GLAS SVOBODE. h r»v ion IS ki tk un ik /.k. ICoaiBTl t>KLJbTMKUA LlVMTTt, Glas Svobode , M - ■ GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. O LAS SVOBODE HIjOVKNIO weekly IIitohd To Ta« Intkmbvth Op T«I Luoniio Cuhh, "OD BOJA DO ZMAGE"! "KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štev. 15 Chicago, III. 14. aprila 1905 Leto IV m; m sov- llazglod po 8Votu.„ Iz ruskojaponskega bojišča. Dne 4. aprila je neki ruski oddelek naskočil japonske postojanke. Tudi topništvo je poseglo vmes in bombardiralo Činčetun. Ali Japonci so pognali Ruse v beg. Rusi so izgubili 200 mož, Japonci so pa meli 27 ranjencev. - Iz Pet;ograda se [>oroča, da ja: |>onska vojska, broječa 475,000 mož v ]xxk>bi polumeseca napreduje. General Oku zapoveduje levemu krilit, general Nodzu središču, generala Kuroki in Kawamura pa des-imeli 27 ranjencev. Iz Tokia se poroča, onoviIt> naPad-konjiče s top.., ^ odbit. napad je bil izgubili 10 mož. Jzg1*-jažnika, katero smo cenili po ostal rličih na bojišču znaša 60 mož. General Linevič je kaznoval Čast itike, ki so se v klanju pri Mukdenu fckazali za strahopetce. Od nekaterih je dal javno nabiti imena v ta boni, druge je pa poslal v |x>koj. Iz Hatavije, otok Java se poroča da je rusko brodovje v bližini Mun toka. Iz Tokia pa poroča urad za inozemstvo, da je rusko brodovje 20 milj severov zliod 110 od otoka Man kija, ki se prišteva k otočju Ana mbas. Japonske brzoplovne ladije najprvo zaj>azile rusko brodovje potem so se |>a umaknile. Senzacionelni meščanski listi ze trosijo vsakovrstne bedastoče o pri-Inji pomorski bitki. Med vrsti-se čita. kako se ti časntški ku-vesele novega klanja na morju. da bodo lahko polnili predala "rojih umazanih listov. Rusija. litije v Rusiji beže na vse kraje, ker se boje novih preganjanj. Iz bresta se poroča, da je v Odesi looo /i(lov pripravljenih za pot v Ameriko. v Varšavi so te dni oficielno za-univerzo. Dne 4. aprila po j<-' prišel nekdo v bolnico, v ka l«e trije policaji, ki so bili dne •narca ranjeni na policijski pos-' Praga z bomb j, in pognal iz re-tr> krogi j c policaju Sarapu :nJ?govo hlapčevsko telo. Sarap posebno odlikoval z brutal-pri delavskih nemirih. Naje ušel. poHcijski oddelek je v Hi dveh stotnij vojakov stanovanja delavcev v tju Vola. Policija je are-'>.! oseb in zasegla precej rc-irnih spisov. £ svojih hlapcih v pisanih jopičih zatrla ."vstajo", nasitila se ie zopet človeške krvi. Kdo ve, če v Španiji lie bodo kedaj plačevali sinovi, kar so zakri-v li očetje?? Da, kdo ve? Indija. Iz Kalkute se poroča, da je potres Ix>i>oInoma uničil mesto Kaugra. Od 5000 prebivalcev jih komaj živi še. 500. Mnogo ranjenih ljudi leži pod razvalinami. Tudi Darmsala, Davan in druga mesta so skoro po-jx)lnoma uničena. Zemeljiki sunki se še vedno ponavljajo. Mej ljudstvom vlada velikanska »anika. V Darmsali je zgubilo tudi 470 vojakov življenje svoje. Turčija. .... T co *fohamedanci nas- V Kumuvu .. — ,.edcill srl> Kocih jeco 111 pomoru. ** skih vstašev. V gorah Livadije so Turbini obkolili vstaško četo, katero^U popolnoma uničili. TurkS so izgubili le dva častnika in 3 pro« take. Turška vlada grow >vito postopa Otroke in može se inorf, ženske *siljuje, luse drugovernikov pa požig a. A vzlic temu "velevlastf" drže . križem ro-ke in se ne zmenijo, če fil rški sultan |xi turški šegi in navadi "[ »acincira Macedonijo! Ameriške ves mul!!' so Wsravk'Uiw ;S pojnladi ko se prične s plovitbo |k> Volgi je pri- z Mro(ii v Macedonijl Čakovati splošne stavke, ker so delavci zelo nezadovoljni. Dunajska "Neue Freie Presse" [)oroča. da je napadalec na velikega kneza Sergija 35letni princ Obolen-ski. Najbrže IkkIc princ brez for-melnega procesa izginil. Iz Kavkaza se j>oroča, da je že-ezniški urotnet jk) noči vstavljen, ker se je bati, da bi stavkajoči delavci iK»gnali vlake raz tir. Avstrija. V dunajskem predmestju lirigit-tcnnau so [>olicaji udarili jk> kozaški metodi na stavkujoče mizarje. Mnogo stavkujočih mizarjev je ranjenih Iz tirolskega mesteca Sterzing je pobegnil Lj ude v it Oberer, hotelier, občinski svetnik in znameniti vodja tamošnjih krščanskih socialcev. Ta >aten t i rani katolik in steber današ nje pilile družbe je kot blagajnik kmetske okrajne zadruge |>oneveril večjo svoto denarja, |>otem je pa (»opihal najbrže v deželo vsakovrst nth čudežev. Francija. \ lada je razkrila bonapartistično zaroto. Zaprli so kapitana Timbu-rini-a. Pri hišni preiskavi so našli mnogtj vx>jaških uniform in patro-nov. Sdhrj bode za en čas mir z ljudmi, ki bi radi S cesarskimi ali raljevskimi postopači osrečevali fraucozki narod. Nemčija. Poročila, ki dohajajo iz jugo-zapadne Afrike, se glase, da vstaje nc bode kmalu konec. Res so litelji vstaje odšli na angleško ozemlje, aH vojna se v majhnih praskah še vedno nadaljuje. Posebno prozna so poročila o mukah in trpljenju nemških vojakov Afriki. Se ni dolgo, ko je neka patrulja žeje umrla. Nesrečneži so odorli žile na rokah in pili svojo stno kri. Tudi legar grozno raz-aja med vojaki. Poslati fxwle treba družili vojaških oddelkov v Afriko. Vojna povsod zahteva trmogo žrtev, vzlic temu so pa ljudje še v ustavnih državah tako neumni, da dovolj ujeto sredstva za vojno in odhajajo v klavnico. činstvo. Občinstvo prireja voznikom-gar-jevcem kaj burne ovacije. Na neki ulici jih je obmetavalo z gnilimi jajci. Vozniki so dobro organizirani in bodo v tem boju mej delom in kapitalom tudi zmagali. Preiskava proti mesarskemu trustu. Dne <). t. m. se je pričelo z nadaljevanjem preiskave proti mesarskemu trustu v Chicagj. Ali ko se je ob y3n uri dopoludne pričelo s preiskavo, ni bilo tudi ene priče na mestu. Ko so raz]K>slali zvezne 11-radnike, naj privedejo « priče pred sodišče, se je izkazalo, da so se priče večinoma zatajile v svojih palačah na Michigan Ave. in Hyde parku. Sodišče je razposlalo sedaj tajne |x>licaje, da te ptičke privedejo pred posebno veliko poroto. Ali mi ostanemo vzlic temu pesimisti. Preiskava proti mogočnim mesarskim kraljv.rji bode končala tako, da se mogočnežem ne bode skrivil niti las na glavi. Tako je v kapitalistični družbi v navadi. Veletatovi preti sodiščem. Sodnijska razprava v Portland, Ore., proti sleparjem z zemljišči je pričela dne ti. t. m. Med obtoženci sta zvezni senator John H. Mitchell •i državnozborski poslanec WHliam-Proti državt^jborskemu pos-lancu Rin£er Hermanu pa prične razprava dne Tj. aPnIa- Ta gospoda je državo oslepanla za ogromne svotc. Pri sleparstvih e pa izrabljala svojo poslamsko moč Tudi krasne cvetke današnje |x) božji volji nastale družbe. Nasprotniki oseniurnega delavnika. Kakih 200 lastnikov tiskani iz ti. Borba za županski stol«. V Chicagi in v St. Louisu socialisti lahko zadovoljni z iziv mestnih volitev, ako primerjamo tošnjc število glasov z glasovi pre, njih let. Socialistični glasovi v Giicagi: 7..................... 1,23a »l>oi..................... 5,384 '903.....................I L,124 '9°5.....................20,333 Socialistični glasovi v St. Louisu: Jyoi ..................... 827 1903 .....................2,458 '9?5 .....................5.506 Tako povoljni m» vs|>ehi tudi v družili mestih, kjer so se socialisti udeležili mestnih volitev. Ta vedni naraščaj socialističnih ; glasov dokazuje, da se je ameriško ljudstvo pričelo vzbujati iz dolgoletnega spanja, da je nastopilo pot po kateri bode prišlo kapitalizmu do živega. Zopet izvoljen. I" rank I). C011 wr ford, mlado-lemokrat, o katerem smo svoječasno (»ročali, da ga je postavodajni zastoj) države Illinois izključil iz jjosta-vodajnega zlx>ra, ker je postavoda-jalcem povedal v obraz, da so ,ko-rtrmpirani lojxjvi in mešetarji, je bil zo(>et izvoljen z opronmo večino, Njegovi volilci so dali stem poslan-:em po^ta«HlajiK*ga zlwra tlržave Illinois krepko moralično zaušnico. Stavka voznikov. Radi krojaške stavke pri tvrdki M< jntgometpv Ward Co. v Chicagi soslužijo ameriški gostilničarji v reklamne namene, da bi zvabili mlačna vernike k službi božji. Te "kunštrve" bulice so obljubile brezplačen zajuterk vsacemu verniku, ki se vdeleži službe božje. To sredstvo je toliko pomagalo, da se sedaj 200 mesto 100 vernikov vdeležuje redno verskih predstav. Res, na slal>ent temelju stoji cerkev, ki apelira na najnižje človeške instinkte. No, 1» cerkve so si v tem oziru podobne. Preje je katoliška cerkev rabila enaka ali j>odob-na sredstva, ki so vplivala na radovednost vernikov, dandanes se jih pa poslužujejo že tudi protestant je, da bi svoje prazne cerkve napolnili z vernimi ovčicami. Za sedaj dajejo protestantje brezplačen zajuterk. Ko bode to sredstvo izgubilo svojo privlačno silo, prišli IkhIo z drugim. Najbrže poj- držav Missouri, Kansas, Colorado, lle tako nal>rej, dokler ne bodo iz-\rizona, New Mexico, Texas, Ar- L^ii sarin je sredstvo. Potem, saj kansas, Tennessee, Louisiana i« upamo tako, l*xlo zaprli poneiun-Missisippi zborujejo v Kansas City,Ljevahuce ljudstva vsaj za vedno, da se dogovore glede odprte delav- odstranitev srednjoveSke kazni, nice (open shop) in sredstev, ki so y državi Delaware Iwdo odstra-ix>trebna^ da se prepreči osctnurm nUi srednjeveške kazni: sramotilni delavnik. steber in bičanje, ker so prišli do Kapitalisti delajo račune brez de,- prepričanja, da taka sredstva ne lavcev. Ah, kako Ixxle bolelo, ko se znižujejo število hudodelstev. bo:'.n prebudili iz krasnih sanj z Mogoče je, da žive v državi De-grožnim mačkom. laware ljudje, ki bi zaslužili palice. Belu vrana. Ali teh "poštenajkovičev" se ne Pastor dr Novell Dwight Uillcrs pretepa. Te temne eksistence ima-»'ozirom na dar John D. Ročke- j0 v vseli uradih svoje zascitnjke ra v znesku $100.000 jxjve.lal v pač, Čuden je svet dadanes. V Pe-•t>ki cerkvi v Brooklynn nas- lawaru so privezali male luitloilelce • "Najtužnejse iKsetle, katere na klop in jim na zadnji de života i kdo izgovoril, je te dni po- našteli toliko palic, da je tekla krt-ul mož na univerzi lirowna.| Naobratno pa najnevarnejši |>osUy odedoval največje premo tej^i. S temi besedami i i truste. Te lK>sei>kov, krasotico." Ta mk l skim slojem zalučal niz, da je trelta 999 t uničiti, da vspeva "le Poslušajte, kaj Krist in vam se bode dalo." menje časa, da se v o m bandit Addicks — kralj plina hodi svobodno naokrog in vlada kakor kak evropejski kralj. Samuel Oompers v pravi luči. "New Yorker Staatszeitung" piše, la Samuel Compers svari "delavsko zavezo" pred socialisti. On rtnar poreže z lvo-lp^v,}, tia ima delavsko gil>anje v da vstvari pravo j /K\r tjrž. povsem drugo smer kakor li tpož je delav- L-' Nemčiji. Srutalno v »h- jočasi Samueli Dasiravno si Uh obrtnikov j-j vendar podpirajo vsi farji raz-tica"-t« jst. j IM>vrstnih krščanskih ver v Ameriki na. nasa l*r av. — Ti. t k vi ru, •stopa I 1 proti trustom. Scvc v 'ka toliški , Roosevelt pred in po i. *.vof(tvf. Te dni je predsednik tm svoj-m potovanju na zapad v Slan* Antonia pri[x>roČal vidno H"jen ameriškemu ljudstvu v tlaljšem govoru, rrai ni kar ne zavida svojih sodržavljanov radi denarja. Patetično je zaJtl cai: "Ako je človek dober državljan, j? vseeno, če je bogat ali siromak. Spominjajte se vedno, da je nevarno ra vas, ako poslušate ljudi, ki vas ho čejo hujskati :: " I-1 MI tvoje stremljenje. Ali pomagalo ti •di zna-1 \yc»W, če ti Pobjedonoscev, Sejk il Islam m rimski papež i*xlele svoj blagoslov. Tudi Dala j Lamo lahko še na pomoč ix>kličeš. . ■ Tudi v Ameriki se svita 1 Od tne do dne se množe socialistične 't- c^ tu več daleč, ko Mo ^ers, Mitchell et consortes (loče, svoje uloge v delavskem gi-Gon Nastop teh ljudi je tako igrali da morajo slednjič slepci banju. jih te gospodje vodijo neroden, -opast. Z druge strani uvideti, db onopolov in brutalni tli rek t to v p. ov razširja prepad pa Razinotrivanje proletarca. Stara mornarska vraža se glasi, da se vsaka ladija potopi, na kateri je okrcan kak mrlič. Naše tako-zvane kulturne države, katere na slavnostnih banketih vsegasiti gospodje v blestečili uniformah tako radi primerjajo z ladjo, katero vodi izkušen krmar ali krmarji, imajo ukfcanih tudi mnogo mrličev na svojem krovu. Današnje kapitalis tične države imajo stare in plcsnje ve naredbe, ki so odločno v proti slovju z zdravo človeško pametjo in pravnim čutom. Nikakor se nemo rej o njih krmar ji in kapitani odločiti, da bi te zas tarele nazore in institucije pometal v morje. Nikakor nočejo uvideti da ti razpadajoči in trohneči mrliči vsem pravicoljubnini ljudem smrde Vsled tejra so tudi izgubile pravico do obstanka. Tent velikanom na ilovčastih nogah, v katerih ]>eščica ljudi živi v izobilju, žre in žre, kar je ogromna večina v potu svojega obraza pridobila. preti pogin. Kapitalistične države, v kater h peščica ljudi živi v {vwcde'jti, lenobi. poltotncstw ogromna večiita pa vmira za te lenu-he zvršujc najnižja dela, so na smrtni postelji. Njim ne pomaga tudi najbolj znamenit zdravnik. Na ladji je mrlič, ladarAkih razmer ;e .nemogoče, da bi vsakdo delal, ki hoče delati in tako zaslužil ž vljenske ]>otreb-ščine. Velikanska armada brezposelnih govori odločno, da je današnja družba gnila. Vsled uredbe današnje družbe, lahko vsaki človek po-, gine na cesti, magari če bi še tako rad delal. Mi trdimo, da smo razumna bitja, da imamo možgane, s katerimi lahko mislimo, da imamo pamet. Poslužimo se svoje pameti, da spremenimo današnje razmere 1 Mi poznamo pot, katerega nas lahko popelje do zaželjenega cilja. Mi vemo, da je na svetu ena sama rešilna pot in ta pot. je pot socializma. Pri|>oznajmo odprto, da smo so socialisti, in razširjajma nauke socializma v govoru in pisavi, kjerkoli hodimo in tlačanske verige se bodo kmalu zdrobile V prah. * * » . . . "Vbite ga! pobite ga na tla! In pričeli so pobirati kamenje in metati ga v njega. Pričeli so udrihati s pestmi in palicami po njemu, dokler ni v nezavednosti obležal na tleh . . ." Kdo je bil nesrečnež, ki je tako ljudstvo razdražil? Ali je bil kak roparski morilec, oskrunjevalec otrok, požigalec? Ne! Bil je človek, ki se je pred dvesto leti, ko je deževalo, kakor da bi se oblak utrgal, predrmil prvi nad svojo flavo razpeti dežnik, ki se je s tem činom po nazoru takrat živečih ljudi očitno uprl božji volji in naredbi. Dandanes se smejamo temu pre-drznežu, ki je s svojim činom prov-zročil vihar neumne ljudske množice. Ali smo morda dotični, ki razširjamo nauke socializma, nauke, ki so v protislovju z mišljenjem nezavednih ljtuli, na boljšem? Ali niso duhovniki že očitno in na skrivoma učili, da stori vsakdo bogudopadlji-vo delo, če ubije kakega socialista, ker je sin satanov? Ali niso duhovniki v stari domovini že večkrat z žganjem »pojili priprosto ljudstvo, da bi na shodu potolklo socialistične govornike? Ali se mortla v kapitalističnih I stih križem sveta ne hujska državnega pravdnika in policaje na socialiste? Da, to je resnica! Ali predno bode minok> sto let, se bode ljudstvo istotako smejalo preganjalcem socialzma, kakor se mi smejamo danes ljudstvu, ki je kamenalo prvega lastnika dežnika. Tudi to je resnica! . jot Somišljeniki naročujte in priporočujte »OLAS SVOBODE". Kralj Matjaž Zgodovinska povest XI. Gluhega Tobijo je pater, Celestin bogato obdaroval. Stari stražar je bil. ko so cigani naskočili samostan, na tistem koncu ua straži, kjer je b la voda. Skočil je z zida v vodo ih se skril v mah' vili, a ko je zagledal nribližajoče se Vrhijičane, je splezal zopet na rid, pograbil svo-Jjo puško in ustrelil ciganskeg? kralja. Ko so bili Vrhnicanje od-šl:. je gluhi Tobija jx> naročilu patra Celestina stesal visoka vešala in jih postavil tik samostana ob cesti n na ta vešala je obesil kralja Davida. Tam je nekdaj tako mogočni ciganski poglavar visel več dni Ljudje so se strahotna prekriževali če so šli mimo vešal, okrog katc r ti so se zbirali vrani in razne ro narske ptice ter trgali meso s trup la. Ko so čez teden prerezali vrv in ostanke kralja Davida zakopali na |>olju tik ceste, našli so na veša V.h nalut..listek na katerem je bilo zapisano "Modie milu. eras tihi" in edaj ie še patru Celestinu oostalo tesno pri srcu, Že nekaj dni jkj ciganskem napadu je zapadel prvi sneg in ž njim je začelo zimsko mrtvilo, tisto uničujoče dolgočasje, ki človeka na deželi prižene v pijančevanje. Samo Magajna in Erazem sta bila zime vesela, kajti to je bil pravi čas ?a propagando. In izrabila sta ta čas kar se je dalo dobro. Ni ga b lo dneva, da bi ne šla v kako vas oznanjat nove nauke. Sicer sin velela. da se pravzaprav ne strinjata, da vlada mi d ni i in na?ori nja razlika in Erazem je svoje rnanee tudi večkrat opozoril, da Magajna ne stoji ne na katoliškem, ne na evangeljskem stališču, nego da ima svoje posebno prepričanje, ali združevalo ju je odločno nasprotje do papistov in zato sta delala roko v roki ter oouščala vse. kar bi mo^lo provzročiti nesporazum-ljenje. Mučno in težavno je bilo delo, katerega sta se lotila, a zato vendar nista omahnila. Če je Erazem nrišel jxj večdnevnem potovanju v nolhovgraško graščino, in le en večer prebil pri sodnikovih, je imel koj novega poguma iti novega veselja za delo. in lotil se ga je tem ore j. ker se je bal gosi>e Angele in nien'h vročih, koprnečih in omam-1'ivih pogledov. Magajna m imel kje iskati vzpodbude in |Kxh>ore. Živel je zase in celo na Vrhniko je prijahal prav redkokedaj. Dostikrat ga je obšlo tako neznansko hrepenenje, da se e samo z največjo težavo premagal in ostal doma. V takih dnevih pa je bil potrt in žalosten, kakor ta ga je popadla fizična bolezen. Prišel je bil božični teden in Magajna se je odpravljal domov. Erazem ga je pregovoril, da je šel za en dan ž njim v Polhov gradeč in am je naletel na veliko družbo Vrh-n čanov, v kateri sta bila tudi sod-n k Završan in gospa Rcgina. Odkar je bil škof Konradus na Magaj-novem domu, se Repi na in Magajna nista videla, in ko sta zdaj nenadoma stala drug pred drugim, jima je šinila kri v glavo in oba ta zardela do las, tako da se je marsikdo prav začudeno ozrl po sodn:kti Završanu. Ta pa se je smejal. '>rav presrčno in brezskrbno se ie smejal in z btiršikozno ve-selostjo je rekel: — Prosim častivredna gospoda— prostor poleg moje žene je reservi-ran njenemu najzvestnejšemu če-stilcu, prijatelju Magajni. Taki čestilci so redki in treba j'h je o-hraniti pri dobri volji. Presenečenje, ki je nastalo vsled zardenja gospe Regine in Antona Magajne se je izgubilo v splošnem mehu. Smejala se je tudi gospa Regina in je dala Magajni roko. kakor staremu dobremu prijatelju. Debeli Kričaj pa je kričal: — To je mož, da to je mož I Ta pozna življenje. Le nikar ne m slite. da ni ljubosumen. O, jaz ga bolje poznam. Ali on ve, da postane vsaka žena v tistem trenot-ku stara, ko nima nobenega čcstilca več in ker ne mara stare in sitne žene, zato protežira njenega Čestil* ca. Tako je in nič,drugače. Ali morda ni-res? Završan ni ugovarjal in tako se je razvila vesela in neprisiljena zabava. Erazem je bil edini v družbi, ki se ni mogel veseliti z veselimi domačini in njihovimi posti. Odkar je bil podlegel zapeljivosti gospe Angelc, se je le .malokdaj mudil V Polhovem gradcu in vselej samo nekaj ur. Izogibal se je tako Angele kakor Anke. Tudi ta dan je bil Magajno pripeljal s sel>oj j>o-glavitno zategadelj, da bi samega sebe zavaroval, kajti vihar v njegovi duši se še vedno ni b i polegel. Hal .ie je gospe Angele, zakaj zavedal se je, da bi ji ne mogel kljulx>-vati in da bi živalski nagoni podrli v kritičnem trenotku vse njegove dobre sklepe. Hal se je pa tudi Anke, ki v svoji nedolžnosti ni znala prikriti svojega nagnenja do njega. Zavedal se je, da bi pri prvi priliki razkril Anki svojo vfočo ljubezen iti da bi mu poštenje in resnicoljnb-je branilo zaiholčati svoje razmerje z zakonolomno gosjx> Angelo. In to ga je navdajalo .s strahom. Rekel si je dostikrat, da ni več vreden, poljubiti Anki roko. kaj še to nežno nedolžno bitje pritisniti rta svoje srce, a vendar je vedno upal, da pride trenotek blažene sreče tudi zanj, prav kakor bi njegov greh zamogel kdaj postati nestor jen. Taka in ]>odobna Čutila so trpinčila Erazma sredi vesele družbe. Njegovo bolest so še |>ovečevali goreči in obljubljajoči pogledi gospe Angele, ki so mu oznanjali, da t<> noč ne ntece njenemu ljubezenskemu hrepenenju. Ko je šla družba k |x>čitku, je Strr^. tovariša g^f zaslišal nekoliko zadržal. — Prijatelj, mu je rekel, ko sta bila sama v sobi, ne zameri, če ti odkritosrčno povem svoje mnenje. Nečem se vtikati v tvoje zakonske zadeve, tvojo soprogo visoko spoštujem in Magajna mi je eden najljubših prijateljev, ali zdi se mi, tla imata drug do drugega toliko simpatij, da zna iz njih vzkaliti velika nesreča za vas vse. Jaz sem jih ves večer opazoval in sem v resnih skrbeh. Bodi torej previden in ne zameri, Sodnik Završan ni bil čisto nič presenečen, ko je slišal to resno svarilo pač pa se je začudil Strniša, kajti Završan se mu je brezskrbno smejal in mu ravnodušno rekel: Ljubi moj stareCj zdaj šele vidim, tla ti sveta in ženstva ne j>oz-naš. Ko bi jaz svoji ženi branil občevanje z Magajno, bi šele prav koj>al grob svoji sreči. Prepovedani sati ima največ zapeljivosti. Tako pa se ničesar ne bojim, ker vidim, tla mi je žetra zvesta. Ko sem jo vzel, me ni ljubila, vdala se je kot pokorna hčer želji svojega očeta. Danes lahko rečem, da sem si pridobil njeno naklonjenost. Njena ljubezniva pozornost za mojo ose bo, njena mino topla prijaznost, njena skrbnost in vdanost mi jamči za njeno zvestobo. Vem |>a tud:, da je mlada in če jo je obšla nekaka sentimentalna simpatija tk> Magajne, ji jaz tega ne štejem v zlo in tega nikakor ne smatram za nezvestobo, nego sem prepričan, tla to zopet izgine in sicer tem prej, čim manj se bom temu nedolžnemu nag-nenju ustavljal. Stari Strniša pa ni bi! prepr č?n. Zmajeval je z glavo in pofciv.ši Završanu roko rekel z isk enim sočutjem: — Verjemi prijatelj, da želim tebi in tvoji ženi vso srečo. Ako res poznaš svojo ženo, ako |>oznaš globine njene duše — potem, blagor t:. Ali meni se dozdeva, da si ti kraj vse svoje filozofije vendar precej površen in da še nisi vitlel svoji ženi v srce. Saj ne dvomim, da te ima rada in da ti je vdana, ali v njeni notranjosti gori plamen in če udari ta plamen na dan. bo zate prepozno. Završan je postal pač nekoliko Cesnobnejši, a odgovoril je vemlar z vsem prepričanjem: — Morila imaš prav ali da bi se Regina meni kdaj dejansko izneverila in se vdala Magajni ali komu drugemu, to je čisto nemogoče. — Kako slabo si me razumel, je vskliknil Strniša. Tudi iaz se rav no ne bojim, da bi ti Regina postala dejansko ali, če hočeš, telesno nezvesta, ali njeno srce in njena duša se lahko odvrne od tebe in če se to zgodi, boš nesrečen vse dni. Te lesna nezvestoba žali pravzaprav samo moževo samolj ubije in se sča soma pozabi in t hiše v na nezvestoba pa je lahko smrtonosna in za moža ni večje nesreče, kakor če se mu žena odtuji. Zdaj pa se je sodnik Završan zopet veselo smejal, kajti Strniševe m sli se mu niso zdele resne. Smeje se je jxxslovil od prijatelja in, hitel v svojo sobo, kjer je smeje se vse povedal gospe Regini, ne tla bi zapazil, kaka bledost se je razlila jk> njenem obrazu in kak strah je svetlikal v njenih očeh, Česar površni mož ni mogel verjeti in kar je zasmehoval, to je uvidevala gospa Regina in s trepetajočim srcem si morala priznati, da se je to že zgodilo. Česar se je sodnik Završan šele bal za prihodnjost. Zavšan je že davno mirno spal, ko je "isi>a Regina še vedno bdela Nobenega očesa ni mogla zatisniti. in trpela je doslej nepoznane bolečine vsled duševnega boja, ki se je vnel v njeni notranjosti, vsled boja med hrepenenjem 11 jene na srca in meti zavestjo svojih dolžnosti. Ko je končno utrujeno zaspala, je imela trdni namen, tla pozabi Magajno in bolestni čut, da svojega namena ne lx> mogla izvršiti. Tudi Erazem to noč ni našel jk>-koja. Nemirno je hodil nekaj časa gor in dol [>o sobi. Na]x>sled je, oblečen, kakor je bil, legel na jkjs-teljo. Ali zatisniti ni mogel nobenega očesa in se premetaval sem in tja. Vedel je. tla pride gospa An-^ela in bal se je tega. ■ \ gradu že vse spalo in je vladala v velikem poslopju grobna preti svojo sobo rahlo šumenje ženskega krila in slišal, ko ga je gospa Angela s pritajenim glasom (joklicaia z imenom. Najprej se je hotel zatajiti. Zadrževal je sapo in ni se ganil, ali kmalu se je tega sramoval. Zdelo se mu je. tla je nemoško in nevredno, če si rta tak način pomaga, in zato je vstal ter odprl vrata. V solx) je stopila gospa Angela. Nočna obleka ji je dobro pristojala in njena zrela lqx>ta je prišla do polne veljave zakaj pri slabem svitu goreče luči se ni videlo, tla ima že leta mlaxlosti za seboj. Stala je preti Erazmom kakor utelešeno razkošje in mladi mož se je le z največjo težavo premagoval, tla se ni vdal njenim vabljivim pogledom. Angela je sedla k mizi in naslo- nivši glavo ob roko rekla sarkastičnim usmevom: — Ali si morda zojiet razmišljal kako se pokoriš za svoje grehe, tla si tako hladen in molčeč. Zbadljive besede gospe Angele so Erazma ozlovoljile. Z enim satnim poljubom bi bila lahko podrla vse njegove namene, njen sarkazem pa je le utrdil njegov sklep, ua pretrga ž njo vsako zvezo. In povedat ji je to s trdimi besedami: — Gospa Angela — jaz Vas nisem nikdar ljubil in Vas tudi sedaj ne ljubim. Premotili ste me, tla sam nisem vedel, kdaj sem se vdal svojim strastem. Jaz Vas nisem nikdar ljubil. — - In zdaj me morda "še zaničujete? je z ostrim |>oudarkotn vprašala Angela. Jaz Vam pa novem, mladi mož, tla kdor hoče ljudi zaničevati, naj začenja sam pri sebi. Ali ste me razumeli? Ne zaničujem Vas, gospa, je mirno odgovoril Erazem. — llvala! Ce že nisem vredna Vaše ljubezni sem vsaj deležna Vašega spoštovanja. Samo prosim, ponudite mi še svoje prijateljstvo. Ljubiti Vas ne morem, ali prijateljica Vam liočcm biti — tako sem se jaz časih otresala različnih čestilcev. Kaj, ko bi zdaj Vi tako rekli, a prav sramežljivo, prosim. To bi bil najlepši zaključek najinega razmerja. — Ko bi Vi vitlel i v bi tako govorih. gospa, Vi" ste omoženi. nič vest ne boli ? — Hog ima skesane grešnice sploh rajši, kot ošabne ženske, ki so domišljajo, da so si s svojo tako-zvano krepostjo zaslužile nebesa. Sicer pa hodim jaz k spovedi in dobivam sproti odpuščenje za vse grehe. Frivolnost gospe Angele je Kraz-ma globoko užalila. — Nikari tako ne govorite, saj imate vendar moža. — Že dolgo let, ljubi moj mladenič, se je smejala Angela, tako dolgo, tla imajo njegovi jx)ljubi zame že tak okus kakor pogreta jed. Ne plaš te me s takimi strašili in nikar ne deklamujte o kreposti in o zvestobi. Nolx'tia žena na svetu ne more vse življenje samo enega moža ljubiti, kakor ni noben mož vse življenje zvest le eni ženi. Krepost je beseda, ki so jo izumili farizeji. Krepost je tista lastnost, od katere tnajo drugi ljudje največ koristi, jaz pa hočem biti srečna in sem krepostna le tolSoo, kolikor to zahteva moja lastna sreča. (Dalje prihodnjič.) ne moje srce, Pomislite, Kaj Vas Obiščite C. K. COYE-JA prodajalno, razdeljeno na oddelke. 238-244 !>2nlice' Soutli Chicago. Razprodaja ho raznovrstno blago: Pohištvo proti odplačilu na obroke. ' < Vprašajte po slovenski prodajalki Amalija Klobučar. Najboljši fotograf, izdeluje vsakovrstne slike razne velikosti. ^fe ^fe I>ružhlnxke in društvene skupino. Ženitovaiijnk« In otroej« Hllke ho naša specialiteta. Cene primerne In solidne. 391-393 Blue Island Ave, vogal 14. PI. Telefon Canal 287 Kako je nastal duhovnik? Konec. ' Ker zamore tat razprava komu koristiti pri pregledovanju političnih, gospodarskih bojev, ker ta čarovnik razsvetljuje marsikatero temno stran slov. naroda, podamo v sledečem prevod dotičnih Zenker-jevHi sociologičnih razvijanj. Čarovnik je bil sprva sam boža-sten odsodenec, ta čudežni zdravnik bil je »am tudi bolnik. Animi-stična coperniška vera, ki si razlaga nzroke nepoznate prikazni življenja in narave kot posledice nekega delovanja dobrih in hudbbnih demonov, si je morala s tem [»omagati, da je kako izganjala demone, ali jih zarotevala. Za to delo so bili naj pripravne j ši isti, o katerih se je znalo, tla tudi v njih živi kak demon. Taki so bili 'božastneži histe-riki, na duhu bolni ljudje. Tako je. Nastalo je zaupanje v čarovno moč ekstatičnih, razburjenih"^»seb, ki so bili prvi duhovniki in zdravniki. l'a ne samo to primitivno zdravljenje je jxxlajalo čarovniku veljavo. Vse ne}x>znato v življenju in v naravi so ljudje gledali v luči čara in mislilo se je tla se more iz-vetleti vse potom čara, odstraniti ali prouzročiti. Živinorejec, kateremu je bilo zdravje njegove živine pri srcn, mislil je s pomočjo čarovnika pregnati vse hudobne demone, ki so okuževali njegovo živino. Poljedelec je mislil s jKimočjo in močjo čarovnika v suši pripraviti dež svojemu j>oljn, za to je zanj čarovnik v prvi vrsti storitelj dežja, v Afriki imenovan "nekuma". Tudi, če se je zgodilo kako hudodelstvo, in je bil štorkelj nepoznan,.a]i.če ie ljudi trla splošna bolezen, kaka kuga. katero so si domišljali kot kazen demona ali kot bič božji za kako nepoznano luukxlelstvo, potem niso izkali hudodelca orožniki in ga ni sodil kolegij sodnikov, amnak nastopili so čarovniki v delu, kot vrhovni inkvizeterjS. sodniki, tla razglase potem božjo razsodbo. Tako je bil duhovnik pred ne-9tev*Jni\ni tisoč leti ob jed nem čudežni zdravnik, blagoslovitelj živali, ekiorcist, izganjatelj hudiča, stvaritelj tležja, preiskovalni sodnik, inkvizitor itd. In kot tak — vsaj na deželi mej kmeti — ma\o v zmanjšanem ugledu še danes siti. Se danes pošlje v hribih bolnik rajši po duhovnika kakor {»o zdravnika; se danes se kadi, škropi in blagoslovlja po hlevih, mesta da bi okna odprli in dali živini več zraka, ali da bi sc hlevi-razkužili, še danes napravlja katoliška' cerkev ofi-cijelne 'procesije za dež. In če je danes inkvizicija odoravljena, ni to zasluga tluhovenstva. Sploh pa iz~ kanje prava j>o "božji razsodbi . sredi modernega pravosodja še ni zgubilo svoje moči. Tu gledamo v eno najstarejših poglavji človeške zgodovine. Pa ker ti značaji vzlic tisoč, letni starosti niso' nič izgubili na moči in svežnosti, je ravno to (»oglavje še najmanj temno. Kdo hoče dvomiti o moči in uplivo duhovnika na neumne ljntli? Koliko jih je pa že zdaj, tla so vrgli oil sebe bojazen pred nepoznanim; koliko je pa takih ki se, če ne iz bojazni nred bogovi, pa iz bojazni pred človekom — duhovnikom izog.bljajo istemu? Ravno tu, kjer se gre /a jmdla&e duševnega razvoja, sc kaže, kako težavno človek j»o strmi |>oti napredka hodi in kako je le posameznim dano, da si z vrha [»ogledajo obljubljeno deželo. Večina ljudi pa stoji j>od vrhom sklonjena j»od neznansko težo predsodkov, izhajajočih iz starodavniega, velikotisočlet-nega časa. Če [»rimerjamo — ne tla se dali premotiti |k> besedah: rala, krščanstvo — duševno raz-lien je kakega tirolskega kameta onim afrikausskega zamorca, tu' jdemff dosti razločka. Oba vidi-svet in življenje v luči animi-stečnega pogleda, obema je njihov duhovnik — čarovnik najvišja ki je sploh na tem svetu, oba duliovnik v svoji roki, pa ne niorda zaradi tega, ker je duhovnik v resnici pobožen mož, ali ker je kot služabnik božji v zakup vzel človeško čast in čednost, am[>ak ker velja kot trgovski posretlovalec mej l»ogotn ali bogovi in ljudmi, ker je nekak blagajtiičar, pri katerem človek kupi karto za onestransko bivanje in ker od njegovega blagoslova ali njegove kletve odvisi bolezen ali smrt, blaženstvo ali pro«-kletstvo. Kakšna moč je tičala v duhoven-skih funkcijah nam kaže vsaka stran, vsaka vrsta človeške zgodovine. Pri najprimitivnejših narodih je imel čarovnik precej ugleda. Ta čarovnik je bil še sam bolnik in se je še malo zavedal svoje moči ; on še ni znal te svoje moči ve-doma, namenoma, premišljeno izkoriščati. Ali kar to. ni storil"storili so njegovi nasledniki; ta koristna' duševna bolezen, manija se je napravljala, umetno čarovništvo je doln'o svojo šolo in duhovništiv se jc sklenilo i' stan, Gospodstvo, ki ga je čarovništvo in duhovništvo izvajalo, bilo je naj resnejši tekmec političnemu gos pod s t vu v vseh časih in je še danes. Dosti več najdemo slučajev, v katerih jc pridobil duhovnik politično moč, naravnost utlušil posvetno gos[x*lstvo, kakor pa iiarat*-. V tVč/m slučajev so posvetni mogotci le tedaj si za-mogli ohraniti gospodstvo, da so opustili boj s tem tekmecem duhovnikom, se ž njim zvezali in z njim delili gospodstvo. Tako je povsod v monarhijah, tako j »osebno v Avstriji. Če pomislimo, kako počasi se razvijajo socialni boji v človeštvu, potem še ne smemo sanjati o tem, tla bo energični nastop kleri-kalizma, ki ravno ztlaj stresava obstoječe potilične zgradbe kulturnega sveta, zadnji in da mora biti zadnji. Fairbanks, Alaska. V februarju 1905. Oprosti Ivan, da Ti še le danes pišem, ko sem Ti obljubil, tla T t poročam v najkrajši dobi. Odlaša! sem, ker sem hotel imeti natančne informacije, da Ti poročam resnico. V Tanani je sedaj slabo. Živi tukaj 12 Slovencev. A kesamo sc, da smo prišli sem. Vidiš tako se godi človeku, če verjame kapitalističnim časnikom, ki poročajo laži in delajo reklamo le radi tega, ker jim nese denar. Ne hodi sem, dokler se ne obrne na bolje. Kar Ti bodem tudi takoj sporočil. Ljudi je sedaj za |»olovi-co preveč. Denarja in zlatega prahu pa nič v prometu. Breposelni ljudje love divjačino, tla se bodo preživeli čez zimo. Spomladi prično z gradnjo 25 milj dolge železnice do bližnjih potokov. No, tedaj bode pa malo več dej a. Ali zopet bodo kakor lani prihrumeli ljudje od vseh krajev, tla jih bode dvakrat preveč. Ljudje so kar blazni za "claimi". Vse misli, tla bode tu toliko zlata kakor v starem Klondike. Draginja je sedaj neznosna, živeža primanjkuje, pripeljati jra [»a sedaj [m»ziini ne morejo od nikoder. Ta kratek obris naj velja tudi ostalim Slovencem, ki bivajo tam kakor Ti. Tvoj J. P—j. S severnega tečaja. Sodišče v Dawsonu je obsodilo X. Hansena in J. Wallana v prisilno delavnico za sedem let in sicer vsactga na tri in jx>1 leta, ker sta iz neke kolibe ukradla malo živeža, da nista [joginila gladu. Povsem drugače je pa, ako je delavec pr.moran notom sodišča zahtevati svoj trdi zaslužek. Tedaj pa ni zanj zakona, tedaj ni to tatvina ali goljufi«a. Tudi zakona za vladne kreature ne poznamo tukaj, če okradejo davkoplačevalce in vlado, denar pa pobašejo v svoje malhe. Vladi tudi svetujem, tla bi svoje hlapce 'malo boljše plače vala,»da bi bolezni 'zdravili pri "zdravnicah", ki so jako postrežne, ako se jim pokaže pest tolarjev, tla ne bi zapel-javali orno žen i h žensk, kar se je dogajalo tlo sedaj retlno pri nas. Mali meteor so izkopali v Bonanza potoku 65 čevljev globoko. Tvarina nima nobene vrednosti. fvan Z verb a. Prodajam vozne listke (aifkurte) za francosko črto—Havre Now York in nao-bratno; nadalje za Cunard črto Beka, TrBt New York in nnob-ratuo. Francoski parniki vozijo po <» dni, parniki Cunard črto pa po 12—11 dni od T re la ali Roke tlo New Yorktt. Postrežba isbornu na obeh črtah. Pošiljam tudi donnr v staro domovino po dnevnem kurzu in sem v zvezi, z nuj boljšimi bankami.v Ameriki in stari domovini. Vsa tozr.dovna vprašanja naj se pošiljajo na uubIov: M. V. KONDA (»83 LooniiB St. Chicago, 111. Vaclav Donat izdeluje iieopojii« pijare — Hodorieo In mineralno vodo. 516 W. 19. St, Telefon, Canal 6296 NAZNANILO. Opozarjam slovensko trgovce— saloonnrje in tudi drugo p. 11. občinstvo na importirauo brinje iz Ljubljane, iz katerega kuhani sam najbolj i brinjeveo! Dvanajsti na steklenic stano $15. poleg pa mora vsakdo sam plačati prevozne troško Kdor hoče dobro kapljico brinjov-ca piti, naj se obrne na J0I111 K rack er-j a " muBtTOiair Str. CLEVELAND, O J^ Še nekaj koledarjev ima upravnlštvo ^ "GLAS SVOBODE" * T* ^ naprodaj, Cena koledarju jo 25c. ^ 4*4*4*4*4*4*4*14*4*4*4**$* 4*4*'4*4*4*4*4*^ Ako hočete prihraniti nekaj dolurjev, kupite peel iu pohištvo pri W -m, © Ličen in trpežen štedilnik, katerega predoeujo slika, lako kupito za I 16. Kurite lahko z mehkim ali trdim premogom. Prihranite si tudi denar, nko kupi te.*"eti!nice, preproge in drugo pohištvo pri n»H. Jas. Vasumpaur, na voglu 18 in Paulina al. Chicago, 111. Podpisani naznanjam SLOVENCEM in HRVATOM, da sem otvoril na voglu 18 PI. in Lootnis St. novourejeni — S a 1 o o n — = Poleg tega imam prostorno dvorane za obdrževanjo sej in zabav, oglasilo se pri meni in pokažem Vam prostore. S spoštovanjem (Telefon Canal 72H1) JOSEPH POLACfiK, (»811 Lootnis, eor. 18 PI. Chicago, III. 220 Ali kašljate? Vsak prehlad in kašelj j ti nevaren. Pljučnica, vnetje grla, kri-pa,jetika,vse se prično s kašljem, Dzivajte Severov balzam za pljuča pravočasno. Ozdravi kašelj in prepreči pljučnico, jetiko in olajša dušljivi kašelj. Cena 25 in 50 centov. TELESNA MOČ. Čista kri pomenja moč. Kdor ima slubo,nczdru-vo kri, oni jc vedno slaboten,medel In utrujen. Bolesti v mehurju provzročene po kristalni usedlini v vodi, nazvani kot kamen,so mnogokrat jako hude in nevarne. Uživajte Severov lek za jetra in ledvice, ki odpravi vso Škodljivo zmes iz vode. Cena 75c in $1.25. Kri prinaša hrano vsaki mišici in kosti. Ako je kri opešana ali nezdrava, kako naj bodo potem mišice močne? Telovadci znajo ceniti vrednost Čiste krvi in si jo vedo ohraniti v dobrem stanu s pametnim življenjem in previdnostjo v jedi In pijači........... SEVEROV KRIČISTILEC je priljubljen pri mnogih slavnih telovadcih, ki poznajo njegovo vrednost in ga rabijo dnevno pri svojem vežbanju. Nobena stvar na svetu ne povrne jakosti, moči in čilosti tako hitro kot Severov kriči-stilec, to čudovito zdravilo za kri. Izboljšanje se takoj pokaže. Bolesti V členili. Vas li boli križ ali rame? Imate li bolečine po udih in členih ? Severovo olje sv. Gotharda vstavi vse bolečine in jih ozdravi. Kavno v to je namreč namenjen. Cena 50 centov. Spoštovani gospod: Pošljite mi ena steklenico Vašega kričistilca kakor hitro mogoče. Porabil sem bil že eno in He počutim Že. silno izboljšanega. Vaš Adolf Ženišek, Tilleda, Wis. Če se počutite docelaopešanega spomladi ali jeseni, tedaj vas bo kratka raba Scverovegfa kričistilca spremenila v čilega in jakega človeka. Cena steklenici Si.00. Ali ste utrujeni V Ako se prehitro utrudite in Čutite, da izgubljate moč, treba vam je storiti le jedno stvar in to je: uživajte Severov življenski balzam. Ta čudoviti krepČi-lec za moško in ženske doda nove moči vsakemu posameznemu delu telesa. Cena 75c. SEVEROVA ZDRAVILA SO NA PRODAJ V VSEH LEKARNAH. ZDRAVNIŠKI NASVETI ZASTONJ. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA >vobo [The voice op Liberty] WEEKLY Published by The GIub Svobodo Co «83 Loomis St. Chicago, III. •iut«r.U at the IVnt'Offlc-i »t ChliiHg«, 1».. »» Second Cl»»* >l»tl«-r Subacrlption $1.60 per year. Advortl«»omeoU on agreement. "Glaa Svobode" Izida vualti petfik .ti velja za AMERIKO'. ca celo leto................H*50 ta pol leta .................75c ZA EVROPO: 83 Loomis St. "Chicago, 111. Dopisi. Pariški kozaki. Pariški policaji so že večkrat dokazal:, da so v svojem nastopu surovi in brutalni, da se prav nič ne razlikujejo od ruskih kozakov. Dobro se še spominjamo policijskega napada 1. h>>i na delavsko l>orzo v Pariz« za časa VValdctk-Rousac&u* MilleraAd kabineth. Spominjamo st tudi klanja iz leta 1903 na delavski l>orzi za časa Combes kabineta. Pregovor se glasi: ".Ministri zginejo, uradniki ostanejo." Ta pregovor se uresničuje 11a pariškemu policijskemu glavarju Lepine-u in njegovih policijskih kozakih. Dozdeva se, da se Lepinea ne da odsloviti. On je takorekoč četrta državna sila, ki ie nad zakoni, nad posta-vodajno in izvršujučo sodnjisko silo. V nastopu pariškega, jxilicij-skega nadhajduka opažamo vedno jednako brutaliteto. Ako je lahko .....nartopal*-za-Cotnboseuoga ka bineta surovo napram delavcem, kako nastopa še le za časa Rouvier-Etiene? Kmalu po nastopu novega mini-sterstva je tako divjal s svojimi policijskimi zvermi, da bi človek mislil, da je kaj sličnega nemogoče v državi ali republiki, ki bazira na zakonih. Ko so bile v Parizu demonstracije proti zavratnemu mor j en ju ruskega naroda po carskih hlapcih, so policijski divjaki neka" mladcni-čev skoro ubili. Zojier to policijsko hudodelstvo se je postavila zveza za človeške pravice, kateri predseduje soc. poslanec Pressense j>o robu, in je zahtevala v ulogi na ministerstvo notranjih del kaznovanje policajev-divjakov. Minister Etiene je moral vspričo dopr!nesenih dokazov zahtevati kaznovanje dveh |>olicajev. Kazen je bila seveda malenkostna. Enomesečno oziroma i4dnevno sus-pendovanje oe. . Te dni je pa dobil Lepi ne priložnost, da je njegova policijska dru-hal skazovaia en mass svojo surovo moč nad delavci — štrajkarji. t Ti policijski junaki se ne zadovoljujejo, da provocirajo stavkujoče delavce, ki so na straži, s svojim neotesanim in ošabnim obnašanjem, ampak takoj (x>kažejo dejanski svojo brutalno silo, ako le kateri izmed delavcev črhne kako besedico. Le malokateri teh brutalnih {»lici j skill činov pride v širšo javnost. Vsled malenkostnega prepira mej nekim stavkujočim delavcem in nekim policajem, je na olicij ske zveri po-drle na tla. potent so pa hodile i>o njemu. Delavca so morali prepeljati v bolnico. Njegov tovariš, delavec Chandelier je protestiral proti temu nastopil. Takoj je po divjana policijska tolpa nlanila na njega. V silobranu je delavec potegnil revolver in ranil policaja Couehcta. Ko so policaji Chan del ierja podrli na tla, so ga tako bestialično pretepli, da so morali tudi njega odpeljati v bolnico. Policaj ie dobri "medaljo", in poleg ga je pa še v bolnici obiskal minister notranjih del. Delavca se bodeta oba zagovarjala radi javnega nasilstva proti policajem pred ' Vsled teira nastopa gosposke je na shodu sklenilo 10 tisoč stavkujo-čth delavcev, da bodo sami izvrševali samoobrambo, dokler ne bode zakon za policaje in delavca enak. Novi davki. Imperializem stane denar. Vojska na suhem, mornarnica in vojaški penzionisti pogoltnejo vsako leto v Zdr. drž. $320 milijonov in za pri-nodnja leta nimamo še nobenega tipanja, da bi se znižali ti izdatki. Redni dohodki Zdr. drž. pa niso tako veliki, da bi jkjkrili te ogromne stroške. Že dve leti ima velika ameriška republika primanjklej v svojem proračunu. Vlada jemlje denar z preostanka prejšnili let za pokritje teh troškov, zajedno je pa vstavila plačevanje za fond v i>ok-ritje dolgov. Vlada bode imela tudi v prihodnjem letu primanjklej v proračunun in kaj potem, ko v sklatili za jH>kritje primatijklejev ne bode več denarja? Vladi ne bode druzega preostalo, kakor ljudstvu naložiti nov davek 1 Pri tem bode najbrže prišel v [>ožtev neposredni davek, eolnina na najpotrebnejša ljudska živila. Ljudstvo mora plačevati troške za imperializem. Ko se je prikazala temna |xjšast pritrtankleja, so bili naši "ljudski ' zastopniki v Washingtonu takoj edini, da bode treba stopiti 11a plan z neposrednimi davki. Povišanje coluine na inozemske pridelke bi Zadelo na hud od(>or. Isto bi se zgodilo tudi z notranjimi davki. Naši "dični" |>ostavodajalci se še dobro spominjajo, da so pivovar-narji neizprosno zahtevali odstranitev vojnega davka na pivo. Isto bi doživeli, ako bi se hotel povišati davek 11a tobak in sinodke. Zvišanju davka na kolke bi pa ugovarjali bankirji in finančniki. Pojjolnoma naravno je, tla se je davčni odsek v senatu in zbornici oprijel davka na kavo in čaj. Ali vtemeljitev za davek na kavo je prav hinavska in jezuitska. Fil-pinci, tako so povdar-jali naši farizeji, prosijo že nekaj leti da se cd&tf&m tfevek ;u- vtli.vlk.or in sinodke. Ako se odstrani davek na sladkor, tedaj bi to škodovalo pridelovalcem sladkorne pese. Ravnotako je pa tudi z znižanjem davka na tobak in sinodke. Povsem drugače je pa s kavo, ki se ne nrideluje v Ztlr. drž., katero se uvaža v velikanski množini v Zdr. drž. Ako se Filipincem dovoli colnine prost uvoz. se lahko na drugo kavo naloži eolnino, na Filipinih bi pa nastali ogromni kavni nasadi. Tako utemeljevanje je pa gnilo. Veliko vprašanje je, če je na filipinskih otokih sploh mogoče pridelati kavo v večji in dobičkanosni množini. In če je to mogoče, bode do dotlej minolo dokaj let. Do tedaj je pa cohvna na kavo dosegla svoj namen. Listi, ki so lansko leto priporočali pri volitvah republikance, se'hrj o tem previdno molče, ker bi ljudstvo spoznalo, da je z glasovanjem za republikance glasovalo za imperializem. za večje davke, za večje in težje življenske pogoje. Nekateri republikanski listi so pač omenili stvar, a zavili so jo tako, kakor da bi ljudstvo imelo se kak dobiček od tega. Morda 1x> ta dogodek marsikateremu Slovencu odprl oči, da bode spoznal, (Li so vse kapitalistične stranke — republikanska in demokratska — ljudstvu sovražne, da smatrajo ljudstvo le za molzno kravo. Kdor noče slišati, ta naj pa Čutii! Omega, Izdajstvo se maščuje! Grozna katastrofa, ki je doletela premoga rje v Leiterevem moriiou, je zadela tudi 1"» Hrvatov, ki bo delali kot garjevci v Zeigleru, v mestu m niti milijonarja Leitera. Ponesrečenci so večinoma oženje-ni, ki bo ostavili, vetaii domovini ženo in deco. Lansko leto, ko je izbruhnila stavka so organizirani premogu rji izjavili, da je v Leiterevem pre-mogokopu toliko plina, da Ixxle prej ali slej prišlo gotovo do katastrofe. In ta katastrofa je tudi prišla 1 Mi nezamerimo toliko jugoslovanskim delavcem, ki so delali na kmetih, tam, kjer bo ni žula nikdar nobena besedil o pomenu in potrebi delavsko organizacije. Puo, pa zamerimo jugoslovanskim časnikom v Ameriki, ker ne svnrč Jugoslovanov, naj no hodijo delat kot garjevci, naj so no podajajo preskrbno v nevarnost, naj no jemljejo jioštoniin delavcem zaslužka. Pa kako mi j bi svarili ti jugoslovanski Časniki diuge delavce,nuj 110 opravljajo garjevskegu dola, ko so večinoma vsi jugoslovanski listi v Ameriki sumi gur-jovski listi, koder se stavcem no plača tarifa?? To bi bilo nelogično! Kolikor je meni znano so samo štirje listi tiskajo in stavijo v linijskih tiskarnah'{'Socialistioni "Glas Svobodo", katoliški "Ameiikanski Slovenec", leposlovni list "Nuda" in pa narodno liberalna "Hrvatska Zastava." Sedaj, ko se jo zvršila katastrofa pa kličejo uprav garjevski liBti, na |K)inoč avstr. ogrski konzulat. Po toči zvoniti je prepozno! Kdo bodu mrtvo zopet obudil k življenju? Morda denar, kateri se bode izposloval pitoni konzulata? Sploh je pašo veliko vprašanje, če so bode dalo sploh kaj dobiti, Ako imajo ti jugoslovanski listi, ki sedaj 1 h) katastrofi pretakajo grenke solzo za žrtvami, Bree za svojega brata Jngoslovaua, čemu gu pa niso svarili ob času stavke, da ni šel sam v svojo pogubo. Do, čemu ? Zato, da ne bi se zamorili raznim trgovcem b človeškim mesom, ki bo glavni agenti teh meščanskih ameriških listov in ki zajedno pre. preskrbujejo ameriške podjetnike a jugoslovanskimi garjevci. To je resnica, ki st\ne dn utajiti. .. Kdor ima ljubezen do svojega brata Jugoslovana, ta hode tako trgovce b človeškim meBoin, ki ob času stavko prodajajo svojo lastne rodno bruto ameriškim kapitalistom, priobčil z imenom, kakor je jo to storil ''Glas Svobode" ob času stavko kluvniakih delavcev, ne glede na to, oe bo komu zameri ali 110. Takt, gospodje uredniki gurjev-skili listov pa ni vaše žalovanje za nesrečnimi žrtvumi kapitalizmu v Zeigleru in klicanje uvstr. ogrskega konzula na pomoč nič druzega kot hinavBČina, neroden manever. h katerim hočete nezavedno jugoslovansko nuiBo privezati nase. Morila se vam posreči še za kratek čas. A trajno 110! Žo so pričeli tudi jugoslovanski proletarei v Ameriki uvidevati, da je njih spas, 'njih rešitev le v delavski organizaciji. In čas se bliža bliskovito, ko be ImmIo zrušil kitajski zid, s katerim hi vi radi obkolili jugoslovuuBko proletarce, da bi zaprli pot novim idejam, novim nazorom, ki bo bo dandanes osvojili že skoro ves kulturni svet. J. I'., unijec. VABILO na plesno veselico, katero priredi društvo "Bratstvo'1 št. 4,S N P J v Glencoe, O. dne 24. nprila na velikonočni pondeljek t. 1. v novih prostorih brataKarola Dernaču. Na veselici Bvirn godba b roječ a (i mož. Vstopnina Btune za mož ko $ 1.50, Reve jo vsakdo z vstopnino plačal tudi pijačo. Delavci na Neef in okolici, ki Be mučite kakor sužnji v ameriških peklih, posetite veselico do zadnjega moža. Tudi delavec jo človek in imft pravico do uživanju veselja, zakaj hi torej vsaj v enkrat v letu za nekaj trenotkov 110 poza* bil na vaukdnnjo tlako iti prebil nekaj veselih uric v družbi svojih sotrpinov — delavcev. Odbor. Somišljeniki narofujte in tripo-roiujte svoji tasopis*. OBLEKE ZA ODRASLE IN DEČKE Zu to sezono, priredili smo za v pregled in prodajo izvrstno skladišče raznih oblek prve vrste. Za nizko ceno si I ; nabavite fino blago. Cene so 01) $5.00 DO $20.00 Vogal Blue Island Ave. in 18 ulice, JELINEK & MAYER, lastnika. 1- x-. T-'j /';wa| Emil Bachman Največja slovenska trrdka, Izdeluje druitveas znake, (rombe is zastave. Cene različne po narod h, Za vsako delo se jamči. Piiiite slovenki po brezplačni ccniki 580 So. Centre Ave. Chicago, 111. 3B5—367 Blue Island Ave. na vogalu 14. ceste. Svetovnoznnni trgovci z obleko za mož-ko in dečke. V naši zulogi so naprodaj pomladanske obleke najrazličnejšega kroja. Delo solidno, blago trpežno, etnepa nizke- Možke obleke od »6.50 do $22.00 Površniki od $8.50 «lo $18.00 Obleke za def-ke In otroke od $3.50 do 87.50 S & H zeleno varstveno znamke za vsaki komad, katerega kupite. Obiščite nas in prepričajte se, ktvt^ta^al. .■■■•! _ Podporna Jednota. h sedežnu v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonicii, 550 S. Centre Ave., Chicago, III. Podpredsedniki Mihael Štrukelj, 511» Power Str., Johnstown: Pn. I. tajnik: Martin Kokda, Lootnis St.., Chicago, 111. Pom. tajnik: Frank Petrič, 0811 Loomis Str., Chicago, 111. Blagajnik: Frank KlouucAr, tMil7 Ewing Ave., South. Chicago, 111. Nadzorniki: Porotni odbor: Dan. Uadovinac, P.O.Box 193 Lu Salle, 111. John Verscaj, (574 W, 21st PL, Chicago, III. Anton Mladič, 181 W. 10th Str., Chicago. III. Jos. dullen, 7 Walker Str., Jamesville, Wis. Martin Potokaii, 5G-1 S. Centre Ave., Chicago. 111. Mohor Mladič, 017 S. Centre Ave., Chicago, 111* „ . .... I John Verščaj, fi74 W. 21Bt PI., Chicago, 111. ' ^ j?18 < Jos. DULLER, 7 Walker Str., Jamesville, Wis^ otibor: j Anton Mladič, 184 W. 19th Str., Chicago, III. Odbor S. N. P. J. ima vsaki tretji četrtek svojo redno mesečno bc-jo. Opozarja se vso člane, ki imajo vprašanja do odboru, da pravočasno dopošljejo svojo dopiso prvemu tajniku. , VSE DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljat ve pa blagajniku Fmnk Klobučarja. Društvene vesti. DruStvo "Slavi]«" št 1. S. N. P. J. y Chlcagu. III., Ima cvojo redne mesečno saje vsako drugo nedeljo v mo-Becu v Nnrodnl dvoran! na 687 S. Centre Ave. John Duller, tajnik. 12 W. 2Bth St., Chicago, III. Bra tako druStvo "Triglav" 4L 2. "S. N. P. J " v La Salle, 111., lina svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu točno ob url popoldan, v prostorih M. Kumpa. V društvo vstopi lahko vsak Slovan ne glede na vero-lzpovedanje In politično prepričanje. D. Badovlnatz, tajnik. DruStvo "Adrlja" St. 3. "S. N. P. J.", v Johnstown. Fa., Ima svoje redno mesečne sejo vsako zadno nedeljo v mo secu ob 2 url popoldan na 725 Broad Alley. K mnogoštevilnem vstopu v o-nvenjeno društvo vabi Odbor. Društvo Bratstvo SL 4 "SI. N. P. J." v Steel, O., Ima svoje redne mesečne seje VBako"prvo nedeljo v mescu, ob 2 url popoldan v prostorih brata K. Dernača. Odbor. Društvo "Naprej" št. 5 S. N. P. J. v Clevelandu Ima Bvoje redno mesečne aeje vsak prvi četrtek zvečer v mescu v društvenih prostorih na 1778 St. CIalr Str., Cleveland, O. Društvo "Bratstvo" ftt. 6 S. N. P. J. v Morgan, Pa., Ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2 url popoldan v prostorih br. Fr. Mlklaučlča na Sygen. V mnogošte vilnem pristopu k omenjenemu društvu vabi " Odbor. Društvo "Zarja" št. 15 "S, N. P. J.", v Havensdale, Wash., Ima svoje redne mesečno seje vsako zadno nedeljo v mesecu, v dvorani g. F. Ludovlk-a v Havensdale. Wash. Odbor. Društvu "Delavec" St. 8. S. N. P. J. v Si». Chicago, 111., Ima svoje,redne ine-Kne seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. url pop. v društvenih prostorih brata Jak. Tisola, 9049 Greenbay Ave. Slovensko narodno bratBko podporno društvo "Bratstvo Naprej" št. 9. "S. N. P. J.", v Yale, Kans., Ima svoje redno mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10 url dopoldan, v slovenski Narodni dvorani pri sob. Dolari. K mnogoštevilnem vstopu v omenjeno društvo vabi najuljudnojo Odbor. Frank Leveč, tajnik. Kamp 31, Pittsburg, Kans DruStvo "Bratoljub" št. 7. S. N. P. J. v Clarldge, Pa. Ima svoje rodne mesečne seje v: ako prvo nedeljo v me-mesecu v dvorani nemške zveze ob 9 url dopoldan, Somišljeniki se vabijo t društvo Josip Kravanja, tajnik. Bratsko društvo "Sokol" št. 11 spadajoče v "S. N. P. J.", v Roslyn, Wash., Ima bvoJo redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu pri br Ivan Malenšek-u. Za vstop v društvo se vabijo vsi Slovani v Roslynu In okolici. Društvo "Edinost" št. 12 "S. N. P. mesečne sejo vsako prvo sredo v mesecu ob 8 url zvečer v Murray Uper House. M. Žugol, tajnik. P. O. Box 127 Murray, Utah Društvo "Edinost" št. 13 "S. N. P. J.", v Wbellng Creek, O., Ima svoje redne mesečne seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 2 url popoldan v prostorih br. Josip Hora. K mnogobroj-nom vstopu v društvo vabi vljudno Odbor. DruStvo "Sloga" št. 14. "SI. N. P. J." v Waukugan, 111., Ima svoje redno mesečne sejo vsako prvo nedeljo, točno ob 2 url popoldan v Jerebovi dvorani na, 10. ce*U. Andrej Masle, tajnik. DruStvo "Trdnjava" št. 10 "S. N. P. J.", v Rock Springs, Wyo., ima svoje redno mesečno seje vsako prvo nedeljo v moBcu ob 9 url dopoldan Društvenikl naj so vdeležujejo sej redno in točno, ob enim pozlvljemo rojake da pristopijo v mnogoštevilno i čilo društvo. Ivan Le bor, tajnik, DruStvo "8loga" št. 16. "S. N. P. J." v Milwaukee, Wis., ima svoje mesečno sojo vsako prvo nedeljo v mescu, v prostorih brata C. Hoffbaucrja 136 Reed St. Fran Budna, tajnik. Društvo "Bled" Št. 17 "S. N. P. J." v Lorain. O., Ima svoje redno mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldan v prostorih brata Vr-banka. Alexander Selchnitzer, tajnik. 578—10th Ave., Lorain, O Drušvto "Orel" št. 19 "S. N. P. J." v Stone City, Kan«., ima svojo rodne mesečno seje vsako četrto nedoljo v mesecu. Društvenikl naj se vdeležujejo redn o In točno, ob enim pozlvljemo rojake, da pristopijo mnogoštevilno v čilo društvo. Ignac Pečnlk, tajnflk. Bratsko društvo "Sokol" št. 20 "S. N. P. J." v Ely. Minil., Ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo mesecu v prostorih br. Jos. Sellškar-ja. Za vstop v čilo društvo vabijo se vel Blovani. Ivan Somrak, tajnik. Box 62 Ely, Minn. Društvo "Orel" št. 21 "S. N. P. J." v Pueblo, Colo^ irna redne mesečne seje vsako prvo nedeljo, In vflako prvo po 15. vsacega meseca v dvorani M. Kochevar-Ja 1217 Eller Ave. Društvo vabi vso rojaike, ki še niso člani kakega društva, da se vpišejo v novo društo. Odbir. Naročujte svoje obleke pri Charles Tyl-u priljubljenemu unijskemu krojaču JU So. Haisted St. na vogalu W. 19th PI. ki čisti in popravlja tudi ienske in možko obleke. Gospod Tyl je dobro znan mej Slovenci vsled svojega ličnega in trpežnega dela ter nizkih cen. NAJTRPEŽNEJŠE OBLEKE PO NAJNIŽJIH CENAH. j* najboljšo unijsko A—B, X—Lent in Criterion sniodko J katero izdeluje » H. F. Ari lig: 5 916 Payne Ave. Clovoland, O. * 5 ♦ Postrežba točna. Cene nizke. £ Joseph H. Miller ."»0 Seelve Ave, Cleveland, Ohio. Phone, Cuy, Central 4254 R Priporoča svoje najfinejše Havana smodke in rum »vrst ni fini tobak. « * * Zajedno prodajam tudi kot zastopnik največjo veletrgovine J. & S. J. FIIITH, najboljše žganje, likerjo in vino 210-212 OntarioSt.Cleveland,0 Kasparjeva državna banka. m Blue Island Ave. Chicago, III. plačuje od vlog 1. jaii. pn iM) juri. in od 1. j nI. pa do !tt) dee, po M odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na Vso dele sveta in prodaja ho tudi vozne listke (šifkarte). Denar se posojuje na iiosestva in zavarovalne police. Pomlad so bliža. Zato sem so pripravil in oskrl)el za to sezono z bogato zalogo raznovrstnih obuval. Ivakor za dame, tako imam tudi za gospodo raznovrstna obuvala, vsako od teh jo delano po najnovejšem modernem kroju. Tudi za dečke, deklice in baby's imam trpežno in lično blago. Vsakemu lahko ustreženi po okusu, naj si IkhIc da hoče kdo čevlje iz kakšnegakoli usnja ali platna: belega, rdečega, rjavega, črnega, rmonega in gladkega. Ker vsako zimo razprodam skoraj vso zimsko obutev, je torej umevno, da mi je spomladi možno založiti cisto sveže in easu primerno blago. Vse to blago prodajani po primirni ceni. Pridite in preprečali se l>odcte! M. KARA, 700 jnž. Halsted nI. med 1» nI in 10 PI. Chicago, III. Pazite, da bode želodec v redu, in ni sevam treba bati za vašo zdravje. Želodec jo središče, vir zdravja in je tudi vir vseh bolezni. Bolni želodec provzroči: Izgubo slasti do jedil, bel jezik, težko dihanje, omotico, slabo prebavo, glavobol, koliko, krč, zgago, slabo spanje in zapecenost. Nedirektuo iz želodca pa izvira: Pege na ko/.I, zlatenica, zabasanost, driska, disentcriju, živčne bolezni, bolezni na ledvicah In mehurju, bolezni naj etra h in nečista kri. "Hermanekov Angelilca balzam" je najboljše zdravilo za želodec. Po jedi naj Be ga spije eno ali dve Xx>1 ni žlici in vspeh jo zagotovljen. Cena 75c, jh> jk»h<» prsih In zadnjem delil, z manšetaml po najnovej Sem kroju. Cena za hluzo $1.75 $2.48 Možke srajce iz "inohalr" blaga z o- vratnikoin ali brez njega. Mera: 14 do 17. Cena.... Robci najfinejšo vrsto za dame, Komad f^ ^ Damske srajce, Jako v noši mesto bluz _ 6imk za — finega mohalr bhigatrne m<> b1uz4 obleke. Navadna cena c. $2.98 Molke pomladanske obleke Iz finega in trpežnega blaga po najnovejši m-df, enopranl JopkM, delani z roko. Ce- Sedaj stano le Čevlji za dečke iz fine telctnlue, dvojnimi podplati. Ws&'ti par garantiran. Mera: 13 do 2. Vsaki jk> ^^ 00 Ženski čevlji k trpežnega francoskega usnja. Vsaki |var garantiran. Mera: S Vi do 11. Btane 85 Mera pa le. Vesti iz jugoslovanskih pokrajin, — Mizarska stavka v Ljubljani Na najlahkoumnojši način je pognal mizarski moj b tor Mutthiun v Ljubljani svojo doluvco.v stavko. Nekateri ljubljanski podjetniki računajo menda sploh se s tem, da so delavci na Kranjskem tuko po ovčjo pohlovni kakor nekdaj in da so sme na njih laliko drva sekati. Tako menda slasti gospod M nt t i lian. Kor ima sodu j nekaj večjih naročeb,' ki jih najbržo ni mogoče izvršiti z dosedanjim številom do-lavcev, ker pa hoče vendar vtakniti ves profit tega dela, sojo do-mislil, da bi z akordom delavce v svoji tovarni prisilil, narediti mu vso delo, no da bi moral najeti no. vih moči. O akordu danes govoriti, bi pomenilo toliko, kakor nositi vodo v morje. Gospod Mat t h inn dobro ve, kako so se mizarji bojevali, dasov Ljubljani odpravili ta delavski bič. In čo bi imel kaj spoštovanja za delavce, ne bi mogel niti pomisliti,du6oIhkIoso kdaj upoguili pod jarem akorda. No, podjetnik misli po svoje. Zahteval jo enostavno, naj se dela v a-kordu. Delavci bo 11111 odgovorili, da no morejo tega. Tedaj se jo razjezil iu je posadil štiri stare delavce na cesto, ker jo menda mislil, da so samo oni nusprotniki akorda, in — ker pri nas podjetniki še niso dospeli do kakšnega 'modernejšega izpoznnnju — jih i-mu tudi za "kolovodje", ki "ščujejo" ostalo delavce. Eden teli nenadoma odpuščenih delavcev je bil ie nad dvajset, eden nad petnajst let pri Mu 11 Idami. Ko se je to v delavnici izvedelo, so se delavci takoj v torek dopoldan Bešli ter so odposlali deputacijo Mnttbi-ann, ki jo izrazila splošno zahtevo delavcev, da noj sprejme odpuščene štiri delavce zopet na delo in naj ila zagotovilo,'da ne hode nku šal vsiljevati akorda. Mojster je ostal gluh. Dejal je, da mu jo vseeno, ako tudi stopijo delavci BtavKo; dejal je tudi, da bodo odložil obrt, razprodal blago iu tedaj sploh ne bodo potrebovul delavcev Tako ni ostalo delavcem nič druzega. kakor stavka. Matthianovega žuganjane jemljejo tragično, kajti prvič mu id zelo podobno, da bi res hotel resigniruti na ves bodoči prolit, drugič pa je VBeeno. rdi se izvršuje mizarsko delo pod Muthi-auovo ali pa pod kakšno drago firmo. Pri stavki jo udeleženih kakšnih 50 delavcev. navati naravno silo v okviru znanosti in vede, kakor vsi duhovniki vseh ver s svojimi neslanimi, nerazumljivimi predigami oneumlji-vi l>ožjo previdnosti ali druzih jed-nakih bedast očali. — Lekarn ne bo treba več. Na drugi državni gimnaziji v L j ubija ni jo robi v drugem razredu knjiga katori jo naslov Liturgiko. Mod drugimi neslanostmi to knjigo pK je znnčiln&jza klerikalne' razmere na Kranjskem tale zahteva na strani 61 pod rubriko "poslednjo olje*: *'Nu mizo naj so dene eden kozarec vodo, v kateri si mašnik prste umije; ta voda se da ali bolniku izpiti ali pa se vrže v ogenj." Tedaj umazano vodo, v kateri si jo duhovnik n»ke umil, naj izpije bolnik, da o-zdravil Potemtakem bo lekarne nepotrebne. Namesto zdravil naj se prodaja umazana voda, v kateri so si duhovniki roke umili, jwi bodo vsi liolniki ozdravil. Mi pa svetujemo duhovnikom, nuj tisto nesnago sumi pijejo. — Čudna kazen očetov frančiškanov v Novem mestu. Iz Rima bo dobili gotovo ti gospod jo posebno dovoljenje. Gospod pater Kornelij je prepovedal Najsvetejši' častiti. Stvar pa je bila taka. Imel je učenca, ki se rad smeje. Toga ni mogel videti. Da ga občutno kaznuje, mu jo zuukazul, da ne Bine v cerkev iti in moliti pred Najsvetejšim. To se jo zgodilo 1(5. marca 19051 0, suneta simplicitasl Minister, ki sena ulici pretepu. V nujživuhnejši belgrudski u-lici (knez Mihajlove ulice) Bto bo pri belem dnevu pretepala bivši minister Ljuba Zivkovič in kipar Jovnnovič. f. j. sum & co. 320-322 W. 18. ulica ČESK0--8L0VANSKA BANKA. Pošiljanje der.arja, izmenjevanje tujih denarjev, iztorjntov denarja in vrednostnih stvari j po celem svetu, sosebno v Avstro-Ogrski in Zdr. državah. v.- Ustavljanje plačilnih in drugih pravnih listin, Dedščine. Zastopniki družb: breuiške, hum-burške, antverpške, rotterdamske in francosko prokomorsko—vožne črte. V Now Yorku in ostalih ov-ropejskih-pristaniščih sprejmo i)ot-niko naši zastopniki. V slučuji zadrška oziroma zaprek potnikov, obrnite so na ms. 500 m°Ž lx>tre^,uie za Rai»er-jevo pivo in Bourbon Wis* ky piti, finosmodko kaditi in se veseliti. ANTON KRIZE, OAT HILL, N£PA CO. CA L. — Z'elotizeni ljubljanskega škofa. Ljubljanski škofje že večkrat v pastirskem listu prepovedal či-tuti vbo liste, ki ne trobijo v furški rog. Sedaj jo "kunštni" škof izumil nov greh. Na najnovejši greli je: u k o k d o n a p r a v i pre-d a v a n j e in ga I j nd j e pridejo p o s 1 u š a t " . To jo škof brez ovinkov povedal sediij. On noče, du bi bo ljudstvo izobrazilo, ampak hoče imeti ljudi, ki verujejo v coprnice, zagovarjanje moro, vodomce, vešoe, morske deklico itd. Tako zabito ljudstvo ima potem seveda vero v nezmotljivost duhoyhnikov in škofu- V svojem pastirskem listu imenuje škof predavanja 'zapeljavunju od Bogu'itd. Bolj pametno bi bilo. uko bi škof prepovedal svojim podagentom obiskuvuti pozno j>o noti ali pa po dnevu žene tucili mož, ki bo v A-meriki pehajo za kruhom, da ro-šijo svoja zadolžena posestva bobnu, kukor pa da vtika svojo umazane prste v javna ljudska prodajanja. S tako prepovedjo bi res koristil veri in narod,u. Nuj škof b svojim pastirskim listom rohni proti ljudskim preda-van jem, kolikor hoče. Pribita res niča pa le ostane, da je en sum prednvutelj ženim samim ljudskim predavanjem več storil za splošno dobro, ker je ljudstvo učil Bpoz- Lorain, Ohio. Na pismena vpnšunja, katera sem dobil iz raznih krajev Zdr. drž. naznanjam vsem v tem listu, da se v naših železolivniculi in jekluruuh že dela dva meseca h povoljnim vspohom. Navadna plača je $1.50 na dan. Slovencev je v tvornici približno 5(KX Naseljenih je pn tu Slovencev mnogo več, kajti kraj se vsa-komur (lopada, ki leži na zelo pri. jetni ravnini. Družba je zgradila 250 hiš, katere so vse na prodaj! Slovencem je tu naselbina zelo priljuhljemi • Se vsakdo bo je rad povrnil, kdor je zapustil Lorain To se jo posebno pokazalo preteklo zimo. Ustanovili smo tudi podporno društvo "Bled" št. 1J S N P Jt Vsem rojakom sirom Amerike pozdrav. A lok«. Seidnitzer. S tf Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in dragim po okolici naznanjam, dn točim v svojem novourojo-nini "saloonu" vedno svežo najfinejšo pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vinu. Unijsko sinodke na razpolago. Vsace-mu v zabavo Bluži dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tablo). Solidna i>ostrož-bo /.ugotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 017 S. Center Ave. blizo 19 ulice Chicago, III. U_ Edina viuarna, ki toči najboljše kalifornijska in importiruna vina. Kdor pije nošo vino, trdi, da še ui nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli! i Kdor se želi učiti in naučiti ! angleško brez učitelja . | ———————————— * naj si nabavi najnovejši Slovensko—angleSki—rečnik. Knjižica je jako razumljivo soBtavljona, poleg angleških besedi nahaja se pravilno izgovarjanje istih. Oblika knjižico je žepna, toruj pri vsaki priliki v porabi. CENA JI JE SAMO 60 CENTOV. Denar pošljite ix> Money-Orderju ali pa v znamkah nu naslov V. J. Kil belka, P. 0. Box 744 New York N*. Y. ! > So. Chicago, III. Pri volitvah društva "Delavec" št. 8. S N P J za tekočo loto so bili izvoljeni naslednji odborniki: Jakob Tisol predsednikom; Frank Blažun, podpredsednikom: John Ževnik I. tajnikom; Viljem Uus II. tajnikom; Andrej Cnnkur blagajnikom in zastopnikom, V gosikidurski odsek bo voljo naslednji bratje: Valentin Luznur, dolin Murinčič in Frank Pajer. Trgovec <* delavec gospodinja otrok vsi morajo jesti. Srečni bo, ki luiiko delajo in kojini jod diši. Ako hočete ohraniti si moč in zdravje, rabite £ Trinerjevo zdravilno grenko vino To vino je naravni pridelek. Izdeluje so iz naravnega vina in iz importirunih zdravilnih evropskih zelišč. Ta lek deluje direktno na želodec s torn, da ga krepi in vspoBobi za prebavo hrane; toruj včinkujo tudi na črevu, dn sezovrši prelmvnijarocea popoloma. vsa hrana, ki si; je prebavila pravilno, bo spremeni v čisto kri, ki jo podlaga zdravju, lepoti in življenski moči Trinerjevo zdravilno grenko vino Na znanje. vsem brutom društvu ''Bratstvo" «t. S N P i v Morgan, Pa, da so prihodnja seja vrši mesto četrto I nedeljo v mesecu, dne 2it. aprila teden pozneje in sicer prvo nedeljo po Veliki noči, dne '10 aprila. F. Mikluvčič, predsednik. ozdravi Listnica upravništva. Vsem c. naročnikom, katerim je potekla naročnina, smo z zadnjo številko d o p o s 1 u 1 i opomine. Veledtega jih prosimo, tla nam do prihodnjo številko dopošljejo zaostalo naročnino, ker drugače smo primorani ustaviti jim list. Umevno jo, da nas list stane uinogo denarja in truda, da mi ne dobimo nič zasfonj. Iz nič je nič! vse želodčne bolezni, vse nepravilnosti r {'revah, vse nepravilnosti na jetrali. Vse krvne in kožne bolezni, vse živčne bolezni, nespečnost. Ako bo počutite slabo, tedaj pijte Trinerjevo vino. To vas Ixxlo zopet oživilo.* Mogoče, ženske in otroci smejo rabiti to vino, ker je naravno in zdravilno. Se dobiva v lekarnah in dobrih gostilnah. JOS. TRINER 799 So. Ashland Aye. Chicago, 111. TrinerjV brinjevec ozdravi vse bolezni na jetrah in žolču. Prideluje so iz krunjaki^ga brinja. Pozor! Pozor! Slovenci. "Salon" z MODERNIM KEGLJIŠČEM Svežo pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijače- najboljše in najfinejše unijsko smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna In izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom so priporoča 'Martin Potokar, 564 S, Centre Ave. Chicago, III, : Obrnite se zanpno na nas ft ft ft kndnr hočete odpreti saloon all se zmeniti za pivo. Lnhko govorite z nami v slovenskem jeziku, a nase llborno pivo je po oviopsko kuhano, tako, da bodete vselej delali dobro kupcjjo. Kadar nimate časa priti osebno do nas, pišite rdi telefonirajte nam, na kar bodete dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodčkih in izvrstn., vležano pivo (Lager-Beor) v steklenicah. Natl BO lot 80 je obnašal Dr. R1CHTERJEV SVETOVNI, FRHNOVIJKNI u SIDRO" Pain Expeller kot najboljši lek zoper EEUMATIZEM, POKOSTNICO, PODAGRO itd. in razne reumatiČno neprilike. BAflOt 2 Set. !■ I Oct. y tHk lekarnah F. Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. Tel. Canal 967 ATLAS BREWING CO.2l- & Blue Island Ave. DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. velj. je $20.50. Temu Je prldjati še 10 centov zn poštnino. M. V. Konda, 68J Loomis Str. CHICAGO, ILL. POMOC IN ZDRAVJE BOLNIM! ZAMORE DATI SAMO Dr. E. C. Collins, M. 1 ako hoče bolnik popolnoma ozdraviti je v prvi vrsti potrebno da zdravnik njegovo bolezen popolnoma In natanko spozna, to pa je edino le mogoče našemu slavnemu in najbolj učenemu profesorju, ker je on edini zdravnik, kateri po natančnem opisu vsako belezen, popolnoma in temeljito spozna. ZutoraJ, rojalcl Slovenci, v slučaju da Vam Jo trobn zdravniške pomoči vam ml priporočamo aumo In edino le tega Mluvnega In Izkušenega idravnlka ker se nijeden drugi zdravnik no umre ponašati s tako uspešnim zdravljenjem kakor on. Afnnini iiftr ..... ker on jedini pozna po zmunenjih takoj vsako bolezen in radi tega ož- il/llnAVI VSr Ril F/NI dravi vse možke in ženske bolezni bodisi akutne ali pa zastarele fkro- fUl- UUUUtllli nfjngj. Za to tudi jamči za popolno ozdravljenje vseh boleznij, kakor: bolezni na plučali, prsih, želod cd, črevnh, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni vollhir, bolezni vgrlrr, iioru;-glavi,' nervoznost, živčne bolezni, prehudo Utripanje in boletiftarca, krrtai, prw-hlajenje, naduho, bronhijalni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavi ju nje, revomtizem, giht, trganjo in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemoroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge iu telo, vodenico, božjast, slabosti pri spoluem občevanju, pot ne i j o, nasledke izrnbljevnnja samega sebe, šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vso bolezni na očoli, izpadanju las, luske ali prh nt* glavi, srbenje, lišaje, rnazolje, ture, hrasto in rune, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastečni, glavobol, nefeilno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici itd., kakor tudi vse ostale notranje iu zunajuo bolezni. On jo prvi in jedini zdravnik, kteri ozdravi jetiko, ozdravi vse tajne možke In ženske spolne bolezni, kakor tudi „sifllis«, točno in popolnoma. (Zdrnv-ljenje spolnih bolezni ostane tajno). Ženskam in moškim se ni treba sramovati ter naj natančno in zanesljivo opišejo svoje spolno bolezni. Ktere ženske trpe na takozvanein mesečnem neredn, naj se takoj do njega obrnejo. BERITE nekaj najnovejših priznanj, s kteriml se zahvaljujejo nasi rojaki za popolno ozdravljenje: RAZNO. Slovenka : M. HEOLER — 1239 Bohemian Ave — Pueblo, Colo. Ozdravljena od akutno bolezni ženskih organov — nnretlnega mesečnega čiščenja, belega toka — bodljaja in krča v trebuhu križu, težkega dihanja, glavobola in srčno bolezni. Slavni gospod Profesor I Naznanjam Vam da sem sedaj popolnoma zdrava. Vaša zdravila somiza-dostavala za popolno ozdravljenje — inojo te/.ko bolezni vsled katere sem tr,-|iela nad tri leta in katere ste me Vi edini popolnoma ozdravili, srčno se Vam zato z mojim možem zahvaljujeva in Vas priporočava vsem rojakom Slovencem ker ste v resnici najbolj učeni iu izkušeni zdravnik. Tudi Vam pošiljam mojo sliko in Vam ostanem do groba hvaležna. Mart Hegler Bohemian Ave 1239 Pueblo, Colo. Ozdravljen od kronično bolezni želodca in notranjih prebavnih organov. Cenjeni gospod profesor I Vam naznunjam da sem po vaših zdravilih popolnoma ozdravil in sem zdaj Čisto zdrav in vesel kakor poprej In delam že en mesec. Vam pošiljam mojo sliko, ko sem bil pri vojakih v ol kontri Austriji. Pozdravljam Vas dobrodelni gospod profesor. Johan Strah. I z vsega tega se jasno razvidi, da se bolniki, najzane-sliveje ozdravijo pri našem slavnem zdravniku. Zato, ako ste slabostui, bolni, ako izgubljate moči ali trpite na kterikoli bolezni, če je vaša bolezen zusturela ali kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov, opišite natančno vašo bolezen navedite starost in čas, kako dolgo ste že bolui tar pošljite pismo na ta le naslov; • Slovenec: JOHN STRAH *9. W. Feromt Str. — Massiloo, 0. Dr. E. C. Collins Mttdlcal Institute > 140 WEST 34th STREET, NEW YORK, N. In potem bodite z mirno dušo prepričani da bodete zagotovo in popolnoma ozdravili — Kuzdor v cerkvi. "Novd" Domovi no" v Clovolnndu pišejo iu urejujejo duhovniki. List služi kotollški cerkvi kot taki in njenim vodilnim osebam, to je papežu, knrditialom in škofom in zatorej bi človek mislil, da se iz tega lista vsaj lahko pouči o najvažnejših cerkvenih dogodki in splošno pomembnih pojavih v cerkvi. A kaj vidimo? Da "Nova Domovina" vsak važnejši dogodek - zamolči, Bralci "Nove Domovino" ne shiejo zvedeti, kaj se v cerkvi vrsj.Ce kak vinjen delavec napravi kako nerodnost, če kuka delavka zapusti svojega moža, ima "Nova Domovina11 za taka poročila skoro celo stran prostora. Ce pa kak far, kakor Šlauiborgor na Kp. Štajerskem skozi deset let posiljujo žene, dekleta iu deklice v starosti H) let, tedaj "pravicoljubna" "Nov. Domovina11 o tem previdno molči. Da "Nova Domovina" molči tudi o takih dogodkih, ki obujajo sonzncijo po vsem svetu, smo videli tudi tedaj, ko je papež izdal, "Moto pro-prio11in to vidimo tudi sedaj.Papež bo je namreč zopet oglnuil proti k r s č a n s k i m socialistom, 8 posebnim pismom na kardinala Svampo ju papež kur najostreje obsodil krščanski' socialiste. Ob-sodba je tako ostra, tla jo imenujejo nekateri nemški listi "tier uoutste paepstliche - Rundfluch11, torej preklet je krščanskih socialistov. Vsled tega so je na Italijanskem vnel velikanski lx>j. Krš-denftkieesialibtt se direktno put.volrjen, postane suženj I Naše življenje hočejo imeti; našo dušo in naš jezik ubijajo! Armada je grob nase mladine, ječa našo svobode!" 0-rožniki so napise kontiskovali. — Pustite male k meni.., V nemški vasi Sanerbronn na Ogrskem je katehet med veroukom učencu Hugln "priBolil" tako zaušhico, da je deček odletol ob mizo ter se do smrti udaril. K jxigrebu so prišli ostentativno vsi vašoani ter ho precej glasno za kaplana —"molili". — Ženin z neba. Švedski zra-koplavec in inženir dr. Fratjukel se je nedavno v Stnkholmu vzdignil v zrah. Veter ga je zanesel na otok Oeland, kjer jo padel na posestvo bogatega tovarnarja, ki je ravno obhajal svojo srebrno poroko. Tovarnar ga je prijazno sprejel ter par dni gostil, a končno se je Fraenkel zaročil in poročil z njegovo hčerko. — :«K) let star bobrov grad. Pri kopanju v (lotentkem močvirju pri JJpsal < ju»..§v.«kki'.uu>a} .uušU .stnjefc-bobrove stavbe, ki bo stare najman,, 3000 let. Glavni tlel stavbe, umetno narejen iz debel, vej in dračevja, ima okoli 3 metre tltdg premer. Bobri so za svojo stavbo rabili debla leske, breze in dvoje vrst iglastih dreves. To najdbo so zato velikega pomena, ker se tla nekoliko iz njih določiti, kdaj je na Švedskem začel gozd iglatega drevja izpodrivat i listnate gozde. Vseslt.vanska s vobodoutnna skupina v New Yorku olxlrzava svojo shode iu zborovanja vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu na 10 Ave. A, v "Harmony Hall". Ustopnina v ti ruš tvoje brezplačna. Kdor želi kako pojasnilo glede društva, naj se obrne na Vinko Fock-a 504 E. 1:2 St. New York City Bolečine, hude, grozne bolečine! Kako težko jih človek prenaša. Kako veselje človek, ako jih hitro odstranil Za noben pripomoček no bode bolnik tako hvaležen ka-l^or za svetovnoznani "Anker Pain Fxpeller11, ker ni boljšega zdravila proti revmatizmn, protinu, nevral, giji in dragim jednakim boleznim. Le 25 ali 50c. Alkohol provzročll slepoto. Dr. R. E. Doolittlo v New York jo analiziral mnogo patentiranih zdravil, v katerih jo našel mnogo lesnega alkohola, ki jo smrtonosen strup. C) neki tleklici so poroča, tla je oslepela, ker je rabila razna lepotila za svoj obraz. Brezvestni izdelovalci ne rabijo lesni alkohol le za mazila, ampak tudi za tekočim?, za ceno žganje in krepčala, ki morajo pokvariti želodec.Edino zdravilo za bolan Želodec je Tri-nerjevo, zdravilno, grenko vino, ki se proizvaja iz naravnega vina in zelišč. Tudi trohice kemikalij ni v njem. * Ta pripomoček ozdtavi vsaki želodec, ako je le še za pomagati; povspešuje redno prebavo, cisti in pomladi kri, okrepča Živce in ves sistem. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111. -4000. času primerna povest iz prihodnjih dob. ?o vzorih dr, Nitmh IlUpiHlll dr. Nevesekdo. "Spremstvo tvoje me bode osrečilo 1" odgovoril sem hvaležno. "Ako mi odsteješ nekaj novcev, vedem ti konja, zakaj za te korake ni vredno, da bi splezal na sedlo!" Odštejem mu nekaj drobiža, in na vse strani mi izraža hvaležnost svojo, ko ga spravlja v žep. Nato prime konja za j>ovodcc in krene po ozki stezi proti mestu. S|)otoma vprašam: "Ali stanuješ v mestu ? ' "V mestu, kje pa drugje T '"Zdi se mi, da nimaš preobilo dohodkov ?" "Kaj hočešs" odgovori mi ponižno, "saj sem samo profesor na vseučilišči." "Profesor na vseučilišči! ' vzkliknem. "Da, na vseučilišči svetega Sim-plicija P "Kaj predavaš?" "Učencem svojim razlagam teo rijo blaženega Antona od Kala. To da saj se ti ponudi prilika, da bodeš poslušal predavanje moje, ako prideš na vseučilišče Simpticija!" Takrat sem že sklenil v duhu, da obiščem to svetovnoznano vseuči lisce. Za sedaj pa vprašam: " "Kakšne dohodke imaš od profe sure svoje?" "Ti hohodki niso nikakor neznatni ! Na teden mi izplačuje škofova blagajnica po dve liri; poleg tega imam privilegij, da .-e smem brezplačno najesti na kapiteljskem polji, kadar hočem " "To repišče^je torej kapiteljsko polje?" "Tako je, in cesto sem tukaj večerjal že prav izvrstno 1" "Obuvalo ti tudi ni najboljše 1" pristavil sem. "Vidiš, to so res posebne sitnosti l" odgovori mi. "Nam vseuči-liškim profesorjem morajo nadsko-fovi dvorni čevljarji brezplačno na-pravljati obutev. Vrst mo se drug za drugim. Sedaj je na vrsti naš rector magnif cius — tisti, ki tako smešno predava o sandalah svetega Antona — in to je tanko in neznatno človeče. ki prav ]*>časi trga obutev svojo! Jaz pa moram čakati, dasi mi palec na nogi gleda l>eli dan, kakor bi ne bilo ni čevljarjev ni usnja na svetu!" Priznal sem, da mu je v tem ozi-ru usoda dokaj žalostna. "Sicer *»a človek izhaja prav lahko," zatrjuje mi. "tem lože, ker imam postranskih dohodkov!" "Kakšni dohodki so to?" "O velikih praznikih," odgovori mi, "zvonim v stolpu svetega Niko-aja, kar mi na leto donaša nekaj ir. Vender je že tudi v tem slabel'' pristavi vzdihuje, "in kako tO?" "Kako to? Ker se že do maleira »nujajo vsi profesorji vseučiliški, bi zvonili v stolpu svetega Ni->laja P Ko inu ne odgovorim ničesar, dose: 'In tako se nam krade kruh, n, ki smo vender stari in izktt-li učenjaki!" [V korakala sva'malone do mest-vrat. 2e se je dvigalo pred na-visoko ozidje, in že sva opazila ►številne straže, ki so hodile tem ozidji. Stopila sva na most, ;ri se je razpenjal nad mestnim >m, neposredno pred orjaškim dom. Zdajci se pripelje po sni cesti za nama gos pod ska ko~ Pred njo so bili upreženi štir-tolsti konji, kateri so s kopiti ili prahu, da se je dviga! kar >lakth. Profesor iz vseučilišča Simjil'cija se ponižno umak-floboko se pokloni in sname >1 jeni klobuček. Rej en Človek rl v tem vozu in se leno valjal hkfh blazinah. Na prsih se bliščalo nekaj redov, torej je da se Začula so se ostra povelja, in vojaki so prezentirali. Potem je bliskoma vse izginilo v mesto. "Kdo je bil ta dostojanstvenik?" vprašam radovedno. "Izkazujejo mu vojaške časti!" "Velika in imenitna glava I'' odgovori mi profesor vseučiliški. "Cerkovnik pri svetem Nikolaji je, in dodeljeno mu je dostojanstvo generala! Peljal se je na izprehod. in sam Bog ve, ali sem se mu priklonil dovolj globoko!" "Z dostojanstvom generala!" začudim se. "Da! Da! Iu z dohodki generala P "Čudna, čudna zemlja!" premišljal sem, ko sem leta 4000. po Kristusovem rojstvu poleg spremljevalca svojega prekoračil vrata bele naše Ljubljane! IV. Ljubljano je obkoljalo tiste dni visoko in debelo zidovje. Učenjaki so ga primerjali ozidju, katero je v starodavnih dobah obkrožalo slavne Ninive. Sezidano je bilo ozko, toda vender tako široko, da je bilo v njem prostora raznovrstnim vojašnicam. kapelicam in drugim prostorom, kjer se je vežbda in vadila mestna posadka. V tem ozidji je tičala kar velika vojska, kateri je bilo v varstvo izročeno mesto ljubljansko. • ' S spremljevalcem svojim, ki mi je vodil konja, napotil sem se [xxl vel.kanski obok mestnih vrat. Zunanja straža je naju pustila v miru, prav kakor da naju niti opazila ni. Pod obokom mi je bilo, kakor da sem stopil v podzemeljsko jamo Povsod je'Kapalo od stropa, prav kakor v predoru. Zamolklo je za-zvenelo vselej, kadar je konj s kopitom udaril po tlaku. Tema bi bila, da ni malone vsakih pet korakov ob steni gorela svetilnica, ki je razširjala mračno svetlobo. V tem somraku sem opazil tik pota, i>o katerem sva hodila, še drug tir, iu lahko si mislite, kakšna čustva so me obšla, ko sem tu pozdravil staro znanko železnico! llil je resnično železniški t.r in kar nič se ni razlikoval od onih, ]>o katerih sem se vozil, ko sem bil še prvič na zeleni zemlji. "Tu je železnica!" rečem profesorju z vseučilišča Svetega Simpli-cija. Da, da, železnica, jh> kateri se vozi premilostivi nadškof na svoje letovišče v Goričanah!" "Drugega namena nima?'' "Drugega namena nima! .\o, saj je že to namen vseh namenov !" "Kaj vraga! ' vzkliknem začud 11. IJliskonia je pri meni profesor in mi široko svojo dlanjo zatisne usta. "Ti koines! Za Boga, če te čujc straža! Danes še bi tičal v železji, in tudi mene bi vrgli v ječo, ako bi me zalotili v pregrešili družbi tvo-ji!" Potolažil sem ga obetajoč, da Ixwleni odslej opreznejsi, in da nečem več kleti. Torej železnico imate se vedno.' ' vprašam, da bi jela govoriti o drugih stvareh. "Ali kjer vender dobivate premoga, da kurite Železnike stroje, ko sc že p ml jooo leti učenjaki trdili in preračunjali, da |x> 300 letih ne bode nobenega premoga na zemlji P "Tako je! Prav so računjali. premoga ni! In če bi svete knjige ne govorile o njem. niti bi ne vedeli, kaj je bil premogi" "Ali vam sedaj goni vlake elektrika?'" vprašam radovedno. "Elektrika!" začudi se učeni starec. "Ali ne poznaš knjig blaženega Antona od Kala? V teh knjigah je prepričevalno dokazano, da je Belcebub takrat, ko ga je drevil arhangelj v j>cklcnski prepad, trenil z dolgim repom svojim mod vesoljne svetove. In ta udarec je treščil baš na u!>ogo našo zemljo, da se je vse zaiskrilo. Pri tistem udarci sc je rodila ta nvx\ kateri so nekdaj rekli elektrika, in katera brez dvoj-!>.' izvira od hudiča. Zato odobru-jejo vsi modrijani dekret pokojnega nadškofa Jerneja XXXIX., s katerim je ostro prepovedal, da bi kjerkoli rabili elektriko v teh ookra-jinah. Stem ukrepom je blagi nad-škof ponižal Belceboba co? Vprašam ga'strmec. "Glej in opazuj sam!" Začulo se je res nekako drdranje, kakor pred 2000 leti, kadar Je tekel železniški voz [h> olesmih. Škripale osi, in bobnenje je odmevalo od visokega oboka. Vmes se je čulo kričanje gonjačev, pokanje bičev in zamolklo ječanje. V mraku ugledam tolpo nesrečnikov, na pol go-lotnih, in z verigami priklenjenih k težkemu vozu,1 katerega vlečejo s (»slednjimi močmi po tiru. Kadar gre prepočasi, vseka nadzornik z voza sedaj j>o tein, sedaj po drugem z dolgim bičem svojim. Kamor zadene, oiulu se zmesita znoj in kri. In vpre/enci napenjajo skrajne sile, da bi hitreje tirali težki voz, prav kakor živina, ki je nekdaj ob naših vodah vlačila težke ladje proti reki. Trudni sopihajo mimo naju in ječe, da se prične konj plašiti, in da ga le izuv.ka pomiriva s profesorjem. V tem je odddrdral železniški voz, in niti opazil si i sem, je li kdo sedel v njem ali ne. To je bila železnica ljubljanskega nadškofa leta 4000. j>o Kristusu! . . . Sočutno vprašam: "Kaj pa so zakrivili ti vpreženci, tla se morajo' pehati tako nečloveški?" j "Veliki hudodelci so!" odgovori mi profesor važno. "Zgolj zločinci >0, ki so se pregrešili proti sveti teoriji blaženega Antona od Kala!" "Proti teoriji blaženega Antona žapoVedill svete cerkve dovoljeno, ako pišemo l>csedi "nadškof ljubljanski" sredi stavka le z malimi črkami. Ker ni hotel javno preklicati te zmote, obsodil ga je urad za ohranjenjc nadškofove časti — sacrum officium defendendae san-etae dignitati arehiepiseopali — za vse življenje v želczniŠKci vprego!" (Dalj® prihodnjič.) ZASTOPNIKI "GLAS SVOBODE". Za pobiranje naročnine, oglasov in prodavanje knjig so aledeii sodrugi: I). Uadovinatz, l.a Salle. 111. Paul Sliultz. Calumet, Mich. Frank Vevar, Ix>raln, O. Jos. Matko, Clarldge, Pa. -Mike Mayerlo, ix'advlile, Colo. Jacob Tlsol, 90 lO Greenbay Ave., So. Chicago, 111. Frank Hudna. l«Ut Herd St., .Milwaukee, Wis. ■Jos. Falotlč, 725 Warman St., Indianapolis, hid, Anton Krile, Oat Hill. Calif. Frank Levee, Yale, Kana. Ignac 2k»nibergar. Steel. O. Frank tiermota, Federal. Pa. Matija Petsčhnlk, Taylor, Wash. Marko Sodla, Crested Hutte, Colo. Josl|> Plazzotta, Darragh, Pa. Jernej llogataj, Sheboygan, Wis. Anton Demšar, Hroimhton, Pa. Mike KlenovAek, Stone City, Kans. Matija Marn, Frontenac, Kans. Frank fteme, Wllloek. Pa. John Pajk. Conemaugh. Pa. Mike Adan. Bellalre, O. lohn Somrak, Kly, Minn. John Tershlu, Itavensdale, Wash. Nike Žugvl, Murray, Utah. Za Cleveland, O.: William Sitter, BI Lak0wood Ave. Jacob Hočevar. 154 Wilts on Ave. Ako w> kateri sodnigov iell sprejeti zastopstvo "01. Sv.", naj blagovoli naznaniti »vojo imo upravnlštvu. Nuj m od noj a iu najboljša trgovina Spomladriih oblek in površnikov. V zalogi imamo največji izbor oblek in površnikov za odrasle in dečko po najnižji ceni na zapadni strani mesta. Obleke od 8 6. naprej, površniki44 44 8. Nnrooeno obleke izdelujemo po tiajnovojli modi na trgu. Cono nizke. Obleke po naročilu delane od $14. naprej. Velik izlxir oblek za dečke, otroke in drugih* i>otrebšeiirzn goBpode. Pridite in prepričajte se pri staro znani tvrdki. Telefon—Canal 1198 (tr Dr. M, A. Weisskopf 885 Ashland AV6. Telefon Canal 476 Uradne ure! do 9. zjutraj ■ od t. do 2. in "" " od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave; o« .W-12 dopoldne In od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF je Čeh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo koriHt. Na Znanje. Današnjo številko smo poslali nekuteriin rojakom na ogled. Ako se jim list dopado, nuj nam dopo-61 jejo naročnino, če jim pa ni vaeo, naj nuni pa vrnejo list, da vemo, knko nnm j«- postopati. LIEBICH Slovenski fotograf poznat mej Slovenei ie mnogo let izdeluje nnjle|we velike in mule slike p<» nujni/jih cenah, 80—80 Fuel Id Ave. CLEVELAND, O. Raznovrstni godbeni instrumenti {mi nizki ceni. J(>S. JEHAN, 459 \V. IS. St. Chicago, so priporoča za popruv-ljonjegod, instrumentov NAJEMNIK A VAN A, Izdelovalca sodorice mineralne vode in drugih SLIKA PRRDOČUJH uro za gospode z zlatom prevlečeno (gold filled). Pokrovi so jatnčeni za 20 let. Ko-leaovjo i mu 15 kumenov in jo naj-boljšega sistema "Springfield III. Movement" 16 Bize. Vsled znižane ceno stane sodaj le 814.50 Ako želite dobro in tijiožno uro po nizki ceni, si jo lahko naroeito sedaj. lvolesovjo se jnmei za tri letu. Jacob Stonieli H\i E. Madison St. Chloago, III: v ('emu pustIS od nevednih zobo zdravnikov i zdi rati svoje, mogoče se impolnoma zdrave žoln?? Pusti si jih zaliti h zlatom ali srebrom. kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. II. K. Simoiiek Zobozdravnik. 544 HU E ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 483. Posebne cene za tovorno blago in potnike ----------------— ZA-— NASELJENCE in KUPOVALCE KMETIJ Kdor kupuje zemljišče zu sadjarstvo, živinbn-jo. poljedelstvo v okrajih Uaufield, KaoČe, Delta, -Mesa, Monthose in Hinsdale, t'oLdliAho, lahko popelje tja le po DENVER & It 10 GRANDE železnici /a iialunt uo pojasnilo pLslte R. C. NICHOL, General Agent, Denver & Rio Grande R. R. 242 Clark St., Chicago, 111. S. K. HOOPER, Oeneral Passenger & Ticket Agent,