?<u
k. Hofbibliotkek
Wie»
. 28.
V Gorici, 11. junija 1884.
Tedaj XVI
SOČA
Posamezne Stevilke Be dobivajo po 8 kr. v tobakariu'cal* v gosposki ulici Wizu ,,treli kron", aa atarem fcrgu in v nmmki ulici ter v TrBtu, via Ca-sei'nia, 8.                                         •
Dopisi naj se blagovoljno poSiljajo uredniStvu „So(5o" v Gorici na Travmku 16,1., narooftina pa oprnvniStvu „So86rr Via della Croce it. 4. II.
Rokopisi se h« vrafiajo; dopisi na so blagovoljno frankujejo. — Delalcem in drugim neprcmoJnim se narofinina miMf ako to oglnie pri opravuifctvu,
Kaj pa zdaj ?
Z vcUkim veseljem pricakovali hino gori&ki Slo- j vend lepega due, ko se blagoalovi zastava sluvenske- J ga braluega in podpornega druSlva. To diustvo po-kazalo je v svojem dosedanjem didovanji Vfi\sko pre-pricauje itt udauost do cesarske hik*. Vsiko h'to praz-uovalo je a kako sloveniiostjo god .svojih patrouov sv. Cirila iu Metoda, iu imcndau presvitlega cesarja. Dru-§tvo se je prikupilo tudi iiiiroljubuim Goricanoui dru-gih narodnustij, ki so se uddezevali njegovih voselic ali ki so se vpisali vanj kol diuatveniki. Kdor bi bil hotel na Gori&kem izvr&cvati besede piesvitU'ga co-sarja, da naj .so napravi rnir med narodi, bi toga v delavskih krogih ne bil inogcl doseci bolje nrgo s podpirairjcm toga druStva.
Kakor v vscm dosedaujvni delovanji, tako se jo vedlo druStvo tudi glede priprav za blagu.slovljenje drustveue zastavc. Oaiiovana je bila svecauost tako, da bi se Slovenci vuselili kpfga napredka podpornega dru&tva, a ob uiiem da bi .se dojansko pokazala vza-jeumost gori&kilt Slovcticcv in Italijauov na polji dela in onuki'. Ta vminentno patrijoticni zuafcij kazal w. jc iz v.st'h priprav za redko hveOauost; zato jo bilo veseljc. 8 katenui si» jo hlavuost pncakovala. sploAuo. Alt kaj se zgodi V V Gorici izliajajoui list „Uor-riere di lioriziau zatel je v soboto 2.S. juriija t. 1. tal'o raz&ajati proti Siovenccui m miroljuboim Itahja-nooi tcr proti nametovaui «koz iu sko» lojaha in patrijottctti blavuu^ti, kakor miad juuec, kateremu jc ttneta »poua in ki ne vidi pastirjevin palico uad salw. Vse je strmelo uad predrznostjo tt'ga itsta, ki jo v treh zaporeduih Srevilkak lwtcl Slovenco kar puhru-atati. PraSali smo so nehot6, kod jo dobil ta list to-hko pogu'ua, da je ropoUl proti Slovencum. kakor bi ti ne iroeli v Avstriji pisanib pravic, kakor bi bili kaki pritepeuci, ki hocojo Italijauom kozo sleei. Kar naravuost je ta list trdil, da Gorica je ttalijauska, da Slovenci bi se svojo navzocuostjo dra^ili Italijaue, da tu gre za veliko Slovenijo. Driavui pravdnik je za-segcl eno Stevilko, ki je bila med tern ze v vscm me&tu rozSirjeua: policija pa ni zasegla uobcoe.
S to agiticijo zdruieaa je btla droga, ki je ita-lsjauskira ueinirnezem lastua. Najeli so sina sloven-bkega kovaOa iu nekatere poiuocuike, da so omazali fraufiiSkausko cerkev na Kostanjevjci, kjcr bi se bila imela vrsiti svecauost; razuasaii so po mestu vc&ti o bombaii tcr poS l.ja!i no groz-'ua pisma triaSkemu na-mebtuiku,  gori^^eiuu okrajuetnu glavarju iu c, patru
gvardijanti ua Kostaujevici. Nokateri gospodje so se- | stavili neki protest zoper namerovano »lavnost in so i iskali po mestu podpisov. Z nevoijo so gledali rnlrni J gori§ki nu'^caui taka po^etja ter so cakali,  kaj Stori vlada v tej zadevi.
Vlada jo poklicnla predsodnika podpornega dru-Mva k Bebi ter niu je svotovalu, naj bi odstopil odbor prostovoljno iz miroljubnosti nekoliko od svojega programa, da bi .se luikim ljudeiu odvzel povod raz-grajauja, iu sicer naj bi m prestavilo zbirali§cc go-stov iz druStveuib prostorov h Katarinu in doSU gostje naj bi Mi skoz niesto brez godbe. Ako bi dru§tvo to storiio, bi »e smelo uadejatt, da vlada v/dr/i mir in red pri vsej slavnosti iu da ostali program so izvrii ncpremeujen. Odbor je sprejel to vest z veliko #a-lostjo in a tc2kim sreem jo privolil v uasvetovauo prctneuibo; veudar udal go je, da bi pokazal svojo iniroljnbuoat iu nadejaje so, da potcm pojdo vso v redu. ffGorriere" iu otcstni lupau sta poroBala o teh dogovorib drugaco; naStevala sta pogoje, o katerih odbor ni «ic vedel. i'redsuduik podpornega drufttva poprafia vlado, ali ostano vie pri torn, kakor jo bilo dogovorjeuo. Vlada pritrdi in predseduik so umiri.
Drugi dan za&iejo ruznaSatt iu razdoljovati po mestu tihkau odlotuek iz zaptauika one sejo mestnoga »tore§iiiBtva, v kateri je /upan uavajal, kako se bo vrsila slavnost blagoslovljetija. V tern zapisniku jo bilo odlocno niCeiio, da pri onumjeni priliki druStva tte bodo smela razviti svojih zas^w po mestu iu da pojdejo po stranskih (Muburbaue) potih. Prcdsednik podpornega drufilva Jiiti zopet k vladi tcr popra5at kako se ujoinajo 2upanove besede z dogovorom med vlado iu podporuitn drusLvoni. Vlada da predsedniku pismeno zagotovilo, da druStva bodo smela iti z raz-vitimi zastavami po dolocetrih ulicab, zahteva pa, naj bc trMki Sokol svecauobti ue udcle^i, ali vsaj ne v druStveni obleki, uaj bi tudi ua postaji godba izo-stala iu naj bi se pomikal slovesni sprevod izpred Katarina po ziviaski ccssti na Kostaujevico. Ob enem je vlada izjavila, da bi bilo mogoce, da se prvotni program Le bolj skrei ali pa tudi vsa slovesnost Se zaduji trenotek prepove, ako bi se to pokazalo po-trebno vsled razburjenosti v mestu. Prcdsednik je me-m 1, da uaSteta dolo&la se ue ujemajo s prejSnjimi dogovori iu je zahteval, uaj jih vlada ne stavlja; pa zastonj.
Ko je odbor xvocicl iz porocila predsednikovega, iz nCoirierau in iz zapisuika mestnega zbora, kako reel stojijo, je tnenil,  da dolo^be shwno vlado iu iz-
jave mcBtncga 2upana si nnsprotujojo, da prvotni program je pretneojen bolj nego je bil odbor privolil in da za izvrSenje owtalega programa nima od vlado ni-kakega zagotovila. Odbor je menil, da nasprotujoio si vladno in ^upanove doloCbo oziroma istjave morejo prouzroditi nerede ua dan slavnosti, da tako omejenjo programa jo za goriSko Slovence, ude podpornega dru-Stvu, in njih goste poni^evalno, in da po tedanjib razmerab bi bilo pricakovuti Se daljih pogojov, kateri bi dnistvu in njegovim gostom ne slu^ili v Cast, Iz toh razlogov je odbor enoglasno sklenil, naj le na-povedaua slavnost otUo^i.
Fo vsem GoriSkem je le eden glas, da v takih razmerab odbor ni mogel drugace postopatl nego Je postopal; povsod je razburjenost zopcr italijauako Imj-skace taka, kakoriue na GoriSkem ne pomnimo. Na* rodna cut slovenskega ljudstva je hudo 2aljeua. Tudi someScaai drugih imrodnosti prlznavajo, da Slovencom je par italijanskib bujskacev krivieo storilo, Sloven-coin, ki so cesarju vedno zvestobo ohrauili, ;ki redijo Gorico, s katoro kupCujejo, so bran! dostojen vatop v gori§ko mesto ter se napravljajo v ti namon demon-straeije proti njim in proti driavni oblastt. Teh de-monstracij ni kriva vsa Gorica, tudi vecji del Gori-aanov ni tega kriv; kriva je le peScica bujskacev, ki je ine^canoai znana, ki se skriva in poiilja na bojno polje vecjidel zapeljane ljudi. Ali ker se je to v Gorici zgodilo, zato naj dii Gorica zado&Conje. Mcatui 2upau tu le Italijauom iupan ampak tudi Slovencem. GoriSko stareSinstvo ne zastopa le Italijanov v Gorici ampak tudi goriSke Slovence. Od gorigkega mesta zahtevamo zadoSfienje za oncuesranme demonstracije, katere so zakrivili proti cesarskemu slovenskemu na-rodu n e k a t e r i Goticani. Dajte nam z a d o § c e-nje za sramoto, katero ste nam napravili. Menimo, da najmanje zadoScenje bi bilo to, da odlo2eua slo-vesnost se izvrSi Se z veLjo slavnostjo nego je bila zdaj namerovana in da se je udeleZi tudi goriako mesto po svojih zastopnikih. Nadejamo se, da visoka vlada nas bo pri tern podpirala, kajti driavna veljava (avk-toriteta) bi s tern le pridobila.
LISTEK.
Lalilki spisal M. Sporos; aloveaski prepisal P—or.
(Kouec.)
Zopet sem lei k ma.C Gospod predpevec (kan-tot) mi odda orglje ter sepiJdijz cerkve. Upravsem orgljal:
Kdo v6 moj kou*e ? morda jc blizu Cas menja se, a smrt prihaja.....
Zbrano ljudstvo pelo je pobofno iu bilo je, zdelo se mi jet zadovoljuo z mojim orgljanjem. Tu na krat se vsi prestra§imo, ko z zvonika zaklenka: buml bum I klink 1 To je pomenilo pri >as: ogenj v so-seduej vasi 1 Za nekaj miuut je bila cerkev prazna. A da se pri vsem strahu in pri vsej gujeei uijedna nesreia m zgodila v cerkvi, imeli smo se zraven mi-lostljivega bodega varstva pa<S posebuo temu zahya-liti, da so 2eue mirno obsedele, dokler se moz> uiso bili razili. Zaprem bo^ji hram ter odidem z gasilnico, ki so jo uprav ta Us peljali do na§e vasi; tarn je gorelo.
Od dale6 se mi je zdelo, da gori Sola; bil sem 0 tern tako trdno prepricau. da sem u2e mislil, kje bi se mogli otroci poducevati iu kje bi mogei uaitelj atanovati, dokler bi se nova Sola ne napravila.
Ko pa pridewo do vasi, se pokaie, da je Pe«
trafieva hina v plameou. Uz*e je gorela cela streha. Opeka je pokala ter letsda okolo v povetriji (vzduhu, zraku) tako, da je nekatcre v glavo ranila. VU je bilo videti vse s Irani; u2e jih je oblizaval ogenj se svojiini tisofierimi jeziki; rudcci peteliu skoci na stre-ho ter mafaa krjceC se svojima plameuitima kriloma.
Miha je stal na dvoriSci iu je gledal ua svojo goreCo hiSo, v oblicji bled kakor smrt.
Na krat popade ga kakor kr6, in zakrici s hri-pavim glasom: B0, pojte nu doli, ofiela
Sedaj Se le zagledam starega PetraCa, vsega raz-trganega iu s krvavima rokama. Metal je opeko se strehe iu trgal z necloveSkimi mocmi goreSe late ter metal jih doli.
Ko zasliSi glas 3vojega Mihe, ipomoli svojo sivo omazauo glavo skozi podstre§uo okuo ter zaklifie z mofiuiai glasom: »Htel bi le vedeti, kedo ima tu pra-vico ? Tu imam jaz ukazovati in nikedo drug, dokler sem jaz iiiv I*
Zopet pograbi gorelo desko, ter jo Svigne doli kricec": „Jaz sem te oapravil, jaz te zopet trgam I*
V tern prihiti tudi moj o6e. „Jurij 1* zakrici z moenim glasom, »pojdi doli iu vse bo zopet dobro ltt
Zopet se prikaze Petraceva glava, a ta krat z okna prvega nadstropja. Duri do nadizbiae sobe so bile trdno zaprte, da rikedo ni mogel gori. Stari petrafi je bil zr.^gal ua podstresji in potloj, ko mu je bilo jelo biti pod gtrebo pretoplo, potegail se je v na izbo,
La grande Slovenia*
Pod tern naslovom prineseljegoriSki nGorrierett dn6 28. t. m. uvodni clanek z ozirom na blagoslov-ljenjo zastave goriSkega podpornega in bralnega dru-
Ko Petrac zagleda mojega oLeta, zgane se nekaj v njegovem medocji, kakor bi se bil prestraSil. Potem. se ialostno nasmehne, glava se zopet zgubi, a z roko nalo2i velik kup gorecih tresek na okno, da se tudi okno zapali.                                                        m
Brizgalcica zacne bo svojim dolgimvoaemm.cur-kom ogenj polivati; a plamen, umaknivSi se na jed-nej strani, premagan od vode, se je na drugi toliko bolj krepko dvigal in poskakoval ter vedno dalje o-kolo segal.
Uze so bili tesarji zloraili spodnje duri do prvega nadstropja; za durmi pa je bil velik, teZakpah, kojega je trebalo odstraniti, ce je hotel kedo ,priti na vrh.
Tako trdno trdujavo si je bil Btari Petrafi na-pravil. Tudi zgoruje duri nad izbo so bile zaprte Uprav je na§ tesarski mojster vzdiguil mo6no sekiro, da bi duri presekel, ko se streha s hruSem in pras-kotom prevail, in vse delo je bilo zastonj.
Drugo jutro izvlekli so starega Petraca vsega crnega in pol spaljenega izpod ostankov njegove hiSe. Miha ga da pokopati.                                       %
Petrai je imel vse zavarovano. Miha je danea najbogatejSi mo2 v vasi. Stari Petrac" je pozabljen. NikdQ se ne upa o njem golsniti, tudi inoj oCe ne.
Naj mi ta poslednji nima aa zto, da nisem htel zabiti in zamolcati nesre^nega starega J^etra^a — it* tve srbskega preY^itkarstva,
„Sofia" izhajavssk petok in velja po poSti prpjflmana ;* 1 i v OonYi na tlom do^iljana:
Vse leto.....f. -I.Jo
Pol leta.....,. ^'.-20
Cfitvrt leta     ......I JO
Pri ozwanilih in tuko tudi pri ..}><>• sUmicah" se placujc z;i uuvaduu tristup-
8 kr. <Je se tiska 1 krat 1   ,,   ,t   m     <•   2   „
«    »    »    ,,       »    3     „
7.a veto t»r!<o  jm |»ro.-;S«srn.
gtva, ki bi se bilo imclo vr§iti " nedeljo  6. julija. _ Clanek se glasi v prevodu tako-le:                           f
,Blizo tisofi let je od tega, t. j. mej letom 860 , in 8^, ko sta zwela dva brata duhovskega stanu, . po iroentt Ciril in Metod; rojeoa v Saloniku, naselila j sta se leta 866 v Moraviji, tarn aoaSla iiove ftrke, j imenovanc cirilica, ter prcvcla v slovanski jezik sv. | pismo novega i- starega zakona. Ciril je nmrl leta j 869, Metod postal pa je nadskof na Moravskem le- j ta 880.*
,6ovori se, da hocejo sedaj Slovenci naSe pro- i vincije, klicaje na pomofi ona dva apostola sla vista j (apostoli dello slavismo), Slovenci Trzaske okolice in istrski prirediti za doloccn dan, v nedeljo 6. julija t L, veliko slovausko demoaStracijo, in da jo hocejo prirediti ne morebiti v TrzaSki all v naSi okolict ali na njih gorah, temvefi v na§i hisi, v naSem mestii. v Gorici.*
„Povod tej slavnosti je blagoslovljenje zastave slovenskega brainega in podporaega druStva. Zastava bila je udelaaa na Dunaji, ujej mora biti kumica gro-finja Dragotina Lantbieii, gospa po rodu Kranjica, ki | je prisla le po raoiitvi v plemenito rodbino grofov • Lautbierov.*
BVedno cpiraje so na govoricc, javljamo, da se pripravljajo od nrediteljev velike Sloven ije hade de-monstracije, in sicer: Ozaljsaoje poslopij z zastavami j Y slovenskih barvah v mestu, kjer oni bivajo. Roma- . nje y masah na Kostanjevico, kjer so bo nova aastava blagoalovila.   Velik banket v Cattariuijevih prostorib. Ob 6. uri zabava v istia prostorih, kjer bodo svirale godbo in se bodo prepevale slovenske pesni itd. Na-povednjejo se xa to piiliko posebni vlski.   Malo in | kratko, govori se, da se nic ne opusti od straoi pan-slaviatov,  da bi svecanost ne imela ostrega znacaja demonStracije in provokacije druzbe v Primorji."
„Osobe blage po srcu in vedi, katere ne iscejo i in ueCejo, da se priredijo brez kazni take prilike, katere netijo in Sirijo sovraStvo, interpelovale so na-Sega lopana v tej zadevi v zaduji seji mestncga zbo- . ra, ki je bila minoli torek, ter so ga v:-rasali, ali mu je kaj znaoo o tej svecaaosti in kaka rmsli posto-pati v tej jako dehkatni zadevi. Zupau je kratko od-govoril, da bo postopai v soglasji s politicuim oblast-vom, in gospod baron Rechhach, ki je bil tudi v oni seji nav/oC, je pritrdil besedam zupanovim."
,Ni nam'znaoo, so biliOi zadovoljni interpclanti 3 ten jako etasti&i'm odgovorom ali ne. Gocovo ni zadostil veliki vecini meScanov, katerim je priSel do uses, in mi odkritosrcni tolmatt javnega mnenja v tej vazni zadevi zagotovljamo, da tukaj se ne sme priSa-kovati zaloatnih dogodjajev, tcmveC da jim je treba : ze prej v okoin priti.*
„To je dolznost oblastnije toliko  meScaeske, kakor politidne, katerima morajo dobro znani biti na- I aledki, ki izvirajo iz vseh uaznauil slovenskih baharij I (fanfaronate) na italijanske narodnjake."                    |
8Na§ glavni trg (piazza grande = Travaik) ni mesto za taborje, spioh ni mesto v obde za to."
„Ozal3anje hi3 z zastavami v barvah Slovenijese nam ne vidi oiti pravidno niti bi v to svetovali. To nakopteenje slovenskih ,barv bi Jehko pouzrocllo zlvio-klice in nasprotne klice, katere je treba na vsaki na-cln zabramtt. Nadejamo se resno, da oblastnije ne ..^ bodo mudile yabraniti one demonstracije in morebiti protidewon§tracije, da bi se red ne kalif
„Dogodjaji v Spljetu naj razsvetlijo v na§em mesta najodliLnej§e in razuoioejse osobe vseh shank in naj se pazi, da se zbrani ta demonStracija sloven-ska? iz katere ne more slediti druzega, nego zlo in nered."
BNa§ iupan naj pomisli, da je njega prva naj-svetejSa dolzaost, da brani fast in pravice mesta, ka-teremn je na Celu po volji me§Lanov.tt
ttNoben pomisiek ga ne sme zadrzevati, da to zadevo poravna, ako note, da mine vsako zanpanje vanj. Sledi naj izgledu in obnasanju zupanovemu v jednakem slo&iji, ki se je vrgil pred 16 Ieti 1868. leta, ko je iupanoval gestiti gospod vitez Yisini. Tudi tedaj so se Slovenci zbirali h tabora v bl&ini na-Sega mesta. Xoda g. zupan vedel se je v soglasji s politifno oblastnijo, takrat zastopano po g. baronu Kubecku, takp modro ter je znal najti pote, kateri so dobro ugajaU tedanjema polofaju, da se niso Travnik in glavae ulice na§ega mesta spreobi-nile v zbiraliSce Sezanskih. in "o minski Slovencev. Na ona pravila naj se sedaj ozir iraa, ter naj uplivajo vse po-Htifine oblasti, toliko politiCae, kakor dezelne in cer-kovne, da se odstrani grozen vir vefijim razporom taej dvema narodoma, kitera ne moreta 2iveti v istej dezeli, ako se dobro in natanko ne dolofiijo meje mej mojim in tvpjim, in nobeden naj se ne predrzne do-tikati se lastnine druzega brez kazni."
Slovenci, tukaj irnate Ltanek od besede do be-sede.
Svojat neodreSeoih in obrezanib prenapetelev Vam je vrgla rokovico pred noge, pozvaje Vas na dvoboj; mislinio, da smo v popolnera soglasji z Vami, ako rokovico v Vasem imenn poberemo. Izredao po-vemo, da zoper poStenein mime meSfaae katerekoli oarodnosti nimamo nikakega sovraStva; mispoStujemo l)repri<Sanje vsakega in smo zeleli in zelimo z meScani drugib narodnosti y miru ^etj, Prizn^vajno tudi, d»
pKVvi ttalijani v veiiai ne odobrajejo postopanja o-znaLene klike, ker sprevidijo, da ne zahtevamo niLesa, kar bi nam ne SIo po bozji in LIove§ki postavi. Ker jim ni oko po strasti zaslepljeno, sprevidijo, kam meri hujskanje po obrezancih in kolovodjih irredeute. Pr vim sluzi v to, da bi ines'cani in drngi ue zapazili njih sujeoja po mesta; drugim, da bi ljudstvo ne za-pazilo, kako si nekateri zepe polnijo ter se ubogemu ljudstvo <v pest smejejo.
Prvim in drugim ljutim sovraznikom slovenstva in vere postavimo se odlucno vbran! Toda prijatelji, ne priCakujmo pomoK niti od dezelne vlade niti od grofa Taaffeja, temveC od Boga in to tako, da si sami poinagamo. Neki odvetaik v Gorici, straiten poraa-gaC te klike, je rekel: „Siovenei so le zato, da nam nosijo denar.* V tern je natanko izrazeno, kake pravice nam omenjena gospoda priznava. GoriSki Siove-nec naj stvar dobro pretuhta, predno se odioLi, da podpira take sovrage svoja krvi in svojih otrok. Ko pridete v mesto, pomislite poprej in posvetnjte se, h kateremn odvetuiku, b kateremu trgovcu, ^ h kate-remn krcma;ju in kavarnatju Vam je iti. Ne uosite denarja ontni, kateri kupujejo zai)j polena, da jih Vam in VaSim rojakom pod noge imicjo. Poniislite ie, da Vi lahko zivite brez Gorice, a Gorica neha biti to, kar je, ako bi Sloveuci v ujo vec ne zahajali. Irredenta je postala predtzna, pozna dobro slabosti uekih merodajoib krogov, ukrotite jo VI — fcbtradajte jol
Dopisi
Iz Brd, 7. julija. V nedeljo po godu sv. Cirila in Metoda je napravil „SIovenski jez* v Biljani cer-kveno slovesnost v Cast tcma dvema apostoloma slovenskega naroda. Poleg draSuemkuv zbralo se je tudi mnogo Ijudstva. VisokcCastiti gosp. zupnik so peli sv. maSo z azistenco; i. g. tajnik „Sl jezaa je pa v pretepem govorn risal iivljenje, deiovanje, trpljenje in i.mago uaSih svetnikov. Petje na koru bila je do-stojno in gladko, v cirkvenein duhu, brez mubastih skakalic, kakorsne ljubijo nekteri kobilifiarji. Koralni odgovori so bili tukaj laoi vpeijani na t;o& Hlovcnskih apostolov vsled priporofibe na§ega katoli^k. politic. narodnega dru^tva.
Po sv. ma§i zbrali so se druStvettiki v redrti obSni zbor terpokazali, da „Slov\ jcza se trdno stoji. Zacel se je zbor z govorom g. predsednika, v ktcrem je primerjai drustvo s CloveSkim telesom ter povdar-jal, da morajo opeSati vsi udje, roke, noge ia tudi glava, ako sree ue po&Ija po zilah dovolj zdrave krvi; konefino je predlagal zboru, naj se popravi v druStvenih wpravilihtt oni §, ki govori o letuini, ker je tarn dolocena ietnina previsoka. Po zivaliui debati se sprejme sprememba v ^pravilib1*, vsled koje bo redni obCni zbor doIoCeval ietmno za eao Ieto tiaprej.
Po tern je bral g. tajnik poro&io o deiovanji odbora in g. blagajnik svoje o dohodkih iu strcskih dru§tva. Tnje pregledovalci so raSun potrdili,
Na to se je vrSi}a volitev predsednika in odbora. Izvoljen je^zopet enoglasnoza predsednika doseda-oji g. Indrej ZnidarSid, vkljub njegovemu nasproto-vanju, podpredsednik je g. Anton Jakon6i6 iz SIov-renca, tajnik dosedanji g. Mih. Vuga, kaplan v Biljaui, blagajnik dosedanji g. J. Kozlin. zupan BiSjauski, dru-gi odborniki so; g. Anton Znidardid, zupan Smarten-sko-KojSeanski, g. Jozef Copi. ugitelj v Smartnem, 6. g. Lovro Juvau&L, zupuik v Siovrencu, g. Anion pi. Reja, posestnik v Kozani; naraestniki so g. Zorzut, uLiteij v Medani, g. SkolariS, posestnik v Vipoizah, in g. BaltjanCic, obdtnskt tajnik in polrir v Biljaui.
Po zboru je bil skupen obed Bpri Lojzu", kte-rega inoramo pobvalitt zarad napredka v postre^bt. Tukai n> bilo vec- resnih debat, spremenile so se v Saljive pogovore in napitnice, a vmes so nam pevci I mnogo lej ill zapeli. Briaka budaica je dobila zopet I nov lep napev po no^em pevovodji Kozlinu. Vse kit-ze, da ne /azdero §e povodnji »Siov. jeza* v Brdib. Varujte ga sv. Ciril in Metod I
j         Tolmin, 8. julqa.   Kaj  pomenja,  da zastava
[ podpornega druStva v lepi Gorici se &i blagoalovila? To je gotovo ie vsemu poStenemu svetu znano, tega j mi ni treba pretresovati. Ba so odpadniki grde spake, I to tudi vemo; pa med Goricani so tudi poSteni; kajti j sli§al sem na Iastna uha, ko sem bil 6. t. m. v Go-I rici, kako so se po&enjaki jezili zarad nesreLuih od I Boga zapu^ccnih odpadnikov in irredentarjev. Sli§al I sem tudi, ko sem se na videz Laba natedil, kako so I italijandtdi zabavljalt, zraven pa se bali mirnih Slovencev. j         Zakaj fleki so se bali? Horda so premislili, da
J od Slovencev zivijo in da si zepe polnijo s potom I poniznih Slovencev ? Res bi se morali bati in sramo-I vati se, pa grdih odpadnikov je toliko sram kot psa I strab.
I          Mozato in pametno pa bi Slovenci naredili, da
I bi najpanjle atvarice od lahona ne kupili. Hotel bi I videti, ali bi m prosjli kmalu Slovencev, naj gredok j njim kupovat. Ppfcem bi nam ne rekli ved ,maledeti ' sfi»YJ«, in prosiit bi uas v doraaSem sloveaskem .jezi-
ku, naj si blago pri njih kupujemo. Prisegel bi, da v treh ali Stirih mesecih bi bili vsi Iahoni, kateri kup-fujejo se Slovenci, za nas vneti, kadar bi namreS sprevideli, da se jim je skledica zasluzkov razbila.
To pa gorko priporofiam iz srede doline, ker .st in ravno v Tolminu, na§im gorenjeem na BolSkem, Koboridskem in v Kotu, kakor tudi drugim rojakom dol do naie lepe in krasne Gorice, naj bi trdno skle-nili, blago, vino in druge reft kupovati le od po§tenib Goricauov, ki so zvesti narodu in drzavi. Pa saj je zadosti tudi pogtenih slovenskih trgovcev v naSi pri-jazni Gurici, ki imajo vsake vrste blago na prodaj; zakaj ne bi takim poSteojakom dobifika dali?
Bilo je govorjeuje in Sitati tudi po casnikih, da skozi Gorico se ne sme slovenski peti. Videl sem pa se svojimi ofimi, da so goriSkt italijani — to je Iahoni, odpadniki — le mokre cunje. Zakaj se niso o-glasili, ko so slovenski fantje v 6, dan t. m., ko je tombola kou6ila, uaz Travnik do Katarina in nazaj po mestu slovensko peli? zakaj ni nobeden teh la-uotiskih spak pristopil in rekel, da po italijauakeju mestu se ne sine slovensko peti ? so se morda bali | slovenskih pesti? Tega, bi jaz rekel, se lahonom ni bati, kajti nasi slovenski fautje niso in tudi ne bojo j rogovileii, kakor italijanciCi; nikdar se se ni siiialo, | da bi petarde metali. To se pa labko dokaze, da so zvesti narodu, domovioi in svitlemu cesarju. Gotovo se mkdo ne bo pretepal z laboaom, saj vsak Slove-nec dobro ve, da za deset labonov zadostuje ena rao-kra cunja, pa ne slovenska past.
Toraj slovenski fantje uik&r se <5rmh krokarjev ne bojte; ni6 zalega se vam nima zgoditi, dokler ste I poSteui narodnjaki; le zapojte brez skrbi: He udajte se! ne udajroo se I
'1% zdaj zadosti; Le kteremu labonu nioj dopia ni v§ed in rau §e kaj rnanjka, uaj me le v BSocia ali pa drugod v slovenskih casoptsih povpraSa (laskih ue berem, nemSki ne znain), mu pa Se kaj povem. ba kdo koce, mu naznanim tudi svoje irae, pa ne vsa-kemu »d kraja. Zivili Slovenci, ^tvio iw5 narod — cast po^tenim Italijunom.
j         Batuje, dnc 8. julija. (Izv. dop.)   Prosiw pri*
I pustite kotiCt.-k mojeinu skromocinu dopisu. I Vsejalo ac je pri rms seme, ki je pognalo in ki I se pripravlja k cvetju. Upamo, da bo lepo cvetelo in I di o svojew Lasu obrodi dober sad. 2e v 22. St. ce-I njcue ^Sofie", brali smo, da so se zbrali ukaieljni I fautje in mozje batujsko-selske obume z namenom, da I bi ustanovili Bbraluo drultvo*. Pravila, katera so po-| slali viSej oblasti v poterjenje, vrnila so se nam doe I 28. junija v splo§oo zadovoljnost in veselje. Koj tisti I vecer bil je ie po zacasnem odbora nazoaajen obeni I zbor, v katerem se je druzega due voiii stalwi odbor I mlademu druitvu. Voljeut so bili sledefit gospodje: I Anton Berbufi, predseduik; Jozef Toplikar, podpred-I sednik; Janko Kavs, ujuik in blagajnik; odborniki pa: I Anton Plahuta, France Mermolja, France Bavcar iu j Alojzij Mermoija.
I         Omeniti mi je pa tudi, da sem slisal od neka-
I terih razne pogovore; tako n. pr.   sTo so le igraCel I — potrata Casa in denarja. — Kaj bi se nmmili s I tem ?" — „Tega ni bilo treba.* I         Kdor uicesa  ne razuuie, naj raje mokH in naj
I ne odvra^a druzih od toliko potrebnega in koristnega I druitva. Nafelo »vsak za se in Bog za vse" ^aja I mnogim, veadar m kristijausko. — Jo nafield je tudi I krivo, da je bil Slovanec podlaga ptujLevi peti. — I Zatofcej, fantje in mo^je I ne poalaiajte takih, ue I ustrafite se, ampak vpiiite e v bralno druitvo, km I je nalas^ za vas osnovano. Ostanite mu zvesti, berite J casopise iu knjige, bistrite si urn in blozite si sree; I sedaj se Vam ponuja lepa prilika.
^__________Ito,
S Kltsa, 8. julga. — (O Wagoslovyeoji zasta-I ve slov. brain, in podp. druitva gonSkega.) I         Zelo oas je vznemirila v soboto vest,  da se ne
I blagoslovi zastava slov. brain, iu podp. druitva v Go-I rici napovedanega doe. — Tezko smo vse leto prifia* I kovali ta tudi za nas po.nenljivi dan; ko smo se ie I odpravljali na pot, nazoaaila nam je cenjena ,SoLa* I da je slovesnost odneSena. — Blarsikatere misli rojile I so nam po glavi, in zuali niamo, bi se li jezili na j razne zivije ali na slavnostoi odbor. Verjeti pa ven-I dar nismo mogii, da bi se bil si. odbor zbal irreden-I tarskih in renegatskih iagmj. Ta otrocaj izza plota I kamenje luca, a na beli dan se boji. Gorica je koli-1 kor toliko na§a, in fie ni, bila bi lahko, ako bi se slov. I ljudstvo Lavedalo popolnoma svoje narodaosti in bi J podpiralo le nam prijazne trgovce, ne pa odpadnikov, I renegatov in zagrizencev. Da bi irredeutarje iu zagri* ] zene lahoo&ce ie pelagre polni Furlani podpirali, IaCni j in ihti bi postalr, kakor zrele sviloprejke. Ni li v j nebo vpijo6 greli, da pri tacih kupujemo, da se vsled I tega z uasinii zuljt bogat6, in da nas hofiejo pptem I z na§o palico tepsti? Prav dobro bi bilo, ako bi ce-njena nSoca^ nam §la na roko, da se v prihodnje I znamo ravnati.
J i K slavnosti se nas je Iepo Stevilo napravljalo, * a |eni ve6 uas Bride v jr!b4dnjef d» goiiikjaj n*,
Bprotnikom dokaSemo, da se jih ne~bojimo. PoSteni Goricani u2e tako niso proti nam. Ona klika, ki ruje #>per nas v oaSej de2«li, prepricalase bode on: dan, da se zavedamo, da umemo uamen ouieujeoe slavno-gti, ter da priderao z uekim posebnim svetim prepri-canjem v Gorico, in ne da bi se z goriSkimi pobalini puiili. Kdor od straw otrocjih lahoo&cev drugacV mi- j Hli, ali daje svetu kaj drugcga razumevati, bodi ga trikrat sram!
Da naravnost izrazini mnenje ljudstya na§e ttvete ozje domovine, reLem, da zelimo* naj bi se bla-goslovljenje pred nego mogoce vrfiilo in sicer dostoj-no, jayno in desetkrat lepSe in popolnejSe, nego se je frfiti >melo.
Take slavnosti bi se moral vsak slovenski ro-doliab in zavedenee udeleiUi, a zakotni, t»trabopetni ali ee!6 tihi slavnosti smo vsled zadnjih dogodkov ©dloSoo nasprotni. Slovenei smo lojalno ljudstvo, Se prekrotki is prepotrpezljm, zadovoljni z obefianji. Ce se nam tudi ne da, kar zah'evamo in kar nam po pravki tice, mol&mo vendar zmitei; zato pa brez-vestnezl ravnajo z nami kot s ticimi, dobro vedoei ali vsaj misted!, da se ne ganerao, ee bi nam tudi na grbi kurili. — Potrpelljivosti, mlacnosti dati mo« ramo slovo, biti nam je odlocmm, V program in grc6 bi si imeli zapisati: ne udajmo se! — Tudi pri tei priliki naj se si. odbor slov. bralnega in podpornega drultva ne uda, arapak naj Se veL stori, kakor je bilo poprej nanieujeuo. Nikar naj se ne strali otrflijihiuganj, nikar naj se ne da vsakemu predlo-gu; nomisiinaj, da smo domaterdase na naSej zem-Ifi smemo vesti in gibati, kakor nam l;ubo in drago, kolikor postava priputS*. Z upanjem, da se naSe ielje v kratkem izpolne, kltcem ie eokrat si. odboru: Neu-straftno naprej 1 He udajmo se, ne udadajte se I
Politidni pregled.
NajvalnejSa vest na polititeem polji takraj Litave so volitve vmoravski deielni zbor. CeM so toridobili v kmetskih skupinah jeden glas, a v mestili !n trgih 11 glasov. To je Nemcejako osupnilo, radi toga krifiijo ustavovorni listi, <la ge je od vladno straw zelo pritiskalo, a po-zvani, Dftj njih trditve dokalejo, ostali so od-govor MM. Stranke si bodo stale torcj tako nasproti: 43 t'ehov, 48 ustavovercev in 8 vlad-nih poslancev. Zadnji bodo odloLevali. Ylada je imenovaia grofa Vetterja kot deitelnega giavarja, viteza d.ra Sroma kot namestnika.
Volitve na zgornjem Avstrijskem nemajo vainih memento?, na dolenjem Avstrijskem o-stalo je tudi pri starem, le v veleposestvu na-rekovala je liberalni in konservativui stranki ta* kozvana srednja stranka, koliko poslancev sme vsaka imenovanih strank voliti,
V dalmatinskem aezelnem zboru obravnavan in sprejet je bii poleg navadnih tudi Pavlinovi-dev predlog o raziirjeni rabi hrvatsko-srbskega jezika v nradu. Se le vsled tega predloga dobi brvatski jezik ono veljaro, katera mu pripada v hrvatski Dalmaciji.
Zunanjo poHtiko mori kolera, ki se na Fraucoskem zelo siri.
obleko, v gospbski ulici, h. §t. 6; — g. Seppen-hof e r na Travniku; — g. Jakop Leban, kupec z vatlom na Travniku; — g. A. M i g h e 11 i, klobu^ar na Travniku; — gg. H. FUIak, I. Puternolli in J. Pallich, knjigotrzci na Travniku; — Caffe Euro pa in Caffe Imperiale na Travniku; — Caffe T e a t r 6; — J* C u 1 o t, prodajalee vrtnih semen, ro2nih veucev, svetik podobic in druge dro-bnine v RaStelji; — g. Valentin Venuti, lacunar z robo za obleko na Travniku; — gg. Peter in Jozef Venuti, trgovca s kolonijalnim blagom v BaStelji; — g. Samuel J o n a, menjavec, tobakar iu loterljski prejemnik v RaStelji; — g. P- Stirzzi, Stacunar z blagom za obleko v IkStelji; — g. A. C b i u r 1 o, tudi tako; — g, Fr, P e r t o u t, lacunar za obleko na Travniku; — g. A. F i t z, kupec z reznim blagom, v RaStelji; — g. I. Rubbia, steklar v KaSti'lji; — g. Geaui/zi, trgovec s kolonijalnim blagom* na Stareot trgu; dr. J. Battiggj, odvptuik* —
(Ualjc pride.)
Doma6e in ra^ne Yesti
Za lastavo podpornega dru§tva je darovala eospodiCna Kati Clear, ki je dobila cmkvino pii tom-loli, 5 gl. S prejlnjimi razkad 362 gl. 20 kr. — Za trak k zastavi sti darovali: gospodicoa JoMa Mo-ie«6 1 glM gospodifoa Alojzija Faganel 2 gl. S prej-Snimi razkazi 125 gld. 50 kr. — G. svetovaiec Ah-5iu je daroval 2 gl. za katerega bolnega uda na dan namerovanega blagoslovljenja zastave. Ikr se je wro-m botnemu udu Andreju KuStriuu, b:v§emu pekov* skemu pomoeniku vuUci Ascoli. Hvala g. darovatelju. r                                                5, Vuga.
FodpisaU so protest zoper slavnost podpornega druitva po sporo&lih, ki nam dohajejo, naslednji gospodiet g. Peric, lastnik one hi§e na trgu sv. Antona, v kateri je gostilnica „Pri zvezdi;8 — g. A. Hap pacber, lastnik gostilne flPri zlatem angerji v ulici Vetturini; - g- M. Brass, kupeevalec z vinom in iganjem za Ryhovim borjaCem na Kornji; — g M. Furlani, trgovec z vinom, pivom in zga-wem na Kornji; - gg. Ernest, Ivan in Alfred Boz-z i n i, trgovci s tur§ico v ulici sv. Antoua na Kornji • — dr. K. Venut i, odvetnik; — dr. Fr. Ma-tani, odvetnik; dr. M. Morpurgo, odvetnik; — dr. Fr. Vezegnassi, odvetnik; —dr. J. Licen, odvetnik; - g. Fr. Ciani, c. k. adjunkt; -~ dr. Lttzzatto, c. k. avskultant, — g. Sturh, steklar na Tcwniku, — |. M, Mil si n a, kupec a bfcgom za
Podpisali Also protesta zoper slavnost podpornega druitva, kolikor smo zvcdiili, naslednji go-spodje, dasi so jih k temu nagovarjali ali celo silili: g. I. Cossar, kupeevalec z jediluim blagom, v ulici Vogel; •— (k uarodnim moiSem se uabiralci niti niso upali); — g. J. M o s 6, kupfievalec z blagom na va* tel v RaStelji; — gg, Pich in Clement, klobu-carja v Raltelji; — g, I. F e r r a r i o, kupec z de* zniki, iu g. L. V e n t u r i n i, kupeevalec z raznim blagom, oba v RaStelji; — g. Potatzky, kupec z drobnino v RaStelji; — g. M. C r e m e s e, biivec na Starem trgu; — g. I. Modolo, kupec z jedilnim blagom, v magistratovih ulicah; — Ludovik Jacobi, kupeevalec s krojaSko drobnino na Travniku; — g. Fr. Wokulat, knjigotritec na Travaiku; — g. A. K tt h n e 1, kupec % jedilnim blafom v Solskih ulicah za cerkvijo sv. Ignaca; — Marizaa, trgovec s ko-loniialuim blagom pred §kofijo; — g. I. Ballaben, brivec v gosposki ulici; — gostilnidarjl blizu da vsi (n. pr. pri Ttajhu, pri zlfttem .levu, pri luui, pri Marziniji, pri ogeraki kroni in drugi); •— Franc M ul its ch, prodajatec zeleza v RtStelji; — Caffe Schwarzv ulici ob mestnem vrtu naspro \ ogerski kroni.                                             (Dalje pride.)
Tombola je bila letos v Gorid revya. Oisti dohodek je veliko maujsi od oaega drugih let. Udo-lezitev je bila slaba; okolicanov ni bilo, ker so bili zaljeni no znamh dogodkih. nCoi4erett meni, da slab ixid prihaja od majhne udclezbe iz ravnine. Ako ra-zumeva pod ravnino Furlanijo, se moti, kajti Furla-nov tudi druga leta ni b5,o veliko. Tombolo je dobil slovenski moz iz Solkana, cinkvino pa slovenska go-spodicna Kati Ul&ir, kamerela pri gospej drja Al. Rojca, katera je od svojega dobitka podaiila 5 gl. za zastavo podpornega druStva. Kdo je kriv, da so do-bili zapu§6eni otroci letos wanjso pomoC ko lani in in da bo moralo mesto dopladevati zavodu vec ko prejSnja leti? Kar ni prav, se ma§6uje semo obsebi.
G. Ivanu Prezeljnu, tobakarju na SHrem trgu, ponip'iala je goriSka druhal nadpis nad Stacuno, ker ta gospod noCe zatajiti naroda in ker je dal zapisati pred svoj priiraek I. ne pa G. (to je: Ivan in ne Giov.) Slovene*! so gospodu svetowli, naj ne da zbrisatmadeza se svoje table; sluzi naj v dokpzomi-ke goriSkih razposajencev in v znamenje, kam naj hodijo Slovenei kupova;. Nazadnje bodo neporednezi §e svoje table mazeli, da bi Siovence k sebi vabili; vendar take reel pridejo na dan, in te se zvijjo, se gotovo o svojem Casu raznesejo*
Gospod Matija Jonko, bolSki 2upan in de-lelni poslauec, kupoval je do zdaj kolonijalno blago pri g. P, ^enutiji v RaStelji ter mu je dalvsakoleto 12 do 15 tisoe gold. Te dni je Sel g. zupao k tr-gGvcu ter je zabt2val, naj mu napravi rafiun; na to placa in se poslovi od g. Venutija za zmiraj. Na to je lei g. Jonko k vdou po ranjkem M. Hadolinu, ki ima Stacuno kolonijalnega blaga v gosposki ulici, ia je kupil od nje blaga za okolo 2900 gl., katero ji je koj placa!. Lahko si mislimo osupnjenost g. Venutija, kakor tudi veselje gospe Hadoline. Uziok tej pre-membi je to, da je g. Venuti podpisal protest zoper slavnost podpornega drul^a,
polne ljudi, so vEasih popoiiioma praziie in prodajalci prodajejo dolg 6as. Takih nasledkpv ni nikdo prica-koval, ko so nekateri kricafti vpili proti Slovencem. Ubogi zupan mora marsikatero sliSati od nasprotnih si stranij.
18000 gld. zgubila je Gorica 6. julija, ako je res, kar so prippvedovali nekateri meScani, da bi bilo priSlo tisti dan 6000 Slovencev v mesto, in ako raSuuimo, da bi bil pustil pocez vsak Slovenec ali gost namerovane slavnosti za pijaLo, jed, tombolo in drugo blago le 3 gl. v mestu. Nekaterim GoriCanom sej« dobro godilo in niso pomislili, da drugira bi bilo dobro p;»§lo 18.000 gl. v enem dneva. Po toCi zvoniti ne pomaga.
Z dezele dokajajo dopisi in ustna poroCHa o razburjenosti zaiad stamotne agitacije goiiike irreden-te proti Blovoiiskemu narodu. Irredenta se ?6 da sku-va svoje roke in poSilja na vrh mo2e, U imajo malo vcljiwe in §c manj dr^uvljanske ztnernosti, ali narod sodi dobro, odkod vse to prihaja in kam to raeri. Bonis iz Tolmina govori jasno dovolj, kako globoko je ljudstvo ui^uljeno, da ga lastni sinovi, nebvalezni odpadniki, sramotijo pred omikanim svetora. A Se ve-Lja sramota pada nagoriSko mesto, ki zgubljana tak nacln pred poSteno misleclmi tujci gpoSfivanje, da so ga bodo celo ogibali, bojeCi se, da tudi njim bi se moglo prigoditi kaj takega, kar doraaftioora — Slo-vencem.
Slovencem priporoSamo kiobuiarja g. Antona F o n a v semeniSkih ulicah, ki izuzemSi visoke cilin-dre ima v svoji zalogi vsakovrstnih klobukfcv* dobro blago in po ceni. —
<*. Ludovik Jacobi, kupec na Travniku, za-vrnil je one gospode, ki soga nagovarjpli, dabi podpisal znani protest. Nad tem gospodom se je hotel neki goriSki list poSaliti, ceS da je nakupil mnogo trakov v slovenskih narodnih barvah, ki mu zdaj lahko splesuijo. Slovenei naj kupujejo pri tem gospodu trakove pa tudi diugo blago, da ne bo iraei Skode zarad; svoje pravicoljubnosti v uarodnem oziru.
F**avi preyrftt opazuje se v mestu zadnje dni. Dolgoletnf kupovalci zahtevajo raiune od svojih Sticunarjev ter si izbirajo druge Stacune. Prodajalci, katerim je do zdaj tezko Slo, dobivajo naenkrat kupcev,
m Mm tm mm® aiao, mm^ ki 8Q m:y*i
Vsled nove obrtne postave morajo vsi mall obrtniki razobesiti nad svojimi prodajalnicami Svoje firme ali nadpise. Vidi se, da Be ti nadpiBi, bodisi na deske bodisi na zid napravljeni, z vso marljivostjo po mestu delajo. — Ker je mej malimi obrtniki v Goricl ogromna veCiua Slovencev, zdi se mi umoitno, da bi nSo5a<1>opozorila te obrtnike na to ter jim svotovala, naj zahtevajo, da ho njih p r i i m k i po izdelovateljih p r a v i 1 n o slovens ko nadpiSejo> in naj no pu8t6, (*a bi se njih disto slovenska imena svojovlastno m t'iiijansko zavijola in ^estokrut at.'ufia sko kvarila. — S*' norajo to delo drago plaCati I Zn'raj ne bi bill vsaj priiniki pravilni, kakor je to vld«tl pri krojaCl v v ulici sv. Antona in pri drugom kupcu za ko-sorno; ne pa pokvarjeni, kakor Muravcta sameito Murovec, Berghinz mesto Rergincc, Cumar mosto Kumar. NaSi mozjo imajo priliko, da bi zapisail zdaj slovenske nadpise; upamo, da te pril'ko se tudi po-primejo.                                                         K.
Gorifiki „Oorriere" prinesel je|v svoji itevil-ki od 5. t. m. vest, da neki rznani paslaviHt, profe-sor na nekem|tukajSnjem c. k. zavodu," je imenoval Goiiaane fakine, ter je dodal oLetovske opombe, kako naj se oni goppod vede in cesa naj se varujo, ako noCc, da se bo delslo na to, da bo moral Gorico za-pustiti. Slovenski profesorji tukajSnjih c. k. zavodov so se cutili s tem zaljene ter so zabtevali, naj ured-niStvo pov6 ime onega gospoda, na katerega merijo omenjene besede. UredniStvo je to storilo; a tedaj stopi na noge doticni profesor z dokazi, da onih be-sed ni izmkel, in je zahteval, naj se mu da zado&ce-nje glede priimka panslavista in glede izmiSljenga do-godka. Radovedni smo, kako zadoSCenje se da mozu, kateremu se je brez stvarnega povoda iiaredila kii-vica pred njegovimi someScani. Sicer pa se nam zdi, da je 6es, da bi „Corriere« enkrat dokazal panslavi-zem, ali pa da bi jeojal o6itati ga goriSkim Slovencem, ki senebodo ufiili udanosti in zvestobe do diSava in cesarja od BCorr." pisateljev.
De^elni zbor je v svoji 6. seji 8. t. m. po-trdil zopet nekoliko raCunov za leto 1883. in prora-cunov za 1. 1885. — Prihodnja seja bo v ponedeljek 14. t. m. o 5. uri popold^e z malenkostnim dnevnim redom. Kljub temu bo seja zanimiva, ker slovenski poslanci Btavjjo v nji interpelacijo do visoke vlade zarad izostale slavnosti podpornega druStva v Gorici
Protest zoper slavnost podpornega druStva se je res izroail 2opanu, ki ga je djal na duevni red zborove seje pretekli teden. Protest je bii pisan na visoko c. k. namestniStvo v Trstu; zato KO Veiho, &> kakih praviiih so mogli goriSki stareSine glasovati o njem. Nam se zdi to protipravilno; iSupanstvo je ime-lo pravico in doKnost odposlati protest v vTrst, a ne spraviti ga na dnevni red zborove Seje. Se bolj ne-pravllno se nam pa zdi, da se je imenOvani protest vrnil. Kdo ima pravico zahtevati protest nazaj ? kdor ga je podpisal. Ali so se pa praSali za svet vsi oni,, ki so protest podpisali, in ali so privolili v to, da se protest vzame nszaj? Ob^alujemo, [da ni brt protest poslan v trst, ker tedaj bi se bilo moglo bol;j uatanko poizvedeti, kdo so oni, ki so hoteli zastopati javno mnenje v Gorici; zdaj pa onega spisa ni vec in marsikaj je v temi, kar bi bilo zanimivo, ako bi bilo priSlo na dan.
Podporno drugtvo dan ve6 druStvenikov; iz m_                            _
Sajo mozje ter plaCujejo vstopnino in m.decmno uze naprej z 2e|jO, da bi bili sprejeti v drnStvo. Ravna-nje, ki se je zdelo druStvu v kvar, prinese mu naj-veCio korist. Se parkrat naj nemtrne2i ufiinyo kaj zo-
naj>4MC!t | Wf 1° ^ «^ W* 9^ W<
Gorici dobiva dan na in z delele 8e ogla-
do zdaf. Tega na§i nasprotuiki gotovo niso ni name-tovali ni pricakovali.
G. Rihard Jeralla bo irael 16. julija ob 8*/8 zveSer v dvorani gostilne »k trem kroriam* govor o politifinih str&nkaa. Vstopni list bo stal 1 gl. Omenjeni gospod je bil ze lain naznanil paliticne govore, katere je bil pozneje opastih VoScimo ma letos boljega nspeha.
DemonStracija je bila dogovorjena za prete-klo nedeljo, ko bo mestna godba po izvrseni tomboli svirala nekatere kose. Naslavljene so bile osebe, ka-tere^naj M zacele ploskati m evviva vpiti* kadar bi godba zasvirala neko goriSko pesen. Vse se je zgo-dilo, kakor je bilo dogovorjeno, le da je navzofii iaa-dar odpeljal dva oavdnseaca k policiji, kar ni bilo izgovorjeno. ,Corr.* javka, da se je niladi&jma kri-viea godilii, ter kliee vse svetnike na pomofi. Takira raladiCem poraaga najbolje sv. Anton, zato je palicija enega junaka se tiati vecer odvedla k sv. Aatonu in ga jo pustila tarn 24 nr.
V slovenaki otroSki itt oglasilo se je od Casa zadnjih hujskanj zopet 5 otrok. Kojaki, podpi-rajte .Slogo*, da bo mogla odprcti drag vrt. C. g. Ait. Gregorfi5, vikar v Steverjanu, daroval je v ta naraen $ gl. Hvala ma 1
P. Aleksander Roblek iz reda sv. Fran&ska, ki se je ufiil slikarstva na Dunaji, potem v Beneikah in v Rimu, umrl je danes zajutra ob 2 urah v Glei-chenberga na Stajerskem za susico. Banjki je bil ja-ko rairaega in prikupljivega znaeaja; zato je bil pri-Ijabljen pri svojih sobratih in pri onih, ki so z njim obcevali. Vecna IuC naj mo sveti t
Kmetijsko predavanje potovalnega ufltelja, g. 1. Kiamarja bode 13. t. m. v Cernicah, 20. pri Sv. Krizi v Triaski okolici in 27 t. m. v Rencah.
Prepri&mi smo, da se v vseh teh krajih ljudstvo udeleii predavanja v obilnein stevila, kar mu bo v veliko korist.
Pri vSerajsnji odborovi ;seji cecilijanskega druStva je btlo skleneno, da bode letosnji obcni ibor cec. droitva dne 25. avgusta (sejem sv. Jerneja) y Gorici z muzikalno prodnkcijo. Program se naznani o svojem easu. Udje, ki letoinje letnine niso §e pla-cali, so naproaeni, da store vsaj do prihodnjega obfine-ga zbora svojo dolznost.                             Odbor.
Seitzeva papirarnica, znana po dezeli in v mesta, preSla je pa kupCiji v roke g. M. Coppaga, Id se je izufiil v svoji stroki v Ljubljani in v drugih mestib; tiskaroa je pa ostala lastina Seitzeva ko prej.
Zalivala.
Podpisani se prav presrcno zanvaljnjem gospodu drja Aleksija Rojcn, zdravniku v Gorici, ki me je otel iz smrtne nevarnosti, v katero me je bila spra-vila pljuena bolezen, kakor tudi slavnema podpornemu drustvu v Gorici, ki mi je dajalo od 15. marca t. I. naprej zdravnisko in denarno podporo. Presrena hvala aal V Gorici, 1. julija 1884.
JOZEF BOSKIN, druStvenik.
Poslano.
Podpisaui zatrjuje s Castno besedo, da ni pod-pisal protesta zoper svecanost blagoslovljenja zastave „bralnega in podpomega duStva v Gorici* ter poziv-lja javno one, ki imajo protest v roki, naj mu oa-sprotno dokazejo, ako morejo. Podpisani sicer Ijubi svoj narod, a spo§tnje vse drugs; nikoli pa bi ma ne prillo na um, sovrazno postopati proti onim, od ka-terih veCinoma zivi.
IVAN COSSAR,
trgovee s kolonijalnim blagom,
via Vogel, v Gorici.
Podpisani nsznanja slavnema obCinstvu, da hlevi tilne MPri zlatem angeiji* (AlPAngelo d'o~
ro), v vsem prenovljeni in priznaui kot popolnoma zdravi, so se z daoeSnjim dnem zopet odprli v pora-bo slavnema obSinstvu.
V Gorici, 28. jnnija 1884.
Alojzij Happacher,
lastnik gostilne BPri zlatem angeljitt. Videl in potrjujeml
y Gorici, 28. junija 1884.
Zuttioni, zivinski zdravnik
Izjava.
Podpisani izjavljam ter dajem Sastno besedo, da nisem podpisal protesta zoper slavnost blagoslovljenja zastave podpornega dru§tva v Gorici, ter se priporo-Lam slavnema obiinsivn, naj me obiskuje v kopclj>kih zadevati tndi naprej kakor do zdaj. Z odlicnim spo5to-vanjem slavuemu ob^instvu adani
Jiirij Mos^, kupfievalec z blagoa. zm obleko v Raitelji, b. St. 8. V Gorici, 8; julija 1884.
St 8523
Razpis nIiizIk1.
Za obtinc Kanalskega sodnijskega okraja je izpraznena sluzba oMinskega zdravnlka, ki mora zraveii tega biti tndi kirurg in porodni pomocnik.
Zdruz6ni so s to slnzbo letno plafiilo 000 gld. a. v. in posebni zasluzki za obhode poob-cinah, kteri se nredijo pri sluzbeni pogodbi na-pravljeni za tri leta^ zacensi s 1. oktobrom 1884.
Plafiilo je namenjeno za brezplaciio zdrav-Ijenje nbozih gore omenjenega okraja.
Prosilei naj vlozijo  svoje prosnje pri tern
uradu do 15. avgusta t. L, v kterili imajo do-
kazati,   da so dobili  od kterega avstrijanskega
vseuelliSca diplom zdravnika,  kirarga in porod-
nega pomo6nika  (oziroma diplom obcnega zdra-
vilstva), svojo starost, dosedanje slnzbovanje in
pa znanje sloveuskega jezika.
C. K. OKRAJNO GLAVA1STVO V GORICI,
dne 1. julija   1884.
ZUECH.
324[0. S, S.
Eazpis ucitelj. sluzeb.
V politi5nem okraji Voloska razpisijejo se s koncem tega solskega leta naslednja ucitcljska mesta in sicer:
mesto ufrtelja II. reda na dvorazredni na-rodni soli v Jelsanah, slovensko; mesta ueite-Ijev III. reda na hrvatski enorazredni §oii v Veprincu; potem na slovenskih enorazrednih so-lah v Brezovici, na Tatrah, v Podgradu, Blate-riji in eventualno v*Lipi;
mesta uciteljic III. reda na brvatskih so-lab. v Eastva in Rukavcu;
dve mesti poduciteljev in jedno mesto pod-ufiiteljice na hrvatski soli v Kastvu,
Prosilei naj vMijo svoje doknmentovane prosnje v §estih tednih event, po sluzbeni poti pri podpisanem okrajnem iolskem svetn.
OD C. K. OKRAJNEGA §OLSKEGA SVETA v Voloski 5. julija 1884.
St. VII. prinaSa te spise: 1 G o r a z d: Tuji pevec. Balada. — 2. Dr. Ivan TavCar: Mrtva srea. Po-vest (Dalje). — 3. Janez Trdina: Bajke in po-vesti o Gorjancih, 20. Zagovorniki. — 4. E. h a h: Zemljesisne firtice. IIL RadovJjica. — 5. Jos. Stare: -Vinko. — 6. Sim. Rutar: Akviieja IV. — 7, L. Pesjakova: Popotni spomini I. — 8. Narodna pesen iz celjske okolice. — 9. G. Kri^nik; Pripo-vedkayod fanta, ki je z mafikami oral. — 10. F. G. P.: Cemu? — Sneg. — Tujki. Pesni. — U. Janez Trdina: Vinska modrost 8—11.—12. J a n k o Kersnjk: Gospod Jan«z. Ho vela (Dalje). -—13. Karl Strekelj: Jan Ernst Smoler f — 14. SIo-venski Glasnik — „Ljublj. Zvon" izhaja v meseCnih zvezkih po 4 tiskane pole velike osmerke obseznih ter stoji za pol leta 2 gld. ao kr., za Cetrt leta 1 gld. 15 kr.
Kar ne pristuje, radi zamenimo.    |
SAMO
pri %naciji Steinerji v (joriei,
nasproti nadikofijiiki palari, mores' si priskrbeti po ceni trdno in lepo obleko narejeno ali po meri.
Za pociladanski das dobiva se tarn: 1000 celih oblek z volne po gl.     8 do 30 750 povrhnih nuketij z volne „ gl.    8  „  22 2000 volucnih hlac            „ gl. 2.75 „    8
1500 volnenih jop              „ gl.    5  „   15
800 oblek z volne za defike in otroko                          9 gl 2.50 „    8
Ogromna zaloga tkanin za obleko po meri, Blago na ogled dobi na dezctn, kdor se oglasi, brezplafiuo in posluiiie prosto.
Imasvojokrojacnico.
Kar ne pristuje, radi zamenimo.
Vaznaiiilo.
Podpisani si usoja naznanjati p. n. obcln-stvn, da je odprl za kosarno, via Caserma, h. st 5, novo prodajalnico z raznim kolonijalnim in jedilnim blagom; ob enem, da ima v zalogi mnogovrstnih domacih in druzik mok, vse po najnizji eeni, tako da se ne boji od nobene strani tekmovanja (konkurence).
Priporoca se za obilno obiskovanje.
V Gorici, 8. julija 1S84.
Z odlifinim spostovanjem udani
iz prvuskega mlina.
Naznanjam slavnemn obdinstvn spostljivo, da sem s pogodbo od dne 24. junija 1884. prodajalnico papirja g. Edvarda Seitza, v semeniscni ulici, ukupil in prevzel ter da jo bom — dostojno zalozeno — pod firmo
„MATEJ COPPAG"
dalje vodil.
Vadil sem se v tej kup6ijski stroki dolgo let kot potovalec in kot voditelj tega m druzih imenitnih opravilstev ter sem si marsikaj skuienj in znanosti pridobil. Sraem torej zanasati se, da mi bode mogoee, tudi v samostalnem opravilstvu zahtevam seda-njega 6asa in 2eljam gastitih mojih kupcev ustrezati.
Nadejaje se, da bo si. obcinstvo z zaupanjem; ki ga je mojemu predniku izka-zoyalo, pocesaevalo tudi mene, in zagotovivsi, da ne opustim nicesa, s oemer bi si. obcinstva utegnil nstreci, prosim, naj se vzame podpisana firma blagovoljno na znanje, ter ostanem z vsem spostovanjem si. obcinstva
polnovdani MATEJ   COPPAG.
Ix^|at«i| to od|oitorni mW*'. M. XQB8& — Tiska: iHilarijansla tiskarna* ˇ aorici.