DopisL Iz Konjic. (Strela, nesreča in sreča.) Po dolgi suSi postalo je prav slabo vreme, imamo dež na dež, ploho na ploho. Mesec april bil je prav lep, a navadno lepi maj se je letos v aprila sprevrgel. Posebno pa smo imeli kvaternega tedna v KonjiSkem okraju groznih burij in strašnih neviht. Na zelenem Pohorju zbirali so se skoraj vsaki dan črni oblaki in se po parkrati v enem dnevu razkadili na vse vetrove, razširjajoč povsod strah in grozo. Ubogi kmet in vinogradar gledala sta s tesnim srcem na pretečo nevarnost, ki bi mu mogla uničiti v malo trenotkih ves up in tolažbo. Bodi Bogu hvala, pri nas še nismo imeli >trdega dežja« kakor to beremo iz raznih krajev. Bog, delivec vsega dobrega, nas istega obvaruj tudi v prihodnje! Najstrašnejša dneva bila sta za naš kraj 'petek in sobota, 18. in 19. maja, ker se je večkrat na dan nevihta in gromenje ponovilo. V soboto okoli četrte ure popoldne pripodijo se nevarni oblaki od Skomarja črez Zreče proti Konjicam. Blisk za bliskom je švigal jezno in razsvetljeval temne oblake, Eden teh bliskov zadel je čvrstega 171etnega mladeniča, Blaža FilipSek, sina viničarja pri tukajšnjem tržanu in trgovcu g. Mišaku v Skalicah. Omenjeni mladenič vesil si je sušit svojo mokro obleko na železno >štangico«, visečo nad pečjo. V tem trenotku udari v hiSo in blisk se spelje po železni >Stangici« in ga po levi strani od glave do pet povsetn posmodi. Groza, mladenič bil je pri priči mrtev! Kmalu za prvo prifrči druga strela, na videz naperjena na zibelko, v kateri je ležal Se le pol leta star otrok, in okoli njega stalo je Se četvero malih otrok. Božja previdnost odpeljala je to strelo srečno in brez škode tik zibele v zemljo, a otroku se nobenemu nič ni zgodilo. Brezverni svet bi rekel, da se je to slučajno zgodilo, a verni kristjan trdno veruje, da božja in angeljska roka bedi nad nedolžnimi otroki. Prosimo srčno «nagle in neprevidene smrti, pa tudi treska in hudega vremena reši nas o Gospod!« Iz Brežiškega okraja. (Šolstvo.) Slišali smo, da hočejo na Bizeljskem visje Solske oblasti zraven štirirazredne Sole v SuSici in enorazrednice v Orešju, Se eno ekspozituro ali pa enorazrednico v Stari vasi napraviti. Res je, da je 4razrednica na Bizeljskem prenapolnjena, kar se vidi posebno zdaj, ko imajo vsled pomanjkanja učiteljev poldnevni poduk, ali gled6 na zdajšnje razmere bilo bi neumestno tirjati vsled trtne uši ubožnega in iak^ jffltffižffišs: i;»«"-'-- -— •¦x-«.»M*r.^Nekaj let naj bi se še počakalo. Ko si bo ljudstvo vsled amerikanske trte zopet nekoliko opomoglo, bode rado storilo, kar bo treba za lastni blagor. Pred devetirni leti so stavili dve novi šoli, na katerih je še procej dolga, a zdaj naj si še novo omislijo? S tem se ljudstvo draži. Prav je govoril gosp. profesor Robič v drž. zboru, dne 27. aprila, da so morale mnoge občinc z velikimi stroški šolska poslopja' staviti, a zdaj nimajo potrebnih učiteljev. Tako se godi tudi na Bizeljskem, mesto štirih sta samo dva. Sploh je v Brežiškem in Kozjanskem okraju občutljivo pomanjkanje učiteljev. Celo mesto Brežice nima dovoljno število učiteljev. Šole staviti in razširjevati brez učiteljskih močij je pač velika in draga napaka. Prav je imel Bizeljski krajni šolski svet, ako se je iz važnih uzrokov, koji so se pri seji dne 8. t. m. v zapisniku omenili, za zdaj novi šoli ustavljal. Izpod Boča. (0 bralnem društvu.) »Slov. Gospodar« je že letos prinesel več dopisov iz Kostrivnice, n. pr. v štv. 8, kako je g. Kušec podučeval o ravnanju z amerikanskim trsovjem. Zdaj vsak čas pričakujemo povabila na drugo veselico. Ker bi bilo zelo potrebno, da bi kdo prednašal, kako bi škropili, ker jih veliko napačno škropi, tukaj očitno naznanjam, da je g. Kušec zmirom pripravljen podučiti, kolikor je mogoče, torej na svidenje. Slatinčane zmirom veseli, iti v Kostrivnico na veselico, posebno zato, ker je rekel g. Ogrizek, naj bode veselica samo za Kostrivničane, Slatinčani pa naj doma bodo, ker hodijo sem pohujševat. G. Karžupniku svetujemo, naj do tiste dobe ceste nasiplje, ker tačas imaš veliko posla. Pisec teh vrst je hodil v Kostrivnico v največji suši, pa je tu in tara do kolen moral gaziti po blatu. Kakor se sliši, ima Karžupnik veliko opraviti z bralniin društvom, mogoče zato, ker imajo slovenske časopise. Ta berič je navajen nemško govoriti, pa ne vprašajte, kako? J . . . č. Iz Slov. goric. (S p o t a.) Že večkrat se je priporočalo, da si naj omislijo Slovenei slovenske napise. Pri Sv. Benediktu sera opazil lep slov. napis: Ropert Potočnik, pekarija. To me je jako veselilo, priporočam ga vsem Slovencem v ondotnem kraju. — V Trotkovi je lična kapelica Lurške Matere božje. Podoba je jedna najlepših rezbarij g. L. Perka. Tudi slike so ukusne s slovenskimi imeni. — Pri Sv. Trojici nahajamo nov napis pri trgovcu g. Babošeku: »Prodaja špecarijskega in manufakturnega blaga, deželnih pridelkov, železnine, premoga, pristnega žganja itd.« Take in le izključljivo slovenske napise bi si naj irgovci po Slovenskem omislili. Slovenci bodo takega domačina gotovo radi obiskovali. — V cerkvi Sv. Trojice sem videl kiporeza g. Perka, kako pomaga ob velikih praznikih sveče užigati. Milo se mi je storilo pomislivšemu, da se ne sramuje umetnik takega dela. Kor je g. Perko izvrsten narodnjak in pobožen kristjan, torej je dolžnost Slovencev, da pri njem naročujejo kiparska dela. — Trgovec g. Friš ima na prodajo »Slovansko knjižnico*, ki izhaja v Gorici; s tera kaže, da mu bije src6 za Slovanstvo. Slovenci obiskujte ga, a izogibajte se lažinemških trgovcev. »Svoji k svojim!« — V Zrjavcih, tam, kjer živi pomagač pisatelja umazane brošurice: »Slov. Gospodar in slov. kmet» opazil sem napis: Matija Koren, souarski mojster. Iz tega razvidimo, kako se Slovenec budi iz dolgotrajnega spanja; veselo znamenje za nas je, da se tudi obrtniki in rokodelci zavedajo svoje narodnosti, katere z veseljem lahko podpira vsak zaveden Slovenec. — V fari Sv. Ane v Slov. goricah smem javno pohvaliti ljudi, ker imajo 31 sv. križev po fari. Dalje tri kapeliee brez zvonikov in sicer v Krembergu kapelica v tisočletni spomin sv. Cirila in Metodija, kapelica sv. družine v Kačkovi, kapelica sv. Ane v Tražah. Dve kapeli naba- jamo večjega obsega: V Šicah Lurške Matere božje in v Ročici Naše ljube (iospe, v katerih najderao tudi zvon. Naposled nahajamo podiužnico v Rožengrundu, kjer se večkrat služi sv. meša. Podobe za te sv. križe in kapele je večinoma v veliko zadovoljnost izrezljal naš domačin pri Sv. Trojici. Najnovejši prenovljeni zidani križ je Al. Geizlerja. ,y, Ledjnjaku, ,z pkujsnimi , sljkami^sv. Ane, sv. Jožefa ift fevV AlojzVja ž lepirn slov. napisom. Omenil sem to zopet radi toga, da se odstranijo grde in za javnost nedostojne slike.. — Pružba sv. Mohorja šteje letos pri Sv. Ani 102 udov; ako pomislimo, da je občina Rožengrund že popolnoma v nemški posesti, je to častno število za ostali del prebivftlstva. Iz Bizeljskega. (Zahvala.) Za popravljanje cerkvene ure pri podružnici Marije Magdalene v Orešju so darovali gospodje: Oskrbnik bizeijske graščine, gosp. Fel. Buda, 2 kroni; oskrbnik državne trsnice na Bizeljskem, Jan. Mallus, 1 krono; Jos. Geršak, Jan. Reiterič, Fr. Berglez, Miha Bosner, po 50 kr.; Matija Jazbec in Franc Mallus, po 40 kr.; Ferd. Medved in Franc Šertuš, po 30 kr.; Jos. Mallus 25 kr.; Jos. Pinterič, Anton Pomič, Mat. Šmeigl, Ant. Domitrovič in Janez Petrišič, po 30 kr.; .1. Robek, Neža Strassner, Jos. Geršak, Karol Geršak. Andr. Majcen. Janez Šplait, Fr. Petrišič, Janez Petrišič, Martin Bergl, .los. Koren, Mih. Petrišie, Janez Hudina, Mih. Geršak, Jnk. (leršak, Jan. Hvale, Andrej Raih, Martin Strassner, Jos. Reih, Tončka Šneberger, Janez Pinterič, Anton Robek, Jan. Žertuš, Jos. Šepetauc, Jos. Paulin, BV. Berglez, Ana Kožuh, vsi po 20 kr.; A. Geršak 19 kr., J. Kojzjek 12 kr.; .1. Mak 11 kr.; M. Babič, ,1. Koren, U. GerSak, A. Collner, V. (ieršak, Fr. Kunst, A. Srednik, T. Koren, .1. Babič, M. Medved, A. Pristalič, J. Pinterič, A. Požek, V. Pinterič, T. Berglez, T. Pristalič, M- Majcen, J. Domitrovič, J. Polanec, J. Bann in .1. Hvale po 10 kr. Vsera se tem potom izreka najprisrčnejša zahvala; Uog povrni! Franc Strassner, Andrej Petrišič, cerkv. ključarja.