Letnik VIII. V Gorici, dne 5. julija 1900. Številka 27T Z 1 uVMStMt.M*swis^sk■ 4jt^ ./ * saki crlrlrk ob ir dud. Kmkodisi si* no vrač jrr-pi Izhaja vsaki pisma sc ih* sprejemajo / * Cein za celo lulU (j kron. za pol lctfr\3 kroinv . [A-Ski 3;..J” n.~i’ ipisi sc no vračajo. Nofran kovana ■'"* kronev 7.a iimjij »iii oninžne 4 Katoliški Slovenci! V t’ o č n i n o in o /. n a 11 i 1 a sprejema upravnUtvo šl. 12. v Gorici u* Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, Dvorišče sv. llilarija,4t. 7. ; '■ .»•' . f J f Ali ni liboralizom med st/novi vnel onega brezobzirnega, neusinilje- Minil o bo skoro osem Id, odkar seje v Ljubljani sešel prvi slovenski katoliški sli od. Komu na slovenski zemlji ni znano, kako važen, kako potreben, kako koristen je bil ta shod? V nejasnost tedanjih razmer je posvetil z lučjo neminljivih katoliških načel, boječim je vžgal pogum, neodločnim je pokazal pravo pol in katoličane je združil s trdno vezjo. Veselo je vsklilo novo življenje pod vplivom prvega slovenskega katoliškega shoda. Požrtvovalni domoljubi so se z vnetim srcem posvetili delu katoliške omike. Vzcveteli so novi družabni organizmi v duševni in gmotni prospeh našega ljudstva. Pa nove nevarnosti kličejo k novemu delu. Koliko se ji* izpreme-nilo od prvegit slov. katol. shoda! Nevarnosti, ki smo jih prej slutili, stoje sedaj pred nami odkrilo, jasno, izzivajoče- nas na ponovljeno delo. Liberalstvo je stopilo iz megle nejasnosti in se je razvilo v radikalno protiversko stranko, ki v boju zoper cerkev ne išče več nobene krinke, ampak se druži očitno z vsemi,,ki izpodkopujejo krščanstvo. Nasproti si stojita samo še katoliška cerkev in očitno brezverstvo. Kar je vmes, ne more ostati brez barve, stopiti mora na desno ali na levo. Ali ni protikaloliško gibanje privedlo do uničujočega boja med narodi, v katerem more močnejši pokončati slabejšega, do boja, v katerem naš narod slovenski mora propasti, ako se ne požive večna načela pravičnosti, katerih poklicana varihinja je katoliška cerkev? LISTEK. Pomladna cvetka. lil. V šoli je klicala učiteljica imena posameznih otrok. „Marija H. Ivanova! — Že zopet je ni. Ali je bolna?^praša učiteljica Vstane deček, ki je bil doma njen sosed : „Bolna je. Jo boli v grlu." ,,Bolna je,— v grlu jo boli" ponovi učiteljica. Videlo se je, da .se je te novice prestrašila. Mej tem je doma na dvorišču stara mali varovala otroke. M a rij ca je ležala v senci )>od orehom, bratca pa sta .se okoli nje igrala. Starka je imela naočnike in nekaj krpala. Janez in njegova žena sta bila na polji. Otroci pridrvijo iz šole. Najprej tečejo bosonogi dečki, zadaj pa bolj po časi prihajajo deklice nesoče šopke cvetic. „Marijca, gospodična je prašala po tebi. Je prašala, ali si bolna, in Tonček je povedal, da te boli v grlu." „Pa kaj je rekla gospodična ?“ „Nič ni rekla11, odgovore deklice. nega bojevanja ža obstanek, v katerem ji* brez hrambe gospodarsko slabejši, onega boja, v katerem mora sliiiali slovensko narodno gospodarstvo, ako se ob zadnji uri ne zatečemo k načelom krščanske pravičnosti in jim v javnosti pomoremo do zmage? Za to lako naporno kot zaslužno delovanje pa je treba združili vse dobro misleče Slovence, utrditi naše bojne vrsle, Ireba je oživili med nami složnega duha celokupnosti, kateri je vedno pri klil iz katoliških idej. kadarkoli so prodrle v javnosti. Clovešlvo ob koncu XIX. slo-lelja, ki je tako bogato najrazličnejših iznajdeb in izumov, ne more se veseliti svojega napredka, ako mu je razum olrovan z verskim dvomom. ako mu je srce omrzelo do najvišjih blagrov, ako propadajo celi slojovi, ako v javnosti večni zakoni pravice in ljubezni nimajo veljave. Veliki, bogati, nadarjeni narodi sto-ječi na vrhuncu materijalne kulture so propadli, ko so zabredli v oni lok brezverskega mišljenja, v kalerem lira nas protikaloliška agitacija. Neovirano gospodarstvo malerijal-11 i h sil. svobodno nasilje nenravnih načel, očitno zaničevanje katoliških naukov: li so vzroki, ki ovirajo naš napredek. Zalo pa ljudstva povzdigujejo svoje poglede k luči resnice in pravice, ki jim sije iz neminljivih božanji venili naukov katoliški' vero. Katoliški Slovenci! V velikem, važnem času živimo. Zasijala je doba. „Daj mi šopek Franica*', prosi bol ni otrok cvetic in vso deklice ji puste šopke in odidejo domov. Marija plete s cveticami vence in poje pretrganim, lihim glasom njej tako ljubo pesem ..Veš o Marija." Pri tem delu motita jo bratca razmetajoča cvetice. „Glejte mali, kako lep venec bo, mali glejte! ,,1-ep je. lep!" ,,'l'ako je imela spletenega Lina, ko je umrla; le cvetlice so hiti* lepše. Mati, tudi meni, kaj ne da denete venec, kadar umrjem." „0, ne umrješ še ne. Za dva. tri dni pojdeš v šolo. Mene, mene bo Kog kmalu shranil." „Ne mali, vi ne umijete ne. Kdo bo varoval doma bratca, ko st;i mama in ata na polji. Ne umrjele ne", govori tiho, pretrgano otrok. „0h, mene boli. O Marija”! zdihuje jokaje deklica. ..Ne jokaj ne, Marijčka. Moti, nudi po tihoma in ti odleže." ,,Uoli mati. boli oh Marija"! iz-dihajoč nagne glavo na ležišče in mirno trpi. V ruki pa trdo drži spleteni venec. ki hoče iz razvalin sezidali novo slavi«) krščanske omike. Katoliška zavesi se vzbuja, krepi in rasle, in srečnejši narodi, nego smo mi. vidijo v njej poroštvo boljše bodočnosti. Tudi mi. katoliški Slovenci, ne smoiiio zaostali. Ona vera. ki jo je Odrešenik sveta prinesel na svel, ima zdravilo ludi za naše rano. ima moč, ki bo utrdila ludi našo slabost. <>b moji dveh stoletij, izučeni po bridkih izkušnjah, v slutnji prihodnjih viharjev, kličemo Vas torej, katoliški slovenski bratje, na drugi slovenski katoliški s h o d, kateri bo zboroval v Ljubljani drugi leden meseca k i m o v c a loga lola. Natančnejša določila se v kratkem objavijo. Osrednji pripravljalni odbor je skoro dovršil svoja dela. Sklepi, ki se bodo predložili katoliškemu shodu ■ v polrjeiijenje, obsegajo obširen, lep program za složno skupno delovanje vseli slovenskih stanov. Razposlali se bodo naslednje din v presojo krajevnim pripravljalnim odborom po vseh delili slovenske domovine. Učenjak iu duhovnik, kmet in delajoč, trgovec in obrtnik bodo na lem shodu videli, kako se da skupno in vspošno v lopi slogi delovati za ljudstvo v duhu katoliških načel. Ob tej slovesni priliki torej, ko so bo vos slovenski narod poklonil in posvetil Zveličarju sveta, ob tem kulturno važnem trenutku, ko si bomo sestavili navodila za delovanje in bojevanje dvajsetega stoletja, na la odločilni dan pribile v belo Ljubljano zastopniki vseli slovenskih stanov in krajev, da združeni pod vodstvom svojih školov. zjedinjeni po IV. V domači vasici je pozvonilo k maši Vsaki leden enkrat prihajal je gospod gospod župnik k podružnici sv. Antona. l’o končanem sv. opravilu počaka Janez gospoda pri vratih. ..Jane/., kaj pa vi poveste novega?" ,.Nič posebnega, g. župnik. Le prosil hi vas. da bi stopili malo k nam." ..Ali je deklica slabejša?" ,.Ne vem kaj reči, gospod." ..Ne bo hudega ne; to je le otročja bolezen." ,.Hog daj. da hi ne bilo." Pa župnik je našel deklico slabo. Deklica je bila že pri spovedi, iu ker jo je dobro poznal gospod kot pridno učenko, obljubi njej ni starišem, da pride jutri še enkral maševal in da jo bo tmfi obhajal. „Mama, jutri bom pri obhajilu; kje je venec? Ali ne veste, da so imele lani vse deklice vence na glavi.“ ,,Saj ne greš v cerkev. Kad ar ozdraviš. pojdeš v cerkev in takrat boš imela venec." Kaj ne, da ne kupite lepega", govori liho, da se komaj razumi deklica. ,,Se ve, da ti kupim !" načelih in po težnjah, zborujemo Bogu v čast, narodu pa v prid in rast! Zastava svetega križa naj mogočna vsplapola nad nami! Ime Živeli carjevo naj glasno zaori po slovenski zemlji! Njegovo presveto Srce izlij nad naš narod duha milosti, pravice in ljubezni! V Ljubljani, i&/ praznik presv. Srca Jezusovega 1. 1900. Za pripravljalni odbor. Janez Flis, generalni vikurij ljubljanske Škofije. Politični pregled, Položaj v Avstriji je še vedno isli, kakor v preteklem tednu. Časopisje se bavi z nasledki, ki bi nastali, ako vlada uvede nemščino kot posredovalni jezik. Vsi* nemški narodi Avstrije, celo Italijani, so se izrazili najodločnejše proti taki naredbi. Upanje je, da občno razburjenje vlado vsaj toliko spameti, da ne stori za zdaj nobenega odločnega koraka. Sicer pa se zdaj v obče malo govori o , narodnih nasprotjih v Avstriji, vsi se zdaj bavijo z poroko našega prestolonaslednika/. grolico Chotek (zdaj kneginjo llohenberg). Groliea Chotek, naša bodoča cesarica je češkega rodu, kar ni brez pomena za Čehe in v obče za vse zatirane Slovane Avstrije. Čehi sami sicer ne slavijo preveliko upanja v to dejstvo, vendar jih veseli, da je sedaj vsaj ena oseba slovanskega rodu v cesarjevi hiši. Ta poroka bo tudi za cesarsko hišo velikega pomena, ker se bo po njej utrdila zvestoba češkega naroda do habsburške hiše. V italijanskem parlamentu je bila vroča debata o postopanju Italije v kitajski voski. Vlada in njeni pristaši zahtevajo, naj se Italija udeleži prav energično vojske na Kitajskem. A opozicija se je temu uprla, češ, da čaka Italijo nk Kitajskem ista usoda, kakor v Abesiniji. Možje imajo prav; italijanski vojak ni „Pa, če umrjem, kaj ne, da mi kupite lepega, kakor je imela Lina?“ Mali se ozre v stran, solze ji napolnijo očesi in zdihne „Mati Božja, moj otrok !“ — * * * Zvečer ostane mati pri bolni deklici. Moli glasno in otrok jo spremlja v duhu. Govoriti skoraj ne more več. Pozneje deklica mirno zaspi, a mati moli, zdihuje, prosi. Bilo je že čez polnoči, kar zasipi mati tihi glas: „Mama !“ — „Kaj bi rada Marijčka?" — Žejna sem.1,— Mati prime kozarec vode v eno roko, z drugo pri-zdigne deklico. „Ali boš še ?“ Deklica odmaja z glavo. „Mama, ali pride kmalu gospod, da bom pri obhajilu?" .,Knuilu, kmalu. Še malo zaspiš, pa bodo tukaj —“ ..Kako hi rada bila pri obhajilu!-1 i/.govori komaj več razumljivo. „Pa, če umrem, mama, mi denete cvetice?" „Seve, da ti jih denemo, moj otrok" i/.govori mati. Poljubi hčerko in solza materina pade na bledo obličje. Še drži svojega otroka. Glava se deklici nagne za drugo, ko za beg. V tekanju pa se lahko vadijo italijanski vojaki doma bolj po ceni, kakor v Aziji. Boj proti germanizmu. Nemci in Angleži se menda že čutijo gospodarje celega sveta. Zato mislimo, da je skrajni čas, da se uprejo- romanski in slovanski narodi angleškemu, oziroma nemškemu nasilstvu. Na tiho so ukupili nemški špekulanti velik de! veleposestev na Ruskem in se zdaj šopirijo tam, kjer so še pred kratkim stanovali ruski plemenitaši. Kar delajo na Ogerskem in pri nas židje, to delajo Nemci v Husiji. Muska vlada je sedaj postala pozornejša in pričakovali je, da ustavi kmalu carski ukaz seljenje nemških špekulantov v Rusijo. A Nemec se ne omejuje v svojih špekulacijah na Evropo. V Braziliji so še pred nekaj leti bili Nemci tako prevzetni, da so kar prosili nemškega cesarja, naj zasede južno Brazilijo. Ondotna vladaje pa zdaj že precej ukrotila Nemce, ki sc zdaj zelo tihi. Na drugi strani pa Angleži žugajo španskim republikam v Ameriki! Te vedno nevarnosti so prisilile vse španjske republike v Ameriki, da so sklenile zvezo z Brazilijo, Španijo in Portugalom proti germanskemu navalu. Po našem prepričanju je skrajni čas, da se Slovani in Romani celega sveta združijo proti Germanom, svojim skupnim sovražnikom. Vojska S Kitajci. Boj Evropejcev s Kitajci je že stal mnogo krvi, a ni še govora o kakih uspehih. Bes je sicer, da so zmagale združene velesile pri Tientsinn in si osvojile mesto, a vendar je vse to brez pomena. Razširila se je že večkrat v zadnjem tednu vest, da so prišli Evropejci v Peking, a nič še ne vemo gotovega o usodi ondotnih poslanikov. Gotovo je le, da so Kitajci umorili nemškega poslanika Kettelerja. Kakor je videli bo vojska krvava in bo zahtevala od velesil šč mnogo človeških in denarnih žrtev. Novice. Stolno cerkev v Gorici so začeli ta teden popravljati. Bila je res skrajna potreba. Kos stropa je že predlanskim odpadel in podobe so se v teku časa t zelo zamazale, da jih je komaj poznati. Kakor uči zgodovina, je bila stolna cerkev sezidana proti koncu 14. stoletja. Slike na stropu je napravil Julij Ouaglia iz Laina pri Komu 1. 1702. Cerkev je bila popravljena 1. 1834. Nj. Eminenca Kardinal bo v nedeljo dne 8. t. m. ob H. uri v semeniški cerkvi slovesno blagoslovil podobo sv. Karla, katero je prekrasno izdelala ter semenišču podarila g. Evge nija S tu r 1 i. Naš prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand se je poročil s češko grofico Zdijo Chotek. Dne 28. junija je vpričo cesarja slovesno prisegel, da se za svojo soprogo, ki ni enakorodna, in za potomce odpove vsem pravicam na stran. — Mati zajoče, kliče, trese — zastonj! Deklica je mrtva. Uče priteče, kliče, — nič; in gre ven v noč. Stara mati tudi pride in govori: „No, otrok, zdaj vidiš tisto, ki si jo vedno klicala na pomoč. Zdaj si pri sv. obhajilu, — zdaj ti angeljci pokladajo venec na glavo. Oh, kaj sem morala učakali! Zakaj ni Bog mene shranil 1“ Duhovnik pride, mašuje in odide. Na poti si utrga cvetico in premišljuje o koscu, ki je danes pokosil lepo nedolžno pomladno cvetko in jo presadil iz solzne doline v nebeški vrt. Štiri rasle patriarhalne cerkve (PiSv* J. K.) Bronasta vodometa ob straneh obeliska mečeta v visokih žarkih vodo v zrak, ter dajala trgu posebno lepoto. Trg in cerkev sv. Petra sta združena v eno celoto, kakor je nekdaj dvorišče jeruzalemskega templa spadalo k templu. Vendar, kak razloček med staro-zakonskim templom in krščansko cerkvijo! Pred Kristusom je bilo ljudstvo izključeno iz svetišča, kamor so smeli stopiti le duhovniki ; v najsvetejše pa, kjer je bil Bog pričujoč nad skrinjo zaveze, je smel vstopiti samo veliki duhovnik, in še ta le en do prestola. Cesarje navzoče nadvojvode, najviše dvornike, ministre itd. pozval za priče prisege, da se prestolonaslednik po svojem srcu poroči sicer s plemenito, a neenakorodno nevesto. Dovolil je ta zakon, ker je prepričan, da bode v srečo Avstriji. Prestolonaslednik Franc Ferdinand je podpisal dotično listino v nemškem in mažarskem jeziki’. V nedeljo dne I. julija je bila poroka v Beichstadtu na Češkem. Tako smo Avstrijci doživeli, da se j«* prestoionaslednica nadvojvodinja Štefanija poročila z grofom, prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand pa z grofico! Franc Ferdinand je prvi sin cesarjevega brala Karola Ludovika in ima pravico do prestola po smrti cesarja. Njegovi olroci pa ne bodo imeli nobene pravice. Po njegovi smrti nastopili bodo tedaj nadvojvoda Olon in njegovi olroci. Vojna ladija nDInria Theresia*1 je odpilila dne 29. p. m. zjutraj ob štirih iz puljskega pristanišča na Kitajsko. Tj e dospe v 40 dneh. Na njej je 550 mož. Na potil se bode ustavila samo na (i postajah, da naloži potrebnega premaga. Ker ima Avstrija na Kitajskem že ladijo „Zonta“ z 250 mož, imela ho zdaj tam skupno 800 mož. Kakor poročajo časopisi, je do zdaj tam jed en Avstrijec ubit in j e d e n r a n j e n. Sole v Gorici. — G i m n a z i j a. V minolem šolskem letu je vstopilo 456, izstopilo 20 dijakov, koncem leta jih je bilo 430. Iz Gorice jih je bilo 86, med temi 30 Slovencev, iz drugih krajev Primorja 317, od drugod 27. Po materinščini je bilo 223 Slovencev, 1(17 Lahov, 38 Nemcev in 2 Hrvata. Po veroizpove-danju je bilo 421 katoličanov, 4 protestanti in 5 Židov. Na pripravljalnico je vstopilo 36 učencev, med šolskim letom je izstopil I. Iz Gorice jih je bilo 5, iz drugih krajev Primorja 28, s Kranjskega 2. Učenci tega zavoda so vsi katoličani in Slovenci, razun 2 Italijanov in 1 Hrvata. IJ č n i u p e h na g i m n a z i j u. Prvi red z odliko ima 36 učencev, prvi red 296, drugi red 55, tretji 17, ponavljalni izpit 17, 9 ni izprašanih. Tu ni všteta pripravljalnica, kakor „Soča“ napačno poroča. Prvi red z odliko imajo li-le slovenski dijaki: V osmem razredu Anion Manzoni iz Kanala, Anton Sok iz Kreda in Fran Vodopivec i/. Ajdovi- ;ne ; v sedmem: Alojzij Gradnik iz Medane, Franc Gruntar iz Šmarij in Jos. Pavlin iz Dolenje Vrtojbe; v šestem: Anton Medveš iz Livka; v petem: llilarij 11 robat iz Dobravelj; v tretjem razredu: Leopold Cigoj iz Malovš, Anton Kogoj iz Idrije pri Bači; v drugeii razredu: Hiliard Fa-ninger iz Bolca, Leopold Kemperle iz lludejužne, Anton Pavšič iz Kromberka, Mihael Toroš iz Medane; v prvem razredu : Alojzij Fornazarič iz Bilj, Filip Peric iz Sela, Rudolf Vidic iz Gradišč:; ob Soči. krat v letu; ljudstvo pa je moralo moliti zunaj templa na dvorišču ali pa v lopah. Nam kristijanom pa je Kristus odprl tempelj, posvetil nas je vse v kraljestvo, tako, da smemo tudi mi verniki z duhovniki vred stopiti v tempelj, celo tje pred našo skrinjo zaveze, Božji tabernakelj kjer prebiva sam Bog v najsvel. sakrainenlu: in tje sinemo vstopiti ne le enkrat v letu, ampak, kadar hočemo. To nas spominja, da so bila pred Kristusom nebesa zaprla tudi pravičnim; Kristus nam jih je odprl. V' resnici so naše katoliške cerkve nebesa na zemlji Bog resnično v njih prebiva. Cerkev sv. Petra pa nam po svoji velikosti in lepoti še posebno predstavlja nebesa. Le stopimo po stopnicah proti cerkvi ter poglejmo pročelje ali facado. Med polustebri vidimo sedem vrat, ki se zapirajo z železnimi mrežastimi durmi. Pa le petje pravih; pročelje je namreč širje od cerkve, tor so skrajna, navidezna vrata le pn hodi na prostor okoli cerkve. Nad vratini so velikanska okna ali balkoni. Raz srednjega okna so papeži pred I. 1870 podeljevali ljudstvu blagoslov „urbi et orbr* t.j. mestu Rimu in celemu svetu. Vrhu pročelja je po dolgem kamenila ograja in nad njo po f) m. visoki kipi Kristusa, Marije in apostolov. (Dalje prih.) IJ č ni u s p e h n a pri p ra v Ij u I -nici. Izmed 3f> učencev jo 10 odličnjakov, 17 jih je dobilo prvi red, 4 imajo dvojko, 2 pa trojko. Z odliko so končali pripravljalnico: Anton Baša iz Bitinj na Kranjskem, Fran Gabrijelčič iz Plavij, Rudolf llrobat iz Dobravelj, Josip Juh iz Gorice, Franc Kompare iz Lokavca, Josip Nanut iz Št. Andreža, Filip Orel iz Velikih Rabelj, Andrej Paglavec iz Podgorca, Karl Slokar iz Molovuna v Istri, Franc Šinigoj iz Dornberga. Sklep šolskega leta na tukajšnjem ženskem učiteljišču ter ž njim združenih vadnicah so jo izvršil v soboto dne 30. t. m. f' slovesno sv. mašo. Pola so je pri tej priliki krasna in jako težka maša prav dobro. Dirigiral je pevovodja g. Mercina osebno, a orgljal jo izborno gospod Eržen. — Vsa čast gospodu Mercini na tako lepem vspehu, ki ga je stal gotovo mnogo truda. Prvikrat po petindvajsetletnem obstanku loga zavoda je izdalo vodstvo letos program, ki obsega 112 strani. Isti obstoji iz spisa, katerega je sestavil bivši ravnatelj, g. šolski svetnik Franc Hafner, v katerem jo opisan razvitek učiteljišč v Gorici in sicer od leta 1781 pa do konca meseca marca 1899. Tomu spisu sledi šolsko poročilo za letošnjo leto in iz lega poročila posnemamo, da je bilo v vseh štirih tečajih ženskega učiteljišča v začelku leta vpisanih 288 gojenk, in sicer 141 v slovensko tečaj" in 147 v italijanske. Med letom so izstopile t Slovenka in 2 Italijanki. Po veroizpovedanju so bilo v slovenskih tečajih samo katoličanke. Po narodnosti je pa bilo 133 Slovenk, 4 Hrvatice, 2 Nemki in I Italijanka. V prvih treh točajih jih jo dobilo 27 odliko 62 prvi red, 5 ponavljalni izpit, a 2 sti padli. Zrelostni izpili so se začeli včeraj, oglasilo so jih je za to 98, in sicer 39 Slovenk iu I Hrvatica in 39 Italijank, a 25 privalislinj (13 Slovenk in 12 Italijank). Zrelostni izpiti na goriški gimnaziji. Do včeraj so bili uspehi li-le: Dva sla napravila izpit z odliko, namreč Franc Vodopivec iz Ajdovščine in Rudoll pl. Lami. Deset dijakov je napravilo izpit z dobrini uspehom, eden (Slovenec) je padel na dva meseca, pel (m e j njimi 4 Slovenci) pa na eno leto. Danes je delalo izpit še pet dijakov, ki so ga vsi napravili z dobrim vspehoin. Vseh maturantov skupaj je bilo torej le 23. V deškem goriškem semenišču je 8 odlik, pa nobene dvojke. V slov. Alojzij ev i šču je 10 odlik, pa 2 dvojki. Na koperskem učiteljišču so dne 27. t: m. slovenski učiliščniki na luk. učilišču dovršili zrelostne izpite. Bilo je 14 maturantov. Od lob so naredili z dobrim vspehoin izpit za slovenske ljudske šolo sledeči gg.: Egidij Celi iz Roča v Istri, Josip Erzetič iz Mernika v Brdali, Martin Furlan s Proseka, Alojzij Gorjup iz Vrha pri Kanalu. Adolf Harinel iz Idrijo, Karl Kobali' iz Poliran na Štajerskem, Rafael Kossoveu iz Kopra, Izidor Kock iz Pirana, Rihard Orel iz Prvaoino, Jakob Rojc iz Cerknega, Ciril Valentič z Občin. Z odliko je položil izpit t?- Pavel Plesničar iz Otlice, g. Ferdo pl. Klein-mavr pa je položil izpit za slovensko in nemške ljudske šole. Poročil se je v Gorici dne 2. julija bi. g. Leopold Furlani, nadučitelj v Šl. Andrežu, z gospodično Kristino Urši č. Na mnoga leta! 1 z Gorice nam poročajo: Šest let je minulo, od kar sem so naselil v Gorico. Dobil sem stanovanje v hiši magistratovi. Takrat nisem poznal goriških razmer, kor krivic in nevšečnosti, katere so mi delali gospodje na magistratu v tem času radi tega, ker sem Slovenec, ni mogoče niti našteti. Zdaj mi jo dal magistrat brez vsakega vzroka slovo. Prosil som samo en mesec odloga, pa gospodje na magistratu so bili trdi kot kamen. Tako delajo v Gorici s pen/.ijonisli, kateri niso prišli sem službe iskal, ampak le pokojnino vživat. C. kr. penzijonisl. K temu poročilu dostavljamo, da je že davno znano, da gospodje goriškega magistrata Slovence preganjajo. Zato pa vedno opominjamo, naj si Slovenci sami pomagajo in se vzajemno podpirajo. Zno-vič priporočamo danes slovenske trgo-| vine : Krojaška zadruga, zaloga manilak- turnega blaga, Mariin Poveraj, krojaški mojster in Irgoveozmanifaklurnim blagom, Anton Kuštrin, trgovina z jestvinami v gosposki ulici, Karol Drašček, pekovski mojster, Anton Breščak, zaloga pohištva itd. itd,, kakor kažejo naši oglasi na zadnji strani. Veselica v ,,Šolskem domu“. V proslavo 400 letnice združenja poknežene grofovine Goriško-Gradiške z Avstrijo bodo v ,.Šolskem Domu-1 v Gorici v nedeljo dne 8. julija slavnostna veselica, pri kateri bodo delovale učenke viši h razredov. Spored: I. Slavnostni govor. 2. „l)omovi ni“. S. Gregorčič, deklamuje Štefanija Legovič. 3. ,.0 I j k i“. S. Gregorčič, deklamuje Antonija Gičigoj. 4. „Naša zvezda11. Anton Nedvod, pelje. 5. „V pepelnični noči11. S. Gregorčič, deklamuje Pavla Praprotnik. 6. ,.Moj narodni dom". S. Gregorčič, deklamuje Olga Božič. 7. „V p r aš aš, č’ mu da sem Slovenka?11 Češki napev, zbor. 8. „Sreča, poezija in Prešern-'. J. Stritar, deklamuje Ernesta Havel. 9. ..Soči’1. S. Gregorčič, deklamuje Pavla Makuc. 10. „Stu-denčkir1. Hugulin Sallner, petje. II. „P e v če v a kletev*. Uhlandova; poslovenil Fr. Cegnar, deklamuje Avgusta Micliel. 12. „V p o s r o d o v a I ni ci-1. Po nemškem izvirniku prosto poslovenil E. KI. Burka venem dejanji. Osebe: Gospa Pelka, posredovalka, Fany Sirkova, če-salka. Miss Brighlon, učiteljica angleščine. Gendra Čižek, vratarica. Gospa pl. Ste-blinska, soproga tovarnarja. Marjanka Šimek, kuharica. Stanka Melinčeva, sobarica. Gospiea Minka Melodiua, učiteljica glasovira. Gospa Cesarik, frizerka: Ma-dernoiselle Beauchampe, bona. Lena Zadremal, dekla — Začetek ob 6. uri po-poludne. Uslopnina za osebo 40 vinarjev; za učence in učenke „Šolskega Doina“ 20 vinarjev. Sedež 20 vinarjev. Čisti dohodek je posvečen „Šolskemu Domu“. Ako bi bilo vreme neugodno, preloži se veselica na prvi lep dan ob isti uri. K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor „Šolskega Doma“. V četrtek dne 12. julija ob 9. uri zjutraj so otvori razstava izdelkov obeh obrtnih šol iu ljudsko šole; odprta bo dne 12. do 15. julija od 9.do poludue, in od 3. do 5. popoludne. Tifus v Gorici. V Kočevju se je pojavil tifus, ki ima svoj uzrok najbrž v slabi pitni vodi. Vode, vode! Župnikom v Brezovici (obč. Materija) bil je te dni imenovan veleč. g. Normali, dosedanji mestni kapelan pri Novem sv. Anionu v Trstu. Okrajnim šolskim nadzornikom za Istro so bili imenovani za slov. in hrv. ljudske šole sledeči gospodje: gosp. Ivan Bunc za okraje Pazin, Poreč, Pulj; g. Fr. Uršič za okraj Volosko; g. Pav. Skupinic- za okraj Lošinj in g. H. Dominko za koperski okraj. Državni štipendij letnih 420 Kje razpisan za učence višje poljedelske šole na Dunaju. Pravico do tega štipendija imajo učenci iz Istre, Goriško in Gradiško. Prošnje jo vložiti na c. kr. namestništvo v Trslu do 30. oktobra 1900. „Xovi list“ je prinesel v zadnji številki izjavo glede na objavljeni dopis: V pravoslavje ali kam? in glede na pravično grajo loga dopisa v zadnji številki „Pr. L.-1 Z izjavo smo zadovoljni in čestitamo uredništvu, da je znalo kočljivo zadevo lepo poravnali. Le krepko naprej! „Novi List*1 priporočamo znovič kar najtopleje. Želimo zlasti, da bi se ga č. duhovščina poprijela ter ga z dopisovanjem podpirala in vodila. Iz Zgonika na Krasu. Notica v zadnjem „Pr. L.1* z dno 26. junija t. I. ni po vsem resnična, zato prosim da jo popravite tako-le: Franc Milič ni bil iz Saleža, ampak iz Bepnič-a (Zagradec) h. št. 36. Šaleški fantje pa ga niso tepli, ker še v Repnič-u niso bili. Preiskava je dokazala, da je bil popolnoma zdrav iu niti najmanjšega poškodovanja ni bilo najti na njem. Uže leto ii n ij ni bil mladenič normalen in posebno v jezi iz sebe; zato je tudi komisija konstatirala samomor z utoplje-njein. A. F. Iz Mirna. V nedeljo dne 1. t. m. sta prišla dva lanta iz Bilj v Miren. Ko- maj dospela do prve krčme, napadeta ju dva mirenska fanta in ednega prav močno po glavi razbijeta. To se je zgodilo menda zaradi dveh mirenskih vlačug, katere se cele noči po drugih vaseh vlačite... Iz ltihonberga nam poročajo, da je imel g. Kubbia dne -JU. m. m. v šolskih prostorih podučen shod. Pojasnjeval je kmetovalcem, katere amerikanske trle so za naše kraje najbolje in najmočneje, govoril je o cepljenju in na koncu svaril, naj se nikar ne dado več zapeljali, da hi kupovali umetna gnojila pri špekulantih ..kakor predlanskim, ampak rajši pri c. kr. kmetijskemu društvu v Gorici. Shod ho gotovo obrodil obilen sad ! Iz hribov. Vem, da boste dobili več dopisov o povodnji, ki je nas obiskala dne 22. junija. V Gorenjo Kanomljo in na Navršje prihajajo kupci po surovo maslo iz Vipavske Gore. Omenjenega dne je šel doli iz Vojskega čez Hum mlad še le okolo 15 let star fantič, da bi masla nakupil po navadi. Potočič, čez katerega je moral iti, naraslel je nenavadno, vendar se je France (priimka nisem mogel zvedeti) upal iti po ozki brvi čezenj. Bilo jo v soboto ob 9. uri zjutraj. Na sredi brvi se mu zvrti v glavi, — in nihče ga ni več videl živega; — potok gaje nesel čez slap, — moral je bili koj mrtev; dobili so pa njegovo truplo še le v nedeljo popoldne kakih 20 minut hoda daleč, nekaj nad „Fežnarjem,‘. Na glavi je bil zelo ranjen, obleka je bila vsa raztrgana, voda mu je celo čevlje sezula; samo okoli vratu in za petami je bilo nekaj cunj na njem. Pokopali so ga v Spodnji Idriji. Tudi od drugih strani sem zvedel, da je povodenj mnogo škode naredila, a se ne splača naštevati, lcer je že to nekaj vsakdanjega. Z Vami, gospod urednik bi imel pa jaz še en opravek Kako pridete do tega, da dobre uganke tako nerodno rešujete.1) Kedo je največji klerikalec na Primorskem ? rešili sle popolnoma prav, da je g. A. Gabršček v Gosposki ulici v Gorici. Toda motivacija: „Ker ima vse kleri-rikalce v želodcu !!" Ali je volk zalo največja ovca, ker ima že mnogo ovac v želodcu! Kes je pa, da ima g. Andrej klerikalce v želodcu, a zato bi mu morali dati dober svčt, naj si kupi v lekarni dobro porcijo ricinovega olja, ker so klerikalci baje neprebavljivi. Sicer je pa morda že sam o tem premišljeval, kako bi po takem „obedu“ popravil svoj želodec, in skoro gotovo si je ravno zarad tega kupil v kaki laški lekarni (slovenskih nimamo v Gorici) dobro porcijo raz-jedne solne kisline, ki tudi služi za bolje prebavljanje; — pa je revež pozabil razrešiti jo, zato je pa vsa »Soča" in ves „Primorec" tako razjedalno — kisel. Izidor. Trebuše. — 20. junij, za nekatere že 23. vsled naliva, — je bil pri nas usoden dan : prihrula je toča od juga ter pobila v trikratnem prenehanji sadje in polje, in uiti travi ni prizams-la, — kamor pogledaš, povsodi žalosten pogled.... Kako prazna in pusta je sedaj vsa pokrajina, ki je bila prej lepa, polna raznih sadov — up ubogemu kmetu. In ni občine, ki bi bila v takem stanju, kakor naša — gledč ceste: povsodi imajo lepe vožne poti, ali pa jih že delajo, — pri nas ni nobene Saj vender plačujemo davke, kakor drugi, in cestne doklade, kakor jih davkom dolože: cesta, vsaj jedna iz občine je pač pravična zahteva našega ljudstva! Zganite se torej vi, ki imate v lej reči veljavno besedo; — pomagajte! Letos, kakor kaže, bodo morali ljudje skoro ves živež donašati po strmi in nevarni stezi čez Kobilico v Trebušo. Ali bo pa to mogoče — ne gledč, kakor lani? Zato kličemo o tej priliki, ko sta nam toča in naliv provzročila neizmerne škode na itak revnem polju : u s m il i te s e n a s, d e-lajte na to, da pridemo vsaj do cestne zveze s Čepov a n orni I* Davče. (Dalje) No, nazadnje je prišel k nam č. g. dr. Krek in nam dal svet, naj vstanovimo „cerkveno družbo" za vstanovitev lastne fare. Kar zjasnilo se nam je v glavi; — ta bo prava, potem dobimo kakega penzionista, ki je tudi lovec,— pa bo lahko „jagal" po Davči. Sami pa ne znamo narediti take reči, *) Rešil jo je tako vašega župana brat! | zato smo pa šli prav ponižno k gospodu v Novake in ga. prosili, da bi nam on pomagal. Kes, poprijel se je le stvari. — Veste, pa samo Vam na uho povem, če znate molčati. — Starejši so nas odganjali s takimi prošnjami; la pa je še mlad iu ne premisli vsega, kako bo poltmi zanj; — in vstalioviIi smo cerkveno družbo z namenom, da se denar nabira, in ko ga bo dosti, vstanovimo samostojno taro. Vsak ml plačuje na mesec po 10 kr. = 20 vin. Vpisalo se je do sedaj vže črez 100 udov in denar imamo tudi vže kakih 120 gld. = 210 K. Vlada nam je pravila vže potrdila, pričakujemo le še, da jih tudi prev/., školijslvo potrdi. Dogovarjamo sc tudi, da bi naredili kamniti oltar. Poglejte tedaj vse to, — tki ne omenim drugih malenkostnih stvari, — vse to smo naredili mi Davčarji. Sedaj pa pridete Vi in se zaielate v nas, kot bi bili kdo ve, kaki antikristi. To pač ni lepo, to je celo grdo, — da, skrajno grdo. Tedaj, če hočete zvedeti s,. kdaj kaj od nas, če hočete, da bodemo prijatelji, glejte, da ne zabavljate več črez nas. Davčur. Dramska cerkvena občina je sklenila z zvonarjem g. Fr. Broillijem trdno pogodbo za napravo 3 novih zvonov. Ker bodo vliti koncem julija in avgusta pa postavljeni v obrtno razstavo v Gorici, smo gotovi dobrega vspelia. Tehtali bodo okrog 25 q. Bron pa bo obstajal iz 79/0 bakra in 2i°/0 cinka line kovine! Peli bodo Bogu v čast in v veselje vernikom ! — Srednje. Dne 26. t. m. smo imeli okoli 3. pop. tu silen naliv; temu je sledila gosta toča. Bila ji* tako močna, da je pobila tudi nekaj šip. Uničila je skoraj popolnoma vse poljske pridelke. Najhujše ste prizadeti vasici Srednje in Pu-šno. Upali smo, da bomo vsaj letos imeli kaj sadja, pa toča nam je do malega pokončala. Tudi žilo je vse okleščeno in razbito. Morali je bomo pokositi. Tri leta zaporedoma so nas obiskale slabe letine; letošnja pa bo preža-loslna. Že prejšna leta so bili mnogi kmetje prisiljeni iti v svet na delo, letos pa bo sila še večja. Dolgo že tudi čakamo in upamo na toliko zaželjeno cesto do Srednjega. Kdaj jo dosežemo, ne vemo. Sedaj so začeli graditi cesto iz Kočinja na Kam-brežko; toda, la nam ne koristi prav nič, ako je ne podaljšajo iz Kambrežkega do Srednjega, kajti pot iz Kambrežkega do Srednjega ni lahka in kratka. Kdor je enkrat bodil po ujej, že ve, kakošna je. Krvavo tedaj potrebujemo poli, ki bi bila varna za življenje. Tukaj smo tudi ustanovili kmetijsko zadrugo, katera je že vpisana v zadružni register. Zadruga bo najprej ustanovila tu mlekarnieo, zato je že prosila visoko vlado za podporo. Dal Bog, da bi bila tu prošnja uslišana in da bi potem mlekar-nica vspešno delovala. Isto tako smo tudi prosili poštno ravnateljstvo v Trstu, da nam da rednega poštnega pota. Upamo, da ga dobimo. Neinško-prusnškn presilua nad-težnost in veljava poštnih znamk. Znano je dopisnikom avstro-ogerske države, da, odkar je framason minister Beust, — kteremu se je očitalo, da je pil neobdačenega šampanjca 1867. leta, — Avstrijo razdvojil v dva dela ter vslva-ril zloglasni dualizem : imate Cislajtaiiija kakor Translajtanija razim raznih posebnosti tudi vsaka za se lastne poštne znamke, tako, da cislajtanske poštne znamke nimajo na Ogrskem - llrvat-skem nobene veljave, translajtanske pa ne tukaj in sicer tako, ako bi kdo hotel pritisniti onstran naše p. znamke, je tu, kakor da je pismo brez znamke in mora globo plačati, t. j. dvojno poštnino. To je poskusil moj prijatelj 1897, ki je sporočil na prosti 2krajearski avstrijski poštni dopisnici domov svoj srečni dohod iz krapinskih toplic ter je moral naslovljenec plačati globo 10 kr. od iste dopisnice. To je tako, kakor da ste si Avstrija in Ogrska po vsem pl nji državi. Kakor pa je razvidno iz dopisnic, katere včasih dobimo iz Nemčije, so avstrijske v državnem zboru zastopane dežele bližje prusko-nemški državi, ker njih dopisnice —- so pri nas dopuščene, med tem, ko mažarske in avstrijske niso vzajemno dopuščene. Mar smo res že vazali prusko-nemške države ?! Na isti prusko-nemški dopisnici, s klero se mi z vso silo vsiljuje naročim na »Brockbunski-Konversalioiislexikoir‘, in to vkljub moje,j že 2kralnej ojstrej odklonitvi, stoji opazka: ,.Diese vorliegende Bestellkarte ist boslimml zulassit" mul bedarf mnseitig keiner oslerr. oder ungar. Brielmarke' (Ta naročbena dopisnica je izveslno dopuščena ter ne potrebuje na onstran nobeni* avstrijske ali ogerske poštne znamke!! Razložite mi Vi. g. urednik to skrivnost?! Krav je sicer, da *se je znižala i poštnina v vseh onih državah, ki imajo vzajemno poštno zvezo med seboj; ali, da | naše znamke nimajo veljave na Ogerskem in te ne pri nas med tem, ko so pa pru-saške pri nas dopuščene: lega ne morem mnoli, »Erklttre mir, Graf Orindur, diesen žu iespalt der Natur !“ — Prav ji* neki šaljivec razlagal besedo : „Dualizem" je: ,.i/ra liinn, (namreč Nemce in Ma-žarei, d naje (narode) /«< st ričetu Dogodbe od 1867 sem to sicer šaljivo, pa po dejstvih sojeno, islinito razlago — žal potrjujejo! „Quousi|ue tandem abutere patientia nosim"? bi smel reči se slavnim rimskim govornikom Ciceronom sovragom avstrijske ideje ! — Bog čuvaj Austrijo — vsem narodom enakopravično ! — (Dalje prihod.) I/. Grgarja nam poročajo, da je neka oseba (pravijo, da je od Voglarjev) v nedeljo napadla z nožem g. župana, ko se je z gospodinjo vrnil iz Gorice. Napad, katerega je g. župan srečno odbil, sc je izvršil v sobi, v kateri so tatu našli. Socijalne drobtinice. Liberalec — socijalni demokrat — anarhist. Liberalec govori takole: „Vsi ljudje imamo enako človeško naturo, torej tudi vsi enake pravice. Ker smo vsi enaki, zalo imamo vsi ljudje enako svobodo, da delamo, kar hočemo. Vlada mora varovati vsakemu posameznemu človeku popolno politično in gospodarsko svobodo. Vlado postavlja večina ljudstva. Vlada mora delati, kar ukaže večina!" Tako učijo liberalci! Socijalni d e m o k r a tj e pa pravijo: „Dohro! Vi povdarjate svobodo, ali vaša svoboda ni še popolna ! Ali ne vidite. da so po vašem nauku o svobodi nekateri ljudje silno obogateli, drugi pa silno obožali. Veliki bogatini so se svojim kapitalom mnogo ljudij vsužili. Ta svoboda ni še popolna, treba je bogatinom iz rok vzeti tisto orožje, s katerim druge vsužujejo, namreč osebno last. Proč z osebno lastjo! Vlada, ki je izbrana iz večine, naj ima vso last, ona naj vsem enako deli! Vsi morajo enako vživali. Tako učijo socijalni demokraljo! Anarhisti pa golčijo proti demokratom.- Kaj je vlada? Vlada je izbrana iz večine! Ta večina pa manjšino stiska in zatira. Proč z vsakoršno vlado! Proč s cesarji, kralji, knezi in glavarji! Zavladali mora popolna svoboda ! Gitatelj vidi leliko iz tega, kako je soeijalna demokracija naravna posledica liberalizma, anarhizem pa naravna posledica socijalne demokracije. Eno izvira iz drugega! Vsem trem je ena korenina: Svoboda brez Boga! Kakor liberalizem, tako povdarjata tudi demokracija in anarhizem le svobodo ne meneč se za dolžnosti, katere imamo do Boga in do bližnjega. Nasproti lem trem nevarnim strankam se bojuje sv. kat. cerkev, ki uči pred vsem izpolnovati dolžnosti, iz katerih izvira prava svoboda. Iz dolžnosti izvirajo vse naše pravice in vsa naša veljava. Kdor ne izpolnuje dolžnosti, ni vreden svobode, ni vreden nikakoršnili pravic. Davek /.a žgan,je se zopet poviša in sicer za 26 h na liter alkohola, izvzele so li* dežele: Štajersko, Koroško in Kranjsko. Tako vsaj so sklenili načelniki deželnih uprav pod predsedstvom finančnega ministra na zborovanju na Dunaju — Naša društva. Odbor ..Slovenske /veze", slov. kat. bralnega in pevskega društva v Š f Petru naznanja ulj ud no slovenskemu občinstvu, da bo v Št. Petru tombola dne 15. ju lija 1.1. ob 6. uri popoldne na travniku za cerkvijo. Dobitka sta dva: čin kvitia 200 kron, tombola 400 kron. Namen tombole je povsem dobrodelen, čisti dobiček se porazdeli: „Šol-skemu Domu", .Alojzijevišču" in „Slov. delavskemu društvu". Pri koncertu, ki prične pol ure pred tombolo, kakor tudi med tombolo bo svirala vojaška godba. — Srečke se razprodajajo v Gorici pri gosp. Likarju, Pucelju, tobakarni Sch\varz; prodajajo se tudi po vseh vaseh v okolici. — Skrbelo se bo, da na dan tombole ne bo cesta preveč prašna. V slučaju slabega vremena se tombola odloži. Rojaki, agitujte pridno za Št. Petersko tombolo, da se bo mogla p o-našati z g o riško ter delati čast Slovencem! Čislano občinstvo se zato uljudno vabi, da se je z ozirom na dobrodelni namen prav mnogobrojno udeleži. Komur koli je le mogoče, pohiti naj z veseljem v Št. Peter ter privabi še svoje zavedne prijatelje! Na svidenje torej, slovenski rodoljubi, v Št. Petru, dne 15. julija 1900! Odbor „Slovenske Zveze". Kmetijsko društvo v Št. Petru naznanja svojim zadružnikom, da ima na razpolago v veliki množini gnojilnega gispa (škajole"), 100 kg. po 1 gl. 46 kr. ..Katoliško slovensko delavsko društvo" ne more imeti shoda v nedeljo pri Kateriniju, kakor je bilo napovedano. Za nedeljo je namreč napovedana veselica v Šolskem domu" in še mnogo drugih slavnosti. Bovec. Vabilo na javni, poučno-za-bavni shod, katerega priredi „Del. izobr. društvo z Bolcu* dnč 15.julija ob 4. uri pop. pri Huberju. Na shodu bo govoril iz prijaznosti D.r Jan. Ev. Krek, drž. poslanec in mnogozaslužni delavski organizator iz Ljubljane, na kar posebno opozarjamo. Pred in po vsporedu bo udarjal društveni tamburaški zbor. Na obilno vdeležbo vabi odbor. I/. Sovodenj. Vabilo k slavnosti, katero priredi oddelek II. prim. društva vojaških veteranov v proslavo 400-letnice, odkar je združena grofija goriško-gra-diščanska z avstrijskimi deželami, dne 8. julija 1900 v Sovodnjah. Razpored: l. Slovesna služba Božja, pri kateri bo godba. 2. Odkritje spomenika ob 10. uri dopoldne. 3. Ob 41/2 uri popoldne tombola. Dobitki bodo: činkvina 100 kron, tombola 200 kron. 4. Zvečer umetni ognji. Srečke se dobivajo po 40. vinarjev. Veselica ženskega oddelka »Šolskega Doinn“ na Katarinijevcm vrtu se je v nedeljo dne 1. julija prav izvrstno sponesla. Občinstva se je nabralo prav mnogo. Zabava je bila zelo prijetna. Opisovati veselice ne maramo, ker želimo, da se prihodnjič vsakdo osebno prepriča. Občili /,hor »Slovenskega Aloj-zijjevišča“ bo dne 12. julija t. I. ob 10. uri v zavodu. Na dnevnem redu bo : 1. Poročilo o uspehih 1. 1899-1900. 2. Poročilo o gmotnem stanju zavoda. 3. 0 bodočnosti zavoda gledč na knezonadškofijsko deško semenišče iu neko reformo čč. šolskih bratov. Za kratek Sas. Zanimiva poroka. „Soča“ pripoveduje z vidno nevoščljivostjo, da se je „devica-Gorica" poročila s »slavnoznanim klerikalcem »Primorskim Listom". Po dovršenem dejanju povemo, da je za klerikalnim fantom »Prim. Listom" hodila tudi »Soča". Rada bi ga bila imelal Tekala je za njim po vseh potih in ga skušala vloviti v svojo past. Tudi po sprehodih ni bilo varno. Blizu Solkana je bila nekoč prav sitna. Toda »Primorski List" je vselej odločno odbil nje ponudbo in ostal trden, da vlačuge n el Miren. Danes dae 2. t. m. je začela naša čevljarska zadruga svoje ^elo. Na visokem »ersenalem" dimniku bo baje postaja za streljanje proti toči. Prvi par čevljev, ki bo narejen v zadrugi, bo za g. A. Gabrščeka, ker se hoče sam prepričati, kje jih čevelj žuli. Janezek pred slonom. »Oče, tako dehelo kožo bi morala midva imeti, ti radi matere, jaz pa radi učitelja". (Jilfiovoriii urednik iu izdajatelj Ivan Bajt. Tiskala »Narodna tiskana* v Gorici. Anton Potatzky v Gorici, na sredi Raštela hiš. štev. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovnlišče iilniberikeK« in '■»IrdbiieKii hlapi ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. Potrebščine za krojače in čevljarjo. Svetinjice, rožni venci, mašne knjižice. . Hia obirala za tse leme čase. : Posebnost: iemftna za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za km-Tiiarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. U*m Prva slov. trgovina z železjem Konjedic & Zajec prej G. Darbo Goriča, pred nadškofijo št. 9. *' -Priporočata po najnižjih cenah svojo : bogato zalogo najboljšega štajerskega železa in ploščevini' raznega obrtnijskega, poljedelskega, vi-:nogradskega in pohišnega orodja. Prevzemata naročila za vse stavbe in.,podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priv. tovarne; pripoznana zaloga naj-'boljših kotlov od g. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah, i . Edina zaloga najboljšega koroškega askalon in brescian jekla. — Zaloga Portland in roman cementa. — Česar ni v zalogi, priskrbi se nemudoma. Kupujeta staro železo In kovino 'pb; najvišjih cenah. Vsako [naročilo se izvrši nemudoma in vestno. Važno za vsakega! O p N< < CD U3 ■ Žepna. ura Ankcr Horn. (tudi posrebrnjeiiii) 2 lupini *krovdhi, B letno poroštvo. - hle^anliie (vklopne verižice z mahalom. Pariški sestiiv. Iglica za vratnik s ponar. kameni. — Par po-zlač. gumbov za zapestnike. — Oprava naprsnih in ovratuili gumbov. — H ar srebrnih uhanov. Prstan z elegant. kameni. — Malo žepno zrcalo. Te dragocenosti se dobe po poštnem povzetju za 2 gld. 95 kr. Bratje Hurviz, Krakov, Stradom 17 (Avstrija). Kar ne ugaja, st; v 8 dneh leliko povrne. — Bogati ilustrovaiii katalogi se dobe brezplačno. Prekupci in agenti se sprejemajo. O Krojaški mojster Franc čufer v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, izdeluje vsakovrstne obleke za možke po meri, bodisi fine ali pa priproste. Priporoča se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini in učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila. G. Likar, Gorica, Semeniška ulica št. 10. Trgovina pisarniških In šol. potrebščin. Ha/.tiovrslno papirnato blago. Knjigo: molitvene, šolske in vpisne. Tiskovine iz ..Narodne tiskarne" po enaki ceni. Preskrbuje *isk vizituie. računov, kuverte z napisi. Sprejema v vezanje knjigi*. Vse po najniijih konkurenčnih cenah. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Karol Draščik, pekovski mojster na Kori « Gorici, izvrši i jr* naročila vsakovrstnega peciva, liuli najlinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in nalačno po želji gospodov naročnikov. Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi iiajiiljmlneje. H A Anton Obidic, n A čevljar fti U Semeniška ulica št. 4 Gorica, M priporoča se LjL M zaraznovrstna naročila po meri M Jfi za gospe in gospode. H Narrčila se izvršujejo hitro. M iHJ Priporoča dalje tudi svojo zalogo. iHl Krojaška zadruga", vpisana zadruga z omejeno zavezo v Dorici, Gosposka ulica hiš, štev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega mamifaklurnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas v naj večji izberi, kakor; sukno, platno, prte-nino, Chiffon, oksfort, srovico, vsakovrstni* preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce, •liiger itd. itd. Vnte po naj it ižjili ccnali. Cene so stalne lire/ pogajanja. Anton Pečenko Vrtna ulica K (iOKItV Vria Giardino S priporoča pristna bela briških, dal* inčrnavinaiz ffiST matinskih in vipavskih, iuterskih v i furlan«kih, * nogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po žc le/-»iei ii:i vse kraje avslro-egerske noniarhije v soilili od od litrov naprej. Na zahtevo pošilja tildi n/.oree. Cene zmerne. Postrežba poštena. Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, lini nun, različna vina, gonižice (Seni’.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač A: Kutin, trgovca v Setueniški ulici !i. št v. 1. v lastili hiši, kjer je „Trg. obrt. zadr." C. . nap. Površniki letni.................0. „ Obleka mo/.ka................... H.iiO „ „ za dečke................... 1.N0 „ Nepremočljivi liavelok..........tl.— (lene stalne; 5% odbitka. Vsako naročilo izvrši se točno. ;; Odlikovan fotografski atelier fS Ant. Jerkič Gorica, Oosposka ulica štev. 7 v hiši „Gor. ljudske posojilnice11, edini zalagalelj c. kr. avstrijske državnouradniške zveze za (Soriško, sprejema vsa v fotografsko stroko spadajoča dela. Novi velikomestno urejeni atelier odgovarja vsem modernim zahtevam v tej stroki. I’. n. gg. državni uradniki innjiliovi družinski člani dobč* pri obstoječih cenah to"/« rabata. Se toplo priporoča z odličnim spo-štovanjem tidani Anton Jerkič. klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in loči v svoji krčmi prislini domača vina ter' poi-.lre/.e tudi z jako iztisnimi je.lili. !’>)• Ire ;ba in cene jako solidne. 1 \rtiir Makutz, klepair v Ozki ulici (Vin Ntretta), se priporoča slavnemu občinstvu. Izdeluje vsakovrstna kleparska dela. Anton Breščak Gorica, gosposkaulica št. 14, (blizu lekarne Gironcoli). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak slan. - Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in poselile sobe je po nemškem slogu iz odlikovanih Orni gojeviii delavnic v uliciPontetrnovo in via Leoni, katere se lepše in ukus-11 e j < * izdelane in ceneje od dunajskih in Budapeštanskih tovaren. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Baz-lično pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna ild. Bazlične stolice z Irsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z žima mi in platnom na izbiro ter razne lapecarije. Beči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se Iudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodili. V zalogi ima najelegatnejšo solino opravo, na katero se še posebej opozarjaj), n. občinstvo! Centralna posojilnica, registrovana zadruga z omejeno zavezo, v Gorici, v ulici Vetturini št. 9. (Šolski Dom). Sprejema denar: deleže od udov a) glavne deleže po 200 K. b) opravilne deleže po 2 K. vtr Lastniki glavnih deležev plačajo vpisnine 4 K, lastniki opravilnih deležev plačajo vpisnine I K. Deležne knjižnice veljajo 30 helerjev. 2. od udov in neudov ur hranilne vloge -m katere obrestuje po 4' .% in plača sama rentni davek. Obresli se računijo le za cele mesece, za vloge vložene po l.eni dnevu meseca ali vzdiguene preti zadnjim dnem meseca se ne računi obresli za oni mesec, ko so bile vložene oziroma vzdignene. Hranilne vloge se izplačavajo tistemu, ki prinese knjižico. Ge pa lastnik hranilne knjižice želi, da naj se sme izplačati le njemu, bode ravnateljsko laki pridržek (vinciilum) zaznamovalo na knjižici. Hranilne vloge se vračajo: do 200 K brez napovedi, do (»00 K po enomesečni odpovedi, do 2000 K po trimesečni odpovedi, večji zneski po šestmesečni odpovedi. Lastniki hranilnih vlog niso odgovorni za morebitne izgube. Vso odgo-vornosl imajo izključno lastniki deležev. mr Centralna Posojilnica daje posojila. 1. na vknjižbo po 5' 2. na menice in sploh na osebni kredit po 6%• 3. na tekoči račun po pogodbi. Centralna Posojilnica je zveza in središče gospodarskih zadrug im Goriškem iit je kot laka vredna podpore in priporočila od strani vseh goriških Slovencev. Uradni prostori so v ulici Vetturini štev. 9., v pritličju. Uradne ure vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9 do 1 ure.