Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2013/121 ZAKLJUČNO POROČILO RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J6-2192 Naslov projekta PRAVNA IN POLITIČNA ZGODOVINA žENSK NA SLOVENSKEM Vodja projekta 13806 Marta Verginella Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 5310 Cenovni razred A Trajanje projekta 05.2009 - 04.2012 Nosilna raziskovalna organizacija 581 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Raziskovalne organizacije -soizvajalke 504 Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani 583 Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 6 HUMANISTIKA 6.01 Zgodovinopisje Družbenoekonomski cilj ..., Humanistične vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz 13.06 SUF) 2.Raziskovalno področje po šifrantu FOS1 Šifra 6.01 -Veda 6 Humanistične vede - Področje 6.01 Zgodovina in arheologija B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3.Povzetek raziskovalnega projekta2 SLO V zadnjih dveh desetletjih je zgodovina žensk postala eno temeljnih področij zgodovinopisnega raziskovanja. Tudi v Sloveniji se je število raziskav na področju zgodovine žensk povečalo, vendar še zdaleč ne moremo govoriti o sistematičnem preučevanju ženske prisotnosti v slovenski zgodovini oz. zgodovini žensk skozi čas in prostor, ki ga danes vključuje slovenska država. Namen interdisciplinarno zastavljenega projekta je bil pridobiti dokumentarno gradivo, ki je omogočilo sistematičen pregled pravnih in političnih razmer, v katere so bile vpete ženske na Slovenskem od srednjega veka do 20. stoletja. Cilji raziskave, ki je temeljila na komparativni, kvalitativni in kvantitativni analizi primarnih in sekundarnih virov, so bili: - pridobitev znanj o pravnem položaju žensk in normativnih standardih od srednjega veka do 20. stoletja v posameznih slovenskih regijah (pozornost je bila posvečena krajevnim in regionalnim specifičnostim pravnih in političnih okvirov, npr. mestnim statutom, dednopravnim in poročnim tradicijam) s proučitvijo civilnega (družinsko in dedno pravo) in javnega prava (kazensko, socialno in ustavno pravo); - analiza pravnega položaja in strategij uveljavitve posameznih struktur prebivalstva (meščank, delavk, plemkinj, migrantk, služkinj, pripadnic drugih etničnih in verskih skupin); - analiza razmika med normami in vedenji (vsakdanjimi praksami) še posebej v 19. in 20. stoletju (npr. abortus, poskusi omejitev migracij, ipd._); - preučitev dela in teoretskih konceptov prvih političark, javnih delavk in intelektualk o političnih in pravnih vprašanjih, še posebej tistih, ki so zadevale ženski spol; - osvetlitev začetkov združevanja žensk v društva in njihov vpliv na (socialno) politiko; - predstavitev procesa demokratizacije razmerij med spoloma in normativne regulacije zasebnega življenja; - osvetlitev procesa pridobivanja političnih, socialnih in civilnih pravic žensk; - analiza različnih teoretskih izhodišč in politično-ideoloških pogledov (liberalizem, konzervativizem, socializem, esencializem), ki so prispevali k spremembi zakonodaje na Slovenskem ; - analiza učinkov kategorije spola in njenega vpliva na pravne in politične spremembe v 20. stoletju; - proučitev posameznih ženskih biografij in delovanja ženskih mrež; - umestitev slovenskega prostora v kontekst podobnih raziskav opravljenih na prostoru srednje Evrope in ugotovitev njegove posebnosti. Raziskava je prispevala tako k pridobitvi novih spoznanj in k uveljavitvi večje interdisciplinarnosti ter komparativnosti v zgodovinski stroki, kot tudi k napredku drugih znanstvenih disciplin, npr. študijev spola in prava. S številnimi dogodki, ki so bili umeščeni v njen okvir pa tudi k trajnostnemu razvoju Slovenije. Raziskava je z ozaveščenjem in informiranjem splošne javnosti prispevala k uveljavljenjuenakih možnosti obeh spolov, saj je spodbujala refleksijo o spolno specifičnih delitvah vlog, o prisotnosti žensk v politiki in o socialnih pravicah na sploh. ANG In the last two decades the history of women has become one of the fundamental fields of historical research. The amount of conducted researches in the field of women's and gender history has increased. However, we are far from being able to talk about a systematic survey of female presence in the Slovenian histo^ry. The objective of this interdisciplinary-orientated project was to obtain documentary materials which enabled a systematic review of legal and political conditions in which women in the Slovenian territory were entangled from the Middle Ages until the 20th century. The aims of this research, which resulted from comparative, quantitative and qualitative methods of dealing with primary and secondary sources, comprised: - analysis of women's legal position and standard norms in legislation from the Middle Ages until 20th century in individual Slovenian regions (attention was paid to local and regional specifics of legal and political frameworks, communal statutes, civil law norms and in particular hereditary law norms, civil (family and hereditary) law and public law (criminal, social and constitutional) - analyses of legal position and strategies for enforcement of different groups of population (female citizens, female workers, noblewomen, migrants, female members of other ethnic and religious groups) - analysis of deviation from the norm and behavior (everyday practices) especially in 19th and 20th century (e.g. abortion, attempts of migrant limitations, etc.) - examination of works and theoretical concepts of first female politicians, public servants and female intellectuals about political and legal issues especially when concerning female gender - highlighting the beginnings of female associations and their impact on (social) politics - analysis of democratization of gender relations and normative regulation of private life - highlighting of the process of acquisition of political, social and civil rights for women - analysis of different theoretical starting points and politically ideological views (liberalism, conservatism, socialism, essentialism) which have contributed to the changes in legislation on Slovenian territory - analysis of effects of category of gender and its influence on legal and political changes in the 20th century - review of individual female biographies and activities of women networks - placement of Slovenian space in the context of similar researches carried out in the space of Central Europe and determining its characteristics The research contributed to the state of art by gaining new knowledge, with implementation of interdisciplinary and comparability in historiography as well as to the progress in other scientific disciplines (for example gender studies and law studies). With many of its activities it also contributed to the continuous development of Slovenia. By informing the public, the research promoted the assertion of equal opportunities for both genders, since it stimulates the debate about the participation of women in politics, about gender-specific roles and social rights in general. 4.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu3 Glavna raziskovalna hipoteza raziskave je bila, da je patrilinearni družbeni red, ki je temeljil na spolni neenakosti imel svojo podstat v normativnem redu - v pravnih dokumentih, ki so ženske izključevali ne le iz državljanskega statusa, temveč tudi iz javnega življenja, je vplival tudi na simbolno raven. Glavnina žensk se je podrejala družbenim normam, le redke posameznice so le-te zaobšle ali pa jih celo kršile. Namen raziskave je bil torej analizirati pravni položaj žensk v zakonodaji od srednjega veka do 20. stoletja v posameznih slovenskih regijah (pozornost je bila posvečena krajevnim in regionalnim specifičnostim pravnih in političnih okvirov, mestnim statutom, civilnopravnim, še posebej dednopravnim normam, civilnemu (družinskemu in dednemu) in javnemu pravu (kazenskemu, socialnemu in ustavnemu). Organizacijsko je bila raziskava razdeljena na prvo pripravljalno fazo, ki je potekala od marca 2009 do septembra 2009). V tej fazi smo člani projektne skupine opravili preglede stanja raziskav s področja spola in politične ter pravne zgodovine in začeli zbirati arhivsko gradivo v slovenskih arhivih kot drugih relevantnih institucijah. Opravljen je bil pregled registra fondov in zbirk, prav tako so bili organizirani tudi redni sestanki raziskovalne skupine, ki je skupaj identificirala manke in izdelala vsebinski okvir dela. Sledila je druga raziskovalna faza raziskave (od septembra 2009 - marca 2011), vodja projekta je na osnovi rezultatov prve faze pripravila razpored dela v arhivih in v drugih inštitucijah, kjer hranijo za projekt relevantno arhivsko gradivo. V tej fazi smo člani raziskovalne skupine zbirali gradivo v slednjih slovenskih in tujih institucijah, Arhivu Republike Slovenije (AS), Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL), Državni arhiv v Gorici (Archivio di Stato di Gorizia), Državni arhiv v Trstu (Archivio di Stato di Trieste), Arhiv Jugoslavije v Beogradu, Istorijski arhiv Beograd, Slovanski knjižnici, Narodnem muzeju, Narodni in univerzitetni knjižnici Ljubljana (NUK-Rokopisni oddelek), Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), Pokrajinski arhiv Koper (PAK), Državni arhiv v Benetkah, Pokrajinski arhiv Koper, enota Piran, Archivio centrale - Rim. Med aprilom 2011 in marcem 2012 je potekala zadnja faza raziskave, ki je predvidevala in tudi izpeljala pripravo in pisanje historiografskih del. V tem času je bilo objavljenih več znanstvenih in poljudnih člankov, članica in član raziskovalne skupine (Irena Selišnik, Peter Mikša) sta sodelovala pri pripravi razstave Slovenke v dobi moderne (Muzej novejše zgodovine), članici raziskovalne skupine Ana Cergol in Irena Selišnik sta z vabljenimi predavanji sodelovali v ciklusu predavanj Slovenke v dobi moderne, v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. 1. dec. 2011 je bil organiziran mednarodni simpozij Novi prispevki k pravni in politični zgodovini žensk (Ljubljana, Dvorana Zemljepisnega muzeja, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU). Na njem so bile predstavljene ključne ugotovitve raziskovalnega projekta. Dušan Mlacovič je med 19. - 21. aprilom s prispevkom o bivanjski kulturi v srednjem veku sodeloval na V. istrskem zgodovinarskem bienalu v Poreču. Predstavil je vlogo ženske v funkcioniranju rabskega mestnega gospodinjstva s posebnim poudarkom na višjih slojih urbane populacije. S prispevkom o beneški rodbini Badoaer je sodeloval tudi na mednarodni delavnici »Trade, Colonies and Intercultural Contacts in the Venetian World, 14001797« v Benetkah, kjer je predstavil vlogo žensk v vezeh beneških rodbin z lokalno elito. V aprilu 2012 sta Marta Verginella in Irena Selišnik predstavili nekatere izsledke raziskave s posebnim poudarkom na socialnih mrežah na European Social Science History Conference v Glasgowu. V pripravi je izid znanstvene monografije z razpravami pri Založbi Studia Humanitatis, ki prinašajo podrobne izsledke raziskave, pri kateri so sodelovali člani in članice raziskovalne skupine. Raziskava je bila ločena na štiri tematske sklope, glavne ugotovitve glede na sklop so: Državljanske pravice in spol: S kodifikacijo glavnih pravnih področij sprejetih v zadnji fazi absolutizma in v nastajajočih liberalnih režimih, se položaj žensk gledano v primerjavi s prejšnjimi zgodovinskimi obdobji spremeni na slabše. Po občem državljanskem zakoniku (1811) izgubijo poslovno sposobnost, izpuščene so iz volilne zakonodaje nekaterih mest etc. V urejanju zakonodaje se prepoznajo težnje avstrijske države, ki je vse do leta 1863 težila k normativnemu poenotenju. Drugi viri o političnem delovanju žensk pa razodevajo, da so ženske uspešno poiskale svoje lastne strategije političnega delovanja, četudi so bile iz njega izločene. Zlasti formalno udejstvovanje žensk v dobrodelnih aktivnostih je ključno prispevalo k soudeležbi žensk v političnih procesih med obema vojnama. S profesionalnim dobrodelnim delom so si zagotovile formalno zastopanost v raznih strokovnih odborih in tudi vpliv na oblikovanje zakonodaje (npr. o gospodinjskih pomočnicah). Zanimive so tudi ugotovitve o pravnem položaju in politični zgodovini žensk v medvojnem obdobju, ki nakazujejo povsem nove aspekte ženskega političnega delovanja, npr. resolucije za volilno pravico žensk, ki so bile poslane iz manjših krajev Slovenije (sodijo v leto 1920) na Ministrstvo za notranje zadeve v Beograd pričajo, da je volilna pravica žensk odpirala vprašanje socialne neenakosti in pa razmerja med periferijo in centrom. Posebne strategije delovanja je razodela tudi analiza socialnih mrež oblikovana okrog revije Slovenke (1897-1902), ki je pokazala na celo vrsto moških podpornikov prvega vala ženskega gibanja na Slovenskem, intelektualno izmenjavo in intenzivnost vezi, ki je od strogo formalnega dopisovanja pogosto prerasla v intimna prijateljstva, ki so vztrajala še desetletja po koncu izhajanja revije Slovenka. V slednjem sklopu smo pregledali tudi številne pravne dokumente, s katerimi so se urejala službena razmerja hišnih in gospodinjskih poslov v Sloveniji, pa tudi povojno zakonodajo kot npr. občinske dekrete določil minimalne mezde za gospodinjske pomočnice. Iz analize normativnih zakonodajnih norm je opazna težnja po razkroju starorežimske družbe, v kateri je bila gospodinjska pomočnica še del družine. Razvidno je bilo tudi, kako se je status gospodinjske pomočnice izenačeval s statusom ostalih zaposlenih. Številni zakoni so sicer imeli le omejen učinek na regulacijo dela v zasebni sferi in minimalno vlogo pri razrešitvi konfliktov med delodajalkami (gospodinjami) in zaposlenimi (gospodinjskimi pomočnicami), tudi zato ker so se ti delovni odnosi izmikali vsem zakonodajnim ureditvam. Pravni položaj žensk v srednjem veku: Zgodnja recepcija rimskega prava v nekaterih obalnih slovenskih mestih je prispevala k dednopravnemu položaju, ki se ni bistveno razlikoval v primeru hčera. V sklopu srednjeveške zgodovine smo prišli do ugotovitev, ki potrjujejo našo hipotezo o mnogo večji dejanski aktivni legitimaciji žensk v premoženjskih, zlasti dednopravnih sporih, pa tudi o njihovem sodelovanju v procesih v vlogi prič. In to ne le v zadevah, ki so bile povezane z osebnim statusom, kar smo pričakovali (npr. žalitev osebne časti), temveč tudi v primerih premoženjskih sporov (zlasti v sporih glede dediščine, ki naj bi pripadala ženski ali njenim otrokom). Pridobljeni in analizirani viri potrjujejo tezo, da je bila ženska višjega sloja manj poslovno manj opravilna kot ženske srednjega razreda in da tudi poročene ženske so ne glede na sloj uživale manjšo poslovno sposobnost v primerjavi z neporočenimi ženskami (pomembni primeri vdov in žensk v služečem razmerju). Ob pregledu dednopravnega položaja žensk v srednjeveških statutih današnjih slovenskih primorskih mest smo ugotovili, da je vprašanje dedovanja zelo indikativno za položaj žensk tudi glede ostalih pravnih področjih in da je treba izsledke za naš sedanji teritorij nujno umestiti v širši geografski kontekst. S tega vidika je snov še posebno zanimiva, saj kaže odmik od primerljivih okolij evropsko zahodnih okolij kot tudi od območij južnega Jadrana. Raziskava je nadalje ugotovila, da rimsko pravo ni imelo samo emancipatornega naboja. Praksa ljubljanskih mestnih pravd z začetka 16. stoletja na primer kaže, da so se stranke sklicevale na določbo rimskega prava, ki je ženskam prepovedala poroštvo. Z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da je bil razlog za sklicevanje na to določbo želja omejiti ukvarjanje žensk z »moškimi posli«, ki je očitno bilo v Ljubljani običajno in razširjeno. To stanje vztraja še v 17. in 18 stoletju, v času, ko se ženske še vedno pojavljajo tudi v upniško-dolžniških razmerjih. Politično in kulturno delovanje migrantk: V času med svetovnima vojnama so bile med begunkami iz Julijske Krajine in Avstrije številne izobraženke, ki so na področjih svojega političnega in kulturnega delovanja vnašale svoje ideje in prakse (se zavzemale za družbenopolitično enakopravnost žensk, širile socialistične ideje, podpirale politično zedinjenje »neodrešene zemlje« z Jugoslavijo, humanitarno delovale ob manku državnih socialnih institucij ipd.). Mnoge med njimi so svojo begunsko oziroma priseljensko izkušnjo interpretirale tudi skozi literarno in publicistično dejavnost, s čimer so bogatile slovenski kulturni prostor. Demografska politika in oblike nadzorovanja ženskega telesa: Položaj žensk se je na normativni ravni v 19. stoletju poslabšal, vendar ne v tolikšni meri, da bi se radikalno spremenile tudi prakse ravnanja v vsakdanjem življenju. Kljub ostrim kazenskim sankcijam sodna praksa na primeru reproduktivnih pravic in zločinov povezanih z materinstvom razodeva, da sankcije mnogokrat niso bile sprejete, prepovedane prakse pa družbeno tolerirane. Pričujoča raziskava je tako nadgradila dosedanja zgodovinopisna spoznanja o zgodovini žensk na Slovenskem. Pritegnila je pravno tematiko in še posebej vire, ki so bili doslej deficitarno obravnavani pri proučevanju položaja žensk, hkrati pa je pokazala na nekatere specifičnosti slovenskega prostora in sicer, da spolna neenakost tako v srednjeveški kot tudi novoveški družbi ni bila tako očitna in jasna, kot se je do zdaj domnevalo. V srednjem veku ženske ne nastopajo le v pričakovanih rodbinskopravnih sporih, tj. v zadevah, ki so ozko vezane na njihovo posebno premoženje (doto), temveč tudi v drugih upniško-dolžniških razmerjih. Pravni položaj (tudi) žensk vsaj do 18. stoletja soustvarja pravna praksa v obliki načel, pravil in postopkov, ki jih sodni zbori sprejemajo na svojih rednih sestankih. Tudi za 17. in 18. stoletje se je pokazalo, da je bila poslovna sposobnost žensk v vsakdanjem življenju od tiste, ki jo predvidevajo in omenjajo sporadične vladarjeve (državne) pravne norme in kot izhaja iz historiografske literature, večja. Pomembni prelomi v urejanju pravnega položaja žensk se zgodijo v 19. stoletju. Takrat so lokalni zakonodajalci glede položaja žensk sprva nekritično povzemali tuje normativne zglede (predvsem iz sosednjih dežel), kasneje pa so se zgledovali tudi po normativnih modelih iz širšega evropskega konteksta. Analiza biografij pripadnic ženskega gibanja in njihovih socialnih mrež je razkrila raznolike dimenzije političnega delovanja in strategij uveljavljanja. Poseben poudarek je bil namenjen delovanju primorskih in koroških emigrantk med obema vojnama. Na primeru reproduktivnih pravic, zakonodaje in kriminalnih praks povezanimi z materinstvom je možno prepoznati velike odmike med zakonodajnimi normami in praksami odločanja sodišč. Raziskava je tako z uporabo številnih inovativnih pristopov (npr.analizo socialnih omrežij) prispevala k novim zgodovinopisnim spoznanjem, ki so posebej zanimiva v komparativnem kontekstu mednarodno relevantnih študij spola (s sodelovanjem na številnih mednarodnih konferencah). Hkrati pa je nakazala nove raziskovalne možnosti. Z objavo poljudnih prispevkov, in sodelovanjem članov in članic raziskovalne skupine v številnih medijih je prispevala k splošnemu ozaveščanju o pomembnosti politik enakih možnosti in demokracije. Zelo plodna je bila tudi povezava raziskovalne dejavnosti s pedagoško, kar med drugim potrjujejo že dokončane diplomske naloge na tematiko detomorov in drugih kazenskih primerov. S.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev4 V okviru projekta so bili uresničeni naslednji zastavljeni cilji glede na štiri sklope: 1. Državljanske pravice in spol: V 19. stoletju, se gledano v primerjavi s prejšnjimi stoletji pravni položaj žensk poslabša. Čeprav je bil Avstrijski državljanski zakonik (1811) v evropskem kontekstu bolj napreden, je ženskam odrekal poslovno sposobnost, ženske so tudi izpuščene iz volilne zakonodaje nekaterih mest etc. Toda drugi viri razodevajo, da so ženske uspešno poiskale svoje lastne strategije političnega delovanja, četudi so bile iz njega izločene. K njihovi soudeležbi v političnih procesih je prispevalo zlasti formalno udejstvovanje v društvih in v dobrodelnih aktivnostih, saj jim je bilo politično udejstvovanje po zakonodaji onemogočeno. S pomočjo pridobljenih civilnih pravic so si ženske zagotovile formalno zastopanost v raznih strokovnih odborih in tudi vpliv na oblikovanje zakonodaje (npr. o gospodinjskih pomočnicah). Posebne strategije delovanja so razvidne tudi iz vplivnih socialnih mrež, oblikovanih okrog revije Slovenka, ki kažejo na celo vrsto moških podpornikov prvega vala ženskega gibanja na Slovenskem, intenzivno intelektualno izmenjavo in intenzivnost vzpostavljenih vezi. 2. Pravni položaj žensk v srednjem in novem veku: Spolna neenakost v srednjeveški pa tudi novoveški družbi ni bila tako očitna in jasna, kot se je do zdaj domnevalo. V srednjem veku ženske niso nastopale le v pričakovanih rodbinskopravnih sporih, tj. v zadevah, ki so bile ozko vezane na njihovo posebno premoženje (doto), temveč tudi v drugih upniško-dolžniških razmerjih. Po drugi strani pa je raziskava pokazala, da, čeprav je zgodnja recepcija rimskega prava v nekaterih obalnih slovenskih mestih resda prispevala k enakem dednopravnem položaju hčera in sinov, rimsko pravo ni imelo samo emancipatornega naboja. Iz prakse ljubljanskih mestnih pravd z začetka 16. stoletja je na primer razvidno, da so se stranke sklicevale na določbo rimskega prava, ki je ženskam prepovedala poroštvo. 3. Politično in kulturno delovanje migrantk: Med begunkami so bile številne izobraženke, ki so na področjih svojega delovanja vnašale svoje ideje in prakse, zavzemale so se npr. za družbenopolitično enakopravnost žensk, širile socialistične ideje, podpirale politično zedinjenje »neodrešene zemlje« z Jugoslavijo ipd. Mnoge med njimi so svojo begunsko izkušnjo interpretirale tudi skozi literarno in publicistično dejavnost, s čimer so bogatile slovenski kulturni prostor. 4. Demografska politika in oblike nadzorovanja ženskega telesa: Kazensko pravne spremembe, do katerih je prišlo v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja, odražajo težnjo po discipliniranju ženskega (reproduktivnega) telesa in uresničevanju pronatalističnih interesov oblasti. Nasprotno pa prakse ravnanja v vsakdanjem življenju pričajo o vse večji potrebi po omejevanju števila porodov. Posledično tudi sodna praksa ni sledila rigorozno predvidenim kazenskim sankcijam in niti ni zrcalila prikrito družbeno toleranco do prepovedanih reproduktivnih praks. 6.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 V zadnjem letu ni bilo sprememb. 7.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 1937619 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Dednopravni položaj hčera po statutih piranskega komuna ANG The Legal Position of Doughters under the Piran Statute Commune Opis SLO Na podlagi analize vseh štirih ohranjenih redakcij Piranskega statuta iz 14. stoletja razprava ugotavlja, da so bile zapustnikove hčere v svojem dednopravnem položaju popolnoma izenačene z zapustnikovimi sinovi. V nasprotju z uveljavljenim prepričanjem, da je enak dednopravni položaja hčera in sinov v istrskih mestih tipičen primer kontinuitete, razprava na podlagi interpretacije statutarnih določb, ob upoštevanju stopnje družbenega razvoja in nekaterih indicev iz listinskih virov pokaže, je tak položaj po Piranskem statutu po vsej verjetnosti pripisati zgodnji recepciji rimskega prava, ki pa je bila uspešna predvsem zato, ker so v Piranu že obstajale ugodne družbeno ekonomske okoliščine, ki so zmanjševale pomen rodbinske skupnosti. The treatise is based on the analysis of all four preserved revisions of the ANG 14th century Piran Statute and states that in terms of inheritance testator's daughters were equal to testator's sons. Contrary to the established belief, according to which the daughters' equal position in terms of inheritance in Istrian towns is an example of continuity, the treatise, on the basis of interpretation of statutory provisions, considering the level of social development and several indications in charters, shows that the position according to the Piran Statute results from early reception of Roman law. Objavljeno v Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko; Acta Histriae; 2010; Letn. 18, št. 4; str. 769-788; Impact Factor: 0.108;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.337; A'': 1;A': 1; WoS: MM; Avtorji / Authors: Kambič Marko Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 39828066 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Zgodovina žensk in Študije spola v Sloveniji ANG Frauengeschichte und Geschlechterforschung in Slowenien Opis SLO Članek analizira kronologijo, pristope in koncepte, ki jih uveljavljajo slovenske ženske študije in študije spola s posebnim ozirom na zgodovino žensk. Najprej ugotavlja fragmentarnost in zapoznelost ukvarjanja z zgodovino žensk, ki je vse do konca devetdesetih let ostajala povsem obrobnega pomena v okviru slovenskega zgodovinopisja. Podobno poudarja odsotnost omembe zgodovine žensk tudi v najbolj sodobnih slovenskih zgodovinopisnih sintezah, ki žensko delovanje in prisotnost sistematično prezirajo, kljub objavi relevatnih študij, ki so osvetlile prisotnost in delovanje žensk v slovenski zgodovini. ANG The article analysis chronology, approaches and concepts which are used by women's study and gender studies with especial emphasize on history of women. At first it established fragmentariness and delays in relationship with the history of women which has till do end of nineties remained mostly on the fringe of Slovenian historiography. Similarly can be noticed also in absence of using the concept of history of women also in most contemporary Slovenian synthesis, which systematically ignore the presence and activities of women in spite of numerous relevant studies published which shed new light on presence and actions of women in Slovene history. Objavljeno v Klartext; Sozialgeschichte und soziale Bewegungen in Slowenien; 2009; Str. 147-158, 200; Avtorji / Authors: Verginella Marta Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 3. COBISS ID 12619345 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Zaprisege na sodišču in patrimonialno sodišče na Kranjskem v 18. stoletju ANG Courtroom oaths and patrimonial court in 18th-century Carniola Opis SLO Prevladujoči koncepti "fevdalizma" pogosto gledajo na patrimonialna sodišča kot inštrumente prisile s strani fevdalnega gospoda. Toda iz blejskih arhivov lahko ugotovimo, da je sodišče služilo predvsem kot institucija, kjer so bile pogoste tožbe med vaščani, ti so prav tako bili tudi zaprisežene priče, o denarju, lastnini in dednih zadevah. Zakonska pravila sodišča so bila pluralistična po naravi. Poleg tega so bili postopki na Kranjskem v 18. stoletju vršeni v vernakularni slovenščini, kar je omogočilo kontiunuirano uporabo vernakularne zakonodajne simbole (zastave, poroštvo) in pravo temelječe na običajih in preživetje starih skupnostnih institucij kot župan. Prevailing concepts of "feudalism" frequently view the patrimonial court as an instrument of the coercive power of the feudal lord. Yet from the Bled archives we learn that the court served overwhelmingly the lawsuits among villagers - who were also the oath-takers - over money, property and ANG inheritance matters. Legal rules that the court followed were pluralistic in nature. In addition, in the 18th century Carniola proceedings were held in vernacular Slovene, enabling the continuing use of vernacular legal notions (such as zastava, poroštvo) and custom-based rules, the longevity of which rivals the old communal institutions such as the župan. Objavljeno v Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila; Lex localis; 2012; Vol. 10, no. 3; str. 203-228; Impact Factor: 0.317;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.756; A': 1; WoS: UU, VM; Avtorji / Authors: Škrubej Katja Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID 50017378 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Volilna pravica žensk v Sloveniji ANG Female suffrage in Slovenia Opis SLO Članek podaja pregled zgodovine volilne pravice na Slovenskem v 19. in 20 stoletju. Zlasti poskuša pojasniti vprašanje, zakaj je bila v medvojnem obodbju ukinjena volilna pravica davkoplačevalk na lokalni ravni, volilna pravica na državni ravni pa kljub obljubi v ustavi, nikoli ni bila uzakonjena. Avtorica išče razloge v politični kulturi, političnih okoliščini in ženskem gibanju. ANG The article gives an overview on history of women's right to vote in Slovenian territory in 19. and 20. Century. Before all it tries to answer the question , why was in the interwar period abolished the right to vote of female taxpayers on local level , and why the right to vote on the state level promised in the constitution was never accepted. The Author finds reasons for that in political culture, political circumstances and women's movement. Objavljeno v Brill; The struggle for female suffrage in Europe; 2012; Str. 339-355; Avtorji / Authors: Selišnik Irena Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 5. COBISS ID 33707565 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Nacionalna pripadnost žensk in njihovo delovanje na nacionalnem obrobju ANG National affilation of women and their activities on the national edge Opis SLO Članek analizira vstop žensk v proces nacionalne afirmacije v večnarodnostnem okolju. Slovensko tržaško okolje, ki je bilo na prehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje v svojem meščanskem segmentu močno propulzivno, je žensko narodno delovanje razumelo kot nepogrešljiv prispevek h krepitvi slovenske nacionalne ideje. Če je bil proces nacionalne afirmacije blagodejen za pripadnice srednjega sloja, ki so se identificirale »z nadrejenim skupnim- narodom«, je veliko manj blagodejno vplival na ženske iz nižjih slojev, zlasti tiste, ki so služile pri tržaški »gospodi«. ANG The article analyzed the entrance of women in the process on national affirmation in multiethnic environment. Slovenian Trieste area was at the turn of the 19th and the 20th century in its middle class segment very propulsive, then the women national activities was understood as integral part of activities that strengthen Slovenian national ideas. If the process of national affirmation was beneficial for female members of middle class which identified with the Nation, it was far less beneficial for women who were part of lower social strata, before all those who served the Triestine upper class. Objavljeno v Založba ZRC, ZRC SAZU; Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji; 2011; Str. 253-262; Avtorji / Authors: Verginella Marta 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski Tipologija publikaciji S.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine7 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 47048802 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Slovenke v dobi moderne ANG Slovenians in the time of Modern Opis SLO Sodelovanje na pripravi razstave Slovenke v dobi moderne, ki je predstavila položaj ženske med leti 1848 in 1945. ANG The members of research team collaborated on the preparation of the exhibition Slovenian Women in the Times of Modern, which presented the position of women during the period of 1848 and 1945. Šifra F.28 Priprava/organizacija razstave Objavljeno v Muzej novejše zgodovine Slovenije; 2011; Avtorji / Authors: Tominšek Perovšek Mateja Tipologija 3.12 Razstava 2. COBISS ID 44046178 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Začetki zgodovine žensk na Slovenskem ANG The Beginnings of History of Women in Slovenian Territory Opis SLO V razpravi avtorica osvetljuje problematiko zgodovinjenja žensk v slovenski zgodovini in analizira posamezne faze pisanja zgodovine žensk na Slovenskem od konca 19. vse do konca 20. stoletja. ANG In the article the author shed new light on the problems of writing history of women in Slovenian historiography and analyzes individual phases in history of women in Slovenia since the end of 19. Century till the end of 20. Century. Šifra D.10 Pedagoško delo Objavljeno v Zveza prijateljev mladine Slovenije, Komisija za delo zgodovinskih krožkov; Vloga žensk v preteklosti; 2010; Str. 3-7; Avtorji / Authors: Verginella Marta Tipologija 1.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) 3. COBISS ID 47344738 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Preučevanje norm in družbenih praks ANG The Study of Norms and Social practices Opis SLO Znanstveno srečanje Novi prispevki k pravni in politični zgodovini žensk je organizirala Marta Verginella. Na njem so bili predstavljeni zaključki projekta s področja analize pravnozgodovinskih virov, ustavne in kazenske zakonodaje ter socialne varnosti žensk v obodbju od zgodnjega novega veka do začetka druge svetovne vojne. ANG The Symposium Novi prispevki k pravni in politični zgodovini žensk was organized by Marta Verginella. There the findings of the project were presented by analyzing legal-historical sources, constitution and criminal code as well as social security of women in the era from early middle age till the beginning of the Second World War. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v 2011; Avtorji / Authors: Verginella Marta Tipologija 3.15 Prispevek na konferenci brez natisa 4. COBISS ID 48229730 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Slovenke na političnem odru ANG Slovenian Women on Stage of Politics Opis SLO Predavateljica je v poljudnem predavanju predstavila razvoj političnih pravic žensk, zlasti razvoj volilne zakonodaje na Kranjskem in v sosednjih deželah, ter zakon o društvih. Hkrati pa bomo izvedeli tudi, da volilna pravica le ni bila edina možna pot vpliva na politične odločitve. Poleg pravice do združevanja v društva, ki je bila ena ključnih pravic in oblik soudeležbe v političnih procesih in je zelo prispevala k temu, da so ženske začele uveljavljati svojo zahteve in oblikovati politike preko zastopstva interesov, bomo spoznali tudi t.i. družabnostno ali salonsko politiko. ANG The lecturer has in popular science lecture presented the development of political rights of women, before all the development of electoral legislation in Carniola and in nearby lands as well as the Law on association. At the same time it was emphasized that right to vote was not the only possible way of influence on political decision. Beside the civil right for association which was one of the key rights and forms of participation in political decision making process as it contributed that women started to implement their demands over the representation of interests, also the politics of sociability or parlor politics was presented. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v 2012; Avtorji / Authors: Selišnik Irena Tipologija 3.25 Druga izvedena dela 5. COBISS ID 47345506 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Ženske med normami, zahtevami in pravicami 1848-1941 ANG Women between Norms, Demands and Rights 1848-1941 Opis SLO Prispevek se ukvarja s težnjami avstrijske države po poenotenju zakonodaje do leta 1863, z oblikovanjem zakonodaje o volilni pravici in strategijami žensk, da kljub normtivnim omejitvam za vstop v polje političnega poiščejo drugačne poti do političnega soodločanja in oblikovanaj zakonodaje. ANG The author deals in her paper with tendencies of Austrian state to unify its legislation till 1863, with creation of legislation on women's right to vote and strategies of women that in spite of normative limitation for entering in the field of political find other ways for political decision-making and framing of legislation. Šifra B.06 Drugo Objavljeno v 2011; Avtorji / Authors: Selišnik Irena Tipologija 3.15 Prispevek na konferenci brez natisa 9.Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 lO.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 10.1.Pomen za razvoj znanosti10 SLO - Raziskava je prvič v kontekstu slovenske historiografije umestila kategorijo spola v korpus slovenskega zgodovinskega znanja in tako kot prvo tovrstno sistematično delo tudi pripravila temelje za sintezo zgodovine žensk na Slovenskem. Mnoge od zaključnih ugotovitev so bile predstavljene na znanstvenem simpoziju Novi prispevki k pravni in politični zgodovini žensk (Ljubljana, Dvorana Zemljepisnega muzeja, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 1. dec. 2011. Ljubljana, 201)1 in bodo tudi objavljene v posebni monografiji. - novost pričujoče raziskave je tudi v izrazito interdisciplinarnem pristopu; v sodelovanju pravnikov/pravnic in zgodovinarjev/k, v spoju zgodovinopisnega, sociološkega, filozofskega prijema; - s sistematičnim zbiranjem in analizo pravnih virov je prispevala tudi k razvoju pravne zgodovine; umestila je pravno zgodovino v kontekst politične zgodovine - Posvetila se je vprašanju ženske kriminalitete v zgodovinski perspektivi, hkrati pa se je umestila v sodobne tokove zgodovine spola, ki sedaj veliko pozornost posvečajo temi oblikovanja spolnih norm in njihove transgresije. V celoti je bilo namreč v preteklosti temu vprašanju doslej v slovenskem zgodovinopisju namenjeno zelo malo (ali nič) pozornosti. Projekt je ponudil prve podatke o pomembnem vidiku pretekle kriminalitete, namreč o tem, kakšne so bile značilnosti na eni strani kazenskega pravnega sistema v odnosu do ženske kriminalitete in na drugi strani, kakšne so bile značilnosti storilk kaznivega dejanja umora in še posebej detomora ter tudi splava in kako je kazensko sodni sistem te storilke obravnaval. Vsako od teh vprašanj predstavlja za slovensko pravno zgodovino novost. Projekt je nudil nov vpogled v delovanje kazenskega pravnega sistema v razmerju do ženskih storilk kaznivih dejanj, s tem pa je razkril eno od pomembnih plati položaja žensk v zgodovinski perspektivi. - raziskava je prispevala k inovativnim metodološkim pristopom v historiografiji, prvič je bilo uporabljeno programsko orodje PAJK za analizo zgodovinskega gradiva in z njim so se identificirala socialna omrežja na Slovenskem na primeru uredništva Slovenke; - raziskava je kombinirala kvalitativne in kvantitativne metode( analiza literarnih virov in korespondence, obdelava kazenske statistike in popisov prebivalstva itd.). - prvič so se sistematično pregledali pravni in arhivski viri (fondi Ministrstva za notranje zadeve; zakonodaja povezana s položajem gospodinjskih pomočnic, fondi, povezani z delovanjem ženskih društev in dobrodelnih društev, kazenski spisi okrožnih sodišč v Mariboru in Celju in Deželnega sodišča v Ljubljani itd.). Da bi dopolnili vrzeli v pravni in politični zgodovini žensk na Slovenskem, smo obiskali tudi tuje arhive (Arhiv Jugoslavije, Istorijski arhiv Beograd, VI. Archivio centrale - Rim, Archivio di Stato di Trieste itd.) - z umestitvijo slovenske zgodovine žensk v komparativne bralne mreže so se detektirali manki in možnosti presežkov v znanosti na evropskem nivoju, pridobili so se podatki, ki so služili prijavi na razpisa ERC in HERA ter lahko še služijo za prijavo znanstvenih projektov na evropskem nivoju. ANG The existing findings of the research contributed to: • The research placed the category of gender in the corpus of Slovenian historical knowledge for the first time and thus set foundations for synthesis of women's history in Slovenian territory. Many of its findings were presented on a scientific conference »Novi prispevki k pravni in politični zgodovini žensk, Ljubljana, Dvorana Zemljepisnega muzeja, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 1. dec. 2011. Ljubljana, 2011 and will be published in a special monograph. • Its interdisciplinary approach is a novelty: the collaboration of lawyers and historians in a jointed historiographical, sociological and philosophical approach; • A systematic collection and analysis of legal sources contributed to the development of legal history; it placed legal history in the context of political history. • It shed light on the subject of women's criminality and at the same time placed itself within current developments in gender history, which deal with the formation of gender roles and their transgressions. Generally this topic received little (or no) attention within Slovene historiography in the past. The current project provided first data on an important aspect of criminality in the past, i.e. features of the relationship of criminal legal system towards women's criminality on one side, and on characteristics of murderesses, especially offenders committing infanticide, and also offenders committing abortion, and the legal system's treatment of female offenders on the other. Each of these subjects represents a novelty in Slovene legal history. The project provided a fresh insight into the operation of criminal legal system and its relationship towards female offenders, and shed light on one of the important viewpoints of the position of women in historical perspective. • The research has contributed to innovative methodological approaches in historiography; the software PAJK has been used for the first time for the analysis of historical material, and social networks in Slovenia have been identified on the example of editors of the periodical Slovenka. The research combined qualitative and quantitative methods (analysis of literary sources, collection of crime statistic data and census survey). • Legal and archival sources were systematically examined for the first time (funds of Ministry of the Interior and laws dealing with the position of female domestic servants, funds dealing with women societies and charity societies, court cases in the Ljubljana country court and the district courts in Celje and Maribor etc.). In order to fill the lacunae in the political and legal history of women in Slovenia, we also visited archives abroad (Arhiv Jugoslavije, Istorijski arhiv Beograd, VI. Archivio centrale - Rim, Archivio di Stato di Trieste etc.) • The research contributed to the development of historical science by introducing the comparative approach. By placing Slovene women's history into comparative reading networks shortfalls and potential surplus value in science at European level have been detected; data have been acquired which served and (can serve in the future) as a basis for applying for projects at European level (for example calls for applications ERC and HERA). 10.2.Pomen za razvoj Slovenije11 SLO • Opravljena raziskava lahko prispeva k odpravi neposredne in posredne diskriminacije na podlagi spola, saj promovira enakost spolov in opozarja na primere uspešne implementacije pravnih norm, ki so prispevale k uveljavljanju enakih možnosti. • Raziskava je prispevek k ustvarjanju enakosti spolov in upoštevanju potreb različnih družbenih skupin, k čemur se je zavezala tudi Slovenija v Resoluciji o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških, (2005-2013): »Ključnega pomena je, da vidik enakosti spolov dobi svoje mesto v vseh relevantnih raziskovalnih področjih in znanstvenih disciplinah ter da je načelo enakosti spolov integrirano v vse politike in programe ter v organizacije znanosti in raziskovanja.« • Pomembno je prispevala k analizi enakosti v slovenskem raziskovalnem korpusu. • Pomemben cilj raziskave je bil tudi formiranje spolno enakopravnejšega kolektivnega spomina (ženske so se do nedavnega identificirale le z nenavzočnostjo). • Raziskava je pomembno prispevala k boljšem razumevanju preteklosti. • Raziskava se je ukvarjala z normativnimi mehanizmi, ki ovirajo enakost spolov in je tako prispevala k njihovem priseganju. • Raziskava je prispevek k trajnostnem razvoju, saj so njeni rezultati povezani z razumevanjem procesa demokratizacije in uveljavljanjem enakih možnosti, ki so bili predstavljeni v številnih medijih, prispevali k ozaveščanju in informiranju splošne javnosti. • Raziskava lahko prispeva tudi k družbeni kohezivnosti, saj je sistematično raziskala mehanizme diskriminacije, kar je nedvomno v nacionalnem interesu Slovenije. • Z objavo člankov in monografij je raziskava prispevala k spreminjanju socialnih vlog in promovirala enakost spolov. Spodbudila je demokratično ozaveščanje in vplivala na razvoj vrednot enakih možnosti spolov tako na ravni lokalnih skupnosti kot države. • Zaključki razprav so ugotovili dejavnike, ki so vplivali in še vplivajo na oblikovanje normativov in demokratizacijo; tako je prispevala k oblikovanju politik enakih možnosti ter moderne socialne in demokratične države, hkrati pa k zmanjšanju družbene izključenosti in socialne ogroženosti. ANG • The research contributed to elimination of direct and indirect gender discrimination and promoted gender equality, since it pointed to cases of successful implementation of legal norms which have contributed to implementation of equal opportunities. • It can contribute to creating gender equality and to meeting of needs of various social groups, Slovenia has pledged to gender equality with its Resolution on the National Programme for Equal Opportunities for Women and Men 2005-2013) »It is of key importance that the gender equality perspective gains its place in all relevant research fields and scientific disciplines and that gender is mainstreamed in all policies and programmes and in organizations of science and research«. • The research is a contribution to analysis of equality in Slovenian research corpus. • An important aim of the research was forming of a more equal collective memory (women have until recently only identified themselves with non-presence). • The research is a significant contribution to a better understating of the past. • It determined in detail normative mechanisms which hinder gender equality and by doing that it contributed to their overcoming. • The research contributed to lasting development, as the results are associated with the understanding of the process of democratization and implementation of the equal opportunity policy as those findings were presented in numerous media and had contributed to awareness raising and informing of general public. • The research contributed to social cohesiveness, for it systematically reviewed mechanisms of discrimination, which was undoubtedly in Slovenia's national interest. • By publishing articles and monographs the research contributed to the change of social roles and promoted gender equality. The research encouraged democratic awareness and influenced the development of equal opportunity values both in local and national community. • The conclusions of the research determined factors, which have influenced the formation of norms/standards and democratization and thus contributed to shaping of equal opportunity policies, of a modern and democratic state and to reduce social exclusion and social endangerment. ll.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj o da o ne Rezultat Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj o DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov F.35 Drugo Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar 12.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O O o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu o o o o G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije o o o o G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih o o o o G.02.11. Nov investicijski zagon O o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti o o o o G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti o o o o G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave o o o o G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete o o o o G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj o o o o G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura o o o o G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva o o o o G.09. Drugo: o o o o Komentar 13.Pomen raziskovanja za sofinancerje12 Sofinancer 1. Naziv Naslov Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 14.Izjemni dosežek v letu 201213 14.1. Izjemni znanstveni dosežek Članek Sozialgeschichte und soziale Bewegungen in Slowenien avtorice Marte Verginella povzema stanje s področja zgodovine žensk in opozarja na manke slovenskega zgodovinopisja. Sistematično namreč analizira kronologijo, pristope in koncepte, ki jih uveljavljajo slovenske ženske študije in študije spola s posebnim ozirom na zgodovino žensk. Najprej ugotavlja fragmentarnost in zapoznelost ukvarjanja z zgodovino žensk, ki je vse do konca devetdesetih let ostajala povsem obrobnega pomena v okviru slovenskega zgodovinopisja. Podobno poudarja odsotnost omembe zgodovine žensk tudi v najbolj sodobnih slovenskih zgodovinopisnih sintezah, ki žensko delovanje in prisotnost sistematično prezirajo, kljub objavi relevantnih študij, ki so osvetlile prisotnost in delovanje žensk v slovenski zgodovini. 14.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek Članice in član raziskovalne skupine so sodelovali pri pripravi občasne razstave Slovenke v dobi moderne, ki je predstavila položaj ženske med leti 1848 in 1945 v Muzeju za novejšo zgodovino v Ljubljani. Razstava je obravnavala štiri pomembnejša obodbja zgodovine na Slovenskem, v katerih so se ženske v vrtincu sprememb znašle pred odločitvami bolj ali manj angažiranem odzivu na okoliščine in položaj v družbenem, kulturnem, političnem in javnem življenju. Razstava je bila na ogled med oktobrom 2011 in majem 2012. Poleg priprave gradiva za razstavo in tekstov objavljenih v katalogu, so članice in član raziskovalne skupine prav tako sodelovali v spremljevalnih aktivnosti razstave s predavanji in v medijskih objavah, intervjujih in člankih. Razstava je naletela na širok odziv in je prispevala k večji vidnosti problematike enakih možnostih. C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba raziskovalne organizacije: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta in vodja raziskovalnega projekta: Marta Verginella ZIG Kraj in datum: Ljubljana 18.3.2013 Oznaka prijave: ARRS-RPROJ-ZP-2013/121 1 Opredelite raziskovalno področje po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science). Prevajalna tabela med raziskovalnimi področji po klasifikaciji ARRS ter po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science) s kategorijami WOS (Web of Science) kot podpodročji je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/preslik-vpp-fos-wos.asp). Nazaj 2 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11) Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikost pisave 11). Nazaj 6 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 7 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta _ - v obeh primerih ni cObISS ID). Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj 13 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2012 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2013 v1.00 64-EF-D3-EA-9B-38-94-DC-41-3D-CF-68-0B-19-C1-20-45-54-D7-56 VEDA: 6 Humanistične vede Področje: 6.01 Zgodovina in arheologija Znanstveni dosežek: Marta Verginella: Frauengeschichte und Geschlechterforschung in Slowenien. V: Sabine Rutar; Rolf Wörsdorfer (ur.): Sozialgeschichte und soziale Bewegungen in Slowenien. Essen: Klartext, 2009, str. 147-158. Članek analizira kronologijo, pristope in koncepte, ki jih uveljavljajo slovenske ženske študije in študije spola s posebnim ozirom na zgodovino žensk. Najprej ugotavlja fragmentarnost in zapoznelost ukvarjanja z zgodovino žensk, ki je vse do konca devetdesetih let ostajala povsem obrobnega pomena v okviru slovenskega zgodovinopisja. Podobno poudarja odsotnost omembe zgodovine žensk tudi v najbolj sodobnih slovenskih zgodovinopisnih sintezah, ki žensko delovanje in prisotnost sistematično prezirajo, kljub objavi relevantnih študij, ki so osvetlile prisotnost in delovanje žensk v slovenski zgodovini. VEDA: 6 Humanistične vede Področje: 6.01 Zgodovina in arheologija Dosežek 1: Slovenke v dobi moderne Vir: Muzej novejše zgodovine Slovenije; 2011; Avtorji: Tominšek Perovšek Mateja Članice in član raziskovalne skupine so sodelovali pri pripravi občasne razstave Slovenke v dobi moderne, ki je predstavila položaj ženske med leti 1848 in 1945 v Muzeju za novejšo zgodovino v Ljubljani. Razstava je obravnavala štiri pomembnejša obdobja zgodovine na Slovenskem, v katerih so se ženske v vrtincu sprememb znašle pred (številnimi) odločitvami , njihov bolj ali manj angažiran odziv na okoliščine in položaj v družbenem, kulturnem, političnem in javnem življenju. Razstava je bila na ogled med oktobrom 2011 in majem 2012. Poleg priprave gradiva za razstavo in tekstov objavljenih v katalogu, so članice in član raziskovalne skupine prav tako sodelovali v spremljevalnih aktivnosti razstave s predavanji in v medijskih objavah, intervjujih in člankih. Razstava je naletela na širok odziv in je prispevala k večji vidnosti problematike enakih možnostih.