Štev. 6. V Ljubljani, dne 23. maja 1908. Leto I. Meščan Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani. — Izhaja vsako soboto ponoči. — Dopisi naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina do konca leta za dvakrat 10 vin., Najnovejše vesti. Aerenthalova in Schiinaichova demisija. Dunaj, '23. maja. Minister vnanjih zadev haron Aerenthal in vojni minister Schonaich sta podala demisijo, ker nista mogla izpolniti danih obljub v zadevi povišanja časniških plač in sklicanja delegacij. Cesar glede dernisije še ni ničesar ukrenil, pač pa se pričakuje, da cesar ne bo sprejel dernisije in o-taneta oba ministra na svojih mestih. Dunaj, 23. maja. Cesar ni sprejel dernisije ministra vnanjih zadev barona Aerenlhala in vojnega ministra Schonaicha. Bolgarski knez na Dunaju. Dunaj, 23. maja. Bolgarski knez in kneginja prideta začel kom prihodnjega meseca na Dunaj, da ča-stitata cesarju na 60 letnici. Dunajsko vseučilišče. Dunaj, 23. maja. Na tukajšnjem vseučilišču vlada popolen mir. Katoliško nemško dijaštvo se je vdeležilo današnjega .bumelna" v barvah, a vzlic temu so jih pustili neinškonacionalni dijaki popolnoma v miru. Državni zbor. Dunaj, 23. maja. Državni zbor bo v torek dokončal razpravo o rusinskem nujnem predlogu o dogodkih pri galiških deželnozborskih volitvah in začne potem obravnavo o nujnem predlogu posl. dr. Stein-vvederja, da se poslavi državni proračun takoj na dnevni red. Ker bo nujnost takoj sprejeta, se nato začne proračunska razprava, ki bo potrajala najbrž celo pomladansko zasedanje državnega zbora. Ministrski predsednik Beck 111 trgovstvo. Dunaj, 23. maja. Ministrski predsednik Beck je sprejel danes deputacijo dunajskega gremija trgovcev, ki mu je izročila diplomo častnega člana. V svojem odgovoru je povdarjal Beck, da bi vlada posvetila veliko več moči pospeševanju trgovine, ako ne bi se najboljše moči izgubljale v političnem boju. Konkurz. Dunaj, 23. maja Nad znano založniško tvrdko Fischer, prej Bergmann in dr., je sodišče razglasilo konkurz. Ministrska kriza. Dunaj, 23 maja. Iz Budimpešte prihaja vest, da je vsled odločnega nastopa večine neodvisne stranke Slovensko gledišče. Od ostalih 6-tih predstav odpadejo dve na veseloigro. Zopet bo zapela »teatralna fabrika" Kadel-burga, Lindau-a, itd. Pa za ta vrišč naj se nikdo ne meni. Faktum je in ostane, da danes res pravih pisateljev literarnih ambicij za veseloigro nimamo. Naj se potem imenuje pisatelj Fulda ali Skro.wonek, naj bo Francoz ali Nemec. Torej rutina in teatralika je pri veseloigrah conditio sine qua non. Publika pa itak ne mara za „značaje, motivicije, dramatiko", nasmejati se hoče, basta! Saj se napravi lahko vsako leto enkrat eksperiment z Molierom, Goldonijem, Gogolom, itd. A veseloigre in burke polnijo hiše in pretežni večini občinstva so dušna hrana. Seveda velja tu zopet isto, kar sem povedal že o opereti. Izbirati in zopet izbirati. Saj še zavod, kot je dunajski „Burgtheater" ali berolinski „Konigliches Schauspielhaus" igra Husarenfieber, a nikdar ne igra »Lepe Lide". Francoskih »Postelj" in burkastih „Ali nimate nič za obdačiti" — nam ni treba dajati. Saj se dobe tudi dobre veseloigre in malo bolj solidne burke. Ena predstava od teh dveh odpada na nedeljo popoldan. Dve nadaljni predstavi naj zavzema drama lahke vrste. Zaničevanje „teatralike" ali kaj takega Suder-manna ne boli. Zato ker ima vedno polne hiše. Publika je pač taka. Zato naj se da Sardou, Sudermann, Rovetta, Giacosa, in saj je še legion ,lahkih" drama- proti vladi v nevarnosti obstoj celega ogrskega ministrstva. Vseslovanski kongres. Dunaj, 23. maja. Danes so odpotovali v Petro-grad poslanci dr. Hlibovicki, Hribar in dr. Kramar na dogovore o vseslovanskem kongresu. Proces Moltke-Harden. B e r o 1 i n , 23. maja. Pri revizijski obravnavi v Moltke-Hardenovem procesu se je prva razsodba razveljavila in cela zadeva postavila na prvotno stališče. Zarota v Črni gori. Cetinje, 23. maja. Črnogorska vlada je danes izgnala srbskega majoria Damjana Damjanoviča, ki je priobčil več spisov o znani črnogorski zaroti. Damja-novič je prispel ta teden na Cetinje in je bit celo od vlade sprejet in se mu je dovolilo razgovarjati se z vje-timi zarotniki. Cetinje, 23. maja. Razprava proti črnogorskim zarotnikom se bo vršila v Cetinju in se začne v ponedeljek 25. t. m. Fran^ois Coppee umrl. Pariz, 23. maja. Danes pe tu umrl veliki francoski pesnik Frantjois Coppee, član francoske akademije. Rojen je bil 12. jamarja 1842, torej je navršil 65 let. V zadnjem času je hudo bolehal in bil tudi operiran. IVesreča pri streljanju s topovi. H o 11 e n a u , 23. maja. Včeraj je topništvo preizkušalo nov 15centimeterski top. Pri oddaji strela se je top razletel in posamezne kosce je vrglo do poldrug kilometer. Človeških žrtev ni bilo nobenih. Prof. Wahrmund. I n o m o s t, 23. maja. Jutri ali pojutrišnjem se pričakuje vrnitev prof. Wahrmunda v Inomost. Bati se je velikih nemirov. Samostalna ogrska banka. Budimpešta, 23. maja. V tor^k ali sredo se začne tu posvetovanje strokovnjakov o ustanovitvi samostojne ogrske banke. Tolilna reforma na Ogrskem. Budimpešta, 23. maja. Prihodnji ted.-n odgovori minister grof Andrassy na intei pelacijo pf slanca Mezoffija v tej zadevi in poda natančnejše podatke o volilni reformi. Zbornici se predloži volilna reforma koncem meseca oktobra. I tikov. Seve Ibsen je tu izključen! In take drame (Hartlebnove „Rosenmontag" itd.) bodo polne. Ostaneta še dve predstavi. Te naj bodo po možnosti slovenska izvirna dela, saj je gledišče slovensko. Ker pa govorim o »slovenski drami" pozneje v posebnem zaglavju, naj tu to samo in praeterito omenim. Kakor pa kažejo dosedanje izkušnje, pač ne bo mogoče dobiti toliko in izvirnih slovenskih del. Zato naj se ob eventuelnem pomanjkanju teh privzame kakšna drama sploh, v kateri naj nastopi gost Fijan, Deyl, Noskova, Šramova itd. Enkrat pa naj se nadomesti s kako priložnostno slavnostjo, ali kaj takega. Morda se da opereta. Tako bi izgledal mesečni repertoar nekako tako: Prvi torek ljudska igra, drugi torek drama, tretji torek literaren večer, četrti torek izvirna dela. Prvi četrtek opereta, (popoldne dijaška predstava 2krat mesečnoj, drugi četrtek opereta, tretji četrtek opereta, četrti četrtek opereta. Prvo soboto veseloigra, drugo soboto klasik (dijaška predstava repriza), tretjo soboto (opereta) izvirna dela, četrto soboto opereta. Prvo nedeljo popoldne ljudska igra, drugo nedeljo popold ne opereta, tretjo nedeljo popoldne ljudska igra, četrto nedeljo popoldne veselo igra. Prvo nedeljo zvečer opereta, drugo nedeljo zvečer ljudska igra, tretjo nedeljo zvečer drama, četrto nedeljo zvečer ljudska igra. V ta šablonski tedenski repertoar nisem vštel praznikov, za te praznike in za te dve predstavi se 5 K. Posamezne številke 10 vin. Oglasi: za enkrat 12 vin., za trikrat in večkrat 8 vin. za enostopno petit-vrsto. Volitev v tržaško obrtno sodišče. Trst, 23. maja. Slovensko delavstvo, kolikor ga je včlanjenega pri Narodni delavski organizaciji, je sklenilo, da z neudeležbo pri jutrašnji volitvi v obrtno sodišče protestira proti zelo pomanjkljivim volilnim listam, v katerih ni niti polovica slovenskih obrtnih delavcev vpisana. Ker je reklamacijski rok 8 dni prekratek za natančne reklamacije, se je sklenila abstinenca. Profesor Walirmund v Pragi? Praga, 23. maja. „Cech" javlja, da se namerava prof. Wahrmunda pozvati na praško nemško vseučilišče. Francoski predsednik na Ruskem. Pariz, 23. maja. Predsednik republike Fallieres odpotuje koncem meseca julija na Rusko v pohode k carju. Stavka izvoščkov. Inomost, 23. maja. Ker mestni urad ni dovolil zvišanja tarifa, so tukajšnji izvoščki začeli stavkati. Deželnozborska volilna reforma. ii. Izprememba novega deželnozbor-skega volilnega in deželnega reda je mogoča le ob navzočnosti najmanj 42 članov deželnega zbora, ki odločujejo le s tričetrtinsko večino. Ustavni odsek kranjskega deželnega zbora je sprejel to določbo po predlogu nemške stranke, katera si je s to določbo zasigurala tudi še za naprej odločilno besedo pri izpremembi deželnozborskega volilnega in deželnega reda. Po novem redu bo štel namreč deželni zbor 50 članov, med temi 11 Nemcev. Ako bi se tudi slovenska večina sporazumela med seboj v zadevi ponovne izpremembe volilnega reda na korist slovenski narodni stvari, ozir. da se, v demokratičnem smislu, odpravi dosedanje kurijalno zastopstvo, da se odpravi pred vsem neprimerno zastopstvo velikega posestva, morejo nemški poslanci že s samo svojo odsotnostjo zabraniti sprejem vsakega takega predloga, kajti po njihovi odstranitvi bi štela zbornica le še 39 poslancev, torej tri manj, kakor se pa zahteva za sklepčnost pri izpremembi že dobi po majhni varijaciji repertoarja v smislu navodil lahko primerno zasedo, otroške igre, opereto itd. Tako bi šlo z repertoarjem samim. Kar se drame tiče, bi imeli mesečno 6-7 premijer, to gre prav lahko. Seve bi igralec moral dobiti pravočasno ulogo v roke, da ima čas, da jo naštudira. Za naše razmere to zadostuje, in v 24 dneh se lahko nauči igralec 3 uloge. To ni nemogoče. Nastane pa vprašanje: ali bode pa toliko občinstva, da nam napolni petkrat na teden gledišče?! — Računajmo: nedelja popoludne je vedno nabito. Ostanejo 4 predstave. Doslej smo imeli tri, in te tri so bile polne. Recimo dve sta bili polni. Ostaneta dve (prazni). Wolf je imel pa 4 nemške predstave. Od teh je imel polne vse. 50°/o procentov obiskovalcev je bilo Slovencev, torej dve predstavi so mu napolnili Slovenci. Slovenskemu gledišču ostaneta dve predstavi prazni, Nemcu Wolfu dve polni slovenski hiši. Vse slovenske predstave so lahko torej polne. Vidim tisti blaženi, blazirani in prepotentni smehljaj na obrazu tega in onega bralca. Ne bodite prehitri, gospodje. Ne računam samo s tem, zakaj nisem tak tujec v beli Ljubljani, da bi ne vedel, da je naravna posledica tega, če slovenska inteligenca govori celo doma „deutsch, nur hin und wieder « in wenig unterspickt" s kakim slovenskim „pri moji duši', to, da zahaja in da bo zahajala v nemško gledišče Kdor tega ne mara verjeti, se bo lahko še 20 volilnega in deželnega reda. S to določbo je torej za daljšo bodočnost onemogočena vsaka taka izpre-memba. Mogoča postane le tedaj, ako dobe Slovenci večino v veleposestvu. Kedaj pa bo to, je posebno po tem, kar se v zadnjem času dogaja, da slovenski veleposestniki, ker čutijo nekoliko dobička, prodajajo svoja posestva Nemcem, namesto bi se dogajalo nasprotno, težavno le pomisliti. Ker pa je tudi za najmanjšo izpremembo treba dolgotrajnih posvetovanj in pogajanj, smo prepričani, da se deželni zbor ne bo rad lotil niti najmanjše izpremembe, na kako „pro-vizoričnost" novih razmer torej ni misliti, temveč je le računati z dejstvom, da se slovenskemu meščanstvu izven Ljubljane prizadete krivice ne bodo dale popraviti v d o -glednem času, temveč da to meščanstvo ostane splošne prikrajšano. Obenem pa ostane tudi še naprej ona, vsakemu pametnemu preudarku, krajevnim in prebivalskim razmeram in potrebam tako očitno nasprotujoča porazdelba volilnih okrajev v kuriji mest in trgov, kakor je bila doslej. Že zadnjič smo omenili velikansko razliko med številom prebivalstva v kočevskem mestnem volilnem okraju in onim dolenjske mestne kurije, in ta razlika se je še povečala po priključitvi Ribnice k dolenjski mestni kuriji. Ako ta dolenjski volilni okraj primerjamo z drugimi, najdemo, ako že ne ravno tako veliko, vendar pa vsekako tudi še občutno razliko. Kranj in Škofj a Loka nimata niti 5000 prebivalcev, Radovljica, Tržič in Kamnik skoraj enako, Idrija jih ima nad 6000, ostali notranjski mestni okraj nekaj manj. Dolenjska mesta in trgi s svojimi 11.000 prebivalci so torej občutno prikrajšana. In če natančnejše pogledamo te volilne okraje, se pač moramo vprašati, kakih skupnih interesov ima n. pr. Tržič s Kamnikom, Vrhnika z Ložem, Litija z Metliko, Ribnica s Krškim? Kdor tu najde kakih drugih skupnih interesov, kakor one, ki jih imajo ta mesta in trgi na skupnih imenih »mesto" ali »trg", se pač odlikuje z nekim posebnim darom poznavanja. Ali torej ni bila sveta dolžnost dosedanjih zastopnikov teh mest in trgov, takoimenovane narodno-napredne stranke, da bi se bila zavzela za pametnejšo porazdelbo volilnih okrajev, in to tembolj, ker bi ji S. L. S. in nemška stranka gotovo ne bili nasprotovali. Saj se je liberalcem tudi v Ljubljani prepustilo, da stavijo glede porazdelbe mesta v volilna okraja svoje predloge. Prepričani smo tudi, da bi bila liberalna stranka tudi' storila kaj takega, ako bi se jzopet ne bila bala za — mandate. Liberalna »m o č" stoji že na tako slabih nogah, da se opravičeno boji novih volitev v mestni kuriji. Ako se spomnimo onih malenkostnih večin, ki jih je dosegla liberalna stranka v posameznih volilnih okrajih pri zadnjih volitvah, potem je pač umljiva ta njena, blago rečeno, »nedoslednost", odkrito pa »nemarnost" v zastopanju resničnih meščanskih koristi. Niti krepkega opozicijskega vetra ni bilo treba, in že so se pogubno zmajale njihove »postojanke", zadostovala je že mehka sapica »neodvisnih", kaj šele, ako bi pri novih volitvah prišel popolen vihar? Zato pa le nobene izpremembe, dane izgubi ta ali oni visoki in ravno po koncu stoječi liberalni klas žemljice pod seboj, ta ali oni liberalni veljak vsaj pred dobo šestih let svojega mandata, med tem naj pa Kamničanje lovijo svoje koristi v Savici, Metličanje v Savi pri Litiji, Ribničanje pa pri Krškem, dočim se bo tržiški obrtnik v kamniškem vod- let prepričeval o tem; kdor upa na poboljšanje, tisti ne pozna Ljubljane. A pozabiti ne smemo, da bi taka reforma gledišča pritegnila maso, nove obiskovalce gledišča, ki se jih ne sešteje v deset ali dvajset, ampak 200—300. Priprosto ljudstvo ima dandanes več smisla za vzgojo, kot falsi-inteligenca. Ce bo delavec videl, da mu ugaja gledišče, bo šel dvakrat gledat eno in tisto stvar, sedanja glediška publika pa še ob eventuelnem enkratnem posetu — prezdeha tiste tri zaklete ure, ki jih mora presedeti na žametastih sedežih — da jo vidijo drugi in da vidi ona druge, da je aktiv in pasiv za oči, — in drugega nič. Tako bo pa šlo! I! Tendenčne igre, bodisi z ostjo na levico ali na desnico ali v centrum so apodiktično izključene. Politika ni gledišče in čuvstvo nikogar naj se ne žali. — Ce bodo igralci tudi vršili svojo dolžnost in če ne bodo provocirali smeha v tragičnih scenah, potem se bo naše gledišče res bližalo kulturnemu zavodu. Idealno še z daleka ne bo, a za naše razmere bo, in to ponovim še enkrat: računati treba s faktičnim položajem. Na ta način ne bo treba leto za letom kupičiti dolga, tako pojde brez deficita. S tem zunanjim preustrojem repertoarja in vodstva, bo treba večjih in težjih notranjih remedur med igralci itd. Pa o tem prihodnjič. nem zdravilišču najlažje ozdravil svojih želja po pospeševanju svojega obrta, Litijec pomagal Črnomaljcu graditi belokranjsko železnico in Višnjan stiskal na prsi Kostanjevčana. Take so liberalne obljube potem, ko je treba spraviti pod streho par mandatov. Da so se koristi mest in trgov pri določevanju volilnih okrajev splošne kurije prezrle popolnoma, je razvidno iz dejstva, da volijo skupaj z deželo. Resnica je, da pri mestih in trgih na deželi ni več tolike razlike med interesi meščanstva in kmet-skega ljudstva, kakor pa pri večjih mestih, vzlic temu pa obstoji ta razlika, in ravno liberalci so bili tisti, ki so najbolj kričali, da se mora upoštevati. Kako se je upoštevala, je pokazal novi volilni red. Ako bi bilo liberalcem v resnici na tem, da pridejo mesta in trgi do svoje pravice, ako bi bil demokra-tizem liberalcev resničen, ne pa samo vada, s katero so lovili pred volitvami meščanske volilen, bi bili poskrbeli tudi za »1 u k n j e i n g n e z d a" po deželi, ne pa samo za Ljubljano. Ustavni odsek bi bil gotovo pritrdil predlogu, da se zviša število mandatov v splošni kuriji na 12 in dobe mesta in trgi izven Ljubljane eden mandat, če pa tega ne, pa vsaj da se prida Ljubljani samo eden mandat v mestni, eden pa v splošni kuriji, dočim bi se zato eden mandat v splošni kuriji dal ostalim mestom in trgom. Ker so mandati v splošni kuriji določeni gotovo v prvi vrsti onim slojem prebivalstva, ki dosedaj niso imeli zastopstva v deželnem zboru, v prvi vrsti torej delavstvo, katero ima posebno v mestih in trgih na deželi povsod enake potrebe in zahteve, bi ne bilo kolizij med koristmi tudi krajevno najoddaljenejših volilnih krajev, kakor je to slučaj pri zastopstvu v mestni kuriji. Naravnost obžalovati je, da je S. L. S. tako hitro pritrdila željam liberalcev, ko so ti »ljubemu miru v prid* na tak način reševali svoje strankarske koristi, ne pa koristi mest in trgov. S. L. S. je v resnici v sedanjem deželnem zboru zastopnica kmet-skih interesov, agrarna stranka, a tudi mesta in trgi, katerih interesi so kaj drugega, kakor pa agrarni, štejejo lepo število njenih pristašev. Rekli smo zadnjič, da S. L. S. gotovo ni čutila potrebe reševati političnih koristi liberalne stranke, hoditi za liberalce po kostanj v ogenj., ali zaradi svojih pristašev v mestih in trgih bi bila pač njena dolžnost, da bi se bila odločno postavila tudi za koristi mest in trgov, vsaj toliko, kolikor ji je v sedanjih razmerah mogoče kot legitimni zastopnici kmetskih interesov. Pri tem naj bi upoštevala besede in dejanja enega izmed svojih voditeljev, organizatorja meščanskega delavstva gosp. dr. K r e k a, ki kot tak vendarle zastopa kmetski volilni okraj, povdarjajoč, da bodi glavna naloga ljudskega zastopstva, ublaževati in izenačevati na-sprotstva med ljudskimi sloji in njihovimi interesi. Prej ali slej, morda že prav kmalu mora poseči S. L. S. v volilno borbo v mestih in trgih, ako hoče ščititi koristi svojih pristašev med meščanstvom, in čim prej se pokaže kot očitna prijateljica in zagovornica meščanskih interesov, tem lažji in krajši bo ta boj proti dosedanjemu, meščanstvu se narivajočenau liberalnemu lažiprijateljstvu in gospostvu. Kot zastopnici kmetskih in meščanskih koristi obenem bo S. L. S. tem lažje, s pametnim in preudarnim deželnim gospodarstvom premostiti dosedanji, po liberalnem strankarskem rovanju in hujskanju mnogokrat le umetno vzdrževani prepad med kmetskim in meščanskim prebivalstvom ter njunimi koristmi, a za vse to je treba priprave, ki pa obstoji v tem, da se že sedaj S. L. S. živo zavzame tudi za meščanstvo. Novi deželni in državnozborski volilni red še ni postal zakon, sprejel ga ni še niti deželni zbor, in pri razpravi v deželnem zboru so gotovo še dosegljive malenkostne izpremembe, katere pa bi bile za razvoj naših mest in trgov gotovo najdalekosežnej-šega pomena. Nobena stranka ne bi izgubila ničesar, ako bi se zgodile te izpremembe, a mesta in trgi bi prišli do uresničenja svojih upravičenih želja. Naj bi se te naše besede, ki nam jih je narekovala živa želja, koristiti našemu dosedaj vedno in vselej preziranemu in zapostavljanemu meščanstvu, upoštevale na pristojnem mestu! Cas še ni zamujen, in kdor ima le količkaj pogleda v bodočnost, nam bo pritrdil, da bi bil uspeh vreden truda. Novi deželni odbor kranjski in deželne doklade od davka prostih poslopij. Deželni zbor kranjski je storil 20. novembra 1905 soglasni sklep, da se oproste deželnih doklad novosezidana, pri- in prezidana poslopja v Ljubljani in v vseh ostalih po potresu prizadetih okrajih na Kranjskem. Ta oprostitev dež. doklad velja za celo dobo, za katero je dovoljena od države prostost, t. j. za 18 ozir. 25 let. Zgorej omenjeni soglasni sklep prejšnjega dež. zbora je temeljil v solidarnem prepričanju vsega dež. zbora, da je ta oprostitev neobhodna in nujna potreba, ki ne pripušča nobenega odlašanja. Na tem sklepu interesirana pa so vsa kranjska mesta in trgi oz. tudi ostali kraji na deželi. Prejšnji deželni odbor pa ni hotel izvršiti soglasnega sklepa starega dež. zbora, dasi bi bila to njegova dolžnost, naložena mu po dež. ustavi. Neustavna obstrukcija starega dež. odbora zbudila jeT kakor večkrat njegovo postopanje tudi v drugih zadevah, — velik odpor in hrup. Ker pa so bili dnevi življenja njegovega šteti in se je stari režim pogrezal v propad, dovoljeval si je ob zadnji uri še vsakovrstne ekstravagance brez posebnih težav. Stari dež. odbor se je vedno izgovarjal ter zagotavljal, da predloži sklep z 20 nov. 1905 še enkrat deželnemu zboru v presojo, čeprav je bil sklep soglasen in popolnoma veljaven ter bi moral biti le še v dež. zakoniku objavljen (najvišja sankcija ni potrebna), to storiti pa bi bila uradna dolžnost dež. odbora. C. kr. davkarije v očigled dež. zbor-skega sklepa niso pobirale dež. doklad odposlopij, ki uživajo k v a 1 i f i k o v a n o prostost drž. davka, dasi ni bil sklep objavljen. To stališče c. kr. davkarij je bilo čisto pravilno, kajti cisto očitno je bilo-, da je pravica na strani interesentov. Letos pa so začele c. kr. davkarije kar naenkrat zahtevati dež. doklade za nazaj za ves čas, kar jih pr ej z o z i r o m na sklep d. e z b o r a z 20. nov. 1905 niso pobirale, dasi; ta sicer popolnoma veljavni dež.-zborski sklep- niti še enkrat dež. zboru predložen ni bil. Kako pridejo lastniki davka oproščenih poslopij do tega, da morajo plačevati za nazaj doklade;. ki so jih že faktičn©. oproščeni bili, oziroma kako naj pridejo do tega, da se jim tudi v naprej nalagajo, bremena, ki jih je oprostila deželna zakono-dajalna korporacija in sicer popolnoma upravičeno in utemeljeno? Ali kaj veljajio sklepi zakonodajalnih zborov aLi pa nič! Ce ne pomenijo nič, potem teh zakonodajalnih zborov treba ni, treba ni, da bi deže-lani respektirali sklepe deželnega zbora sploh. Kam pride ob takih razmerah avtoriteta dež. zbora?- Ali pravni red — ali anarhija!: Sklep dež. zbora z 2.0'. nov. 1905. ni nič posebnega ter so taka oproščenja v vseh avstrijskih deželah v navadi. V sedmih avstrijskih deželah v obče rniso poslopja, ki vživajo kvalifikovano prostost drž. davka, nič obremenjena po deželnih dokladah: še lansko> lieto v julija pa je ukrenil dež. odbor štajerski, da iapo-sluje od dež. zbora oprostitev od deželnih doklad za poslopjia v Gradcu, kjer je ia regulacijskih oziirov podaljšala država 181ebno davčno prostost, in sicer za celih 18 let. In vendar je štajerska dežela tako v slabem finančnem položaja, da ji je komaj mesec prej morala država posoditi 600.000 K. Treba bi bilo, da večina novega dež. odbora, ki hoče napraviti red v deželi, stori kaj v tej zadevi ter jo reši na pravičen način. Ker smo prepričani o popolni pravičnosti njeni, upamo, da zaukaže c. kr. davkarijam, naj nehajo izterjavati doklade od poslopij, ki jihoprošča sklep deželnega zbora z 20. nov. 1905 od dem. doklad. Če pa se reasumira ta sklep v dež. zboru, naj se kvečjemu predrugači dodatek, ki ga je predlagal gosp. poslanec Povše, in sicer v toliko, da ne plača dež blagajna že pred omenjenim sklepom iztirjane dež. doklade interesentom nazaj, nego naj se ti zneski v naprej štejejo dotičnikom v dobro, tako da se čas, za kateri so bile doklade pobrane, prišteje k doklad prosti dobi, ki znaša potem pri vseh poslopjih skupaj 18 oz. 25 let, čeprav je bila faktično prekinjena. Številno ne pomeni cela ta oprostitev, ki je pravno že dana, za deželo več nego kakih 60.000 K na leto. Novemu deželnemu odboru posrečilo se bo gotovo, sanirati deželne finance, zlasti ker so v drugih deželah še slabše kot pri nas. Prepričani smo pa tudi, da ima večina novega dež. odbora kakor deželnega zbora širša in zdravejša načela, kakor omejeni fiskalizem, ki itna le sveder v roki, pravico pa pod podplati. Trgovsko-obrtni glasnik. Javna seja trgovske in obrtne zbornice. Pretekli torek, 19. t. m., se je vršila popoldne v mestni dvorani javna seja trg. in obrt. zbornice. Zbornični predsednik spominjal se je umrlega podpredsednika g. K o 11 m a n n a. Predsednikovo izvajanje je zbornica stoje poslušala. Namesto umrlega podpredsednika pride v zbornico g. Biirger. Zadnji računski zaključek je ministrstvo potrdilo. Ravnateljstvo južne železnice je sporočilo zbornici, da misli upeljati dva nova vlaka, Ljubljana, Št. Peter, Reka in obratno. Na svoj čas izraženo željo, da bi se tudi iz Ljubljane upeljala dva nova vlaka in sicer Ljub- Ijana - Trst in obratno, je sprejelo ravnateljstvo na znanje, vendar za sedaj tej želji ne more ustreči. Za podpredsednika namesto umrlega g. Kollmanna je bil izvoljen g. Mejač z 11 glasovi. G. Schrey je dobil 5 glasov in g Hren 1 glas. Gosp. Kregar je stavil sledeči nujni predlog: Poštno ravnateljstvo se naprosi, da vse potrebno ukrene, da se čim preje prične dostavljati interesentom, zlasti obrtnikom in trgovcem, vse ekspresne pošiljatve bodisi pisma ali drugo blago, naravnost iz kolodvora in takoj po prihodu vlakov. Pri utemeljevanju poudarjal je g. Kregar, da imajo že po vseh večjih mestih upeljano, da se ekspresne pošiljatve naravnost iz kolodvora interesentom dostavljajo. Tudi manjša mesta n. pr. Inomost, Miirzuschlag itd. Zakaj bi v Ljubljani ne dobili te udobnosti? Velikega pomena za obrtnika in trgovca je, ako hilro dobi v roko naročilo ali pa naročeno blago. Ako n. pr. zjutraj pride ekspresno pismo z gorenjskim vlakom, v katerem je ekspresno naročilo, potem dotični trgovec ali obrtnik, če hitro prejme to pismo, lahko odpravi do opoldanskega vlaka naročeno blago. To je pa mogoče le, če bi se začelo dostavljati direktno in takoj po prihodu vlakov. Sedaj se na kolodvoru naloži in pelje v glavni poštni urad v inesto, tam se izloži in potem šele začne dostavljati. Še hujše je, ako imajo vlaki zamudo ali pa, ako se poštnemu vozu pripeti kakčna nesreča. Govornik pravi, da je videl 2. marca letos na kolodvoru ob pol 6. uri, kako se je velikemu obloženemu vozu kolo strlo. Letati so morali, predno so dobili kolo. Zbornica je soglasno sprejela ta predlog. G. Kregar je 26. februarja 1903. stavil in utemeljeval sledeča predloga: V Ljubljani naj se osnuje v III. okraju (Dvorski okraj) nova poštna filijalka. Drugi predlog se pa je glasil: V Ljubljani naj se dve poštni filijalki, to je na Starem trgu in na Cesarja Jožefa trgu erarizirata. G. Hribar je predlagal in utemeljeval letos, da bi se ob stiku Tržaške, Bleiweisove in Rimske ceste v Ljubljani (to je tretji dvorski okraj) ustanovila fi-lijalka. Potem drugi predlog: poštna urada na Cesarja Jožefa trgu in na Starem trgu naj se erarizirata. Predloga Hribarjeva sta torej ista, kakor ju je stavil Kregar pred 5 leti. Tudi 1. 1903 je zbornica Kregarjeva zgoraj omenjena predloga soglasno sprejela, ravno tako v včerajšni seji Hribarjeva. Radovedni smo, ali se bodo te želje naše trg. in obrtne zbornice upoštevale in uresničile ali ne. Tudi predlog, da se opozori c. kr. trgovsko ministrstvo in c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu na tesnobo prostorov na tukajšni glavni pošti in pa na nedostatno uredbo ljubljanske telefonske centrale ter ju pozove, da v obeh smereh skrbita za nujno in temeljito odpomoč, je zbornica odobrila. Zbornica je tudi odobrila predlog za gradnjo železnice Vrhnika, Hotedršica, Razdrto, Štanjel in Štanjel Razdrto, Postojna, Cirknica z eno točko dolenjske železnice. S tem zvezana bi Notranjska dobila po gradnji belokranjske železnice najkrajšo zvezo z Dalmacijo. Prva proga je Hribarju všeč, druga ne. Zbornica bo prosila tudi, poštno upravo da ustanovi za vasi Ježica, Črnuče, Ježa in Mala vas svoj poštni urad. Hribar bi tudi rad, da bi zbornica priredila v Prago poseben vlak k razstavi, ki se vrši letos v proslavo cesarjevega jubileja. Predsednik je rekel, da se bo vprašalo in videlo, koliko interesentov se bo oglasilo; le če bo zadostno število, se more prirediti poseben vlak. Za namestnika v pridobninsko deželno komisijo za Kranjsko je bil izvoljen usnjar v Kranju, g. Ra-kovec. Deželni odbor je pisal trg. in obrt. zbornici, kako stališče zavzema napram novi nižji trgovski šoli, katero misli dežela osnovati. Zbornica je sklenila, da ne more odstopiti od misli na višjo trgovsko šolo, da pa ne nasprotuje ustanovitvi nižje trgovske šole. Zbornica bo prispevala tej šoli s 1000 kronami. Tudi na-svetuje zbornica dež. odboru, naj se vrši enketa, v kateri bi se natančno določile podrobnosti učnega načrta za to šolo. Enketa bi obstojala iz dveh zastopnikov dež. odbora, dveh zastopnikov trg. in obrt. zbornice in pa poročevalca v dež. zboru. — Mi smo že opetovano izrazili željo kako nujno in potrebna bi bila trgovska šola v Ljubljani. Odobravamo, da se osnuje nižja trgovska šola, v kateri bodo preprosti ljudje se naučili vsaj tega kar se nujno v naših živ-Ijenskih razmerah potrebuje. Ce se misli, da bo šola prirejala kurze, s katerimi bo zgoraj omenjeno doseženo. Ta šola bo zlasti, dobro došla tudi obrtnikom, saj imamo veliko obrtnikov, ki nosijo celo svojo knjigovodstvo v glavi ali pa v kakem majhnem notesu. Smo pa popolnoma tudi za višjo trgovsko šolo, in prav živa potreba je, da dobimo Slovenci višjo trgovsko šolo, saj nismo Slovenci glede izobrazbe trgovstva na prvem prostoru. (Opom. uredništva). Prošnja pripravljalnega odbora za ustanovitev »gostilničarske in natakarske šole" za podporo tej šoli, je v najboljšem tiru, zbornica bo storila vse in pokrila del stroškov nameravanega kurza, ki se ima vršiti letos v jeseni. Zbornica je nadalje dovolila 50 kron, da jih krajevni odbor za pletarstvo in vrborejo v Dolskem in Dolu razdeli med najpridnejše u< ence te šole. K stroškom krojaškega strokovnega tečaja v Škofji Loki bo zbornica prispevala s 100 kronami. Poročilo o vršitvah pomočniških preizkušenj, (natančneje, kako se bodo vršile te preizkusije, prinašamo na drugem mesu) je zbornica sprejela na znanje. V od-ek za popustitev oziroma oproščenje takse revnim vajencem, je zbornica izvolila gg. Vel ka vrh, Vidmar in Kraigher. Delavniške kasarne. Znano je, da po mestih, čim dalje bolj primanjkuje delavnic, zlasti za rokodelce. V novih hišah se delavnice ne grade, stare hiše, v katerih se nahajajo delavnice, pa izginjajo. Delavnice se čim dalje bolj, zlasti v večjih mestih, pritiskajo na periferijo mesta. Tam si pa mora rokodelec — obrtnik sam postaviti oziroma graditi, kar povzroča, da se obrtniki čez glavo zadolže. Šef novega ministrstva dela, kršč. socijalni minister dr. Gess-m a n n misli napraviti delavniške kasarne. To je, imenovani minister misli napraviti velika poslopja — kasarne, v katerih ne bo druzega, nego same delavnice za razne stroke rokodelcev oziroma obrtnikov. Te delavniške kasarne bodo najmodernejše urejene in opremljene. Plin, elektriko, vse bo imel obrtnik na razpolago. Večje stroje, katere bodo rabili obrtniki skupno, postavilo bode tudi ministerstvo. Stem bo obrtnikom izdatno pomagano, obrtniki bodo imeli cene delavnice, ceno gonilno moč, materijal si pa bodo nabavljali skupaj. Glavno, kar je pri tem, je tudi: obrtniku, ki nima svoje hiše, se ne bo treba bati, da ga hišni gospodar, ako se mu kaj zameri, vrže na ulico, kar se sedaj mnogokrat pripeti. Sedaj plačujejo obrtniki velikanske svote najemščine za svoje delavnice, in ako hišni gospodar najemščino zviša, mora obrtnik molče pritrditi, saj ve, da na njegovo delavnico preži deset drugih. Saj vidimo, kako so si v laseh nekateri obrtniki, in če le mogoče, izpodrine drug drugega. Ta korak kršč. socijalnega ministra je toplo pozdraviti. Napravili bodo najprvo tako delavniško kasarno na Dunaju. Tudi pri nas v Ljubljani bo treba v doglednem času takih delavaic, obrtnikov je čim dalje več, delavnica se pa že težko dobi, a če se, mora se za najemščino vsako leto šteti veliko denarja. Mojstrsko delo. V Šebreljah na Goriškem je postavil pretekli tedMi mehanik Ivan Plešnar, doma v Ornem vrhu nad Idrijo, sesalko, katera pritiska vodo na sredo vasi po 80 metrov dolgih ceveh iz novega vodnjaka. Dva inženirja sta izjavila, da je to nemogoče napraviti. Plešnar, ki nima nobenih tehniških šol, pa je stvar napravil, da gre prav dobro in služi svojemu namenu. Da je preprost človek — rokodelec djal kar dva inženirja v žakelj, ni nič novega, to se zgodi večkrat. Pri nas se sploh velikokrat od raznih strani preveč poklada na razna imena. Dovolj je, ako ima naslov inženir, arhitekt, ali sploh ima na svojih vizitkah kako podobno ime. Večkrat se sliši, „ja, ta bo dobro naredil, saj je inženir", in naj potem tudi maže in maže, da se mu vse smeje. Seveda so tudi med inženirji i. t. d. izvrstni strokovnjaki, vendar preveč jih pa ni. Pametneje bi bilo ozirati se tudi na praktične ljudi, čeprav nimajo visokih šol, pa imajo zdrav razum. Saj tudi na tehniki ne vlivajo v glavo. Dokaze imamo v naši domovini tudi glede slikarstva. Saj se je že pripetilo, da je navadni slikar brez akademije popravljal slike, ki jih je napravil akademični slikar in je izvrstno naredil. Koliko denarja se je že pri nas izmetalo, ker se le ravno na naslov — preveč pokladalo ? 200 mož močna deputacija trgovcev in obrtnikov je prišla v državno zbornico. Deputaciji pridružilo se je tudi veliko kršč. socijalnih poslancev, njiin na čelu dr. Lueger. Državni poslanec Pabst predstavil je deputacijo justičnemu ministru dr. K le i n u. Deputacija je imela namen, naslikati obupen položaj trgovskega in obrtnega stanu. Deputacija je tudi prosila justičnega ministra za pravičnejšo premembo postave o pridobninskem in gospodarskem zadružništvu. Zlasti vprašanje konsumnih društev, naj se temeljito reši. Ju stični minister je odgovoril, da so se pokazale velike težave pri premembi postave o pridobninskem in gospodarskem zadružništvu, zlasti, ko se je treba ozirati na tobko panog interesentov. Vlado je pri načrtu postave vodilo načelo, da se mora dati zadrugam to, kar nujno pri svojem razvoju potrebujejo. Ne sme pa vlada pozabiti tudi na želje tako velikih stanov kakor je trgovski in obrtni stan. Minister je obljubil, da se bo kolikor mogoče oziralo na želje stanov, katere je zastopala navzoča deputacija. Vprašanja in odgovori. Vprašanje: Izvrševal sem doslej gostilniško obrt v tuji hiši. Kupil sem si pa svojo in bi se rad preselil z gostilno vanjo. Ali je zato treba posebnega dovoljenja ? Odgovor: Ker se podeli gostilniška koncesija za določeno hišo določeni osebi, je treba za ta prenos dovoljenja obrtne oblasti. Ni pa dvoma, da Vam ga da obrtna oblast. Vprašanje: Imam prodajo mešanega blaga in bi rad prodajal tudi pivo v steklenicah. Ali je treba zato posebnega dovoljenja? Odgovor: Prodajalcem mešanega blaga se tudi dovoli prodaja piva v steklenicah. Za napolnjevanje steklenic je pa potrebna posebna koncesija in je to dovoljeno tudi gostilničarjem. Vprašanje: Naše okrajno glavarstvo predpisuje večkrat kazni zaradi prestopkov proti obrtnemu zakonu. Prepričali smo se pa, da vseh denarnih kazni ne nakloni ubožnemu zakladu, ampak včasih zadrugi ali bolniški blagajni. Ali je to postopanje zakonito? Odgovor: Določbe obrtnih zakonov glede tega, komu pripadejo denarne kazni zaradi prestopkov proti obrtnemu redu, so precej zamotane in se je treba ozirati zlasti na odredbe trgovinskega ministrstva od 14. maja 1885 št. 35351, 2. oktobra 1885 št. 24787 ter 27. oktobra 1890 št. 35169. Po teh odredbah pripadejo kazni obrtnikov, ki se pregreše zoper obrtni red, po navadi zadrugi, koji pripadajo ali pa njih bolniški blagajni. Ce se pregreši kdo drugi, ki ni obrtnik, pripade globa ubožnemu zakladu občine, enako gre globa po navadi v ubožno blagajno, če se je pregrešil obrtni učenec ali pomočnik. Za posamezen slučaj se lahko pove, če se je globa pravilno odkazala. »O. U" Tedenski pregled. Otvoritev hotela „Triglav". V nedeljo se je otvorilo na Boh. Bistrici hotelsko podjetje .Triglav", ki je največjega pomena za tujski promet v Bohinju. Iz Ljubljane je vozil do Boh. Bistrice poseben vlak. Slovenski svobodomiselni visokošolci so v družbi z nemškimi nacionalnimi burši protestirali proti znanim dogodkom na graškem vseučilišču za .svobodo" vseučilišč. Ljubljana za proslavo cesarjevega jubileja. Ljubljanski občinski svet je namenil 28.000 K za proslavo cesarjevega jubileja in sicer se ustanovi počitniška naselbina učencev ljubljanskih ljudskih šol, sedanja mestna otroška vrtca se izpremenita v otroški zavetišči, ustanovi se mestna bolniška blagajna za posle, napravi se 20 ustanov po 100 K za obubožane obrtnike, izenačijo plače mestnih uradnikov in uslužbencev s pla<"ami državnih uradnikov in uslužbencev, službena doba pa zniža na 35, oz. pri policiji na 30 let in za zgradbo delavskih hiš se določi 20000 K. Živa zgorela. Postrežnica Elizabeta Lipovitz, rojena 1. 1848 v Tržiču, službujoča v Ljubljani, je neprevidno ravnala s špiritom. Posoda je eksplodirala, goreči špirit se je razlil nesrečnici po obleki. Lipovi-čeva je bila v par minutah mrtva. Ljubljanski tatovi vjeti. Tižaška in za-darska policija ste aretirali več oseb, o katerih se z gotovostjo trdi, da so izvršile vlom v Jebačinovo trgovino v Ljubljani. Stavka v tvornici za lep V ljubljanski tvornici za lep je začelo delavstvo stavkati. Derschatta — dela. Namestnikom referenta pri prometnem oddelku tržaškega ravnateljstva državnih železnic je imenovan nemški nacionalec Birhandl, ki ne zna besedice slovenski. Istrska volilna reforma potrjena. Cesar je sankcioniral sklep istrskega deželnega zbora o iz-premembi deželnozborskega volilnega reda. Prepovedan sokolski shod. Dalmatinska vlada je prepovedala shod dalmatinskih sokolskih društev v Zadru vsled mogočih protiitalijanskih demonstracij. Gosposka zbornica je sprejela zakon o ustanovitvi ministrstva dela. Dunajska šolska mladina se je v četrtek poklonila cesarju. V sprevodu je bilo 87.000 dečkov in deklic. Sienkiewicz obsojen. Poljski pisatelj Sien-kiewicz je bil radi razžaljenja maloruskega dijaštva obsojen na Dunaju na 300 K globe. Katoliško dijaštvo v Ino mostu je vrnilo svobodomiselnemu dijaštvu dogodke na graškem in dunajskem vseučilišču. Liberalno dijaštvo, ki je hotelo vdreti na vseučilišče, je bilo tepeno. Vojaški samoumori. V Brodu na Savi na Hrvatskem sta se usmrtila dva pešca tamošnjega polka. Eden se je vrgel pod vlak, drugi pa se je ustrelil. Velika železniška nesreča. Dne 21. t. m. sta v Corstichu v Belgiji trčila skupaj brzovlak in neki romarski vlak. Mrtvih je bilo 30 oseb, težko ranjenih pa 58. DopivSi. Iz Kranja. (Vodovod zagotovljen) Cesar je bilo pričakovati, odkar je bila dotična postava sankcijonirana, se je zgodilo: vodovodna dela so se oddala in priznati moramo takoj, da je cena ugodna in tudi tvrdke, kolikor smo informirani, zanesljive. To novico smo vedeli že sploh v sredo zvečer, .Gorenjcu" pa se je zdelo potrebno, da je v četrtek dopoldne pobral podatke iz »Slovenca" in priredil posebno izdajo, v kateri se po stari navadi obrega ob „klevetnike" vodovoda, ki jih pa nikjer ni. Pri tem se je sicer »Gorenjcu" pripetila mala nezgoda, da številk v »Slovencu" niti razumel ni in zato navaja popust pri porabi Kokrškega mostu kot cel popust, dočirn znaša ta v resnici 86.408 kron (oziroma v omenjenem slučaju 91.122 K). Sploh ne vemo, zakaj da dela zaradi tega toliko hrupa, ko ima že takorekoč vsaka vas svoj vodovod, zlasti pa še, če se spomni, da misel o vodovodu ni izrastla na zelniku njegovih pristašev, kar ti prav radi sami priznavajo. Zato tudi podlo laže, kdor trdi, da smo krivi mi, da se vodovod toliko časa ni izpeljal. Do-kažemo jim to s tem, da se nismo ravno radi vodovoda vmešavali v nobene občinske volitve in jih pustili delati, kakor so sami hoteli. Znano je pa tudi, da je poleg našega vodovoda obležalo nerešenih še mnogo drugih nujnejših naprav v deželi, ker deželni zbor ni deloval radi obstrukcije. Naše stališče je bilo od začetka jasno. Hoteli smo samo, da se obvaruje mesto bodisi radi prekoračenja proračuna, bodisi radi pomanjkanja vode morebitne škode. V zadnji točki tudi še sedaj nismo pomirjeni, četudi sta deželna inženirja K. in Z., kakor smo culi, izjavila, da sta prepričana o zadostni množini vode, ker sta te izjavi podala gotovo na podlagi od Hraskega izdelanega načrta, ki računi na kmetih na glavo smešnih 20 litrov. Bojimo se še vedno, da bo veselje, ki ga sedaj kažejo nekateri, prezgodnje in se bo izpremenilo v žalost, ko bo čez nekaj let vodovod povsod v hiše vpeljan in se bo konzum vode kakor povsod — izdatno povišal, in zato prepuščamo sodbo o tem, kdo je imel prav, popolnoma mirno bodočnosti. O enem pa so se prav lahko prepričali naši liberalci, ki so pri zadnjih volitvah toliko psov al i »klerikalce" kot sovražnike in izdajalce mest; da so ravno ti vsled svoje kulantnosti in navdušenja za gospodarski napredek dežele vstregli tistim, ki so jih prej psovali in zmerjali. Iz Bele Krajine se nam piše: Bliža se čas odločitve. Težkega srca pričakujemo onega trenotka, ki bo odločil, ali naj gre glavna zveza črez Črnomelj na Metliko in Karlovec, ali naj gre stranska proga iz Metlike v Črnomelj. Zavedamo se velikega pomena železnice za Belo Krajino ter priznavamo, da bo stekla belokranjska železnica po zaslugi S. L. S, priznavamo dalje, da je ista S. L. S. po svojem zastopniku, blagorodnem g. dr. 1. Šusteršiču, omogočila zgradbo glavne proge Novo mesto- Črnomelj - Metlika. V prepričanju, da je ostalo še vedno resnica, kar so Belokranjci trdili, predno je bil sprejet v zbornici zakon, ki določa zgradbo belokranjske železnice, s to razliko, da gledamo sedaj v preteklost: če je kdo železnico dosegel jo je dosedel velerodni g. deželni glavar, naš državni in deželni poslanec P. Šuklje, prosimo dičnega gospoda, ki ve najbolje, kaj je koristno za Belo Krajino in kranjsko deželo sploh, naj blagovoli storiti v odločilnem trenotku najuspešnejše korake v blagor belokranjskega ljudstva, čegar naravno politično in prometno središče je mesto Črnomelj, saj ne bo to v korist samo belokranjskemu ljudstvu, temveč celi kronovini. Upajoč, da bo avstrijska politika znala ceniti pomen obmejnih okrajev, znala tudi delati ekonomično in ne bo prenehala iskati prilike, da si okrajša pot do Dalmacije vsaj za petdeset kilometrov, pričakujemo odločilnega trenotka. Podlaga tej zvezi pa je — glavna proga Novo mesto - Cernomelj. Kar se sedaj zagreši, to ne bo nikdar več popravljeno. Naj zmaga večji prospeh ljudstva 1 Iz Idrije. V hudo zadrego je pripravil deželni odbor našo občinsko upravo. Da bi bilo kaj tacega mogoče, naši gospodi niti v sanjah ne bi prišlo na misel. Njim do sedaj vsemogočnim se kedo predrzne vpirati, ali njih sklepe celo ovreči! Bomba je prvi trenutek tako osupnila, da so kar ostrmeli. Ko se nekoliko zavedo, dajo duška užaljenemu samoljubju in kličejo na korajžo deželni odbor. Grozi se osebno in po časnikih: Pa se dajmo! Hočete boj, mi se ga ne vstrašimo! Korajža traja dva dni. V Ljubljano se pelje novi deželni posla- nec, da ukrep predrugači. Ko vidi, da no bo šlo tako gladko, zagrozi deželnemu glavarju: Vi se z ognjem igrate, kake bodo posledice ? Ako se dvorni svetnik ne zmeni za tako grožnjo, pride poslanec poparjen nazaj, ter strmečim tovaršem pripoveduje, da se dež. odbor ne da oplašiti. Takoj jih korajža zapusti. Treba druge napeti. S prošnjo se daleč pride, pravi pregovor. Takoj naj se skliče občinski odbor in sklene prošnjo, naj dež. odbor milostno dovoli ne 39.000, ampak le 28.000 kron za prezidavo, in zidarski mojster milostljivo popusti tako daleč, da se zadovolji s plačilom v 4 obrokih, če tudi v 4 letih. Tako bomo vseeno dosegli, če ne po prvotni, pa drugi poti. Zakaj je mogoče kaj tacega pri nas? Prav naravno, kakor hitro pride v Idrijo kak novinec, ki misli par let tu ostali, ga takoj vsilijo v občinski zastop, da le brezpogojno prisega na liberalno zastavo. Mislijo si, ta nam zgage ne bo delal, temuč slepo šel za nami, saj razmer ne pozna. Taka čast pa tudi prevzame no-vodošlega in novopečenega odbornika. Kako bi se jaz kaj izkazal, k.