija 1950. dalje) s St. Joseph's hospital, ter jc član "The Medical Council of Canada" od junija 1960. dalje (No. 20121). Poročen je z ga. Marijo Rojeno Zorn. Poroka je bila 9. julija 1964. v Gorici. Svoj urad ima na 1045. Bloor St. W. v Torontu. Toronto • V nedeljo 26. januarja so se zbrali bližji prijatelji v restavraciji "Tiroler" na 1115. Bay Str. ter povabili na skupno kosilo "abrahamovega slavljenca" g. dr. Franceta Porovne in njegovo ga. soprogo. Polna soba jih je bila, ko je siavljenec prišel z gospo. Posedli so za mize in ob pristne domačem kosilu in slovenski kaplici zalili petdesetletnico ter častitali priljubljenemu doktorju. Po kosilu so posedeli v prijetnem razgovoru in skupno z doktorjem vzbujali spomine. Za zaključek se je g. dotkor vsem zahvalil za pozornost in skupno z ga. Marijo povabil vse John J. Prince novi zastopnik 32. mestno volilno okrožje, kjer prebiva veliko število Slovencev, bo odslej naprej zastopal v elevelandskem mestnem svetu, naš rojak John J. Prince, ki je doslej služboval v pravnem oddelku mesta Clevelanda. Pred leti je bil njegov pokojni oče večkrat izvoljen na isto mesto. John J. Prince je zamenjal Jacka Banko, tudi nešega rojaka, ki je dobil novo mesto pri okrožnem sodniku Ralphu Locherju, bivšem elevelandskem županu. Srebrna maša. V nedeljo 5. januarja je v farni cerkvi Marije Vnebovzete v Co-lingvvoodu daroval svojo srebrno mašo prečastiti gospod Voctor N. Tome, tamkajšnji župnik. 60-letnica. 12 januarja je praznoval 60-letnico svojega življenja gospod Zdravko Novak, ki ga Slovenci vseokrog poznamo po njegovem pisateljskem, kulturnem, javnem in društvenem delovanju, ki se je začelo že v domovini in ga g. Zdravko ni nikoli prekinil. Bog Vas živi še na mnoga leta! Prireditev športnega kluba. V sobto zvečer 11. januarja je bila v Slovenskem domu na Hol-mes Ave. družabna prireditev Športnega kluba s plesom. Pristavska noč. Slovenska pristava je v soboto 18. januarja priredila v prostorih Slovenskega narodnega doma na St. Clairju svojo, sedaj že tradicionalno, "Pristavsko noč" večerjo, zabavnim programom in plesom. Prireditev ja resnično uspela. Za ples so igrali "Veseli Slovenci", na sporedu pa so bili "Vandrovci", oktet "Fantje na vasi" in pa g. Božo Pust, ki je vodil program in zabaval udeležence s smešnicami. S vse« NEPREMIČNINSKIH, OHKMTK K K Z /.AIlPANJfcfll DRUŽINSKIH SLOVENSKI ODVETNIK IN PRAVNIH 7.AOKVAH NA: |N NOTAR The Simpson Towers 401 Bay St. Suite 2000 - £M. 4-4004 DR. LAMBERT EHRLlCH PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA IN SLOVENCI Tretja faza prekmurskega vprašanja : Na prizadevanje naše delegacije prisodi Conseil Supreme Prekmurje Jugoslaviji. Naša delegacija je sklenila predložiti posebno demaršo, ko jc Conseil Supreme dne 12. maja za nas neugodno odločil glede Koroške in Prekmurja. Zaprosila je za avdienco pri Clemenceauju, ki naj bi izposloval možnost, da bi pred Teritorijalno komisijo ustno razložili zahteve glede Koroške in Prekmurja. Delegaciia je bila v avdienci dne 18. maja Žolger je nato že 20. maja razvil pred Teritorijalno komisijo poleg koroškega vprašanja tudi naše zahteve glele Prekmurja. Za mejo je predlagal: "Od Karolyfa stara ogrska meja do kote 400; potem kote 413 (Sfiradelberg), 381 (Toka), 404 (Silberberg), 365 (Ka-tarinaberg), 313 (Budfalva), 319, 291, Orihodos, 228 (Kapozak) 320, 255, Kisszerdahely, 295, 271, 259, 2lil, 209, 202, črta med Zsitkosz in Bodehaza, kote 187, 334 (Botosa), 228, 265, Lendava do izliva v Muro." Povdarjal je posebno, da bi bila krivica žrtvovati okrog 100.-000 Slovencev madžarski sovjetski vladi in nadalje razkosati slovenski narod tako, da pridejo znatni deli pod tri tuje vlade: Italjane, Nemce in Madžare. Ta predlog je torej vzel za mejo na severu razvodnico med Muro in Rabo in je izpustil Sv. Gott-hard z okolico, s tem bi mi izlo- Chicago • Poroka. V soboto 25. januarja sta se v farni cerkvi sv. Štefana poročila gdč. Vera Kastelic in g. Branko Magajna. Ženin jc bil več let odbornik Slovenske Narodne Zveze in sodeloval pri cerkvenem ter pri Mladinskem pevskem zboru. Vso srečo in obilje božjega blagoslova na skupni življenjski poti! • Dobro so gospodarili lansko leto pri fari Sv. Štefana. Dohodkov je bilo $87,838.28, izdatkov $81,924.17; prebitka $5,914.10, prebitka iz leta 1967 $8,882.59. Skupaj $14,796.69. In kar je glavno: ves farni dolg je plačan. —Toda imajo v načrtu gradnjo hiše za sestre, ker dosedanja hiša ni v najboljšem stanju. • Dve sestri umrli isti dan. Dve stari slovenski naseljenki, ki sta bili obe že v visokih letih, sta umrli isti dan v bolnišnici Sv. Ane. To sta bili Miss Fannie in Ana Muha, ki sta živeli blizu cerkve na Wolcot Avenue. • Milica Markun, hčerka našega naročnika g. Antona Medveda je prejela pred kratkim Bachelor Degree of Education. Milica, ki je prejela osnovno šolsko vzgojo v naši farni šoli, in je bila tudi kraljica Sloven- skega dneva, sedaj poučuje v Lockport-u, 111. Naše čestitke! • Prav lepa prošnja: Ni lepo biti v zaostanku z naročnino. Prosimo, da je poravnate čimprej za nazaj (kdor še dolguje) in za naprej zastopniku g. Mirku Geratiču. Kar pri cerkvi, čc ne pa po. pošti na naslm^-Micko_Gera-tič ,2737 W. 16th Str. Chicago, | gotovo je tudi Conseil Supreme 111. 60608. 26. maja sprejel predlog teritori- čili 8053 Nemcev in 13.100 Madžarov, a na žalost tudi 4796 Slovencev. Po prvem predlogu bi nam pripadlo: 72.287 Slovencev, 10.151 Nemcev in 33.263 Madja-rov; po novem pa bi nam pripadlo: 67.491 Slovencev, 2.098 Nemcev in 20.163 Madžarov. Naša delegacija je sprejela ta predlog, ker se je med tem Arne-rikanec Johnson po posredovanju našega delegata Smodlake odločil za to rešitev. Da je Johnson še nekoliko razširil v naš prilog prekmurske moje je vplivalo tudi dejstvo, da je, kakor smo že omenili pri koroškem vprašanju, VVilson želel direktna pogajanja med Trumbičem in Orlandom, ki so se potem 16. maja po posredovanju House- ja tudi res vršila. Pri tej priliki je delegat Smod-laka pridobil Johnsona za nas glede Prekmurja. Toda zahtevi, da bi Sv. Gotthard bil priključen naši državi, se je Johnson odločno protivil, ker ima madžarsko veino.zaradi tega je tudi južna okolica, ki gravitira proti Sv Gotthardu, bila izločena. Smodla-ka je govoril v tem smislu tudi z Angeležem Leeperjem, ki je pristal na njegov predlog. Zaradi tega je naša delegacija sklenila to omejeno zahtevo zagovarjati 20. maja pred teritorijalno komisijo. Površina tega ozemlja je znašala 994 km!, medtem ko je naše prvotno zahtevano ozemlje merilo 1360 km2. Predsednik Pašič je na delega-cijski seji 24. maja ^poročal, da se nam bo glede Prekmurja ustreglo, ne pa glede Koroške. Teritorijalna komisija je namreč na opoldanski seji 20. maja sprejela Johnsonov predlog in POZOR ROJAKI! POTUJETE SKOZI Sprejem na letališču ali železnici, ogled Rima, prenočišče, domača hrana .... r«..«,..!,«« itd. vse te skrbi bodo odveč, če se RIM V DOMOVINO? boste obrnili na: Vinko A. LEVSTIK Director in lastnik Hotel 'BLED' iT> Hotel-Peniijon 'DANILA' Via S, Croce in Cesuralemme 40, Via L. Luzzatti 31 Roma, Tel., 777—102 Roma, Tel., 750—587 jalne komisi je. Toda v naše veliko začudenje je v prvem uradnem Obvestilu, ki ga nam je konferenca poslala o naših mejah (Partie II. Frontieres d'Autriche, 2. epreuve, 27. 5. 1919) Prekmurje pri pozna no Ogrski, Radgona pa Avstriji. Tekst se namreč glasi: Meja Avstrije z Madžarsko gre oc! točke, kjer Mura pride do ogrske meje do južno cd Požuna po stari avstro-ogrski meji. Tudi v 3. korekturi z dne 29. maja je ostale isto besedilo. V poročilu, ki bi se moral pre brati na plenarni seji 29. maja, je sicer Radgona priznana državi SHS, toda glede meje vzhodno odtod pa je besedilo sledeče: "Aucun changement n'est intro-duit dans le Traite de Paix en ce qui regarde 1'ancienne frontiere entre LAutriche et la Hongrie", kar lahko oboje pomeni. Na plenarni seji dne 31. maja, kjer so malim silam sporočili mirovne pogoje z Avstrijo, je minister Trumbič protestiral proti temu, da je v prej omenjenem besedilu Prekmurje izpuščeno. Tardieu je takoj ugotovil da je glede Radgone v tekstu pomota, a glede Prekmurja je rabil izgovor, da v avstrijski pogodbi ni treba precizirati vprašanje Prekmurja, ker bodo tozadevne določbe vkljuene v pogodbo z Ogrsko. Toda ob koncu seje je dobil Žolger 4. korekturo (Frontieres d'Autriche, 4. epreuve) kjer je bilo besedilo glede Prekmurja bistveno drugačno. Po tem besedilu je država SHS segala do Sv. Ane vzhodno od kote 400 in šele od te točke naprej proti severu se je začela meja med Avstrijo in Ogrsko. V načrtu pogodbe, ki se je izročil 2. junija avstrijski delegaciji, je bilo še pristavljeno, da sega meja med Avstrijo in Jugoslavijo 16. km severno cd Radgone in da je omenjena točka vzhodno od kote 400 'point commun aux trois frontieres de 1'Autriche, de la Hongrie et de 1'Etat Serbe-Croa-te-Slovene.' Ob koncu tega poglavja na j bo omenjeno, de je bila velika napaka, da nismo Prekmurje takoj v začetku zasedli. Ker so tam gospodarili Madžari in do 13. avgusta boljševiki, je bila vsaka komunikacija s Prekmurjem o-nemogočena. Dne 30. maja so se celo Avstrijci začeli mešati v prekmurske zadeve. Poklical jih je črensovski učitelj Wilem Tkalec, štiriindvajsetletni poročnik, madžaron in pozneje boljševik. Ko je prišel navzkriž z boljše-viško vlado, je proglasil slovensko samostojno republiko v Prek-murju in poklical Nemce na pomoč. Toda pred premočjo bolj-ševikov je zbežal v avstrijski Gleichenberg z ugrabljenimi mil-joni, zapeljano ljudstvo pa je prepustil nasilju boljševikov. (nadaljevanje sledi) • Po podatkih študije .Juliana Simona (University of Illinois) skrajša vsaka cigareta kadilcu življenje za približno sedem minut. Povprečno žive kadilci štiri let manj kot nekadilci.—fš. • A.F. Laidiavv, ki je bil glavni tajnik Zadružne zveze za Kanado, se je odpovedal temu položaju in odšel v Colombo (Cey-lon), kjer bo slušil eno l^to kot predsednik vladne komisije za zadruništvo. —fš. • Zadrugarji v Ouebecu so s pomočjo duhovnika Steinmana ustvarili 60 novih eskimskih besed za tehnične izraze, ki se uporabljajo v zadružnišvta. Mnogi Eskimi so vneti, zadrugarji. fš. • Kanada je obljubila $20 milijonov za svetovni prehranit-veni program. Od 57 držav, ki so obljubile pomoč, jo po vsoti prekašajo samo Združene države Severne Amerike. —fš. Prosimo poravnajte naročnino. KANADSKI DRŽAVLJAN .Večina ljudi v Kanadi so rojeni kanadski državljani Vendar, vsako leto skoraj 60,000 ljudi dobi državljanstvo v domovini svoje izbire preko enega od 13 Kanadskih Sodišč za Državljanstvo, ki se nahaja jo v raznih krajih države. * Ste Vi sposobljeni za uživanje prednosti državljanstva? * Ste Vi pripravljeni da prevzamete odgovornosti članstva v Kanadski družbi? Poizvedite o tem v Vam najbližjem Kanadskem Sodišču za Državljanstvo. Oni so pripravljeni da Vam pomagajo v sledečih mestih : HALIFAX, MONCTON, MONT-REAL, OTTAVVA, SUDBURY, TORONTO, HAMIL-TON, ST. CATHARINES, KITCHENER, LONDON, VVINDSOR, WINNIPEG, REGINA, SASKATOON, CALGARY, EDMONTON, in VANCOUVER. Lahko pa tudi pišete na : Registrar of Canadian Citizenship, Secretary of State Department, Ottavva. GOVERNMENT OF CANADA 3 "SLOVENSKA DRŽAVA" — TORONTO, ONT. CANADA 1. FEBRUAR 1969. To je trideseto nadaljevanje nove "3 strani" SLO-VKNSKri DRŽAVE, namenjeno sistematični anali/i tekočega razvoja razmer v Sloveniji in Jugoslaviji pod rahljajočo se komunistično oblastjo. Nova stran se bo lla v vrsto stalnih rubnik o pomembnih razvojnih silnicah slovenske stvarnosti. Posamezne rubrike bodo tamkašnjen razvoju, upamo da bo globlja analiza pisati strokovnjaki na dotičnih področjih z lastno na tej strani dopolnila važno vr/.el v dosedanjem pri- avtorsko odgovornostjo. Ker je tisk v Sloveniji Se kazovanju sprememb, katerih pomembnost presega vedno zaprt v tesne okvire, svetovni tisk pa omejen politične meje Slovenije in Jugoslavije, na bolj slučajnostmi In površinsko poročanje u uredništvo "Slovenske države" USTAVNIH SPREMEMBAH i. 26. decembra 1968. je zvezna skupščina v Beogradu sprejela 13 amandmajev k zvezni ustavi Jugoslavije. S temi amandmaji so v teku dveh let že drugič spremenili zvezno ustavo, ki so jo sprejeli in uzakonili leta 1963. Tako ima zvezna ustava sedaj že 19 amandmajev. Prvi amandma iz leta 1967. je z novimi amandmaji, ki urejajo nanovo zvezno skupščino in vlogo zbora narodov postal po dobrem letu obso-leten. 1.) Poglavitna, za nas najzanimivejša, sprememba povečuje vlogo zbora narodov v zvezni skupščini. Zbor narodov prevzema mesto zveznega zbora, ki so ga odpravili. Zbor narodov, ki naj predstavlja republike, avtonomne pokrajine, narode in narodnostne manjšine, oziroma narodnosti, odslej naprej ne bo pristojen le za so-odločanje pri spremembi zvezne ustave in papirnato varovanje enakopravnosti republik in narodov, temveč bo odslej naprej pristojen za vso zvezno zakonodajo. Zbor narodov bo po dolžnosti razpravljal in tudi sprejemal vse zvezne zakone. Doslej je zbor narodov imel le pravico na lastno pobudo poseči v zakonodajni proces, če je smatral, da bodo s predlaganim zakonom kršeni enakopravnost ali pravice republik in narodov. Dasi je že a-mandma iz leta 1967. razširil obseg in povdaril to pravico iniciative zbora narodov, doslej še nismo slišali, da bi se zbor narodov te pravice tudi poslužil. Dejansko je bila vloga zbora narodov doslej le papirnata vloga. Zbor narodov bo odslej naprej v okviru svojega območja samostojno razpravljal o vprašanjih, ki so povezana z enakopravnostjo republik, narodov in narodnosti ter z ustavo določenimi pravicami republik in avtonomnih pokrajin, pa tudi o drugih vprašanjih, ki so v skupnem interesu za republike in avtonomne pokrajine. O vseh drugih zade- vah pa bo zbor narodov soodločal z drugimi pristojnimi zbori zvezne skupščine, ki so: gospodarski, socialno-zdravstveni, pro-svetno-kulturni in družbeno-poli-tični. Zadnji je nov zbor zvezne skupščine, ki ga prejšnja ni imela. 2.) Druga pomembna sprememba naj bi biia modifigacija dosedanjega 125. člena zvezne ustave po katerem ima federacija izključno pravico z zakonom določati vire in vrste dohodkov družbeno političnih skupnosti, to je predvsem republik in občin. Odslej naprej bodo republike lahko določale meje v katerih druge družbeno politične skupnosti odrejajo dohodke in sredstva namenjene za svoje potrebe. 3.) Tretja pomembna sprememba naj bi bila ta, do bodo republike v bodoče odgovorn za pravice in dolžnosti nekaterih zadev federacije določenih z zakoni. V zvezi s tem naj bi republike dobile nekaj ingerenc na področju pravosodstva, narodne obrambe in zunanje politike. 4.) Delen odstop od zveznega etatizma predstavlja tudi amandma, po katerem imajo sedaj delovne skupnosti pravico odločati o tem, katere samoupravne organe bodo konstituirali in volili. V tem amandmaju je med drugim rečeno, da delovni ljudje v delovni organizaciji ustanavljajo upravne organe delovne organizacije in organizacij združenega dela v njeni sestavi, določajo njihovo področje dela, ter čas za katerega organe volijo, pa tudi pogoje ter način njihovih volitev, oziroma razreševanja. 5.) Ostale spremembe prilagajajo volitve in število poslancev novi ureditvi zvezne skušči-ne, določajo nov postopek za spremembo ustave. Avtonomne pokrajine se preimenujejo v socialistične pokrajine in njih meja ni mogoče spreminjati brez privoljenja pokrajinske skupščine. Odnos katoličanov do okrožnice humanae vitae Nadškofijski ordinariat v Ljubljani je izdal knjižico: POSREDOVANJE ČLOVEŠKEGA ŽIVLJENJA „Humanae Vitae". Okrožnica papeža Pavla VI. o pravilnem uravnavanju rojstev. Pred prevodom je daljši uvod, ki ga je napisal soprevajalec dr. Štefan šteiner, docent za moralno teologijo na teološki fakulteti. Tukaj ponatiskujemo odlomek iz poglavja: Odnos katoličanov do okrožnice (str. 17/18). Uredništvo hu. Dokler do jasnosti ne pride, pa se je katoličan dolžan ravnati po nauku okrožnice. Svoje stališče mora po izidu okrožnice tudi ponovno premisliti tisti ki je bil doslej prepričan, da je uporabljanje kontracepcijskih sredstev moralno neoporečno. Dolžan si je po nauku okrožnice oblikovati vest. c. Ce bi kdo po resnem preudarku oz. oblikovanju vesti bil prepričan, da nauka okrožnice o kontracepcijskih sredstvih ne more sprejeti, se sme ravnati po tistem, kar mu vest z gotovostjo narekuje. Prepričana vest je namreč najvišji in konkretni zakonodajalec našega nravnega življenja. "Vse pa, kar ni iz prepričanja, je greh", uči sv. pimso ORimlj. 13,4-6). d. Dušni pastirji morajo vernike o nauku okrožnice poučiti in jim po njem brez kakega duhovnega nasilja oblikovati vest. e. Vernikov, ki po dolžnem samo oblikovanju vesti, ne morejo sprejeti papeževega nauka in se tudi-preprjčani, da delajo prav-po njem ne ravnajo, ne smemo imeti za krivoverce, upornike ali grešnike. Ker nam okrožnica podaja nauk vrhovnega poglavarja Cerkve, je treba ta nauk sprejeti v duhu pokorščine. Ker podaja nauk, ki nam hoče pomagati na poti k zveličanju, ga je treba sprejeti v duhu skrbi za zveličan je. Ali nauk okrožnice veže katoličane v vesti? Sam po sebi gotovo. V posameznih primerih pa stalna moralna načela, ki so izrecno utemeljena z naukom sv. pisma, na vprašanje odgovarjajo takole: a. Cegar vest nauku okrožnice iskreno pritrjuje, se mora po tem nauku tudi ravnati. b. Čigar vest o obvežnosti ravnanja po nauku okrožnice npr. o prepovedi uporabljanja kontracepcijskih sredstev, ni prepričana in torej resnično dvomi, tisti se mora potruditi, da dvom odpravi in pride do gotovosti. To stori tako, da temeljito premisli nauk okrožnice in si k jasnosti pomaga tudi z mišljenji resnih strokovnjakov, npr dušnih pastirjev, zdravnikov.. Posebno mu bo pomagal k jasnosti ponižna molitev k Svetemu Du- Mate Resman II. Ko razmišljamo o teh amandmajih spoznamo, da torej ne gre za bistvene ustavne spremembe, temveč le za manjše ustavne spremembe o katerih se teoretično lahko govori, da v pomembni meri ostvarjajo novo razmerje med republiko in federacijo in, da je republika veliko pridobila. V resnici pa amandmaji le prilagajajo nekatere določbe zvezne ustave in njenega mehanizma najbolj kričečim praktičnim potrebam političnega III. V Sloveniji se razvija življenje po svoji poti. Slovenska delavnost ga žene naprej tako v gospodarlstvu, kot tudi v negospodarstvu. Razvija pa se na osnovah zgodovinskih, materialnih, kulturnih, duhovnih in človeških danostih slovenskega prostora in človeka. Ta razvoj zahteva uravnavanje in odločanje ter reševanje problemov iz slovenskega centrJi, ne pa iz Beograda, ker gre za specifičen razvoj in za specifične probleme, ker gre za slovenski narodni razvoj. Poleg tega pa so tudi slovenska narodna zavest in čustva še vedno tako močni, da so se morali tudi komunisti, ki sanjajo o brezrazredni, breznarodni in brezdržavni družbi, sprijazniti s tem dejstvom in ga upoštevati. Teza, da bo samoupravljanje rešilo vse probleme, tudi narodnostne in da ni potrebno, da bi bile republike resnične države, ne drži. Samoupravljanje sicer omogoča in sprošča krajevno ustvarjalnost in daje samou-pravljalcem gotov krog svobodnega delovanja, a le do meje, ki jo postavljajo zvezne regulacije in posegi. To velja predvsem za IV. Da slovenska javnost v domovini čuti potrebo po lastni državi in si predstavlja republiko in pričakuje od nje, da funkcionira kot država, dokazujejo ugotovitve raziskave, ki so jo izvedli lansko leto, o katerih je poročal Niko Toš, predavatelj na Visoki šoli za sociologijo, politične vede in novinarstvo, ob razgovoru "za okroglo mizo" 19. IX. 1968. Niko Toš je o ugotovitvah govoril takole: "To se kaže med drugim v tem, da odgovornost za reševanje problemov na posameznem področju ljudje ne iščejo pri federaciji, ampak pri neposrednih skupnostih; odgovori na vprašanje o tem, kdo bi moral predvsem skrbeti za urejanje problemov na posameznih pod-rojih, (kot so zdravstvo, gospodarstvo, šolstvo, otroško skrbstvo in pokojnine), so pokazali, da občani na vseh teh področjih povdarjajo republiko. Ob tem so razumljive nekatere variacije. Tako glede gospodarstva povdarjajo pristojnost gospodarskih organizacij samih in še republike; republika je po mnenju večine odgovorna za urejanje razmer v šolstvu, kar je tudi naša najnovejša praksa pri urejanju tega področja: enako in še v večji meri to velja za zdravstvo; otroško varstvo kot nova oblika družbene skrbi pa sodi po mnenju večine v skrb občine. Zanimivo je, da so celo na področju pokojnin, ki je bilo v predstavah ljudi tradicionalno povezano s pojmom države, ki naj bi zagotavljala kontinuiteto te zaščite, prevladovala menja, da je za to področje pristojnost predvsem v republiki in ne na ravni federacije.... Hkrati moramo seveda ugotoviti povdarjeno vlogo re- in gospodarskega življenja ter narodnostnih problemov v Jugoslaviji. Oklep zveznih ustavnih dolob in njih mehanizma, zakonodaje, zakonodajne in upravne prakse je vezal republike, predvsem slovensko, do take mere, da so v mnogih slučajih morale podvomiti v to, ali so, ali niso republike, ali naj se uklonijo zvezi, ali naj se nanjo sploh ne ozirajo. Pomislimo le na ostavko in krizo Smoletove vlade v Ljubljani, na grožnjo Staneta Kavčiča federaciji in Beogradu. T- f samoupravljanje v gospodarstvu. Samoupravljanje na negospodarskih področjih, kjer gre za javne službe, splošne in narodne interese, pa je stvar drugačna. Na teh področjih je potrebno, da jih urejujejo republike v skladu s sploščnimi in narodnimi potrebami. Sem spadajo zdravstvo, socialno skrbstvo, šolstvo vseh stopenj, kulturne ustanove in zavodi. Poleg teh pa so še področja, v katerih ni nobenega prostora za samoupravljanje, pa so živl-jenskega pomena za narod. To so zaščita narodnih interesov, zunanja politika, narodna obramba, skrb za narodno bodočnost, dolgoročno načrtovanje narodnega gospodarskega razvoja, skrb za splošni kulturni razvoj in vse kar je s tem v zvezi. Ne trdim, da so vse te naloge izključne naloge d.Jfrre-ali pa da jih mora izvajati de država. V veliki meri so to tudi naloge družbe in narodne politike. O tem ni dvoma. Dvoma pa tudi ni, da je le država tista, ki jim daje hrbtenico. To nam v polni meri potrjuje vsa moderna slovenska zgodovina. publike, ki v očeh ljudi po oceni raziskav prevzema pravno skrb in odgovornost za skladno reševanje neposrednih življcnskih problemov". Takšno mnenje o nalogah slovenske republike imajo slovenski ljudje zelo verjetno že dolgo časa in ni šele od včeraj. Tudi sem prepričan, da ni rezultat debat o predlogih za ustavne spremembe, ki sta jih organizirali križem Slovenije ZKS in SZDLS in njih politični aktivi. Tudi mnogi v komunističnem vodstvu, predvsem oni, ki so na važnih republiških položajih in važnih položajih javnega življenja v Sloveniji, so prišli do spoznanj, da mora slovenska republika postati slovenska država in začeti izpolnjevati državne funkcije. Praktično so v omejenih slučajih v majhnem obsegu k temu že pristopili. O teoretičnih spoznanjih v tej smeri, spoznanjih, ki so sociološko, politično in pravno zelo dognana, pa pričajo razgovori "za okroglo mizo" objavljeni v 10., 11. in 12. številki lanskega letnika "Teorije in prakse". Nadalje pričajo o tem tudi znane izjave Staneta Kavčiča in druge razprave in razgovori z raznimi dopisniki. Najbolj zgovorno pa se je o tem izrazil Vladimir Krivic, predsednik ustavnega sodišča Slovenije, ki je v pogovoru z "Našimi razgledi", objavljenem v letošnji prvi številki dejal takole: "Mislim, da ne" gre zgolj za to, da okvira samouprave nismo dovolj napolnili z vsebino. Poglavitni vzrok naših napak vidim v tem, da smo dolgo bili ujetniki iluzije ali "teze", da zadošča samoupravljanje v delovni orga- nizaciji in občini ter federaciji in da lahko "preskočimo" nacio- i nalno oziroma republiško raven. Celo desetletje prakse je bilo pravzaprav potrebno, da nam je dokazalo, kako taka teza v praksi le zavira razvoj samoupravljanja na vseh ravneh in koristi birokratsko-etatističnim pozicijam na vseh ravneh, zlasti pa na ravni federacije. Pokazalo se je, da je razvijanje samoupravljanja na ravni naroda in republike eden najpomembnejših pogojev za hitrejši razvoj samoupravljanja na vseh ravneh. Dokler živi zgodovinska kategorija\ narod-in ta bo živela še dolgo, kar slasti očitno dokazujejo nekateri najnovejši pojavi v Evropi (Irska, Belgija, itd.), da ne govorimo o tistih kontinentih, kjer narodi šele nastajajo-se bodo morale marksistične stranke in tudi so-cialitične države zavestno bojevati proti sektaškim in "radikalno" komunističnim otroškim boleznim v tem pogledu. Naša politika se ne sme ravnati po željah, ki rastejo iz zaostale sredine, ampak se mora opirati na znanstvena dognanja. V času, ko se sto in sto malih narodov šele pojavlja v areni zgodovine, pomeni oviranje njihove afirmacije kot suverenih državotvornih sil oziroma razširjanje "teorije" odmiranju narodov v socia-lizmu-medvedjo uslugo socializmu in mirnemu sožitju narodov ter neposredno koristi le hege-monizmu velesil in blokovski po- V. Ob ugotitvah raziskav javne- [ ga mnenja na Slovenskem, ob mislih in spoznanjih, ki so jih izpovedali visoki slovenski funkcionarji in prvaki ZKS ne le v pogovorih "za okroglo mizo" in z dopisniki, ampak tudi v javnih političnih izjavah naperjenih proti fcderaciji v trenutkih spoznanja in občutka lasne nemoči in vezanih rok, ko spričo kričečih potreb niso mogli kot republiški funkcionarji ničesar litiki" "Razvijanje nacionalnega ponosa in zavesti o lastni suvereni državnosti je zelo pomemben činitelj, da bi majhen narod, ki ima komaj 25 let svojo državo, ki torej nima nikakršne državotvorne-tradicije, razvijal svoje materialne in duhovne potenciale, svojo obrambno moč, da bi se povezoval z vsemi narodi v demokratični tekmi enakopravnih in svobodnih narodov, da bi se otresel tredicionalnega občutka majhnosti in nepomembnosti ter skrajno škodljivega zapiranja vase in vodil manj plaho in defenzivno politiko, kadar gre za očitne interese narodne enakopravnosti, razvijanja demokratičnega samoupravljanja ali boja za mir To je slovenski narod, konstituiran v svoji suvereni socialitični dravi v okviru jugoslovanske federacije, dolžan tudi glede na tretino pripadnikov tega naroda, ki žive zunaj meja socialistične republike Slovenije v raznih deželah zahodne Evrope ter Amerike. Slovenci smo brez državne tradicije. Ta okolnost nam razloži marsikatero našo slabost ali neizkušenost glede odnosa do afirmacije lastne državnosti naroda. 2al se pri nas še vedno najdejo ljudje, ki vidijo potrebo za afirmacijo našega naroda le v kulturi ali pa v gospodarstvu, ne pa tudi na vseh drugih družbenih področjih". zato, da je zveza prenesla v omejenem okviru gotov delček dveh ali treh svojih kompelenc na republike. Zbor narodov se doslej še ni izkazal kot zagovornik republik, veliko vprašanje je če sc bo tako izkazal v svojem novem položaju. Ne zanikam, da je teo- ! i retično bil napravljen korak naprej k povdarku važnosti re-ukreniti, pa se mora človek ču- publik. Dosedanja praksa slo-diti, da slovenski poslanci v zvezni skupščini niso prišli na i dan s svojimi predlogi za ustavno spremembo, in to ne le za revizijo gotovih določb zvezne ustave, ampak za radikalno spremembo, ki naj bi resnično doprinesla k rešitvi nacionalnih , problemov in dejansko utrdila narodno enakopravnost ter ustrezala željam slovenskega naroda. Slovenski poslanci bi morali predložiti besedilo za ustavno spremembo, ki bi omejila federacijo le na gotova področja skupnih interesov, ki pa bi morala biti ozko in nedvoumno formulirana, tako da bi vsa ostala področja bila v izvirni in izk-; ljučni kompetenci republik, ki bi s tem postale resnične države z lastno državnostjo. Sedanja zvezna ustava je v konfliktu z gotovimi lepo zvenečimi deklaracijami preambla, ker v svojih členih, daje federaciji pravico področja. Poleg zakono-in možnost, da s vsojo zakonodajne pravice na svojih izključnih področjih ima federacija pravico izdajanja temeljnih zakonov na gotovih drugih področjih (teh področij je vseh skupaj okrog 60) in neomejeno pravico izdajanja splošnih zakonov. Teh pravic se federacija krepko poslužuje. Zakonom pa sledi še uprava federacije s svojimi uredbami, odloki in reguliranjem. Republike so tako oropane za svojo državnost in kar imajo kompetenc, jih imajo le po milosti federacije. Slovenski poslanci pa so pristali na spremembo ustave, ki naj bi le omogočila "bolj izraziti odgovornost republik in pokrajin pri snovanju politike zveze" po besedah Vide Tomšičeve in venskih poslancev v Beogradu pa ne, pa tudi ne obeta sprememb. VI. Ob gornjih razmišljanjih in ugotovitvah se nam zastavlja vprašanje: zakaj slovenski funkcionarji, vsi člani ZKS, govore v Beogradu drugačen jezik od onih v Ljubljani? Kaj je temu vzrok? Dvoličnost ŽKS? Diktat ZKJ? Ali ima Beograd res takšno čudovito moč, da še sleherni, ki pride tja kot funkcionar tamkaj prelevi? Vida Tomšičeva je bila predsednik zbora narodov, Marijan Brecelj je bil predstavnik skupne komisije skupščinskih zborov za ustavna vprašanja. Tamkaj so imeli besedo tudi Zoran Polič, Marijan Dcrmastja in drugi. Slovenski komunistični prvaki v Beogradu niso predstavljali niti idej svojih tovarišev v Ljubljani, da o predstavljanju interesov slovenskega naroda sploh ne govorimo. O vsem tem je ZKS več kot dolžna dati odgovor slovenskemu ljudstvu in narodu. • Na Dunaju je izšla v nemščini knjiga ..Revolucija rehabilitira svoje otroke", ki jo je napisal nekdanji namestnik zunanjega ministra CSR Evžen Loebl. V t.i. „Slanskem procesu" 1. 1952 je bil eden med tremi, ki so bili obsojeni na dosmrtno ječo (e-najst jih je bilo obsojenih na smrt). Knjiga ima mnogo zanimivih podatkov. Iz nje ne npr. razvidno, da so v stalinistični dobi obsodili več oseb kot pa v prvih letih po 1945, ko je zadostovala malenkost, da je bil kdo obsojen „kolaboracije". Zanimivo je tudi, da rehabilitacije niso bili vsi deležni na enak način in šele v zadnjem Stadiju so bili amnestije deležni tudi nekomu-nisti. —fš Knjige o uspehih Slovencev po svetu Ali že veste, da imamo Slovenci v Ameriki poleg bivšega senatorja Lauscheta kar tri zvezne kongresnike, tri generale, pet škofov, enega izmed treh komisarjev ameriške civilne službe, mnogo županov, znanstvenikov (med njimi nad sto univ. profesorjev), več izumiteljev, vodilnih inženirjev, graditeljev nebotičnikov v Bostonu, Denverju in Tel Avivu, vrsto umetnikov, velepodjetnikov in predsednikov., bank? Ali kot Slovenci poznate svetovno priznane slovenske učenjake po vsetu, naše tovarnarje v Ameriki, Braziliji, Avstraliji, Afriki ali na Filipinskih otokih, naše dirigente na Finskem, v Argentini, Franciji ali Nemčiji, slovenske zdravnike na evropskih dvorih, v Abesiniji ali Beli hiši, slovenske rektorje univerz in ravnatelje znanstvenih ustanov ali slovenske svetovne in državne prvake? Gradivo za zgoraj omenjene primere je že zbrano in čaka na objavo v angleških in slovenskih knijgah, ki naj pomagajo dvicniti slovenski ugled na tujem, v naši mladini pa vzbuditi zdrav narodni ponos. Toda mnogo je še vrzeli. Vključiti želimo prav vsakega Slovenca, ki se je odlično uveljavil na tujem — kdaikoli in kjerkoli. Prosimo vsakogar in vse, da nam pošljete vse primerne naslove posebno uspešnih Slovencev po svetu. Naše znastvenike, vse univerzitetne profesorje, vse vodilne umetnike, vse župane in višje politike, vse tovarnarje in velepodjetnike, vse vodilne inženirje, arhitekte, zdravnike, pravnike (šnortnike, itd.), da nam čim prej pošljejo svoje kratke življenjepise (kake tri do deset strani), osebne fotografije, morebitne bibliografije in kopije publicitete (z novedbo vira in datuma), slike tovarn, velepodjetij, umetnin ali proizvodov, slike posnete skupaj z vodilnimi tujimi osebnostmi in karkoli se jim še zdi primernega. Prav vsakemu pa se priporočamo za naslove in vsa koristna opozorila. Pišite, prosimo, čim prej na naslov Dr. Edi Gobec Associate Professor of Sociology and Anthropologv Kent State University Kent, Ohio 44240 USA. illAVA" PISMO IZ DOMOVINE ZNAKI RAZVOJA Študentje so se razgibali . . . Pred kratkim smo iz Slovenije prejeli pismo, ki se nanaša na knjižico Vinka Levstika "Tri odprta pisma k narodni spravi". Po želji ga objavljamo brez podpisa: "Z zanimanjem sem pravkar prebral knjižico "tri odprta pisma k narodni spravi", izpod pe resa rimskega Slovcnca Vinka Levstika. Avtorja osebno ne poznam vendar pa se njegovega imena spominjam iz napadov nanj v "Delu" v koloni "Pisma bralcev". Ko sem prebral njegova "tri pisma" sem dobil precej drugačno sliko o njem kot pa jo je očrtal "bralec" v Delu. Ugotovil sem, da je pošteni Slovenec, ki mu je v prvi vrsti pri srcu dobrobit slovenskega naroda kot celote.In njegova knjižica tudi dobro kaže pot kako lahko vsak posameznik in vsi skupaj pomagamo slovenski skupnosti. Dva pisma — drugo in tretje — sta v prvi vrsti namenjena določenim krogom tu v Sloveniji, a prvo zadeva slovensko politično emigracijo. Nc bom se mudil pri prvem pismu "Beseda slovenski politični emigraciji", ker razmer v zamejstvu nc poznam, a zdi se mi, da je dobro pogojeno in da dobro opozarja na naloge, ki jih edino izscljenci lahko opravljajo in izvedejo. Osebno sta me seveda predvsem zanimali drugo in tretje pismo, ker sta nam tu v Sloveniji po vsebini bliže. "Kdo je bil, odnosno je hudodelec" je vprašanje, ki je še vedno pereče. Dejanskih odgovorov nanj je v sedanji slovenski stvarnosti verjetno toliko kolikor je tistih, ki odgovarjajo. Kar je za enega belo jc za drugega črno in obratno ter v tem okviru je brez števila odtenkov. Levstik je, po mojem, dobro zadel bistvo tega problema, ko je na eni strani opozoril na moralno lestvico vrednot in na drugi na praktične okolnosti nenormalnega stanja med vojno. V prizadevanju za premostitev različnih gledanj in očitkov je naglasil, da sedanji čas od vseh Slovencev zahteva, da iščemo bolj ono kar nas vse d i-ni. i kot pa ono, kar nas razdvaja. Nadaljevanje očitanj—pa četudi so osebno še tako upravičena — ni niti konstruktivno niti krščansko, a za bodočnost slovenskega naroda utegne biti pogubno. če je narodov blagor vsem res tako pri srcu kot to izražajo v besedah, potem bi v tej zadevi ne smelo biti nepremostljivih težav. Gospod Levstik se je v tej pereči zadevi obrnil na pravi naslov, kajti sedanje oblasti v Ljubljani so tiste, ki lahko za izboljšanje razmer in narodno spravo največ napravijo in so tudi dolžne napraviti. Tretje pismo, ki se tiče vprašanja slovenskega naroda v skupnosti jugoslovanskih narodov pa je zanimivo zato, ker osvetljuje ta problem z nove praktične strani. Avtor tudi jasno odgovarja Mitju Ribičiču ter ga opozarja, da je v praksi popolnoma nemogoče, da bi lahko bila samo Zveza komunistov tista sila, ki naj bi reševala slovensko narodno vprašanje. O Levstikovi knjižici sem govoril z nekaterimi svojimi prijatelji, ki se vsi — na splošno — strinjajo z mojim mnenjem. Vsi so izrekli popolno podporo avtorju v njegovih prizadevanjih za ublažitev in končno odstranitev obstoječega prepada med določenimi oblastvenimi krogi v Sloveniji in slovenskimi političnimi izseljcnci. Strinjamo se z gospodom Levstikom, da so ti izseljenci žrtve stalinizma v najslabši obliki ter da so upravičeni do poštene rehabilitacije. Avtorjeva knjižica zasluži pozornost in študij. Le na osnovi svobodne in neovirane izmenjave misli bomo lahko slovenskemu narodu odkrili najboljšo pot in lo se mi zdi je tudi glavni cilj prizadevanj avtorja knjižice "Tri odprta pisma k narodni spravi". S pozdravi iz Slovenije! „Razvoj v sferi študentskega gibanja dokazujejo, da gredo pravo pot tista prizadevanja, ki so doživela živahno potrditev v tako imenovanih .junijskih dogodkih". študentje so se razgibali.... Univerza se giblje!.... Težko je z enim samim imenom o-značiti različnost, kvaliteto in množino idej, ki so trenutno še neizdelane, vendar se zelo intenzivno kažejo... Vendar je ena skupna lastnost jasno razvidna: problemska orientacija, študentje hočejo odprto družbo in odprto univerzo, polemično vzdušje in participacijo v odločanju na vseh nivojih." „Goli radikalizem, vera v neizogibnost, ki sta mučila prejšnje generacije, ki so videle edini izhod v totalni spremembi — revoluciji, sta se umaknila bolj premišljenim dognanjem v družbi — potrebna je kombinirana, kompleksna, komplicirana, strokovna, specilizirana dejavnost ljudi...." „Dialog z zaprtimi strukturami je nemogoč kljub verbalnim priznanjem o odprtosti in pripravljenosti nanj. Takšen pogovor pomeni slej ko prej vztrajanje teh struktur na svojih starih pozicijah in fizično nezaupanje do novih neformiranih skupin...." „Nujno je premišljevanje, odprt sistem mišljenja, svoboda komunikacije, demokratičnost u-stvarjanja...." ......stalinizem (dogmatizem) je še vedno bistvena težava te družbe...." (D. Rupel: študentsko gibanje na poti, vodnik, študentska TRIBUNA, 20. nov. 1968, št. 4) „Menim, da je skrajni čas za temeljito preučitev in ponovno definiranje odnosa politično telo — množični medij, saj imamo prav na tem področju opraviti z izrazitimi dogmami birokratske-go-etatističnega ..socializma", z omejevanjem svobodnega duha, z indoktrinacijo, duhovno in politično cenzuro...." „AIi ni naloga samoupravne družbe v tem, da pogumno uve-lja\ 'i enakopraven dialog kot sredstvo dogovarjanja, razpravljanja, spopadanja mnenj, da bi tako dosegli najbolj demokratične in razumne samoupravne odločitve?...." „V socialistični doktrini so prevladovali nedotakljivi stereotipi, da je .tisk vzgojno in propagandno orožje partije in množičnih organizacij na poti družbe v socializem. Pri nas smo proti temu načelu postavili funkcijo kritike, ki naj prek tiska razkriva birokratske težnje in uveljavlja samoupravo. Vendar, načelo ni imelo odločilne politične moči — tudi kadar so ga napredne publicistične sile uveljavljale. Vzrok je med drugim tudi to, da nismo dovolj jasno določili odnos ustanovitelj — množični medij. Mno- Za demokratični dialog žični medij je zato v praksi še vedno ostal instrument vodstev in forumov države in organizacij, ne pa glas javnosti, članstva, ..podanikov", gibanja, subjektov političnega procesa v njegovi bazi..." ..Izhodišče je lahko le v doslednem uveljavljanju načela samoupravnega komuniciranja, ki naj temelji na demokratičnem dialogu med enakovrednimi subjekti. V tem družbenem odnosu se nam kaže samoupravna javnost kot svobodna, razumna in kritična sila, tisk in druga sredstva obveščanja pa kot instrument te javnosti. Funkcija javnosti in tiska je nadzor nad samoupravno družbo, kritika njene dejavnosti, funkcija uveljavljanja pluralizma mnenj in kreativnega sodelovanja pri procesu sprejemanja samoupravnih odločitev. V takem odnosu je vloga tiska jasno določena: svobodni tisk je instrument kritične, presojajoče in moralne javnosti, in le tak lahko izraža avtentinčno javno mnenje.... le tak lahko postane posrednik uveljavljanja samoupravne volje ljudstva." France Vreg, Študentska TRIBUNA, 26. nov. 1968 "KLASIČEN PRIMER" — FANTAZIJE . . . Ob Dnevu republike (29. nov.) se je s člankom v DELU oglasil zopet Metod Mikuž. Iz njegovega pisanja se vidi, da ga po 20 letih še vedno zanaša kot ga je med vojno. OF je označil za "utelešenje slovenskega naroda" in pri tem iznašel "začetek prave ljudske demokracije". Takole je napisal". "O ljudski demokraciji v pravem pomenu besede moremo govoriti šele od združevanja vseh pozitvih narodnih sil okrog komunističnih strank dalje, in mislim, da smo včasih preveč skromni, ker premalo poudarjamo naravnost klasičen primer takega združevanja v Osvobodilni fronti slovenskega naroda, ki je v najtežjih letih naše narodne zgodovine združila vse, razen narodnih izdalajcev". Mikuž nato pravi, da pot v Jajce "ni bila združena z nobenimi pomisleki" in da so se "jugoslovanski narodi svobodne odločili za federacijo". To skuša "dokumentirati" z naslednjo fantazijo: "Mislim, da se tudi ostali partizanski aktivisti včasih radi spomnijo, kako smo razlagali našo avnojsko federacijo pa tudi, da je bila tista naša razlaga ljudem kar všeč, predvsem pa jim je bila razumljiva. Govorili smo, kako je naša federativna demokratična Jugoslavija podobna hiši, v kateri stanuje več družin in kako je vsaka družina dolžna, da skrbi zase, pa tudi za hišo, v kateri stanuje itd. Mislim, da to naše "partizansko modrovanje" lahko prav vsak — z večjo ali manjšo fantazijo — razvija še dalje". DELO, 29. nov. 1968 ZA SVOBODO — TODA KAKŠNO? Za pluralizem • • . "Vztrajanje pri apriornih i-deoloških teoremih, ki priznava-vajo eno samo zgodovinsko sku-stvo in eno samo podobo sveta, ne upoštevajo pa realnih procesov v stvarnosti, je tu še razmeroma močno. Zato je tudi možnost intervencije v imenu tega edino zveličavnega skustva potencialno še zmerom prisotna. Takšna intervencija pa v hipu, ko nc nastopa na nivoju strokovnosti, dobi in mora dobiti izrazito politično barvo, saj nc pomeni več konfrontacije različnih stališč na enaki ali vsaj enakovredni ravni, kjer se realna moč in eksistencialna vsebina c-nega in drugega stališča izkaže v vzajemnem osvetljevanju ne samo stališč, marveč tudi sveta kot celote, pač pa dobi značaj politično prestižne borbe, v kateri c- na ali druga stran mora izgubiti bitko. Pomen in vloga našega tiska, posebno še študentskega, se torej v luči vseh navedenih dejstev kaže predvsem v tem, da skuša kar se le da obširno evidentirati in čim učinkoviteje reproducira-ti pluralistično strukturo našega družbenega dogajanja. Le v neposrednem soočenju različnih zgodovinskih cksperienc, različnih izhodišč in različnega obravnavanja posameznih pojavov bo prišla do izraza tudi celovitost našega družbenega življenja. Gre namreč za integriteto posameznih zgodovinskih skustev, za zagotovitev možnosti, da se izrazijo, ne pa za to, da jih v imenu ene same in edino zveličavne ideologije postavimo pod kap...." (Niko Grafenaver, študentska TRIBUNA, 26. nov. 1968) Za avtonomnost politike in kulture „....Tako sc torej pojavi za prihodnost zelo mikavno in obetavno vprašanje: ali je naša družba vendarle na poti v popolno avtonomnost dveh struktur — politične in kulturne — in ali bo to avtonomnost zmogla uresničiti. Očitno danes, ko se vprašanje zastavlja, take avtonomnosti še ni.... Bistvo avtonomnosti kulturne in politične strukture je v razločno zarisanih mejah med njima.... danes o kakšni resnični avtonomnosti še zdaleč ne moremo govoriti: ta znamenja pa so medsebojno koketiranje, lažna pozicija mučeništva, obvezno podre- janje priznane kulture veljavni politiki, utemeljevanje, dokazovanje in upodabljanje te poli tikc, če sc hoče kultura izogniti ideološkim, administrativnim in materialnim škarjam.... Pustimo politiki, naj sama dokaže svojo zmožnost za avtonomen obstanek. Kakor tam se bodo morala tudi v kulturni strukturi prečistiti nekatera temeljna vprašanja: Ali je slovenska kultura že tako utemeljena v svoji zgodovini, da lahko jasno določi svojo avtonomno strukturo?" Herman Vogel, študentska TRIBUNA, 26. nov. 1968 >• Povprečna družina v USA ima življenjskega zavarovanja v znesku $ 18.600, kar odgovarja približno družinskim potrebam za dve leti. —lš Iz Slovenije — na Havaje — za nagrado! Velenjska tovarna kuhinjske opreme in gospodinjskih pripomočkov "GORENJE" je razpisala velik nagradni natečaj v sodelovanju z turističnim podjetjem KOMPAS iz Ljubljane. Prva nagrada — 16-dnevno berzplačno potovanje in bivanje v Združenih državah. Dvajset izžrebancev bo odpotovalo z domačo letalsko linijo iz Zagreba v London 7. marca, od tam pa naprej z družbo BOAC v New York. Po tridnevnem ogledu New Yorka bodo srečni dobitniki poleteli na Ha vajske otoke na turistične izlete in kopanje do 18. marca. Skupina se bo na povratku ustavila za dva dni v San Franciscu ter en dan v Londonu. V Zagreb se bodo vrnili 22. marca. Na partijskem Kongresu v Ljubljani — dccembra — se je Franc Popit, vrhovi funkcionar partije hvalil z "resnično svobodo kulturnega ustvarjanja". Toda ta del govora je zaključil z grožnjo, da se bo partija odločno postavila proti temu, "da bi kdorkoli ogrožal -svobodo umetniške ustvarjalnosti, ko bi v umetniški Obliki obnavljal ali i propagiral tiste reakcionarne ideje, ki so družbeno že premagane in so v nasprotju z ustavnimi določili, kot n.pr. versko, nacionalno in rasno diskriminacijo, obnavljanje strankarskih sistemov, dialog z belogardiz-mom". Na istem Kongresu je o problemu kulture in politike govoril tudi Boris Majer. Posebej je zagovarjal "pluralizem umetniških konceptov" in s tem prišel na kočljivo področje večstrankarskega političnega sistema. Tu je seveda Majerjeva demokracija odpovedala in povrnil se je k stalinističnim metodam. Takole jc dejal: "Po mojem mišljenju se moramo komunisti zavzemati za pluralizem umetniških konceptov in ne za njihovo unifikacijo. Pluralizem konceptov pa seveda predpostavlja pluralizem umetniških grup, to pa spet vodi do znanega vprašanja, ali nc pomeni dopuščanje pluralizma "grup" vzpostavljanje večstrankarskega političnega sistema ali vsaj ustvarjanje pogojev za njegovo restavracijo. Po mojem mnenju je tak strah neutemeljen, čeprav seveda ni mogoče izključiti možnosti, da bodisi domače ali tuje protisocialistične sile skušajo iz-korisiti to ali drugo grupo za svoje politične cilje. Vendar pa se mi zdi ta nevarnost majhna in spričo notranje trdnosti sistema samoupravljanja in naše socialistične demokracije sploh tudi malo verjetna, predvsem pa jo je mogoče zelo hitro in učinkovito družbeno onemogočiti". (NASI RAZGLEDI, 21. decembra 1969). Pripeljite letos Vaše sorodnike na obisk v Kanado in prištedite si denar s KLM nizko predplačano družinsko prevoznino Vaše najlepše darilo Vašim ljubljenim v Jugoslaviji je njihov obisk pri Vas v novem domu. Vašem Prijazna in postrežljiva KLM nudi tri načine preprostih daril, ki jih date. Prvič, KLM nizke, nizke "Družinske prevoznine" za ljudi, ki potujejo iz Evrope v Kanado nudijo veliko množino denarnega prihranka. Družic, KLM Vam nudi preprosto in ugodno možnost plačila za prevoz Vaših d/agih prav tu v Kanadi, tretjič, KLM "Letite sedaj — plačajte kasneje" ("FIy now— pay later") plan Vam nudi odplačilni čas 24. mesecev. Vedite, da so KLM uslužbenci v Zagrebu in Beogradu pripravljeni pomagati Vašim sorodnikom s vsem potovalnim organiziranjem. KLM nudi šest poletov vsak teden iz Jugoslavije preko Amsterdama v Kanado, Vašim sorodnikom bo nudila naša uslužnost pomaganja ("Meeting service") v obeh krajih, tako v Amsterdamu in Montrealu potrebno pomoč. Tukaj je primerek KLM "Družinskih prevoznin"("FamiIy fares") za družino štirih, ki potujejo v Kanado. Primerjajte prihranek, ki nastane, a ko primerjate cene s staro regularno prevoznino. KLM nove nizke "family fares" iz Zagreba do Montreala in nazaj: Low Economy Class Izvensezonske cene. Glavar družine Žena Otrok 12—21 let star Otrok 2—12 let star Nove: $555— $292— $292— $278— Stare: $555— $555— $555— $278— D .. , $1.417— $1.943— Prihranek v pnmeru s starimi cenami — $526— Za popolne razčlenjene informacije o tem planu se obrnite na Vašega potovalnega zastopnika, ali pa na : K.L.M., 327 Bay Street, Toronto, Ont. R OYAL DUTCH AIRLINES 15 ■" ■ 1 m m f M • Union Theological je prodalo nad $ 500.000 vrednih delnic Dow Chemical Co., ki so mu bile podarjene 1. 1964, ker je Dow Chemical največji proizvajalec napalmskih bomb, ki jih Združene države uporabljajo v Vietnamu. —fš • Študentje Ottawskega vseučilišča bodo začeli spomladi graditi 22-nadstropno stanovanjsko zgradbo, ki bo nudila stano- I vanje 950 študentom. —fš • FROM CARNIOLA TO CAR-NEGIE HALL. A biographical study of Anton Schubel, Slove-nian immigrant singer and mu-sical pedagogue, by Gilles Ed-vvard Gobetz; paintings and dra-vvings by Daniel Fugger. EURAM Books, 1968. Broširana $ 4 , v platno vezana $ 6 (US). Naroča se pri: EURAM BOOKS, 29227 Eddy Rd., Wickliffc, Ohio 44092. Znanstvenik in umetnik sta združila svoje sposobnosti in u-stvarila dostojen spomenik slovenskemu kulturnemu delavcu v Združenih državah, pokojnemu Tonetu Šublju, ki je zaključil svoje plodno in nesebično delo v juniju 1965 v Clevelandu. Dr. Edi Gobec ni samo podal osebno sliko pokojnika kot u-metnika in kot človeka, ampak tudi kot enega mnogih priseljencev, ki sc mora prilagoditi novi kulturi, čeprav tega nikjer izrecno nc omenja, je njegov prikaz obenem uspešno pobijanje dolgo prevladujoče teze o Združenih državah kot „topilnem loncu", v katerem bi se morali priseljenci popolnoma utopiti.. Čeprav morajo plačevati osebe, ki žive tako rekoč v dveh kulturah, za to precejšnje žrtve, je vendar možno, da se ustvarjalno uveljavljajo v obeh kulturah, obenem pa so tudi pomembni posredovalci med kulturami. Slikar Danilo Fugger, ki je Šubljev rojak, ki pa sedaj deluje v Franciji, je obogatil knjigo s številnimi izvirnimi slikami (nad 10 celostranskih barvnih) in risbami. Ker je kvaliteta reprodukcij odlična (knjiga je bila tiskana v Švici), predstavlja delo tudi kot umetnina veliko vrednoto. Življenje "slovenskega slavč-ka" Šublja je dokumentirano s številnimi fotografijami njegove življenjske poti, vključno njegovo potovanje v domovino I. 1964. Avtorja nista samo primerno počastila Šubljevega spomina, marveč sta nam pripravila delo, na katerega smemo biti zamejski Slovenci ponosni. Ker je pisano v angleščini in ker je bil Šubelj znan tudi v ameriškem svetu, bo širila knjiga tudi poznanje slovenskega naroda in njegove kulture v čirnem svetu. —dreš • V zbirki MONUMENTA LINGUAE SLAVICAE DIALECTI VETERIS, ki jo izdaja založba Otlo Harrasso\vitz v VVicsbadnu v Nemčiji, jc ižšlo delo slavistke, profesorice na univerzi v Saarbruecknu, Anneliese LAE-GRED "Slovenish-deutschlatei-niseh VVoertebuch — Slovensko— nemško — latinski slovar" Delo je nekoliko preurejen slovar Trubarjevega sodelavca Hicro-nima Megiserja, ki je izšel 1. 1592 pod naslovom "Dictionarium tjualuor llnguarum". Prvi, prirejeni del, nima italijanskega dela slovarja in je tudi urejen po slovenskih geslih (original je bil po nemških) v sodobnem pravopisu, toda drugi del je točni ponatis originala, od katerega je ohranjenih menda samo še 10 izvodov. Profesorici je pomagal Jože Stabcj. —fš. • Knjižni dar celjske Mohorjeve družbe za 1969. Letošnje mo-horjevke obsegajo Koledar za le-lo 1969, Kozarjevo povest Pajko-va mreča (Slov. večernice 119) Kavčičev Začarani vrt (slovenske narodne pravljice in pripovedke), dr. Trsten jakovo Hojo za človekom ter nov življenjepis Friderika Baraga (Jaklič-Šolar). Lepo opremljeni koledar se razlikuje od prejšnjih predvsem, da nima že kar običajnih sla-vospevov režimu. Od zunaj je težko presoditi, koliko so bili ti cena, da je Mohorjeva sploh mogla izdajati knjige, in koliko izraz morda česa drugega; vsekakor je letošnji koledar bolj v skladu z izročilom njenega ustanovitelja Slomška. Dr. Trstenjak nadaljuje s svojimi psihološkimi deli, ki jih je vključila Mohorjeva med svoje izdaje prejšnja leta (Med ljudmi, Pota do človeka, človek v stiski, Če bi še enkrat živeli). V knjigi Hoja za človekom, ki ji jc prvotno namenil kot podnaslov „Antropo-loško eksistencialni pristop k človeku", skuša odgovoriti na vprašanja, kaj je človek. Novi Baragov življenjepis je nepopolno delo, ker je dr. Jakob Šolar umrl, predno ga je mogel končati. Prvih 23. strani predstavlja začetek šolarjevega dela, v katerem popisuje Baragovo življenje do vstopa v ljubljansko bogoslovje. Ostali del je nekoliko skrajšan Jakličev življenjepis Barage z nekaterimi popravki, ki so se med tem odkrili. V predgovoru so omenjena tudi dela o Baragu, ki so izšla izven Slovenije (F. Bea, J. Gregorič, B. J. Lambert, M. Jezernik in R. ču-ješ). Med 112. in 113. stranjo je 16 strani slik; med drugimi sta tudi dve sliki Baragovih knjig iz knjižnice jezuitskih arhivov v Regis Collcgc v Wiliowdaleu, Knjiga je očitno zamišljena kot nova izdaja Jakličevega življenjepisa, ker je označena kot 3. izpopolnjena izdaja ob 100-letnici Baragove smrti. —dreš • Pri jesenskih volitvah v škofijsko sinodo Dunaja so sodelovale vse župnije z izjemo 17 (od 641). Volitve so bile v nedeljo med mašami. Voliti so smeli vsi, ki so dosegli starost 16 let. Ker je volilo samo kakih 1097o katoličanov, sledi tudi, da hodi samo nekaj nad 10% katoličanov (nekateri so gotovo bili upravičeni kot bolniki odsotni, itd.) redno k nedeljski maši. Izvolje-ni so bili predvsem mlajši (povprečna starost okrog 40 let): 4.8 odstotka predstavnikov je mlajših kot 20 let in samo 2.5% 66 let ali starejših; ena tretjina predstavnikov je stara med 21 in 35 let. Ženske so zastopane s 23.6%, študentje s 6.65%, delavci s samo 3%, uslužbenci in uradniki predstavljajo največjo skupino s 57%. —fš • V Muenchenu so prodali Hitlerjev avto znamke Mercedes za 190.000 DM. — fš