AKADEMSKO GLASILO ZA UNIVERZNA IN JAVNA VPRAŠANJA Poitnlna platana » gotovini. IZHAJA VSAK PETEK. NAROČNICA: Letna . Akademiki . . 30 Din Drugi . . . 40 Din Mesečna: Akademiki . 4 Din Drugi . . . 5 Din Čekovni račun številka 17.139 Uredništvo in uprava: UNIVERZA, Ljubljana. 30. OKTOBRA 1936. POSAMEZNA ŠT. 1 DIN. 29. oUtober SLOVENSKI NAROBNI PRAZNIK! 29. oktober 1918. Ob osemnajsta obletnici slovenske ppEit č. osamosvojitve Kaj vemo mi, slovenski študentje, danes o 29. oktobru 1918, kako poznamo ta dan naše zgodovine in kako ga sodimo? Na to vprašanje bi nemara bilo treba odgovoriti, preden bi se lotili vprašanja, kako naj to obletnico proslavimo. Ali je mar med nami mnogo takih, ki bi povedali takoj in odločno, da je spomin na ta dan eden najsvetlejših ali pa eden najtemnejših spominov iz naše preteklosti? Ali je bil to res prelom, ali smo tu zares Slovenci prelomili za vedno z neko preteklostjo, ki nam ni bila nikdar ne v ponos ne v korist, ali pa smo imeli morda komaj en treno-tek možnosti za tak prelom, pa smo ta trenotek zapravili? Dne 29. oktobra leta 1918. je na ljubljanskih ulicah 50.000 ljudi manifestiralo svoje naj iskrenejše in najprisrčnejše doživetje nepopisne sreče. Mi, ki smo tisti dan sedeli do 9. ure v šoli, potem pa so nas odpeljali v prelepo sončno dopoldne pa ulice, se pač vsi spominjamo, da so takrat te ulice trepetale v neki razgreti, čudovito sproščeni in skoraj da razposajeni radosti. Še več, spominjamo se, da smo to veselje čutili tudi mi otroci in da smo vedeli, zakaj smo veseli. Vedeli smo, da se je tedaj do kraja zrušila tista stara sitna teta Avstrija, ki smo o njeni smrti »po dolgi in mučni bolezni« zlogovali zasmehljive vesti na črnoobrobljenih mrtvaških listih, raztresenih po mestu. Slutili in videli smo skupaj z vsemi temi tisoči, ki so vriskali po Ljubljani, da so se nam tisti dan odprle poti, tako svetle in široke, kakor si jih je le mogel kdaj sanjati zapostavljeni in izkoriščani slovenski človek. Kolesarji na kričeče okrašenih kolesih, ovenčani vozovi, narodne noše, harmonike, pesmi, godbe, vzkliki in tisti napisi — prvikrat v Ljubljani toliko manifestacijskih napisov: Nekaj ur sproščenega veselja na ljubljanskih ulicah, osvobo-jenje, odrešenje, osamosvojitev, navdušenje, svečanost. Je torej le bil to najsvetlejši dan naše narod-n° preteklosti? Je šlo tedaj vse, res vse tako oproščeno iil tako živo na novo pot, kot so šla ču-Vu tisočev nas tisto dopoldne? Na rod'' s 1 1^n<5 formacije določijo sami, po lo n 1 V° f1*111 ^,< a^arku. Takrat so se ustanavljale nove državne tvorb,. i i • i e i d • t i °e narodov, ki so bdi dotlej brez vsega. Izpod AVo* i i •• . i ,lrVstro-ogrske monarhije je vstala nova republika ■ ci i • frnruJb • ■ .. Cehov in Slovakov, iz jr okov se je izvila nova republika Poljska razdraženi in izmozgani ml!- 1 , . tuJSKn’ c. n„ cvnin iTiu ruskl v°Jak m delavec sta se na svojo pest lotili. i . v, .. ^ 7,,0-rnbi. ! starodavnega tlačitelja, carizma, v Zagrebu Je snovalo Narodno vi ječe vsepovsod nova predstavništva sproščenih sil ki cv. c« o n m p otile resevfinin , ’ 1 i*i v . ‘ ‘’l'l UaLL |1 so se same lotile reševanja svojih usod Pri nas je imel Narodni svet nalogo, da kot najvišji izvršilni organ narodne volje poskrbi za našo nadaljnjo usodo, da nas v tem edinem trenutku z vso odgovornostjo, modro, strokovnjaško in pravilno pelje na tiste potiski so jih vzrado-ščene množice na ulici komaj čustveno, a dovolj moeno slutile, ko so vzklikale Sloveniji, Trstu, svobodi, demokraciji, republiki, Wilsonu in pod. Slovenski narodni svet tej svoji nalogi ni bil kos. Tisti možje so znali besede o samoodločbi narodov komaj jecljati za kom drugim, ki jim jih je ponudil kot dragocen in potreben kažipot, niso pa teh besed doživeli v njihovem živem, kr- vavem in samo enem slovenskem prevodu. To so bili še vedno stari avstrijski uradniki — pričakovali so slovenske samoodločbe od kogarkoli in od koderkoli, le da od drugod. Namesto, da bi odločali takoj in absolutno o tem, kaj naj zdaj počne ves iz Avstrije preostali upravni in družbeni aparat, namesto da bi energično in samostojno ukrepali o vsem in vladali vse, so dopustili, da so docela mimo njih odločali o usodi vsega slovenskega ozemlja, o Celovcu in Koroški ter o drugih življenjskih vprašanjih slovenske narodne samoodločbe čisto drugi, nam tuji in nam nasprotni ljudje. Hočemo reči: politični voditelji slovenskega naroda, ki bi bili takrat morali izvesti, realizirati osvoboditev in osamosvojitev slovenskega naroda na vseh področjih njegovega zakonitega življenja, torej osnovati in usmeriti slovensko politično, gospodarsko, kulturno, finančno, vojaško, socialno življenje, ti ljudje so se tedaj zadovoljili z nekaterimi tre-notno donečimi naslovi, strankarskimi in osebnimi intrigami, kompetenčnimi prepiri in končno — zatekanje k drugim po odločitve. Politiki brez pravilnega programa, gospodarstveniki brez znanja. vlada — brez oblasti. To je ob našem veselju tistih dni druga stran, ob iskrenem doživetju slovenskih množic — »votlo diletantstvo njihovih vodij.« Tako se je zgodilo, da 29. oktober slovenskemu narodu ni dal niti teritorialne skupnosti — na- slednji dogodki so nas razbili na tri kose — niti ne takšnih pogojev, pri katerih bi ta narod lahko sam gradil svoje bogastvo in zaživel enkrat svoje samostojno, težko in odgovorno, a polno življenje. Dal nam je komaj trenotek upanja, možnosti, dal nam je osvobojenje, ki ga nismo znali realizirati. In zdaj ne bomo več postavljali vprašanja, ali je 29. oktober naš najsrečnejši ali najtemnejši dan. Brez dvoma je to naš veliki narodni praznik, saj nas spominja trenotka, ko nas je zapustil habsburški vampir, ki nam je skozi težka stoletja tiščal na vratu in nam pil kri doma in po bojiščih. Po drugi strani pa nam ta praznik oživlja tisti dan, ko smo bili Slovenci enkrat postavljeni v takšno zgodovinsko preizkušnjo, pri kateri moraš vprašanje, odgovor in rezultat postaviti sam, po svoji najgloblji vesti in premjsleku brez opor in brez resničnih zaveznikov. Če'temu nisi kos, si se prodal sam. Takšen smisel 29. oktobra pa nam približa ta praznik iz spominske obletnice v najaktualnejši praznik našega dela, vsega našega skupnega m posameznega prizadevanja. Opozarja nas, da nam je v nekem zmislu sleherni delovni dan spet en 29. oktober, ki ga ne smemo ne zamuditi in ne zapraviti, če hočemo , ustvariti na tem kosu zemlje kdaj svojo samostojno in široko, plodovito in ponosno sloVensko • življenje, za katero nas ne bo treba več biti sram pred zgodovino. Slovenske žene na mednarodnem ženskem kongresu v Dubrovniku Prinašamo članek ene udeleženk z dubrovniškega ženskega kongresa, ker bi želeli zavzeti svoje stališče do tega javnega vprašanja. Slovenske žene so včlanjene v Jugoslovanski ženski zvezi z 20 društvi (po svoji sekciji za Dravsko banovino) in predstavljajo okrog 20.000 organiziranih naših žen. Delo zveze in sekcij je razdeljeno v 12 in 2 novo osnovani komisiji in je naša slovenska žena voditeljica dveh komisij za celo državo (komisija za tisk ter za delo in poklice). Od 27. septembra do 8. oktobra t. 1. je zasedal mednarodni ženski kongres v Dubrovniku. Zanimanje za ta kongres je bilo pri nas zelo veliko in so, razen treh uradnih delegatk, poslala svoje delegate še posamezna včlanjena društva, da je okrog 50 žen prisostvovalo kongresu izključno na svoje stroške. Zanimanje je bilo tem večje, ker je predsednica Gospodinjske zveze v imenu naše sekcije predlagala ustanovitev samostojne gospo-dinjsko-gospodarske komisije. Toda, čeprav smo šle na kongres z velikimi mulami, smo se vrnile s povsem drugimi vtisi. Organizacija je bila slaba. Oddaljenost prostorov, kjer so zasedale posamezne interne ir plenarne seje in kjer so se vršila predavanja, je bila tako velika, da je trpela poročevalna služba. Nesrečna zamisel je bila, da so med drugimi prostori izbrali tudi na smrt obsojeno dubrovniško učiteljišče, ki ga zdaj postopoma odpravljajo in v katero domačinke sploh vstopiti niso hotele. Pozneje so vse zasedanje prenesle v oficirski dom. ki pa je bil pretesen, tako da je bila stalna gneča. Prva dva dni je še šlo. Nato se je nenadoma raznesel po Dubrovniku glas, da na otvoritev kongresa pride tudi delegacija »Hrvatske žene«, ki želi kot domačinka pozdraviti mednarodni ženski^ kongres in hkrati pojasniti svoj odnos do |' Zaradi prihoda Hrvatic, se je tudi centrala .!• Z. Z. politično pobarvala. Manjše število je bilo za pripusttev »Hrvatske žene« k zasedanju kljub temu, da pravila M. Ž. Z. tega ne dvoljujejo. Hrvaška društva, včlanjena v J. Ž. Z., so utihnila, ko so se imela srečati z drugo skupino svojih rojakinj; večina Slovenk je postopala enako, čeprav so v poznejšem nastopu, ko so jih njihove srbske sestre razočarale, pokazale dovolj solidarnosti s Hrvaticami. Spričo dejstva, da »Hrvatska žena« ni bila pripuščena k sodelovanju, se je proti M. Ž. K. dvignila opozicija domačinov. Ko je »Hrvatska žena« odšla, je zopet teklo vse normalno, toda opozicija in nasprotstvo Dubrovnika in kogresistinj ter različnih kongresnih skupin je ostala. O banketu, ki ga je priredila v čast udeleženkam kongresa dubrovniška občina, so krožile najrazličnejše in nasprotujoče si izjave. Res pa je, da banketa ni bilo, da vse vabljene dame niso bile pravočasno o tem obveščene in da so prihajale v večernih toaletah po velikem nalivu pred prazno 'in zaprto banketno dvorano. Resnica je tudi, da iz opozicije, ker se ta banket ni vršil, ni centralni odbor J. ž. Z. prisostvoval ne koncertu dubrovniške filharmonije, ki je bil enako prirejen udeleženkam na čast, ne čajanki, ki jo je priredila Ženska narodna udru-ga Dubrovnik. Obeh pa so se udeležile Slovenke, kar so s strani centralnega odbora J. Ž. Z. sprejeli kot nesolidarnost. Obsodbe je vreden način, kako je centrala J. Ž. Z. ravnala z našo delegacijo in njenimi predlogi, čeprav so Slovenke pokazale dovolj sposobnosti. Edini predlog, ki ga je sprožila J. Ž. Z. na M. Ž. K. od svojega obstoja sem, je bil predlog Slovenke. Kljub temu pa se centrala J. Ž. Z. ni dovolj zavzela za predlog slovenske sekcije, ki ga je podala ga. Vika Kraigherjeva za ustavitev gospodinjske komisije in je dovolila, da se dva dni prej sprejme ustanovitev stanovanjske komisije, predloga o ustanovitvi gospodinjske komisije, kateri je prva logično podrejena, pa ni prav nič podprla. Po direktivah centrale J. Ž. Z. se ni smel na javnem zasedanju prebrati referat ge. Vike Kraigherjeve, čeprav je bil tehten, dobro zasnovan, dosleden in je popolnoma utemeljeval vse predloge in zahteve po ustanovitvi omenjene ko- Stran 2. 15 5 1 štev. 6. misije. Enako so ravnali tudi z go. Angelo1 Vode-tovo, ki vodi komisijo za delo in poklice za celo državo. Zato je bilo čudno, da na zborovanju* kjer se je razpravljalo o ženi v industriji, za našo državo ni govorila ona, temveč je glavna uprava določila gospo Mileno Atanackovič, ki sploh v tej komisiji ne deluje. Komisija za tisk je prav tako doživela neumestne ugovore in zapreke. Enako se je godilo slovenskim delom publikacij, ki so izšle ob tej priliki. »L’ oeuvre litteraire des femmes yougoslaves« je pod vsako kritiko. Slovenski dei, ki so ga popravljali in skrčili v Beogradu, se je tako izmaličil, da je avtorica popolnoma opravičena, da na tako skrpucalo ni dala svojega imena. — Pri »Bibliografiji knjiga ženskih pisaca u Jugoslaviji« je sodeloval tudi slovenski del ženske zveze. Hvalevredno je, da je v tej knjigi zastopana vsaka narodnost posebej. Pri tem pa so Srbkinje in Hrvatice zagrešile paradoks, da niso napisale »Bibliografija knjiga hrvatskih, oziroma srbskih ženskih pisaca« kakor smo to storile Slovenke z naslovom »Bibliografija del slovenskih pisateljic« marveč »Bibliografija knjiga ženskih pisaca štampanih u Vojvodini, Srbiji, Južnoj Srbiji i Crnoj Gori«, oziroma »Bibliografija knjiga ženskih pisaca štampanih u Hrvatskoj, Dalmaciji, Bosni i Hercegovini«. Naslov našega dela je bil edino mogoč, ker imamo mnogo pisateljic iz sedanje Italije, Koroške in Amerike. Vendar smo doživele zavoljo tega, ker smo me edino logično postopale, da so nam očitali separatizem! Težko nam le, ko se mora-ramo ponovno obračati na vse prijatelje našega lista naj poravnajo naročnino I Naš čekovni račun St. 17.139 Skrajna nediscipliniranost se je pokazala pri prvem zborovanju, kjer se je obravnavalo stanovanjsko vprašanje. Predavanja so se začela ob 8. uri zvečer. Ob 9. pa se je že gledališče začelo s hrupom in treskom odhajajočih »solidnih in zaspanih dam« prazniti, ko pa se je pri zaključku ob pol 12. uri prižgala luč, je zazijala prazna dvorana. Ostale so le prve vrste odbornic in sem in tja še kaka druga poslušalka. Naj omenim še to, da predavanja niso bila na višku, da je vsaka predavateljica vršila propagando za svoj režim in sicer namenoma. Ameriške farmerske posestnice pa so zelo hvalile suženjstvo, ki »obvaruje njihove žene vseh skrbi«. Posebno važno vlogo ima Estonija. Ta je po novih geografskih pojmih dežela na meji Evrope in Rusije, njeno svetovno važnost pa je strmečemu mednarodnemu občinstvu razodela ga Kirsipun: ta država ima namreč veliko nalogo, da zajezuje komunizmu njegov preliv v Evropo. Edini resen in realen referat je podala Indijka Saragini Dech-pande, ki se ni sramovala svoje domovine, čeprav tam ljudje umirajo od gladu, žene ne znajo brati ne pisati in delajo v obupnih okoliščinah najslabša dela. Na drugi strani pa se je pokazala tudi nediscipliniranost s strani poslušalk in nespoštovanje predavateljic, ker so jih prvi večer prekinjali, javno na govorilnici in so na željo predsednice M. Ž. Z. preskakovale po več strani v svojih referatih. Vobče inozemke niso pokazale dovolj razumevanja za vprašanja in položaj majhnih narodov. Tu je bilo čutiti razliko, tu se je videlo, da si stojimo nasproti Evropa in mi. Kot po n&vadi so tudi na tem ženskem kongresu ugledne in premožne gostje dobivale vse publikacije in različne druge ugodnosti brezplačno, one pa, ki so si morale marsikaj odtrgati od ust, da so prišle na kongres, so morale vsako malenkost plačati. Splošen vtis in rezultat je ta: Kongres je pokazal edino resno sliko v internem delu komisij, na katerih seje javnost ni imela dostopa. Zato je to delo ostalo skrito in ni moglo popraviti vseh ostalih napak. Vendar se tudi pri intimnem delu komisij ni ustvarilo veliko novega, ostali smo večinoma pri starem, lepem programu, pri lepih besedah, ki se zelo malo izvršujejo. — Slovenke smo se prepričale, da nas centrala ne upošteva kot enakopravne članice kljub vsemu delu in iniciativi. Videle smo tudi to, da kulturne in napredne dežele nimajo potrebnega razumevanja za naše probleme in naša vprašanja, da velike države tudi tu, kot v vsaki politiki hočejo terjati večje pravice in imeti hegemonijo. Občutile smo, da ves ta starodavni odbor s predsednico z več kot 80 leti in z ostalimi starimi ženskami ne more imeti elana, borbenosti in mladostne svežine. Občutile smo, da so se vsi ti naslovi podkral jic, baronic, grofic itd. preživeli, da nimajo kaj opraviti s težnjami sodobnega časa, da je absurd, če se take ženske*, ki svoj živ dan niso občutile borbe za življenjski obstoj in za katere samo in izključno drugi delajo, postavljajo kot rešiteljice perečih socialnih problemov. Vse to pa nas je na drugi strani zbližalo med seboj, zavedle smo se, da je delo za naš narod vredno samo tedaj, če se bomo popolnoma posvetile le našim razmeram, jih proučevale in iz teh rezultatov gradile načrte in reforme za našega človeka. Kljub vsem razočaranjem smo se naučile veliko tega, kar bo dalo novih smernic našemu delu, novega poleta in nove opore. Zavest, da smo pridobile na slovenski skupnosti, je dovolj velika, da vse ostalo prezremo in izjavimo: »Mednarodni ženski kongres v Dubrovniku je bil za nas, še bolj pa za našo bodočnost koristen in plodovit. Z. P. V obrambo resnice? Nar. posl. gospod Rasto Pustoslemšek je v »Jutru« dne 22. okt. odgovoril z dolgim člankom na odstavek v uvodniku naše predzadnje številke, kjer smo omenili, da je akcija za univ. knjižnico pri odpravi fideikoinisov propadla, ker poslanca R. Pustoslemšek in inž. Pahernik nista stavila primernega predloga. Po njegovem odgovoru je videti, kot bi delali gospodu Pustoslemšku krivico s trditvijo, ki sloni očividno na krivih, morda celo na zlonamerno izkrivljenih informacijah.« Tn vendar je bila naša trditev pravilna in je zato ne moremo umakniti. Zdi se nam, da bi bilo preveč odgovarjati v enako obširnem članku, zato opozarjamo gospoda poslanca na obe glavni trditvi v njegovem članku, ki po mnenju dija-štva, ki pozna potek boja za knjižnico, niso točne: 1. Novo nam je, da bi se vršil »menda v marcu 1934.« kak seshinek zaradi fideikoinisov med gospodom rektorjem dr. M. Slavičem, g. univ. prof. dr. Lapajnetom in gosp. posl. Pustoslemškom, na katerem naj bi se podrobneje dogovorili o akciji, ki bi jo naj započela v odboru za odpravo fidei-komisov gospoda Pustoslemšek in Pahernik. Znano pa je, da sta g. poslanca informirala o fidei-komiskem vprašanju dva naša tovariša, člana »Akademske akcije«, in sicer prvič pri razgovoru dne 21. aprila 1934. v prednji sobi direktorja »Jutra« v Knafljevi ulici in drugič na sestanku mod g. prof. Lapajnetom, g. Pustoslemškom in istima akademikoma v kavarni »Zvezdi« dne 22. aprila. Gospod rektor je bil o tem informiran šele po teh razgovorih. 2. Pri predlogu v parlamentarni komisiji za odpravo fideikomisov je treba ločiti od namere za stavitev obravnavanega predloga in predloga, ki bi bil res tudi stavljen. Verjamemo, da je sprva nameraval gospod poslanec staviti tak predlog, saj je to ponovno zagotovil g. rektorju in akademikom, toda dejstvo je. da takega predloga v odločilnem trenotku ni stavil. Če bi se to zgodilo, bi moralo v primeru, da bi ostal v odboru v manjšini, priti do takozvanega »oddvojenega mnenja«, in s tem pred parlament. Ko se zdaj izogibamo vsem podrobnostim, pristavljamo le še, da se čudimo, da bi kak poslanec ne stavil predloga, če ta ni všeč resornem u ministru. ko vendar poslancev ne bi smeli voditi taki Oziri, ampak le notranje prepričanje o opravičenosti njih predlogov. Reportaia Iz kemič. Instituta (Konec.) »Gospod industrijec, prosimo vas, povejte nam svoje mnenje.« »Gospodje, res je, kar sem že tolikokrat in s tolikih strani slišal, prostore imate precej slabe. Zdi se mi torej, da v takih okolnostih nimate prilike izobraziti se dovolj praktično. Večji tehnološki postopki, tovarniški in industrijski postopki v malem so danes važni za študenta, ki hoče postati dober inženir, a pri vas, kakor opažam, vam je tako praktično delo precej onemogočeno. Vkljub vsemu pa, gospodje, so inženirji z vašega kemičnega oddelka jald) dobri, vsestransko uporabljivi, kakor so mi to že večkrat dejali razni tovarnarji, moji znanci.« * »Gospod predstavnik oblasti, kakšen vtis pa je na vas napravil naš kemični institut?« »Da, da, gospodje, težko je, posebno na odgovornih mestih. No, da, vidite saj ste dobili knjižnico. Upajmo Torej, gospodje, vi in mi skupaj, da bo prišlo počasi vse tako na vrsto. Da, končno vas še zagotavljam gospodje, da sem s srcem ves na vaši strani.« »Najlepša hvala, gospod predstavnik oblasti«, smo takrat ob koncu razgovora z oblastjo dejali mi. Kaj pa so mislili tovariši kemiki in kaj še mislijo in hočejo, naj danes sami povedo na tem mestu. fr Iakole pravijo ljubljanski kemiki: »V takih prostorih, ki „e odgovarjajo niti najprimarnej-sim zdravstvenim določbam, ki so predpisane po zakonu, ljubljanski kemiki ne moremo delati ker smo namreč mi tudi ljudje. Smo tudi proti previsokim laboratorijskim taksam. Za org. laboratorij n. pr. plačajo v Be0-gradlu 250 dinarjev, mi v Ljubljani pa 1400 Din. Tovariši, naš kemični institut je sramota za slovenskega študenta, naš kemični institut je kup revščine in drastičen primer, kako se pri nas »prema prilikama« lahko prilagodi že jako popu- A/T- ^ljka ° enakopravnosti. Mi pa s polno pravico zahtevamo enakost bremen v laboratorijskih taksah, mi s polno pravico zahtevamo res kemične laboratorije ker ni nikjer zapisano i„ uzakonjeno, da moramo biti ravno slovenski kemiki zadovoljni s kletmi, in končno mi s polno pravico zahtevamo tudi za nase gg. profesorje, od katerih so že nekateri pokazali v naših nemogočih razmerah dragocene znanstvene sposobnosti, velike prostore, hibora-torije, več časa za znanstveno delo in vse potrebščine, 'ki jih to delo zahteva.« * Izvajanjem tovarišev kemikov dodajamo in obljubljamo, da bomo delali za njihovo stvar tudi mi in že ob tej priliki pozivamo vso slovensko inteligenco, naj pristopi in pomaga pri delu, pri skupnem delu nas vseh, ki edino lahko izzveni v enoglasno, energično in brezkompromisno zahtevo: Slovenci hočemo danes nov kemični institut! F. B. Kidričev „PreSeren“ Prvi del: Pesnitve in pisma. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Str. 408. Pred kratkim smo dobili Slovenci v redakciji prof. Kidriča novo izdajo Prešernovih poezij, katere je pesnik 1846. samo namenil za tisk, a jih je moral nekaj zaradi cenzure odvreči, z »Dodatkom slovenskih tekstov«, »Nemškimi izvirnimi teksti«, »Prevodi lastnih slovenskih« ter »Korespondenco«;, ki je večidel nemška. O tej knjigi prav za prav ne moremo drugega napisati kakor kratko poročilo. Vse drugače pa se bomo morali ustaviti pri drugi knjigi, ki se nam obeta v najkrajšem času in ki bo gotovo zopet*dogodek na našem književnem trgu, zato lahko smatramo to knjigo, ki jo imamo zdaj pred seboj, le kot nekako napoved, kot uvod v naslednjo, ki bo rezultat temeljitega znanstvenega dela najmanj enega desetletja. Posebej pa bi hoteli poudariti redakterjev »Vodnik za čitanje P. pesnitev«, njegove pripombe v oddelku »Tz urednikove delavnice« in končno zunanjo ter notranjo opremo knjige, k»r je pri takih izdajah zelo potrebno, posebno če jo bomo morali uporabljati pri študiju in nekateri tudi pri svojem znanstvenem delu. Tudi v tem oziru smo s knjigo lahko v visoki meri zadovoljni, zakaj nobene izdaje »Prešerrta« do danes v tem pogledu ne moremo bogve kako pohvaliti. Glede Jakčeve »ustvaritve« — »Prešeren okoli 1835«, pa smo skoraj trdno uverjeni, da jih je mnogo, ki niso ž njo posebno zadovoljni. ——_________ Osnutek novega Jugoslovanskega občega državljanskega zakonika je izdalo Društvo slušateljev juridične fakultete v obliki dobro izdelanih skript. Osnutek stane Din 60.— in se naroča pri Društvu slušateljev juridične fakultete na univerzi v Ljubljani. Pošiljamo po povzetju. Dokumenti naše preteklosti 5. Slovenski kulturni delavec In 1.1848. Na Nemškim je 38 samostalnih dežel in deželic — meseca Maja letos je frankfurtski zbor sam sebe tudi za samostalnega proglasil — to je zdaj 39 samostalnik vlad na Nemškim — pa sjedinje-nje nemškega kraljestva ali cesarstva (eiuiges Deutschland) mi siromaki Slovenci pač nikakor zbarati ne moremo, ker ga na svetu za sadaj ni-kde ni. Ali se bode v Frankfurtu kaj izleglo ali nič, ali bode morebiti cesarstvo ali kraljestvo ali republika ali brezzakonje (Anarchie) ali morebiti kaj drugega, to še sami Nemci ne vejo, mi se tudi v to mešati nočemo.---------- c) Hočejo, da bi mi ž njimi vred tverdili, da je naše cesarstvo nemško, da mora nemško biti. Mi to ne moremo, bi tudi nič ne pomagalo, ako bi kaj takega rekli, ker ni resnica. V našim cesarstvu je vse vkup 36 milionov prebivavcov, med njimi Slavenov 18 milionov, Nemcev le 6 milionov, nas je zato v našej državi toliko, kolikor vsih dragih narodov vkup, namreč: Nemcov, Magjarov, Italijanov, Valahov in tako dalje; nas je v našim cesarstvu trikrat toliko kakor Nemcov — kako je mogoče s dobro vestjo tverditi, da je naše cesarstvo nemško? Kaj pomaga, da nemške družbe in pojedini ljudi šiloma prisiliti hočejo, da mora — in pač m o-r a biti nemško? Ako bi tak človek ali taka silna družba, kakor je tista nemška v Lipsku, stopila k našej Dravi in ukazala: Drava mora, pač mora nazaj v breg teči, nič bi ne pomagalo, ker je nenaravno, ravno tako to nič ne izda, ako hočejo siloj prisiliti, da naše cesarstvo mora nemško biti, ako ravno ni. Slovenci smo bili pri Nemcih že čez tavžent let, vse so storili v tem dolgim času, kar je le mogoče bilo, ponemčiti nas, smo imeli veči del nemško in ponemčeno gospodo, nemške pisarnice, nemške učilnice, kdor koli izmed nas je hotel k čemu priti, je moral nemško znati, slovenščina se je pak zanemarala in zatirala; Slovenci so sami le za ptujem silili, kar je bilo slovenskega pa zametovali in svojega jezika se sramovali. In sedaj, gledaj! vse je bilo zastonj, mi smo še Slovenci. Ako se v tavžent letih nismo ponemčili, se to sdaj na enkrat, kakor bi pihnil, še manj dognati da; ako se to popred ni zgodilo, ko nismo za slovenstvo nič marali, sadaj je to popolnoma nemogoče, ko se je taka goreča ljubezen do našega naroda vnela, kakor svet še ni videl. Naj (svoje domače ,stvari vsaki narod sam oskerbi, jeden se črez drugega ne povzdiguje; je-den v drugega opravila se ne meša — to je j e-d i n o sredstvo, j e d i n i pripomoček, da se razdraženi in nevoljni narodi pomirijo med seboj. Prazno hvastanje v nemških časopisih in vetrene besede ne bodo potolažile in vmirile naroda, kteri se mora vedno za svoje naj imenitnejši in svetejši pravice braniti. Kakor hitro bodemo imeli v svojej deželi vse pravice, kakor drugi narodi, bodemo veseli, zadovoljni in mirni; kakor hitro se Nemci spametujejo in pravično se proti nam za-deržajo, bode med nami prijateljstvo in sloga. Mi zato od njih in vsakega drugega naroda neob-hodno terjamo samo jedno jedino reč: Ne upljetajte se v naše slavenske stvari! To mi od Nemcov terjamo! Kaj se pa Nemci črez nas pritožijo? a) Pravijo, da jih sovražimo in zatiramo. — To ni resnica, mi njih ne sovražimo;---------------sovražimo samo krivico, pred ktero naš narod branimo. b) Nas dolže nekega rusizma, to je govore, da mi pod rusko vlado silimo. — To naj nam brez skerbi in brez dokaza verjamejo, da je nam svoboda ljubši, kakor vsaka sila, bodi ruska, bodi frankfurtska. c) Nas dolže nekega panslavizma, kakor pravijo. — Odkritoserčno povemo: mi ljubimo iskreno vse Slavene, ker smo si bratje po kervi; kri ni voda.----------- d) Nam zamerijo, da se vse plemena slavenska v našej deržavi bliže upoznati, se po bratersko združiti in v jeden narod sjediniti hočemo. — Zato zaslužimo mi hvalo; naša deržava bode le tedaj tverdno stala, ali vsi narodi našega cesarstva v prijateljstvu se združijo. Nemci našega cesarstva se sjedinjujejo in združujejo S svojemi bratji še z v u n a j naše deržave, zakaj bi se mi ne smeli složiti in zjediniti s svojemi bratji, kteri v našim cesarstvu prebivajo? e) Zadnič nam za zlo imajo, da od nekake dežele Slovenie govorimo. — V tem smo pa popolnoma nedolžni. Naše dežele so se že od naj starejših časov imenovale: Iliria, tudi Slovenia ali Slavenia, regio Slavorum, imeli smo tudi dva kraja imenovana: Windische Mark, to je okolo Marburga in v Istrii; sadaj se naše dežele pa imenujejo po nemško: Konigreich Illyrien, po slovensko pa Slovenia ali Iliria. Mi saimi od nekake nove dežele nič ne vemo, mi želimo, da bi se dva gubernia naše Ilirie v jeden sjedinila in se še štajerski Slovenci pridružili. To je vse. Naše dežele smo imenovali »Slovenia«, ker so se že od nekdaj, že blizo tavžent let tako imenovale, posebno pa zato, ker so nam pod nesrečnim Metter-niham ime »Iliria« vselej v cenzuri izbrisali, nismo mogli drugači kakor pisati in govoriti »Slovenia«. Mi bi iz serca radi s Nemci v prijateljstvu živeli, mi hočemo za naprej imenovati naše dežele, kjer Slovenci prebivamo, ali Slovenia ali Iliria, kakor jim je ljubši, nam je sve jedno, samo da se Slovenci sjedinimo. Zaključujemo članek celovškega duhov- . nika Matije Majerja v političnem listu „Slovenijaleta 1848., stran 13, 17. Matia Majer: Slaveni in Nemci »Slovenija« 1848, str. 5—6, 13, 17. (Konec.) Nemškega »bunda« ali zaveza celo naše cesarstvo ne potrebuje. Naša deržava ima več od 36 milionov prebivavcov, je velika in mogočna, tiste nemške deželice so pa veči del tako drobne, da bi jih nekoliko parov v našim prostornem cesarstvu lahko perve raje rajalo (plesalo). — — — Nemci tudi v tisti »bund« ne silijo zato, da bi naše cesarstvo se pokrepčalo in vtverdilo, temoč le da bi vsi Nemci sjedinjeni proti nam bili moč-neji in nam lože je gospodovali, nam pravice krajšali in nas strahovali. Že priprosti ljudi našega naroda so prepričani, da bi bilo nam in vsemu našemu cesarstvu le škodljivo, ako bi k nemškemu »bundu« ali svezu pristopili; oni pravijo: »Tistim Nemcem tam v tistim Frankfurtu se nočemo zapisati. Oni bi si napravil novega cesarja, okolo njega veliko gospode, mi bi morali zvunaj naših davkov še njim tudi plačati. « »Tisti cesar bi nam hotel ukazovati, njegova nemška gospoda tudi. Tega ne!« »Tisti cesar bo svoje vojake (soldate) k nam pošiljal, naši vojaki bi pa morali na vse strani tistih nemških dežel marširati; ako bi tisti Nemci š kom kako vojsko nastavili, bi pa morali naši ljudi svojo kri prelivati za nemški dobiček, za nemško slavo. Ako hočejo sloveti in premagovati v vojski, naj le sami za puško primejo.« »Tisti cesar bi vedno v slovenske stvari se upljetal, bi nas tako med Nemce zamotal, da bi si ne mogli pomagati. Mi bi morali skakati, kakor bi nam v Frankfurtu piskali.« »Nemščina bi nam naše kraje celo poplavala, najlepši službe bi tudi tisti Nemci gledali dobiti. Ako bi kdo v Frankfurt šel in hotel kaj za Slovence govoriti bi tam med toliko Nemci njegova beseda malo izdala, vsako bi mu lehko poderli.« 4. Nemci od nas protinaravne (vvidernatiirli-che) in nemogoče reči terjajo, in ako jili ne storimo, govore, da smo jim sovražni. a) Oni hočejo se sjediniti z vsemi Nemci v raznih nemških deželah, da bi bolj zmočneli, našo narodnost, to je svobodo našega naroda, ložeje tlačili in onegavili. b)) Oni nas hočejo, da bi se mi s sjedinjenim nemškim cesarstvom ali kraljestvom združili. — Znanost... Kako je z nemškimi književniki, med katerimi so se najzrelejši (Tli. Mann, E. Gliiser, H. Mann etc.) morali zateči v emigracijo, je dovolj znano. Tudi o usodi nehitlerjevskih znanstvenikov je bilo kolikor toliko pisanega; (lord Rutherford of Nelson poroča v »Manchester Guardianu«, 19. III. 1936., da je bilo odpuščenih okrog 1 3 0 0 profesorjev in asistentov!). Razmeroma malo avtentičnega pa izve naša javnost o kvaliteti »nove«, nacionalno socialistične kulturne delavnosti, kar je samo v prid rjavim demagogom. Prve dni oktobra se je vršil v Berlinu pomemben kongres »Nacionalno socialistične zveze za varstvo prava« (N. S. Rechtswahrerbund), čigar udeležence je drž. minister za vzgojo Frank imenoval »avtorizirane i zpovedovalce nemškega duha«. Zborovanje je imelo namen, da oficialno začrta smernice, po katerih naj se razvije bodoča nemška pravna veda. Iz uradnih poročil posnemamo, da se je največ obravnavalo temo »Židovstvo in pravna znanost«. Na kakšnem nivoju so se vršile »diskusije« teh go-(Bpodov, naj ilustrira nekaj navedkov iz »Frankfurter Zeitung«, ki poroča gotovo zmerne j e kakor neposredno informirani tisk: » ... Zborovanje naj bi torej imelo po snovi, ki jo je obravnavalo po udeležencih za današnjo nemško pravno vedo reprezentativen pomen. Vredno je omeniti, da so bili vsi prisotni soglasni v pripovedovanju, kar se je tu in tam manifestiralo z močnim ploskanjem; tudi diskusije niso imele toliko kritičen, kakor pritrjevalen značaj. — Neki govornik je izvajal, da je predložil Wai-ther Rathenau weimarsko ustavo — preden je bila dana v glasovanje narodni skupščini — v potrditev nekemu židovskemu redu. Državni svetovalec Schmitt je opozoril še na zvezo s prostozidarji. Zgodovino osnovnega prava (Grundrech-te) je mogoče obravnavati samo še s stališča pro-stozidarstva. Celotno liberalno pojmovanje ustave in konservativizem XIX. stoletja imata svoj izvor v ustavah lož iz VIII. stoletja, Friedricha S t a h 1 a, ki je kasneje ustanovil prusko konservativno stranko, je označil kot najnader-jenejšega židovskega misleca; ko je nekdo pripomnil, da se o poštenosti prusko nacionalnega hotenja pri Stahlu ne more dvomiti, je drž. svetovalec Schmitt odvrnil, da vsaj on ne ve, kaj naj bi pomenilo pri takem Židu iz ghetta pošteno hotenje (was ehrliches Wollen bei einem solehem Ghetto-juden sei). — Dr. Neunz je tožil, kako težko je dokazati židovski vpliv v upravnem pravu (Ver\valtungsrecht), češ, da je m. dr. rasni izvor cele vrste avtorjev nepoznan. — Referat o civilnem procesnem pravu, ki je ugotovil pri nekaterih spornih vprašanjih židovske in arijske avtorje kot predstavnike obeh mnenj ..., je dal predsedniku, drž. svetovalcu Carlu Schmittu povod za tole splošno opazko: na vsak način je razlika, če izrazi kakšen nazor žid ali pisec nemške krvi. Ne briga nas, kaj je vsebina Onega, kar pravi žid, in če trdi slučajno isto kakor kdo z nemško krvjo. Važno je v prvi vrsti, da vemo: tu govori žid. Donn wisse man anch, dass die Aus-cinandersetžung etwas ganz anderes sei, als wenn man es mit eineni Volksgenossen zu tun habe. (Podčrtali mi.) Ali je — znanstveno delo v III. Reichu še mogoče? Ali je nacionalni »socializem« združljiv v svobodo duha, spoznanja, s kulturo? Mislimo, da ne. Friedrich Nietzsche piše v knjigi »Jenseits von Gut und Bose«: Einstweilen wollen und \viinschen sie vielmehr (die Juden, op. pis.), sogar mit einiger Zudringlichkeit, in Europa, von Europa ein- und aufgesargt zu werden, sie diir-sten danach, endlich irgendwo fest, erlandt, ge-achtet zu sein und dem Nomadenleben, dem »ewi-gen Juden« ein Ziel zu setzen —; und man solite diesen Zug und Drang (der vielleicht selbst schon eine Milderung der jiidischen Instinkte ausdriickt) wohl beachten und ihm entgegenkommen: wozu es vielleicht niitzlich und billig whre, die antise-mitischen Schreihalse des Landes zu verweiseii. (Kronerjeva izdaja, str. 185.) »Nemško društvo zaradi hitlerjevskega čiščenja ni propadlo, nemška umetnost tudi ne...« (»Slovenec«, 7. okt. 1936.) Sapienti sat. Bilanca doktorjev z nemških univerz Od 1933 je število študentov od leta do leta nekoliko padalo in je danes približno za 35% pod nekdanjim stanjem. Zraslo pa je število doktoratov. Leta 1933 je bilo okrog 7500 promocij, 1934 več kot 8300, uradni seznam doktoratov za zadnje leto pa že skoro 9000 doktorskih promocij. Povprečno je bilo v predvojni dobi okrog 3000 promocij, v štirinajstih povojnih letih približno 7000— od 1933 že 8000! Namesto napačno napovedanega padca žnap-stvene izobrazbe je to torej neprestan napredek, Stran 4. ki pomeni celo več, ker ga sestavlja razmeroma majhen krog dijaštva. Ne moremo si drugače razlagati neprestanega prirastka, kot da se danes dela na univerzah in visokih šolah še intenzivnejše, kot kdaj prej. 8075 naših novih doktorjev je promoviralo na triindvajsetih univerzah in 866 na šestindvajsetih strokovnih visokih šolah. Povprečno je torej za prve okrog 350 promocij in za visoke šole okrog 35. V primeri z odgovarjajočimi številkami prejšnjega leta 1934 (315 in 45) prevladujejo skoro zopet univerze pri podelitvi zaželenih doktorskih klobukov, kot je bila to navada že tudi preje. Nad povprečnostjo je sicer le berlinska univerza z 743 promocijami (tri dnevno, če odštejemo nedelje). Sledijo Leipzig z 670, Miinchen z 655 in še Hamburg z 496 dizertacijami. Toda veselje do promoviranja ni vezano na veliko univerzo: za Hamburgom je takoj »mali« Erlangen z 492 doktorji in nato šele Koln z 475 ter Bonn z 404. Teh sedem univerz (izmed 23!) z okrog 4000 deli je dalo skoro natančno polovico vseh univerzitetnih doktorjev. Končno vzbuja pozornost, da so dale tri bavarske univerze v Erlangenu, Miinchenu in Wiirzburgu z več kot 1500 deli skoro petino vseh' nemških dizertacij. , 4 Kot vedno, je dosegel le Berlin dvojno povprečnost. Vendar imajo manj polovico povprečnost Giessen, Freiburg in Greifswald. Greifswald ima 177 doktorjev, Freiburg 167 in Giessen samo 107. Konigsberg, ki je zavzemal preje v tej statistiki pravtako zelo neugodno mesto, ima sedaj 229 doktorskih izpitov. »Vzhodni semester je torej opravil svojo dolžnost in številni dijaki niso absolvirdli na Albertini le enega semestra, temveč ves študij. (Konec prih.) StarSi! Reden pouk se je že povsod pričel. Z njim so se pričele za Vas nove skrbi in dolžnosti. Denar za obleke, čevlje, knjige, šolnino itd. ste izdali, vse zato da bodo otroci lahko hodili v šolo, ki naj jim ugladi pot v življenje. Res velike skrbi in dolžnosti imate. Ali ves vaš trud ostane zaman, ako otroci v šoli ne bodo uspevali. Nekatere šole so pričele s poukom šele sredi oktobra. Hud udarec je to za dijake. Predpisana tvarina se bo morala vkljub temu predelati v predpisanem roku. Marsikdo, predvsem oni, ki nima zadostne podlage iz prejšnjih let, pa bo mogel slediti zahtevani učni snovi. Z žalostjo bodo marsikje doma gledali, ko bodo za Božič otroka odpustili iz šole — radi neuspeha. To kar bo doletelo nekatere za Božič, bo druge doletelo koncem leta. Ne bo vam pomagalo vaše letanje in prošnje okoli profesorjev zadnji mesec, predvsem tedaj ne, ako sta kriva dijakovega neuspeha nezadostno zanimanje za učenje ali celo lenoba. Vsaljj, objektiven človek mora pritrditi, da ni pravično, da zdelata oba, tisti, ki se je vse leto učil in oni, ki je skoraj vedno lenuharil in šele zadnje tedne morda celo zadnji teden s pomočjo inštruktorja dosegel neko minimalno znanje. Namen šole ni samo ta, da vliva dijakom znanje, ampak da jih privadi k delu, kajti le tedaj bodo otroci v življenju uspešni in koristni. Starši. Na srce vam polagamo, da že zdaj gledate na uspeh vaših otrok. Ako ste v dvomih glede uspeha vašega otroka, javite se v Akademskem uradu dela na dvorišču univerze, uradne ure vsak dan od 11.—12., oziroma pišite dopisnico na isti naslov. Ta urad razpolaga s prvovrstnimi močmi, ki imajo v inštruiran ju že dolgoletne izkušnje. So to, namreč predvsem revnejši akademiki, oz. akademičarke, vestni, zanesljivi, katerim so inštrukcije včasih edini vir dohodkov. Ne bo vam žal denarja za inštrukcije, kajti s tem bodete koristili sebi, otroku ter inštruktorju. Akademski urad dela, univerza Ljubljana. 1551 Se edino glasilo slovenske inteligence in akadem. mladine! Plačajte naročnino! Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik in 15 5 1 Malenkosti Svetnik, kino-koncern In ljubezen V »Slovencu« z dne 27. oktobra 1936 beremo naslednji oglas: Ljubavni roman vaškega dekleta z mladim študentom. »Dekle iz Schwarzwalda« Proslava sv. Cecilije! Jutri premijera v kinu »Union«. Sam Bog nebeški ve, na kakšne instinkte bodo računali ljudje pri nas čez dvajset let! Jevtičev režim je bil karikatura fašizma; jedro vsake ideje pa se najbolj pozna po njeni karikaturi. Slovenec 26. oktobra 19^8 Inserat: Čevlje z lesenimi podplati v vseh velikostih dobavlja takoj tudi v večjih množinah tovarnam, graščinskim oskrbništvom, občinam, šolam, konzumnim društvom itd. itd., naslednja prodajalna tovarne čevljev in usnjenega blaga T. & A. Bat’a )Ar I f Dunaj II., Taborstrasse 17a. ; Torej je tudi ta veliki mož začel kot vojni dobičkar? Z univerze Kakor veste, rektorat ne dovoljuje uporabe zbornice za študentovska zborovanja, temveč daje v ta namen na razpolago dvorišče univerze. Gotovo se še spominjate, kako je na pomladanskem zborovanju »Akademske akcije« tov. predsednik govoril odprtim »marelam«. Sedaj bo v zimskem semestru redni občni zbor »Akcije«, verjetno tudi še druga zborovanja. Kako si jih neki rektorat predstavlja, ko vendar napovedujejo vremenoslovci tudi letos sneg. Upamo, da bo g. sekretar kot običajno prisostvoval' tem zborovanjem. Najbrže, nam bodo po njegovem prizadevanju takoj vrnili zbornico. Na vernih duš dan 1936 Obvestilo: Jugoslovansko napredno akademsko društvo Jadran umira! Akademik (Studiosus universitatis.) (Konec.) Pravo veselje ga je gledati kako prosto se vede v salonih in kako ročno se zna zasukati na parketu. Od sile je družaben. Ni ga skoraj plesa in ni je prireditve, da ne bi bil on poleg. Rad se kreta v odličnej družbi, ima zveze z boljšimi družinami, kjer stika za samicami. Samico menja dvakrat do trikrat na leto. Stražnika se ne boji, vendar pa nima rad opravka z njim. V ujetništvu je dolgočasen, zato ga tudi ne zapirajo. Če pa le pride po nesreči v kletko, postane jako čemeren, zadirčen in vase zaprt. Takrat ga je sram in premišlja o svojem izgubljenem ugledu, zato ga dobri stražniki kaj kmalu izpuste. Živi precej dolgo. Po diplomi se zabubi in po kratkem času postane iz njega filister. Služboborec je jako marljiv ptic in bi lahko služil drugim študentom za vzgled, če bi ne imel drugih lastnosti. V svoji zunanjosti je skromnejši od parketnega študenta. Za samicami ne stika, vendar pa se rad prime take, ki bi mu pomagala do službe. Ne podnevi ne ponoči ne miruje. Ljudje ga večkrat vidijo, ko leta od Poncija do Pilata, da bi si že v naprej preskrbel prostor za gnezdo. Najraje prebiva po knjižnicah. Najljubša hrana mu je prah iz učnih knjig. Drugih knjig ne obira. Skratka, vse mu je deveta dežela, kar ni v zvezi z njegovo bodočo službo. Po svojej čudi je plah in jako uslužen. Kaj lahko ga je udomačiti. Če mu gospodar ponudi kos službe, mu hvaležno liže roke in noge in zadovoljno pahlja z repom. V ujetništvo ne pride z lepa, ker je sila previden in oprezen.. Po navadi živi štiri do pet let, nakar se zabubi. Po kratkem presledku nastopi toli za- predstavnik konzorcija Modic Lev. — Tiskarna _______________________________________Štev. 6. dneva ... Tudi napredek Zvedeli smo, da bo pričela »Naša misel«, glasilo nacionalnih akademikov, prinašati dobre, stvarne in izvirne članke. ObCina prireja banket brezposelnim Ne, ta ne gre na račun kakih naših volitev, tisti lepi časi z volilnim guljažem so že davno minuli. Io je drobec izza kulis dubrovniškega ženskega kongresa, katerega konflikt med srbsko in hrvatsko delegacijo je znan tudi iz našega časopisja. Do kakšnih mej je šel, kaže sledeči odlomek iz kongresne reportaže lokalnega dubrovniškega lista »Narodna svijest« z dne 7. oktobra 1936. Župan gospod Bracanovič je napovedal za soboto sprejem v Sponzi in povabil vse članice Mednarodne ženske zveze in hrvatske delegacije. Toda to ni bilo po volji predstavnicam zveze ki so poslale tajnico gg. Annie Kristič in Atanacko-vič k županu, da ga nagovorita, naj odstopi od povabila hrvatski delegaciji. G. Bracanovič seveda to najodločneje odbije, nakar sta zahtevali, da članice hrv. delegacije ne bodo imele nika-kega znaka in da ne smejo ničesar govoriti na banketu. Incredibile dictu. Tu so one kot gostje hotele diktirati domačinu gostitelju, da dela ne po svoji, ampak po njihovi volji! Zaradi teh nesoglasij odpove župan banket, a za vso opulent-no lukulsko hrano odredi, naj se porazdeli med reveže Ljudske kuhinje, Domus Christi, Otroškemu zavetišču, jetnikom in onim sramežljivim siromakom, ki vsak dan prihajajo po hrano k oo. dominikancem, frančiškanom in v semenišče. In tako sprejema od strani občine v soboto zvečer ni bilo.« Iz naših dnevnikov »Jutro«, 28. okt. 1936. Službeno glasilo JRZ, beograjska »Samouprava«, priobčuje v svoji včerajšnji številki, bržčas izpod peresa enega svojih direktorjev g. senatorja Frana Smodeja, uvodnik o nedeljskih občinskih volitv£ih v Sloveniji... Dalje ugotavlja, da je »na popolnoma svobodnih volitvah slovenski del našega naroda izrekel svojo sodbo o političnih strankah ...« Slovenec, 28. oktobra 1936: »Ko torej čestitamo češkoslovaškemu narodu k njegovemu narodnemu prazniku ...« željeno službo in potem se zgodi z njim isto kot s parketnim študentom. Stara bajta je velik gospod, čeprav med vsemi študenti naj-skromneje opravljen. Perja je pepelkastosivega ali umazano rjavega, po glavi je navadno plešast in starejšim samcem poganja pod kljunom obilno perje raznih barv. Gnezdi v podstrešjih a najljubši dom mu je gostilnica. Vanjo znosi vse svoje imetje in če drugega nima, zastavi svoje perje. Videvalo se je že, kako se je taka stara bajta vračala zjutraj iz gostilnice oskubljena do zadnjega peresa. Za samice ne mara. Pač pa se družijo stare bajte v krdela od deset do petnajst samcev in potem gredo prepevajo po gostilnah. Brehm jih je videl celo petdeset in še več skupaj. Stražnika se ne boje in zato jih imajo po svojih kletkah. V ujetništvu se kmalu privadi stražnikom in veselo prepeva. Nauči se tudi raznih umetnij kakor: žveplenke razpolavljati, narediti ogenj brez žveplenk in drugo. Sploh pripravlja človeku mnogo veselja s svojo segavost-jo. Izmed študentov živi stara bajta najdelj in se tudi ne zabubi. Ivan Rob. Akademiki, tehniki! KUPUJTE PRI TVRDKI TIČAR RISALNI PAPIR, ŠESTILA, ČRTALA, NALIVNA PERESA IN VSE PISARNIŠKE POTREBŠČINE. Zapomnite si: Tičar, Selenburgova ul. »Slovenija« v Ljubljani (predstavnik A. Kolman).