List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote 52 številka Joliet, Illinois, 4. cleeemtn*» 1908 Letnik XVII UPORNIKI ZMAGALI; PREDSEDNIK BEŽI. V glavnem mestu republike Haiti se izvršila prekucija vlade brez krvoprelitja. NOV PREDSEDNIK PROGLAŠEN Inozemske vojne ladije preprečile državljansko klanje. Port au Prince, 2. dec. — Prebivalstvo luke Port au Prince se je uprlo proti vladi in ima mesto sedaj v rokah. Vršil se je boj z vladnimi četami. Začasna vlada je nameščena, in general Légitimé je prevzel predsedstvo nove uprave. Dogodki današnjega jutra so prišli prej, nego se je pričakovalo. Tudi se ni mislilo, da se prekucija izvrši, ne da bi se prelila kapljica krvi. Odstavljeni predsednik Nord Alexis se nahaja še v palači. Člani diplomatskega zbora so se ob 9. uri posvetovali, kako olajšati in pospešiti odpotovanje odstavljenega predsednika. Prekucija se je izredno posrečila. Ostali ministri in višji vojaški uradniki Nord Alexi-sovi so se vsi zatekli v razna poslaništva. To so isti ljudje, ki so pred 9. meseci hrupno ugovarjali proti temu, da so brezuspešni revolucionarji našli zavetje v tujih poslaništvih in konzulatih. Danes si štejejo v največjo srečo, da so pod zaščito tujih zastav varni pred ljudsko nevoljo. Vodstvo je bilo v dobrih rokah. Zadnje priprave so bile dovršene sinoči in davi zarana so korakala organizirana in oborožena krdela meščanov po mestu in zasedla najvažnejše točke. Sinoči je bilo slišati nekaj strelov, in že se je mislilo, da je bila zarota odkrita in da se boj že začenja, ampak bil je prazen hrup. Vladni uradniki niti slutili niso, da se hočejo meščani polastiti mesta. General Canal, član senata, je vodil gibanje. Vse je šlo gladko. Vojaki Nord Alex-isovi so videli, da so uporniki v premoči, in pokazali so hitro, da nimajo veselja do boja. Tudi navzočnost a-meriških križark “Des Moines” in “Tacoma” ter francoske “Duquay “Trouin” je brez dvoma vplivala mi-rilno. Meščani so zasedli glavno stražo policijsko kakor tudi vse druge straže, nadalje orožarnico in luko. Brž-ko je bil zagotovljen uspeh gibanja, je več odličnih meščanov zborovalo in izbralo odbor za vzdržavanje miru v Port au Prince. General Légitimé, predsednik začasne vlade, je bil že poprej enkrat predsednik republike. Nihče ni preveč presenečen nad tem, da je bil Nord Alexis od svojih ministrov v zadnjem hipu zapuščen. Njihova zvestoba ni bila vzvišena nad vse dvome in njihovo obnašanje v zadnjih dneh je jasno kazalo, kaj je bilo pričakovati. Med begunci sta generala Jules Coi-cou in Hyacinthe. Coicou je tisti mož, ki je lani dal umoriti svojega lastnega brata in dva svoja bratranca, ki so se udeležili ponesrečene zarote; in Hyacinthe je vodil klanje v velikem, ki je sledilo temu vstanku. Port au Prince, 3. dec. — Tukajšnji prebivalci so kar razkačeni proti Nord Alexisu. Palačo obkolja srdita množica, ki mu kliče, naj zapusti deželo. Vsi prebivalci so oboroženi. Ženske kriče in proklinjajo starca-predsedni-ka, ki je bil včeraj odstavljen kot predsednik republike, ter sirovo psujejo njega in njegovo rodbino. Port au Prince, 3. dec. — Odstavljeni predsednik Nord Alexis se je zatekel na krov francoske vojne ladije “Duguay Trouin” in Port au Prince je v popolni oblasti upornikov. Eden i?med vstaških voditeljev trdi, da je ameriški poslanik Furniss predvsem odgovoren, da se je Nord Alexis tako zelo upiral, zapustiti Port au Prince. Ameriški poslanik baje želi krvavega spopada, da bi imela njegova vlada povod za prispojitev republike Haiti. (Otok Haiti ali Santo Domingo leži poleg Kube med Atlantskim oceanom in Karibejskim morjem, tam pod našo državo Florido.) Nov priselitveni komisar. Washington, 1. dec. — Daniel J. Keefe iz Detroita, Mich., je bil danes imenovan generalnim priselitvenim ko misarjem, namesto pokojnega Frank P. Sargenta. Gospod Keefe je predsednik delavske zveze “International Longshoremens Union '. Živinska kuga omejena. Washington, 1. dec. — Tajnik Wilson je danes izjavil, da je živinska kuga (sajevec v gobcu in na parkljih), ki je razsajala v državah Michigan, New York, Pennsylvania in Maryland, sedaj omejena. Vsa goveda, ki so bila po vladnih nadzornikih označena kot okužena, so usmrčena, in tajnik Wilson pravi, da se danes ni zglasil noben slučaj. Usmrčenih je bilo okoli 1000 glav okužene živine. Živinska razstava v Chicagi. Chicago, 111., 2. dec. — Tukaj se je otvorila deveta mednarodna živinska razstava (The International Live Stock Exposition of 1908) na prostorih, zvanih “Union Stockyards of Chicago”. Ta razstava je večja in lepša, nego katera poprejšnja; prva razstava je bila otvorjena dne 1. dec. 1900. Na letošnji razstavi je v obilni meri zastopana tuja kakor domača plemenska živina. Razstavljena je živina v vrednosti $2,430,000. Na razstavi je: 7 vrst goveje živine, 12 vrst ovac, 8 vrst pre-šičev, 7 vrst konj, 2 vrsti ponijev. Povprečna vrednost vsake živali je $785.10. Na to prekrasno razstavo se pričakuje najmanj 400,000 obiskovalcev, ki pridejo v Chicago nalašč zastran razstave. In ti obiskovalci puste v Chicagi dokaj denarja, pravijo, da najmanj $8,-000,000 v dveh tednih, kolikor časa bo namreč razstava trajala. Na razstavišču je seveda napravljenih vsepolno zabavišč in gledišč itd. Skratka, ta razstava je zanimiva za vsacega. Do “prosperitete” smo še daleč. New York, 28. nov. — Bradstreet-ova kupčij ska agentura poroča o položaju: Veletrgovina in obrtna delavnost sta se tudi v preteklem tednu razvijali ugodno. Ampak česar še nedo-staje, je splošno zboljšanje položaja, in tega ni, kajti dočim prihajajo od nekod najugodnejša poročila, so od drugod jako črnogleda. V jekleni in železni industriji se pojavlja želja, počakati izida razprav o tarifi (ceniku), preden se začno izdelovati večje zaloge. Bankrotov je bilo v zadnjem tednu zglašenih 193. Rudarska usoda. Springfield, 111., 27. nov.—Ker strojnik Charles Humphrey v rudniku Chicago & Springfield Coal-kompanije ni ustavil vzpenjače, v kateri je vozil več premogarjev, je spet zdrdrala navzgor ri, in Ernest Unger je strmoglavil v rov in bil usmrčen, dočim je bilo 6 drugih premogarjev vrženih iz vzpenjače ter bolj ali manj ranjenih. 6 delavcev se zadušilo. Detroit, 28. nov. —- Pri vrtanju 880 čevljev globokega rova za “Detroit Salt”-kompanijo je danes popoludne storilo smrt šest delavcev. Ko so vrtali v globini 500 čevljev, je bil dovod svežega zraka pretrgan, rov se je naglo napolnil s plinom in šesteri delavci so se zadušili. Ponesrečenci so baje vsi Američani. Delavski vodja ustreljen. Belleville, 111., 2. dec. — George Ep-pert, predsednik zveze “United Mine-workers Union” v Mascoutah, 111., je bil na unijskem shodu po unijcu Jerry Spegelu nevarno, morda smrtno obstreljen. Spegel je v zaporu. Napadalec pravi, da med zadnjim volitve-nim bojem ni hotel kot član političnega odseka delavske unije podpirati Charles A. Karcha, demokratskega kandidata za kongres, in da je podpiral kongresnika Rodenberga. In ko je na včerajšnjem shodu predložil svoj račun z izkazom stroškov, je bil ta zavrnjen, nakar je nastal z Eppertom prepir, ki se je tako žalostno končal. Nesrečna mati. Cleveland, O., 27. nov.—Gospa Barbara Billik, mati Hermana Billik, ki bo v Chicagi obešen dne 11. decembra, je tu umrla. Že več mesecev je bolehala na srcu in vodenici. Ko je pred več dnevi prejela od svojega sina pismo v slovo, je omedlela in šele čez več ur so jo vzbudili iz omedlevice. Odtlej so pričakovali vsak hip njene, smrti. (Kakor znano, je Herman Billik zastrupil z arzenikom pet članov družine Vrzal s pomočjo gospodinje Vrzal.) Lamphere obsojen. Laporte, Ind., 26. nov. — Ray Lamphere, obtožen umora gospe Belle Gun ness in njenih treh otrok s tem, da je zažgal njih stanovanje, je bil pred porotniki spoznan krivim požiga. Obsojen je v kaznilnico od 2 do 21 let. Njegov zagovornik bo takoj vložil prošnjo za novo obravnavo. Kakor na divjem zapadu. New York, 1. dec. — Štirje rokovnjači so danes z revolverji oboroženi ustavili zelo napolnjeno cestno karo v notranjem delu 3. avenue. Davili in oropali so sprevodnika, prestrašili potnike in utekli z lepim plenom na denarju in drugih dragocenostih. Preden je kara krenila na Houston cesto, so zasedli štirje moški zadnje duri in za-žugali potnikom s svojimi revolverji. Dva izmed njih sta potem oropala sprevodnika, dočim sta ostala dva o-lajšala potnike. Prestrašeni vsled ženskega vriščanja, so roparji skočili s kare in izginili v postranski ulici. Policija jih je zasledovala, a brez vspeha. SPET STRAŠNA NESREČA V RUDNIKU, Pri mestecu Marianna blizu Pittsbur-ga nastala eksplozija v novem premogovniku. NAD 148 RUDARJEV MRTVIH. Med žrtvami 23 rojenih Američanov, vsi drugi bili inozemci. Pittsburg, Pa., 28. nov. — Poročajo, da je nastal ogenj v rudniku “Pitts-burg-Buffalo Coal”-kompanije pri mestecu Marianna, ne daleč od tukaj. Eksplozija se je pripetila ob poldva-najstih predpoludne. Od 200 do 300 premogarjev je baje v rovu. Gost dim prihaja iz obeh rudniških preduhov. Razburjenje je veliko. John H. Jones, predsednik omenjene kompanije, je bil obveščen o eksploziji. Rekel je, da sta državni rudniški nadzornik Louttit in višji poslovodja pravkar dokončala dvodnevno preiskavo rudnika in ga našla v dobrem redu. Eksplozija je bila strašna, tako da je bila vzpenjača vržena iz rova 300 čevljev daleč. Trije moški v nji so bili usmrčeni. Enemu je bila glava odtrgana. Žalostni prizori so se doigravali ob vhodu v nesrečni rudnik. Žene, matere in sorodniki so se zbrali tam in so od žalosti kričeč in ihteč omedlevali. Pravijo, da je'velik plinov vir v soseščini rudnika. Da li je plin od tega vira prodrl v rudnik in se užgal, ali se vnel smodnik ali dinamit, ki se je rabil v razstreljevanje, še ni možno določiti. Pittsburg, Pa., 29. nov. — Tekom dneva je bilo spravljenih na površje 25 trupel iz nesrečnega rudnika v Ma-rianni. Vsa trupla so bila strašno o-krnjena. Sedaj ni več dvoma, da bo znašalo število usmrčencev 138 ali več. Sinoči so rudniški uradniki trdili, da je bilo spuščenih v rudnik 125 mož, danes pa so to izjavo popravili vtoli-ko, da znaša število 138. Po izjavah ljudi, ki so jim razmere znane, pa bode število mrtvih najmanj za 50 večje nego cenitev rudniških uradnikov. Mogoče je, da ne bo natančno število žrtev nikdar določeno. Od doslej na površje spravljenih trupel sta bili samo dve spoznani. Eno je Johna Ivlila, ki je bil stričnik Johna H. Jones, predsednika rudniške družbe, in nastavljen v rudniku kot “timekeeper”. Davi je v nesrečnem rudniku nastal požar, ki pa je bil takoj pogašen. Ker je rudnik še napolnjen s plinom, se je bati druge eksplozije. Pravijo, da so četrtino usmrčenih tvorili rojeni Američani. Pittsburg, Pa., 30. nov. — Iz nesrečnega rudnika pri Marianni je doslej spravljenih na površje 82 trupel. V razdejanem rudniku so našli še nadaljnjih 30 trupel, ki se imajo tudi takoj spraviti na površino. Izmed žrtev je bilo spoznanih 23 Američanov. Celo noč so trupla iskali in spravljali na površje. Pomožna moštva so se razdelila v štiri oddelke, ki so zaporedoma in naprestano delali. Vsi rovi, iz-imši dva na levi, so sedaj preiskani. Nadaljnjih eksplozij se ni več bati, kakor trde. John H. Jones, predsednik rudniške družbe, je rekel, da so družbini uradniki sedaj določili imena 130 premogarjev, o katerih vedo, da so bili začasa eksplozije v rudniku. Dvaindvajset pogrebcev ima čez glavo dela, da pripravljajo trupla za pogreb. Pittsburg, Pa., 2. dec. — Iz Rachel-rudnika pri Marianni so tekom dneva spravili na površje nadaljnjih 12 trupel. Število najdenih trupel znaša doslej 148. m Samomor rojaka. Baltic, Mich., 29. nov. — Obesil se je v soboto večer dne 28. nov. Fr Gert-man, star 42 let. Zvečer je bil med fanti do 11. ure, potem je izginil. V nedeljo jutro so ga našli obešenega na stranišču. Bil je menda slaboumen. V starem kraju zapušča ženo, a pred dobrim mesecem je prišla sem njegova 151etna hčerka. Vreme je tu slabo. Sneg in burja igrata važno ulogo. J. Umazano perilo. Pariz, 29. nov. — Tu so se začele te dni obravnave v tožbi, ki jo je podal grof Boni de Castellane proti svoji ločeni ženi Ani, rojeni Gould, sedanji princezinji de Sagan, da mu izroči otroke iz svojega prvega zakona, češ, da hiša princa de Sagana ni primerna za odgojo otrok. V tej pravdi se bo dobršen del umazanega perila javno čistil in krepostno občinstvo bo imelo priliko, v farizejskem ponosu vihati nos. ____________________ Okrasi kožo, odstiani vse kožne nadloge in sprijenosti ter prinese pravo lepoto na kožo in obraz. To je delovanje Severovega Zdravilnega Mila za kožo. Cena 25 centov. Prodaje se pri vseh lekarnarjih. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Za pogorelce v Chisholm, Minn. Za pogorelce tu na Chisholmu smo do zdaj dobili: Iz Towerja, Minn...............$ 16.00 Iz Ely, Minn.................... 10.25 Od društev v Broughton, Pa... 11.55 Od rojakov v San Francisco, Cal. po Rev. Francis Turk.. 35.00 Od gospoda Ivana Tavčar iz Floresta, Col................... 1.00 Od cenjenega uredništva Ame-rikanskega Slovenca iz Joliet, 111....................... 182.75 Skupaj ..................$256.55 Zdaj ko zima pritisne, so tukajšnji Pogorelci vsem dobrosrčnim rojakom za vsako pomoč posebno hvaležni. “Amerikanskemu Slovencu” pa hočemo pokazati svojo veliko hvaležnost s tem, da postanemo vsi naročniki tega katoliškega časopisa. Bog povrne stokrat vsem dobrotnikom. Chisholm, Minn., 30. nov. 1908. Rev. John Tscholl. Amerika in Japonija. Washington, 28. nov. — Med Japo-nijo in Združ. državami se je sklenila pogodba, ki se tiče politike v okolišu Tihega oceana. Namen sporazuma je, pospeševati in ščititi svobodni in mirni razvoj trgovine ve vseh lukah Tihega oceana; nadalje ščititi z vsemi mirnimi sredstvi kitajsko neodvisnost in ozemlje ter dati vsem narodom jedna-ko kupčijsko priložnost na Kitajskem. Petrograd, 29. nov. — Tukajšnji u-radni krogi nimajo nič proti ameriško-japonski pogodbi, ki jamči kitajsko neodvisnost. Sicer si je ameriška vlada zagotovila rusko pritrditev, predno je pogodbo podpisala, kajti predložila je Rusiji vse pogodbene točke v pogled. Nova pogodba je nadaljnje poroštvo za vzdržanje trajnega miru na Daljnem Vztoku. $14,000 oropali. Pepperell, Mass., 2. dec)—Štumajst-tisoč dolarjev v gotovini so uplenili vlomilci, ki so davi zarana razstrelili varnostno shrambo tukajšnje First Na tional-banke. Trije lopovi, veščaki v svoii stroki, so se udeležili vloma. Nekdo jih je videl, ko so sedli na avtomobil in oddrdrali, ampak izginili so brez sledu in oblastva niti ne vedo ne, v kateri smeri so jo ubrali. Vlom so izvršili okoli dveh po polnoči. Povodenj. Guthrie, Okla., 29. nov. — Vsled 48 urnega deževja v dolini Cottonwood-reke in njenih pritokov je nastala povodenj. V West Guthrie je več sto hiš pod vodo in kacih 3,000 ljudi je brez strehe. Na stotine ljudi, ki niso pravočasno zapustili svojih domovanj ker so mislili, da reka ne naraste tako hitro, se je moralo s čolni rešiti, in povečini so izgubili svojo imovino. Mnogo živine je utonilo. Ladja se pogreznila. Manila, Filipini, 27. nov. — Obrežni parnik “Ponting", ki je imel prepeljati veliko število delavcev iz Narvacana do rižišč v pokrajini Pangasinan, je ob viharju zadel ob pečino in se pogreznil. Najmanj 100 potnikov in mornarjev je utonilo. Znano ni, da li so bili na krovu tudi Američani ali Evropejci. Spet ponesrečen parnik. Kobe, Japonija, 2. dec. — Japonski parnik “Ginsei Maru” je na višini luke Wei-Hei-Wei zadel ob pečino, in vsa posadka in vsi potniki na krovu so utonili. Madame Steinheil. Pariz, 29. nov. — Francija bo zopet za en škandal bogatejša. Gre za umor slikarja Adolphe Steinheila in gospe Japy, ki sta bila usmrčena dne 31. maja lanskega leta. Vse kaže, da je žena umorjenčeva v tem igrala zelo dvom-no vlogo. Razuntega zapletajo slučaj s politiko in zatrjuje se, da je bil bivši francoski predsednik Faure ljubimec gospe Steinheil in da je v njeni hiši umrl nenaravne smrti, kar se je takrat utajilo. Zla stvar je tudi, da se dosedanjemu preiskovalcu te morilske pravde očita, da je tudi on ljubimec gospe Steinheil. Sicer pa zdravniki mislijo, da je gospa Steinheil histerična in da si obtožbe izmišlja. Pozor! Slovenci, zdaj je čas, da si kupite zimske spodne in vrhne obleke, kakor tudi tople moške in ženske čevlje. Cena je seveda najnižja. Kdor pri meni kupuje mu dam knjižico v katero se mu vpiše cena kupljenega blaga. Ko se do $25.00 dobi isti nagrede $1.25, a ko se nabere do $50.00 dobi $2.50 in za $100.00 dobi $5.00, to je vrednost v blagu. Pridite in prepričajte se! FR. JURIČIČ, t3 1001 N. Chicago St. Joliet, Illinois. DUNAJ VES V RAZSVETLJAVI. V proslavo šestdesete obletnice, kar je cesar Franc Jožef nastopil vladarstvo. V ČEŠKI PRAGI VOJNO PRAVO. Narodnostni boji pretresajo Avstrijo. Položaj na Balkanu. Praga, Češko, 1. dec. — Plemenski boji med Čehi in Nemci so čimdalje resnejši in bodo bržkone vedli do tega, da bo čez mesto proglašeno obsedno stanje. Včerajšnji izgredi so bili hujši nego prejšnji v tednu. Šele dolgo po polnoči je bil spet napravljen mir. Dvajset žandarjev in mnogo policajev je bilo s kamenjem ranjenih, dočim so bili mnogi izgredniki posekani s sabljami. Danes so se začeli izgredi še huje in nazadnje so morali biti pozvani dragonci, da so očistili ulice. Čehi so se trdovratno stavili v bran. Trgali so cestni tlak ter se poleg kamenja posluževali palic in gorjač s tako dobrim uspehom, da je bilo mnogo vojakov in policajev ranjenih. Cesarska zastava je bila raztrgana in sežgana, in tako srdit je bil boj, da so vojaki konečno z golim orožjem naskočili izgrednike in jih razpršili. Britanski konzul, kapt. A. W. Forbes, ki ga je množica smatrala za Nemca, je bil potegnjen s cestne kare in hudo zdelan. Dunaj, 1. dec. — Povodom šestdesete obletnice vladarskega jubileja cesarja Franc Jožefa je Dunaj slavnostno razsvetljen in sicer v tako obilni meri, kakor še nikdar ne. Obrisi katedrale sv. Štefana, mestne zbornice in vseh drugih javnih poslopij žare v blišču stotisočerih električnih luči, in bajni vtis še pomnožujejo mogočne žarnice in bengalični ognji. Ob vnanjih vratih prestolnega grada je napravljena 70 čevljev visoka cesarska krona, razsvetljena s tisočerimi električnimi žarnicami in obdana z mogočnimi baklami. Po oknih zasebnih hiš gore vsepovsod nepreštete sveče. Tako strašna je gneča po ulicah, da se je pripetilo že več resnih nezgod. Tri osebe so bile usmrčene in šestdeset ali več je ranjenih, med njimi 25 hudo. Pred prestolnim gradom je prišlo do panike, ko so se množice privalile od treh strani in začele neznansko prerivati. Na stotine ljudi je bilo poteptanih z nogami, med njimi poslanec Holzl in neka gospa, ki sta na mestu umrla. Cesar je pomilostil mnoge kaznjence ter podelil ministru vnanjih zadev, baronu Aehrenthalu in avstro-ogrskim poslanikom v inozemstvu visoka odlikovanja. Dunaj, 2. dec. — Praški izgredi pred palačo avstro-ogrskega ministra vnanjih zadev, barona Aehrenthala, in pred cesarskim namestništvom so bili mnogo hujši, nego se je izprva poroča- lo. Množica je pela slovanske himne ter z vzkliki pozdravljala Srbijo, Rusijo, Francijo in Anglijo. Tudi iz Trsta se poroča o protinem-ških demonstracijah. Tam so Italijani demonstrirali proti nemški ljudski šoli in vsepolno oseb je bilo aretiranih, preden se je spet napravil red. Praga, 2. dec. -— Tu je bilo danes proglašeno vojno pravo. Ta odredba odstrani vlade je skrajno ogorčila češke velikošolce v Pragi in svojemu ogorčenju so začeli takoj dajati duška. Krvav spopad se je vršil med njimi ter policijo in žandarji na Vinohradih, v praškem predmestju, pri čemer je bilo mnogo dijakov ranjenih. Vlada je upala, da ne bode potrebno, jubilejno slavlje cesarja Franca Jožefa ogr-diti s tako ostrim činom, ampak neprestani nemiri med Čehi in Nemci v Pragi so vlado prisilili (?!) izdati proglas vojnega prava. Avstrijski državni zbor začne svoje jesensko zasedanje jutri in pričakovati je viharnih prizorov. Češki poslanci pretijo, da bodo novi vladi dr. Bienerthovi delali težkoče, ker je dopustil ta napad na parlamentarični red, ki tiči v razglasu vojnega prava. Vratislava, Nemčija, 2. dec. — Osem intrideset dijakov, pripadajočih raznim velikošolskim zvezam, je danes odpotovalo v Prago na pomoč tamošnjim nemškim dijakom v boju proti Čehom. Vseučiliščni rektor (ravnatelj) je po naročilu pruskega naučnega ministra prišel na kolodvor in je dijakom prepovedal odpotovati. Ampak za to prepoved se niso brigali. Položaj na Balkanu. Dunaj, 28. nov. — “Neue Freie Presse” donaša interviewe s črnogorskimi ministri. Iz vsebine razgovorov je razvidno soglasno mišljenje ministrov, da je vojna gotova, če se kos Bosne ne odstopi Srbiji. Ta kos bi Srbiji omogočil, zgraditi neodvisno železni- ško zvezo, ki ne bi držala čez turško ozemlje. Na temelju vseh teh poročil se zdaj odkrito izraža prepričanje, da vojna izbruhne spomladi. Dunaj, 29. nov. — Vlada se zelo trudi, utajiti obstanek kritičnega polo* žaja na Balkanu. Vse vznemirljive govorice, ki se razširjajo dan za dnem v izobilju, se uradno takoj zanikajo, bržko jih izvejo merodajna oblastva. Borža v te nepreštete preklice prav nič ne vrjame. Take slabosti, kakor jo vlada sedaj kaže, že dolgo ni bilo zaznamovati. V vseh krogih prebivalstva pojavljajoča se bojazen je bila danes še povečana po razglasitvi dejstva, da so vsi rezervni častniki, ki se nahajajo V Nemčiji, dobili ukaz, pripraviti se za vse slučajnosti. Tukaj prevladuje skoro splošno vtis, da Anglija podpira Mladoturke v bojkotiranju proti Avstro-Ogrski. Petrograd, 30. nov. — Nepodpisan članek v “Pester Lloydu”, v katerem se je trdilo, da je Rusija v sedemdesetih letih privolila v to, da si Avstrija prispoji Bosno, je tu vzbudil veliko pozornost. Ruski listi pa trde, da takratna pogodba ni bila brezpogojna. ’V tajni pogodbi, ki se je baje sklenila v Reichstadtu na Češkem, je Rusija baje dovolila Avstriji, prisvojiti si samo del Bosne. Drug del te pokrajine, ki leži južno od reke Drine, bi imel pripasti Srbiji, iri Hercegovina pa Črnogork Po takošni razdelitvi dotič-nega ozemlja bi bila napravljena zveza med Črnogoro in Srbijo. Načrt te rešitve balkanskega vprašanja je Iz-volskij, ruski minister vnanjih zadev, priporočal v Londonu, in Srbija zahteva sedaj njegovo izvedbo. Tudi se kaže na to, da je ruski poslanik februarja meseca 1876 od avstrijskega ministra Andrassyja dobil zagotovilo, da se imata Bosna in Hercegovina v slučaju njune prispojitve priklopiti Hr-vatski in Slavoniji in ne drugim deželam v cesarstvu, tako da bi potem stopila srbsko-avstro-ogrska monarhija na mesto avstro-ogrske. Nared-ba o prispojitvi, ki se bo sedaj razpravljala v avstro-ogrskem, parlamentu, pa namerava to obljubo prelomiti, kakor se zagotavlja. Splošna vojska? London, 1. dec. — “Morning Post” objavlja članek, ki naglaša, da v sedanjem položaju lahko izbruhne vsak trenutek vojska, ki se pa ne bo končala tako hitro, kakor so se končale kratke vojske sredi 19. stoletja, marveč bo podobna veliki svetovni vojski, ki se je pričela 1. 1792 in trajala do 1. 1815. Trializem. Dunaj, 30. nov. — Dr. Gruendtnef objavlja v "Oesterr. Rundschau” članek o priklopitvi Bosne in Hercegovine. Pisatelj zahteva, naj se združita deželi s Hrvaško. Le s Hrvaško in Dalmacijo se zamoreta deželi spojiti. Edino srbsko hrvaško ljudstvo je sposobno, da osnuje na južno-vzhodnem delu monarhije državni del, ki zago-tovlja mir in se lahko upre zunanjim vplivom. Razmere bi se kmalu tako izpremenile, da bi se Jugoslovani ne ozirali v Belgrad in v Cetinje, marveč bo upiralo srbsko in črnogorsko ljudstvo svoj pogled v Zagreb, prihodno metropolo slovanskega jugozahoda. Dalmacija se mora priklopiti navedenemu državnemu ustroju že zato, ker leže za obmorsko deželo Hrvaška, Bosna, Hercegovina in pa, ker se dežela razlikuje od ostalih dežela v državi. Avstrijska korist zahteva, da se reši bosansko vprašanje tako, da se zagotovi trajno, mirno in zavarovano razmerje, ki ojači našo obrambeno moč na suhem in na morju ter zagotavlja kupčijo za bodočnost. Člankar je prezrl, da se morajo priklopiti državi, ki jo zahteva, tudi Slovenci. Rezervisti pridržani, Dunaj, 28. nov. — “Fremdenblatt” javlja danes, da se naredba o vpo-klicanju rezervistov izvrši tako, da se pridrže pri 15. vojnem zboru vojaki tretjega letnika, ki 31. decembra do-služijo tri leta in bi tedaj šli na dopust. Nadaljna služba se jim všteje kot orožna vaja. Pridrže se nadalje pri 15. vojnem zboru oni nadomestni rezervisti, ki so sedaj pod orožjem tako, da novih rezervistov, ki sedaj ne služijo, sploh ne bodo vpoklicali. Na prodaj. Prodam svoje hiše in lote. V hišah je prostora za 8 družin. Dva dobra prostora za trgovino, najsibo za salurt ali kako drugo trgovino. Lot prodam pet; 4 lote so na Scott St., ena je pa v Rockdalu. Za pogoje naj se zglasi pri spodaj podpisanem. Ako pa želi kdo poslopje vzeti v najem, se naj o-glasi pri meni, da se domenimo.—Prodam ali oddam za to, ker me je vse zapustilo. V poslopju poleg saluna je tudi kegljišče (bowling Alley). Math. Puhek, 1105 N. Scott St.. Joliet, Illinois, Joliet, 111., 2. dec. — Zima je zavladala. Z dnem prvega grudna je pokazala svoje zobe. Daši še ni nastopila v beli opravi, je vendar tako grdo zapihala, 'da so vse vodice namah zle-denele. Takale kruta vlada ni nikjer dobrodošla. Tudi v stari domovini ne, pravijo. Tam namreč baš danes obhajajo 60. obletnico, kar je nastopil vlado Franc Jožef I. Starček ima mnogo prebridkih izkušenj, in zato je usmiljenja vreden. Ampak premehak je bil cesar in premalo samostalen, zato imajo sedaj v državi take homatije, da je joj. Odločen vladar bi bil že davno iztrgal vajeti iz rok prusofil-skim Nemcem in nemčurjem, ki tirajo Avstrijo v pogubo. Ampak — pre-■ mehak je bil cesar in preslab, in preveč podoben trstu, ki se neprestano maje na vse kraje. Zato ni mogel n. pr. preprečiti septembrskih dogodkov ljubljanskih, ki so nas vse Slovence križem sveta napolnili z ogorčenjem. Pa končajmo. Zima je zavladala. Ampak napočila bo spet spomlad, nam— in avstrijskim Slovanom. To nado nam “Bog ohrani”. — Slovensko pevsko društvo Sokol priredi drugo nedeljo, dne 13. t. m., zvečer v dvorani naše stare cerkve tako lepo zabavo, kot jih je naša naselbina še malo doživela. Program bo obsegal raznovrstne točke, tako da bo vsakemu ustreženo. Opozarjamo na tozadevni oglas na tej strani. — G. Blaž J. Chulik je izgubil svojega tasta. Umrl je namreč v soboto v mestu Lyons, Iowa, g. John Harsem, 75 let star, eden najstarejših in najodličnejših državljanov v Clinton Co., kjer se je naselil že leta 1846. Svoje dni je bil trgovec, pozneje delničar raznih podjetij in občespoštovan kot poštenjak. Poznali so ga tudi mnogi naši rojaki, posebno slovenski farmarji v Iowi. Letošnjega septembra meseca je bil zadnjikrat tukaj na obisku pri g. Chuliku, še zdrav in čvrst. Pokojnik zapušča soprogo, 3 oženjene sine, 2 omoženi hčeri in 11 vnukov. Pogreba, ki se je vršil včeraj (v torek) na kat. pokopališču sv. Bonifacija v Lyonsu, se je udeležil tudi g. Blaž J. Chulik s svojo soprogo in sinom Arnoldom. — Rojak Matthew Rogel, stanujoč v Fairmount parku, je zadnji petek čistil svoj revolver in se pri tem tako obstrelil v lidke, da je moral v bolnišnico sv. Jožefa, ker so se pokazali znaki zastrupljenja. — Na Zahvalni dan sta se mudila v Jolietu med prijatelji in znanci g. Mat. Barborič in soproga iz Springfielda, 111. Na obisku sta bila pri g. Fr. Žel-kotu. Posetila sta tudi našo tiskarno. — G. Grčar se je podal v Cleveland, O., na obisk k svojemu sinu. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Hribar Franc, Kustrič D., Kurelič Anton, Majetič Anton, Mozer Martin, Palijan J., Pucel Frank, Baren Petar; Kisberger Marija, Lasič Jelka, Samida Marija, Ziza And-jela in Tršček Marija. — 300 puranov po 22c funt je kupilo upraviteljstvo tukajšnje državne kaznilnice za Zahvalni dan, tako da so imeli tuqi kaznjenci svojo veselo urico in gostijo. — Grof Herbert von Walgenheim je zašel te dni v naše mesto, kjer je bil aretiran zaradi pijanosti. Seveda, globe ni imel s čim plačati, in zato je postal in ostal gost jetniškega o-skrbnika na policijski postaji, našega rojaka g. Jos. Stukla. Grof Herbert je resničen klativitez, kot jih Nemčija producira na tucate. In našega grofa mati je baje sestra sedanjega kan-celarja nemškega, kneza Buelowa. Oj ti jolietska “špehkamra”, kako imenitne goste ti dovaja hudomušna usoda! — Gosp. Pet. J. Srnovršnik, bivši organist na Evelethu, se je podal v Waukegan, kjer nastopi službo organista. Bil je na obisku v Jolietu ter je posetil tudi našo tiskarno. — Glede dekliške veselice na Zahvalni dan in mladeniškega plesa zadnjo soboto ne poročamo posebej, ker objavljamo doposlano nam poročilo v tozadevnem dopisu. Joliet, 111., 2. dec. — Naše mladeniško društvo sv. Alojzija je priredilo zadnjo soboto svoj prvi ples v Golobičevi dvorani. Plesa so se. udeležili vsi člani brez izjeme. Veselica se je vsekako dobro obnesla; da se bo blagajna opomogla je največ pripomoglo srečkanje za zlat prstan, katerega je dobila štev. 249. Na tej veselici je bil navzoč tudi novoizvoljeni preds. K. S. K. J. g. A. Nemanich. V svojem kratkem, a je-dernatem govoru je spodbujal prisotno mladino, na delo za dobro stvar. Posebno je veliko 'lepega omenil glede K. S. K. Jednote, katere član bi moral biti vsak zaveden Slovenec in Slovenka. Rekel je med drugim, da želi, da bi bilo naše društvo prvo, katero bo on sprejel v Jednoto kot predsednik. Upamo, da-se bodo izjave vrlega rojaka vresničile. Za poset in krasen govor se mu društvo iskreno zahvaljuj e- Kar se tiče veselice je šlo vse v lepem redu. Manjkalo je nekaterih deklet, ki so pa morda imele vzrok biti odsotne. Na njih veselici ni bilo posebno veliko naših fantov; menda ker niso vedeli, ali kaj, zato so pa tudi dekleta bila redka na naši veselici. V prihodnje upamo, da se bodejo naši fantje bolj številno udeležili dekliških veselic, in dekleta naših, da bo več sloge tako tudi napredka. Vsem onim, ki so nas počastili na veselici s svojo prisotnostjo se iskreno zahvaljujemo. Upamo, da v prihodnje složno delujemo, da pokažemo, da smo res fantje od fare. Odbor. Chicago, 111., 2. dec. — Prihodnji ponedeljek, dne 7. t. m., bode adventna spoved za obe ženski slovenski katoliški društvi v Chicagi in naslednjega dne, na praznik Brezmadežnega Spočetja, pa skupno sv. obhajilo med osmo sv. mašo v naši cerkvi sv. Štefana. Drugo soboto, dne 12. t. m., pa bode spoved za vsa moška slovenska katoliška društva v Chicagi in naslednjega dne skupno sv. obhajilo med osmo sv. mašo. Spovedovala bosta dva duhovna gospoda. Upamo, da se člani in članice udeleže v najobilnejšem številu sv. zakramentov, ki so najprimernejša priprava za svete božične praznike. Rev. Ant. Sojar. Montreal, Canada, 27. nov. — Jesen se bliža svojemu koncu. V pratiki podaja roko zimi; v resnici imamo pri nas že pravo pravcato zimsko vreme. Gori nekje od severa je pritegnil mrzel veter. Prešerno gospodari pov-sodi, kamor le doseže, pozdravljaje vsacega, katerega naleti, s svojim ledeno mrzlim objemom. Brezobzirno se zaganja v hiše, iskaje špranj, skozi katere bi se ukradel v topla stanovanja; čeprav je povsodi vsprejet in preganjan kot nepovabljen gost. V kolikor ne more pokazati svoje moči po zaprtih, toplih prostorih, skuša se ska-zati na prostem. Jezno dvigaje plast snega za plastjo se igra z snežinkami, vrteč jih v kolobarjih po zraku in jih zopet spušča na tla, ko se je naveličal svoje šale. Trda ledena skorja je prepregla reko Sv. Lovrenca in ustavila plovbo. Že par tednov ni več čuti onih dolgočasnih in rezkih vzdihov parnih pi-! ščalk, ki so popreje neprenehoma naznanjali prihod in odhod parnikov v montrealski luki. Črez noč je izgubilo mesto Montreal svojo veljavo kot pristanišče. Da ne bi bilo mesto križišče železnice, ostalo bi skozi tri do štiri mesece brez vsacega pomena v trgovinskem oziru. S tovarnami se ne more ravno posebno ponašati. Na prstih obeh rok bi lah-■ ko naštel vse one visoke in zakajene dimnike, ki bruhajo noč in dan dim in smrad iz svojih žrel. Človek bi si skoro mislil, da je našel v Montrealu ono zaželjeno idealno mesto; proro-kovano mesto bodočnosti brez vsacega dima. Nekaj velikih predilnic, par tovarn za lesene izdelke, ne ravno preveč parnih mlinov v okrožju mesta; to so edini prostori, kjer bi Slovenec, naselnik, našel po dolgem iskanju svoj kruh. Skoro je neverjetno, da bi primanjkovalo delavnih rok v tem kraju. —Mastni dohodki, katere je donašala plovba, so izginili; objednem je zapustilo svoje stalno delo na stotine rok, ki so se ob letnem času pehale ob pristanišču. Umolknilo je škripanje vzdi-gač, s katerimi so nakladali in razkladali tovore; in utihnilo kričanje izla-galcev. Kjer je bilo še pred par dnevi pravo človeško mravljišče, vlada sedaj mir in tihota. Le tu in tam še opaziš kako nerodno dvokolnico, katere visoka kolesa pode pred seboj mršasto ži-vinče, koje gospodar, še bolj tršasti izvošček, zmerja s—konjem. Da ni ub6-go kljuse dobro pritrjeno na ojnico, zvrnilo bi se vsak čas na tla; tako si pa revše ne more privoščiti take šale kar tako meni nič. tebi nič, kadar bi se mu poljubilo. Brez dvoma sta si oba starca, gospodar in konj, jednih in istih misli, češ: tako vse počasi mine, tako vse preide. Minula je naša slava, prešla slava našega pristanišča. Toda, kaj za to? Zadnjemu se bode še vse povrnilo tekom par mesecev, midva bodeva pa tudi prenesla ta udarec na ta ali oni način; — saj ni samo nama na svetu začrtana taka usoda. V posebno sramoto itak nisva drugim konjem in po.strežčekom, ki se pehajo na istem prostoru za kruhom kot se midva. Delavci iz pristanišča so se razkropili po mestu iskaje služb; drugi so si vzeli po dolgotrajnem delavniku počitnice in delajo sedaj večjidel po salonih, seveda — če jim nese. Težko je dobiti delo takim ljudem, posebno še sedaj v zimskem času. Vsak najemnik namreč dobro ve, da se je tem ljudem prirastla luka na srce, in da bodo zopet izginili, kakor hitro bode prvi parnik prinesel pozdrave po reki Sv. Lovrenca v Montreal. Tone Schiffrer. Biwabik, Min., 25. nov. — Slavno uredništvo Am. Slovenca! Usojam si, Vam tem potom poročati žalostno vest iz nam in Vam dobro znane obi-telji Josip Fabič, katerega našega sobrata in člana društva sv. Jan. Krst. št. 13. kruta osoda preganja že preko 5 let zaporedoma. Da obvestim glavne točke njegoye nesreče, pričnem z mojim programom tako le: Ponesrečil se mu je 5 let stari sinček Mate 11. novembra 1905, na katerega je pal kotel vrele vode in vsled velikih muk je izdihnil svojo nežno dušico po preteku 24. ur. Drugič je bil ponesrečen sin Josip, star 17 let, vposljen v enem železnem rudniku, ki ga je do smrti vbilo 15. junija. .1906. A sedaj vtretjič je pa bila njegova največja zguba v obiteljskem krogu, ker mu je njegova draga soproga v starosti 51 let v mučni bolezni, trajajoči čez 5 mesecev, v Gospodu zaspala. Pokojnica bila je članica našega društva štev. 13. Šteje se vzrok smrti hitra sušica. Na željo in zahtevo pokojne zgodilo se je pri pogrebu vse prav veličastno. Na čelu mrtvaškega voza in njene krste korakalo je društvo z zastavo in ravno tako godba, broječa 25 mož, katera je prav zvonko njene mrtvaške žalostinke v lepih melodijah trobentala. Godbi, doma iz bližnjega Eveletha, gre vsa hvala za njih izvežbanost. Godci so iz mešanih narodov, večina vsi rudarji. Po končani sv. maši, pri kateri si videl vse narodnosti brez razločka veroizpove-danj, napravil nam je naš častiti gospod Franc Saloven res prav ganljiv in v srce segajoč govor na vse pričujoče osobito njeno zapuščeno obitelj in sorodnike, tako dobro priporočujoč v molitev za pokojno Ano, da nisi videl enega trdovratnega človeka brez solz v očeh, za kar jaz v imenu društva in v imenu zapuščene obitelji in vsih drugih gospodu Franc Salovenu izrekam pohvalo in srčno hvalo. Pokojnica je bila rojena v vasi Pri-banjce ob Kulpi pri Vinici, stara je bila 51 let. Zapušča tu moža, 3 hčere in 2 sina, od katerih je oženjen 1 sin in omožena 1 hči, a ostali trije še ne-dorastli in nepreskrbljeni. Pa mislim s skupnimi močmi jih bomo že preživih. Končno še pripomnim, da na željo vdovca Jožeta se iskreno zahvaljujem vsem dragim prijateljem in znancem, kateri so dohajali s tolažili pred smrtjo in ob smrti njegove pokojne soproge. Z bratskim pozdravom vsem znancem in prijateljem po širni Ameriki Frank Jaklevič, preds. dr. št. 13. Bridgeport, Ohio, 27. nov. — Cenjeni gospod urednik! Ker že precej časa ni bilo citati v našem vrlem listu kakih novic iz našega kraja, zato sem se namenil, zopet.nekoliko poročati o naših razmerah. Pričeti moram, žal, še z godrnjanjem čez krizo, ta nas nikakor noče zapustiti. Z malo izjemo, delamo po vseh tukajšnjih premogokopih prav slabo, komaj po 2 do 3 dni v tednu, da se težko preživi. Zaradi tega se letos prav slabo počutimo tukaj, kakor večina rojakov širom Združ. držav. Zdaj ko je Mr. Taft izvoljen za predsednika, nam obetajo, da bode kmalu boljše; želimo, da bi se te obljube res fcudi kmalu uresničile. Dne 17. nov. smo imeli volitve za celo Belmont Co. zaradi “suhega” ali “mokrega”, pa kakor po večini povsod letos, tako so tudi tukaj zmagali fanatični temperenčarji, kar je zelo hud udarec za vse delavce in obrtnike, posebno pa za salonarje po mestih Bridgeport, Bellaire, Martinsfferey in St. Clairsville, ki bodo morala, vse salone zapreti dne 16. dec. Po tempe-renčnem sistemu bomo postali zdaj kakor nema živina, ki dela celi dan, nazadnje se pa vode napije; z nami bo ravno tako, ali vsaj tako žele, da bi delavec, ko se vrne ves izmučen od dnevnega dela, popil kako galono vode, da ne bo potem'razgrajal in nežnim temperenčnim dušam trubelna delal. Ti ljudje hočejo od Boga ustvarjene dobrote uničiti in ubogega delavca tirati še v hujše trpljenje, žal, da se njim letos večina posreči; radovedni smo, kam bo ta vodopivška fantazija dovedla deželo, če bo tako naprej šlo. Naš obče čislani rojak Louis Šušteršič si je kupil tu v bližini lepo farmo in tako je on prvi slovenski farman v tem kraju. Ker je vzgleden narodnjak in vnet društvenik dveh tukaj šnih slov. društev, mu čestitamo k njegovemu napredku in mu želimo najboljšega vspeha. Tudi več rojakov si je zopet letos postavilo svoje hiše, tako da naša naselbina vedno bolj raste, seveda vsled krize je vse bolj klaver-no in mirno. V društvenem življenju smo še dosti na dobrem stališču vzlic slabim časom, ker rojaki sprevidijo, kako koristna so društva, zato tudi pridno ista podpirajo. Tudi tukajšnje Slovenke so na noge stopile in so si ustanovile same svoje društvo sv. Ane štev. 123. K. S. K. J., kar je vse hvale vredno, ker s tem so pokazale, da se tudi one zanimajo za napredek v društvenem življenju. Le tako naprej, vsaka Slovenka tukaj naj bo članica tega društva, da s tem pokažete, da ste zares zavedne hčere majke Slave. Zdaj pa še nekoliko o čudnem dopisu iz Dilles Bottom, G., ki je bil citati v 50. št. Am. Slov. Kaj je dopisnika iz omenjenega kraja dovedlo, da je tisti dopis pisal, si ne morem raztolmačiti drugače, kakor zlobnost in norčevanje iz vsega, kar je katoličanu sveto. Dopisnik pišete, da je vas precejšno število Slovencev in da bi radi cerkev delali. Vprašam Vas, koliko Nadaljevanje na 7. strani. « podzemsko ja- v roki na ves glas vpil: “Wollen r .^.r* ^ tpčinah poleg Tr- dass ich Sie todsteche”, in je sta. ? " «TV’. .li se hodi eno uro. Lausbuben”, prijele so močne roh Veličastna K /tOf'irala» v tej jam; ;ma Bučarjeve Muellerja. Bučar je Mue^ premera 2 ,U xrietrov ;n visočine 138 lerja strahovito pretepel, tako, da jtpnetrov. Muellerj eve klofute stotero poplačal. Tako jo je skupil Mueller kljub svoji PRESELITEV! 4iri aJG FRANK SAKSER C0. m brušeni sablji. Moral je s svojo sab-ljenko brušenko čepeti na tleh, ko mu je Bučar usta s prsti natezaval. Zade- i pride seve pred sodišče. — Ribnica, 7. nov. Nemci so imenovali v Dragi sedem častnih občanov, da bi zmagali pri prihodnjih občinskih volitvah. Slovenski člani so vložili protest. —Ciganska nadloga na Dolenjskem. Menda ni nikjer na Kranjskem toliko ciganov, kakor na Dolenjskem, kjer postajajo že prava nadloga. Goljufajo lahkoverne ljudi in kradejo, kar jim pride v roke. Pred nekaj dnevi so o-rožniki prignali v zapor novomeškega okrožnega sodišča trinajst mladih cigančkov, ker so se ukvarjali s bankir-stvom. Prebrisani cigani so namreč v litijski okolici goljufali na ta način da so pri lahkovernih kmetih zamenjavali ogrske desetice in dvajsetice z avstrijskimi, ker baje ogrski denar nima več veljave, oni pa, da ga bodo že izdali, ker odidejo na Ogrsko. Seveda Ü! — ^ A'7 bojkota avstrijskega blaga I na Tudikem se pozna posebno v trgovini s sladkorjem. Tržaška trgovina sladkorjem na Turško je malodane popolnoma ustavljena. V Trstu se nabira množina pošiljatev sladkorja, katere se ne morejo odposlati. — Državna policija v Pulju prične | poslovati s 1. decembrom t. 1. — Simon Gregorčičev “Hrib” v ži- <:i dovskih rokah. Maja meseca leta 1903 je pesnik Gregorčič prodal svojo hišo in vse k njej spadajoče posestvo na gradiščanskem Hribu nekemu Lahu za neznatno vsoto 8000 kron. Novi | \‘f, posestnik je odstranil iz hiše hlev, senik in listnjak, zgradivši za to potreb- I no poslopje in nedavno je zopet pro-1 :.(£i dal ves Gregorčičev “Hrib” s prenov-ljeno vilo vred za — 18.000 kron ne-kemu — horribile dictu — tržaškemu Židu! Tako bodo torej inorodci in | pjj drugoverci uživali dobiček od dragocenega zaklada iz nagrad zlatih pesmi, ki ga je naš “kme.t-poet” zakopal v sol-dansko zemljo svojega solnčnega “Hriba”. “GLAS NARODA” Se nahaja od sedaj naprej v LASTNI HIŠI Ev: S:: M I f.v: " A £v: 82 Cortland Street NEW YORK To je tik Pennsylvanije železnice, postaja Cort-lani Street Station ali dober blok od Baltimore & Ohio Železnice nr nsn HT» ■cs;°0 ‘V ' - ■;'■■ » 1TS3T*'■???* ^ ' ■ ' r‘ '•'• v aw: \'' ”■ •'■"■, i ■KyWr-m*''';v% - ' Äf^ÄV*-y; ^v* T-: "T Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. (Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja j,a vsaki petek SLOYENSKO-AM, TISKOVNA DRUŽBA, list stane samo $1.00 na leto in je cenejši kakor katerikoli list enake velikosti v tej deželi ali kateri drugi deželi. Izdajatelji ‘A. S.’ nimajo z listom nobenega dobička in kdor se količkaj razumet na tiskarstvo ve, da pri tako nizki naročnini ga ni mogoče imeti. Povišati naročnine pa nočemo, ker želimo, da bi imel ‘A. S.’ omogočen pristop v sleherno slovensko hišo v Združenih Državah. Kakor hitro nam bo-, . de kaj preostajalo od pokritja stro- Naročnina za Združene države le proti -j,ov za [¡st) kočemo napredovati na predplači $i.oo na leto, za vropo način. Ako se bode število na- proti predp aci $2.00 na eto. , j naročnikov množilo v tej meri, ka- I kor se je zadnji dve leti, bomo list po-;Dopisi in denarne pošiljatve naj se ve^a[; jn ga izdajali na 12. straneh. pošiljajo Potem bodo imeli naročniki berila, do- AMERIKANSKI SLOV . brega, koristnega in zdravega berila JOLIET, ILL. j dovolj za cel teden. {Tiskarna telefon Chicago in N. V . 509 ^ Tako stopamo pogumno v novi (18.) Uredništva telefona Chi. 1541. i ]etnik, zaupajoč, da bodo cenjeni čita- . ...... . | telji ohranili listu staro ljubezen in na Pri spremembi bivališča prosimo | klonjenost Ist0 tako se zanašamo na naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari nailov. Rokopisi se ne vračajo. Dopisi brez podpisa se ne priobčijo. nadaljno pomoč od strani naših sotrud nikov in dopisnikov. Naj spremlja božji blagoslov nje in nas tudi v no-1 vem letniku! neoskrunjeno, temveč jo vedno množila s svojimi krepostmi in velezaslužni-mi deli; ki je bila občuvana najmanjšega odpustnega greha in vsake nedostojne nagnenosti. Tako pozdravljamo tudi mi brezmadežno Devico in blaženo Bogorodico ob povratku praznika, s katerim obhajamo svečani spomin na Brezmadežno Spočetje, ki jo je ž njim Bog odlikoval pred vsemi Adamovimi otroci. Veselega srca se zlagamo v hvalospeve, s katerimi proslavlja cerkev Marijo ob njenem vstopu v svet: “Danes je iz Davidove korenike pognala mladika; danes je Marija spočela brez grešnega madeža; danes je stari kači glavo strla.” V boju proti peklenskemu sovražniku se priporočamo zaščiti Brezmadežnega Spočetja, kličoč j.o: “Marija, brez greha spočeta, prosi za nas, ki se zatekamo k Tebi.” BOGASTVO, KI MORI. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111. CERKVENI KOLEDAR. 6. dec. Nedelja Miklavž, škof. 7. ti Pondeljek Ambrozij, škof. 8. (t Torek Preč. Početje M. 9. tl Sreda Sir, škof; Valerija 10. It Četrtek Evlalia, muč. 11. It Petek Damaz, papež. 12. it Sobota Sinezij, muč. K PRAZNIKU BREZMADEŽNEGA SPOČETJA. Brezmadežna. (Zložil Jos. Levičnik.) Bodi nam pozdravljena, O Devica čista vsa, Madeža na Tebi ni, Stvarstvo vse naj Te slavi! Slava Tebi, ki Si čista vsa, Slava večna Ti, Brezmadežna. Čista kakor lilija Sredi trnja zemskega Strla kači glavo Si, Slava bodi Ti vse dni. Slava Tebi, ki Si čista vsa, Slava večna Ti, Brezmadežna. K Tebi zrem otrok solza, Prosim Te Brezmadežna: Daj da v raju tudi jaz Zrem nebeški Tvoj obraz! Slava Tebi, ki Si čista vsa, Slava večna Ti, Brezmadežna. K PRIČETKU 18. LETNIKA “AMERIKANSKEGA SLOVENCA” Z današnjo številko končuje “Amerikanski Slovenec” svoj 17. letnik in prihodnji teden bo nastopil 18. leto svoje starosti. Vsa ta dolga leta se je trudil naš list in deloval za blagor našega naroda v Ameriki kakor njegov pravi prijatelj, učitelj in svetovalec. Kot prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki je oral ledino slovenskega časnikarstva v tej deželi, seznanjal med seboj rojake naše raztresene križem Združenih Držav, jih zbiral v katoliška društva, veliko pomo-gel k ustanovitvi K. S. K. Jednote, te največje slovenske podporne in zavarovalne družbe na svetu, vzbujal pri vsaki priliki v našem narodu versko in narodno zavest in dosegel, da imajo dandanes vse večje slovenske naselbine v tej deželi svoje slovenske cerkve in mnoge tudi slovenske šole. Z eno besedo: pridobil si je mnogih zaslug za naš narod na verskem, kulturnem in gospodarskem polju. Za vse to smo v prvi vrsti dolžni hvalo dobremu Bogu, ki je blagoslovil naše delo in Njega prosimo, naj i nadalje deli vspeh našemu prizadevanju, da bo storil ta list veliko dobrega, kjerkoli ga sprejmejo pod streho. Potem se zahvaljujemo našim cenjenim naročnikom in bralcem za prijaznost in naklonjenost, ki so jo nam skazo-vali; našim marljivim zastopnikom in agentom, ki priporočajo in širijo naš list in — last but not least — se zahvaljujemo našim vrlim dopisovalcem, sotrudnikom in poročevalcem. Ravno njim se imamo zahvaliti, da je prinašal naš list zadnje leto več novic iz slovenskih naselbin, kakor vsi drugi slovenski listi v Ameriki skupaj. Na vse te prijatelje našega lista stavimo znova prošnjo, naj mu ostanejo i nadalje naklonjeni, tako da bode ‘A. S.’ tudi zanaprej najboljši slovenski list v Ameriki. Sodelovanje dela moč. Vsak prijatelj našega lista se potrudi, dobiti novih naročnikov in dopisnikov! Mi pa bomo od svoje strani storili vse, da zadovoljimo svoje čitatelje in spopolni-mo list po najboljših močeh. Nekateri naročniki so izrekali željo, naj bi izdajali ‘A. S.’ po dvakrat na teden. Odkrito povedano: tega ne nameravamo, in sicer iz naslednjih vzrokov. Naš list izhaja na osmih straneh in prinaša več berila, kakor listi, ki izhajajo po dvakrat na teden. Naš Ko je Bog ukazal Mojzesu, zgraditi sveti šator in izgotoviti skrinjo zaveze, mu je pokazal Gospod v podobi, kakošno hoče imeti to svetišče. Najdragocenejše gradivo naj se izbere, in naj spretnejši umetniki naj najskrbne-je izvrše delo. Kajti sveti šator ima biti dostojno zavetišče za skrinjo zaveze, in ta je bila določena, da vklepa v sebi in hrani postavne plošče. Če pa je Bog tako odredil in dal take predpise, da zagotovi postavnim deskam dragoceno in dostojno zavetišče, kako je pač moral Najvišji postopati, ko je hotel pripraviti stanovanje za včlovečenje svojega Sina? Skrinja zaveze je vendar oklepala samo dve kameniti plošči, na katerih je bil dal Bog po angelski roki napisati deset zapovedi. Krilo Device Marije je pa imelo objemati in nositi večnega, po bistvu jednakega Sina Očetovega. Kako čisto in sveto je potemtakem moralo biti to naročje, v katerem je hotela beseda božja postati meso in počivati. Bogokletna bi bila zares misel, da je bila duša Bogorodice omadežana z grehom. Zato pravi sv. Avguštin: Iz spoštovanja do Marije in zaradi njenemu Sinu pristojne spoštljivosti se nje ne sme omenjati, ko se govori o grehu.” S tem velikim cerkvenim učenjakom se zato strinjajo tudi ostali očaki v misl;'h, da je preblažena Devica v svojem spočetju ostala čista izvirnega greha. Tako so učila tudi vseučilišča in bogoslovci, in ta uk so zagovarjale redovne družbe in proglašali razni posebni cerkveni zbori. Škofje vesoljnega sveta so se ujemali v trditvi o tej prednosti Matere božje z verniki, ki so nebeško kraljico v njenem brezmadežnem spočetju častili in klicali. Zatorej je cerkev vedno mislila, da je bila Marija občuvana izvirnega greha v svojem spočetju, dasi ta na sv. pismo in ustno izročilo oprti uk še ni bil proglašen za versko resnico. Razglašena je bila ta verska resnica šele dne 8. decembra 1854 po preblaženem papežu Piju IX. Poleg dokazov, vzetih iz božjega razodetja, navajajo bogoznanci še mnogoštevilne nagibe, ki zahtevajo to predpravico za Marijo. Bog je bil dolžan svoji radodarnosti proti Mariji, ko jo je dvignil do vse človeške pojme presegajočega dostojanstva božjega materinstva, da jo je odlikoval tudi z vsemi milostnimi prednostmi. Pristo-jalo se je vendar gotovo, da je Jezus, vsemogočni Sin božji, ki je hotel biti sin Marijin, naklonil svoji Materi najpopolnejše učinke svoje odrešitvene milosti, da jo je na odličen način odrešil. Dočim je torej Kristus dosegel za vse ljudi očiščenje podedovane kriv de, je pridobil za svojo Mater oprostitev od iste. Kako bi mogel Kristus tudi prenašati, da bi se satan samo za hip smel ponašati, da je imel Bogorodico v svoji sužnosti ujeto? Ali ni marveč moral Izveličar svoje blažene Matere obogatiti z vsemi čez-natornimi darovi, katerih je kaka stvar sposobna? Gotovo je morala biti na telesu in duši neomadežana in neoskrunjena, ki se je v njenem deviškem naročju hotel Sin božji preobleči s človeško natoro. V stanu nedolžnosti so bili prvi starši ustvarjeni od Boga. Nič manj ni mogla biti odeta z opravo pravičnosti druga Eva, mati življenja, ki je v tako tesni zvezi z novim redom odrešenja. Smrt vsled greha ni smela zadeti nje, ki je bila določena, posredovati svetu milostno življenje v Kristusu. Torej je bila Marija, ko je spočela, brez vsa-cega greha in milostipolna. Po pravici porablja torej cerkev besede visoke pesmi na preblaženo Devico, ko nebeški ženin pozdravlja svojo neoskrunjeno nevesto ob njenem vstopu v svet: “Sprelepa si, prijateljica moja, ni ga madeža v Tebi.” To neoskrunjeno čistost, to lepoto ki ji ni jednake, to izobilje milosti in najvišje božje prijateljstvo časti in spričuje nadangel j Gabriel, ko je naznanil Mariji vest, da je izbrana za mater Izveličarjevo. “Češčena si,” pravi, “milostipolna, Gospod je s Teboj, Ti si blažena med ženami.” Zares, milostipolna je Marija, ki je bila v svojem spočetju od Boga obdarovana s čistostjo in svetostjo, ki je vse svoje žive dni ohranila milost nele Brightova bolezen in organska (u-strojna) srčna hiba sta v New Yorku in drugih velikih mestih, ki je v njih doma bogastvo, dosegli razburljivo razmerje. To sta “aristokraški” bolezni, ki ju povzročajo obilne pojedine, pozne ure in vina. V New Yorku je bilo smrtnih slučajev vsled teh bolezni leta 1871. v razmerju oseb 17.68 na vsakih 1000 prebivalcev; leta 1883. je razmerje na-rastlo na 21.91; leta 1903. je bilo 27.20; leta 1907. pa že 30.14. Te hladne številke smrti in bolezni so za nas, ki ljubimo, dasi ubogi, življenje in zdravje, očividen dokaz, da bogastvo nikakor ni neomejen blagoslov. Seveda, vsi mislimo, ko bi bili mi bogati, bi bili pametnejši, ampak to se ne da dokazati, kajti bogastvo je mnogo hujša skušnja za značaj, nego je revščina, in gotovo spravi na dan “žlindro”, ki se skriva tudi v njem, ki je najpodobnejši svetniku. Mnoga boljša, vsaj za naše zdravje, je huda moj strinja, potreba, ki nas sili hoditi mirno po zdravi vsakdanji stezi, nego razuzdanoveseli tovariš srednjega spola, bogastvo, ki bi nam dovoljevalo — da, nas vzpodbujalo — vihrati v prerani grob. Ljudem našega časa se vobče toži po bogastvu, katero jim mami glavo in srce noč in dan. Postojte za hip in pomislite, da bi bogastvo pomenjalo samo neznatno spremembo v programu, po katerem so naša življenja že urejena. Hrano, obleko, dom, opravilo, razvedrilo, prijatelje — to imamo, dasi menda ne vsi. Bogastvo bi lahko dejalo več zabele ali začimbe v vašo hrano, več gizdavega kroja v vašo suknjo, več šopirne šare v vašo hišo, več bojazljivosti v vaše opravilo, več videza v vaše razvedrilo in več hinavstva v vaše prijatelje. Z denarjem se bi te stari mogle zamenjati in vi bi lahko potovali in si ogledovali svet. Ampak zagotovo smemo prorokovati, da boste po petih letih razkošnega življenja in uživanja spet občutili pusto praznost in dolgčas, ki vam sedanje dni mori. In s toliko slabejšim zdravjem; kajti bogastvo, kakor se mu navadno streže, pomenja razuzdano življenje, malo gibanja in manj mišljenja, izogibanje neprijetnosti, kjerkoli možno, ter potemtakem oslabljenje duševne, nravne in telesne moči. Prečitajte še enkrat številke začetkom tega članka in obračajte svoje želje do česa, kar pomenja več zdravja, več življenja, in ne manj. vdete po gorečem navdušenju mladeničev in starcev, same osnovale poseben oddelek lige. Neka priletna amazonka dvainšestdesetih let, ki je njen mož umrl za srbsko svobodo v veliki vojni proti Turčiji, je bila prva, da se je vnela za načrt. Šest sinov in devet vnukov ima, ki služijo v armadi. Obrnila se je do enega izmed generalov s svojim načrtom, in je bila iz-prva sprejeta neugodno. "Prestara ste za boj, vsekako,” je rekel general. 'Če se mladi ne boje umreti, zakaj bi se bala jaz, ki imam manj časa živeti?” se je odrezala starka. General je priznal, da je s takim duhom res sposobna za boj, in tako je šla in je s pomočjo vojaških oblastev ustanovila voj. Ženske se zdaj vsak dan vežbajo s težkimi Mauser-puška-mi, udeležujejo strelnih vaj in uspo-sobljajo na vse načine, da zavzamejo svoje mesto na bojni črti. Amazonski voj vežbajo častniki izpod poveljstva podpolkovnika Kikeliča, Sedaj, ko je voj organiziran in kaže svoje praktične sposobnosti, se nje gove članice navdušeno proslavljajo vsepovsod. Nove rekrutinje se neprestano zbirajo, in poveljujoči častniki hvalijo žensko delo. Slični voji se ustanavljajo po raznih delih deželnih. Amazonski voj obsega ženske raznih starosti od veteranke dvainšestdesetih let in druzih približne starosti do deklet v cvetu šestnajstih let. Med njimi so omožene in samice, kmečke ženske in žene bogatih trgovcev. Vse so krepke in čvrste, kajti Srbija je dežela, kjer živi junaško ljudstvo trdo in preprosto življenje. Ljudje se obilno hranijo s kiselim mlekom, ki je po profesorju Mečni-kovu najboljše hranivo v dosego najvišje starosti. Srbi dostikrat žive do visoke starosti ter so nenavadno močni in zdravi. Da so Srbkinje osnovale bojni voj, ni tako čudno, kakor se zdi. Med vojnami na Srbskem in Balkanu so doma puščene ženske navadno bolj trpele, nego vojaki v bitki. Ako se ženske izkažejo na bojišču, bode njihova usoda mnogo boljša, nego je bila njihovih matera in babic prejšnja leta. Pač bodo mnogoterniki dvomili o sposobnosti žensk, držati skupaj in prenašati razne težave dejanske vojne, ampak ta dvom je videti odveč vpričo dosedanjega vedenja junaških Srbkinj. In tudi že poprej so se mnoge posamezne ženske, preoblečene kot moški, izvrstno bojevale kot vojščakinje. Medtem pa ko Srbi in njihove ama-zonke glasno kričijo za vojno, jim želimo malo več treznega pomisleka, kajti do zmage nad Avstrijo je daleč. SRBSKE AMAZONKE. DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.35 .............. 50 kron, za 20.50 ............... 100 kron, za 41.00 ............... 200 kron, za 102.50 ............... 500 kron, za 204.50 .............. 1000 kron, za 1018.50 .............. 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Lank Draft. FRANK SAKSER CO., 82 Cortland Street, New York. 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. MALI OGLASI. POTREBUJEM ŽENSKO ZA Hišno delo kot gospodinjstvo. Oglasi se naj pri Math. Puhek, 1105 North Scott St., Joliet, 111. NASLOVNIK tigovcev, obrtnikov, gostilničarjev in odvetnikov, ki se priporočajo rojakom. NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, iTri N. Broadway, Joliet, I1L ANGLEŠČINA V 3 DO 6 MESE-cih. Lepopisje, slovenščina in računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj. Slovenska korespondenčna šola, Box 181, Station B, Cleveland, Ohio. 6mo. O. W. Brown, preds Bobt. Puomr.p Upre W. G. Wilcox, kasir. J ¡Oil K pesmi “Brezmadežna”. Resnična armada amazonk ali voj ščakinj, izvežbanih in oboroženih puškami ter brez dvoma bojaželjnih, se je osnovala dandanašnji. Tako se je v našem času uresničila starodavna bajeslovna legenda, ki so njeno utemeljitev smatrali za jako negotovo. Srbkinje so osnovale zbor amazonk z namenom, vojskovati se proti Avstriji in celemu svetu, če treba. Svetovni časopisi objavljajo fotografije., kažoče srbske amazonke pri vežbanju in streljanju, in nijeden vojaški ve-ščak, ki je videl te slike, ne dvomi, da so Srbkinje sposobne za resen boj. Tako visoko je vzkipelo domoljubno oduševljenje na Srbskem, da so matere, žene in hčere ustanovile deželno organizacijo, katere vsaka članica je s slovesno prisego zavezana bojevati se za smrt ali svobodo. Glavni stan ženskega voja je Kragujevac, nekdanje glavno mesto srbsko, kjer se vrše vsak dan vaje v orožju. Amazonski voj je del predkratkim ustanovljene “Lige smrti”, ki ji pripadajo tudi moški. Ta liga je bila ustanovljena v Kragujevacu, v pokrajini Šumadija, ter odgovarja junaškim sporočilom starodavnega mesta. Kragujevac je znan kot “Srce srbsko” ter je središče vsakega domoljubnega gibanja in nemira. Vsak član ozir. članica lige nosi znak v narodnih barvah — rdeča, modra in bela—prekrit z lobanjo in križnima kostema iz kovine ter geslom: “V smrt za svobodo.” Liga se je osnovala nedavno, ko si je Avstrija prispojila pokrajini Bosno in Hercegovino, ki so ju Srbi smatrali za določeni, da o priliki pripadeta njihovi deželi. Komaj je bila liga ustanovljena, ko so se že jeli novinci zbirati od vseh strani. Vsak mladenič in mož, ki ni bil reservist, si je smatral za čast, da se pridruži. In potem so Srbkinje, Zgoraj objavljamo pesem, ki jo je zložil g. Jos. Levičnik, nadučitelj v pokoju v stari domovini, in jo dopo-slal Rev. Jos. Vrhuncu v New Castle, Pa., z izrecno željo, naj jo da natisniti v našem katoliškem časopisu, kar nas navdaja z zadovoljstvom. Prepričani smo, da mnogi čitalci našega lista dobro poznajo pesnika Levičnika. Rev. Vrhunec poroča o njem: G. Levičnik je Nestor slovenskega učiteljstva na Kranjskem. Rojen v Železnikih na Gorenjskem, deloval je nele za svoj rojstni kraj, kjer je bil učiteljem skoraj 50 let, ampak zanimal se je vedno za povzdigo slovenskega naroda vzla-sti mladine. Za svoje zasluge bil je odlikovan od papeža z zlatim križcem radi svojega neumornega delovanja: “Pro Ecclesia et Pontifice.” Sivolasi starček je še vedno krepak in čil, o-pravlja še vedno službo organista pri sv. Antonu in to že 66. leto. Ad mul-tos annos! Profesorje za časnikarstvo mislijo nastaviti na pruskih vseučiliščih. Novorojenčka z doraščenim jem je te dni porodil, v Klo: burgu pri D 'r icka Otrok je popolnoma zdra Sci Čudo neki d( cm., če 287 fi : ■ pr o v. 1 u St« Dr? v fra pozivi nino : . Indijs. i naselbin zalee glavami raj pc Evro ir.avtäaji „ p icev. JOLIET, ILLINOIS. ADLER J. C. & CO„ 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mesnico. BAMBIČU FR., 920 N. Chicago St. Gostilničar. BRAY-EVA LEKARNA SE PRI-poroča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta. CHULIK BLAŽ J„ 711 N. Chicago ' st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih oblek. DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod u-godnimi pogoji. Munroe Bros. EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek. FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor). GOLOBITSH ANTON, 805 N. Chicago St. Gostilna in dvorana GOLOB JOHN, 608 N. Broadway. Izdelovalec kranjskih harmonik. GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica. S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St., Joliet, 111. Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni. HORWAT ANTON, 600 N. Chicago St. Izdelovalec cigar in trgovec z likerji na debelo. JURlClC FRANK, 1001 N. Chicago St Prodajalec moških oblek in obuval. Agent vseh prekomorskih črt J. P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet, UL KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble. LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna. PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna. WOLK & PRAŠNIKAR, 200y2 Ruby St. Krojača moških in ženskih oblek. Popravljamo, likamo in čistimo o-bleke po najnižji ceni. SIMONICH IN STRUTZEL, 920 N. Chicago St. Trgovca z moškimi oblekami (up-to-date clothing). STONICH GEORGE, 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja. TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave. Prodajalec zemljišč, lot, peska in kamenja. VOGRIN ANTON, 307 Ruby St. Izdelovalec ¡n popravljalec čevljev. VOGRIN ANA, 510 N. Bluff St., N. W. telefon 1727. Izkušena babica (midwife). ROCKDALE, ILLINOIS. MARENTICH ANA, 109 Moen Ave. Prva slovenska gostilna. DERNUI C & BUŠČAJ, 504' Moen / . e ivenska gostilna. 'H CHICAGO. ILL. 1' G. E JOS., 8908 Greenbaj ' ilun in prodaja šifkart TSBURG, PA. .LE 1 170 Butler St., ameriški loteri. jf' 1 • NAN C. M., 5151 Butler St. Pro-«aia vina it- 'kerjev na debelo. O TFT. REL4HOLD, 5400 Butler :ewski, lastnik. ” Dl -IN. H. A. Dublin, Wmk 5438 Butler St. Kapital $100,000.00. BARBER 0ILD1NG. OL.IET.ILL. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota, če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsake vsote, ki je bila uložena šest mesecev. Ta banka je odprta od 9. ure z jutra i pa do 4. ure pop. Ustanovljena 1S71. Iti :)i Of Joliet. Illinois. Kapital in preostanek $300,000.00. Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. J. A. HENRY, predsednik. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici J. & Á. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj m poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4531. N. W. Phone nij Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. Če boš kupoval od nas, ti bomo1 lej postregli z najnižjimi tržnimi conami. .. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.. Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste. Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, ogksi st pri nas in oglej si našo zalogol Mi t* bomo zadovoljili in ti prihrinili denar. Posel Japons!' vesti p krasne vrstf zaročno 4. ' .. ^ ruje zeniti s. ne-npaii kos ro nosi potem nevesta kot pas, ki se končuje z zelo dolgimi trakovi. fi I Slovanska konferenca, ki bi se imela dne 16. decembra posvetovati v Varšavi o ustanovitvi vseslovanske banke in vseslovanske razstave, je preložena na 16. januarja 1909. V peterburškem najelegantnejšem angleškem klubu so razkrinkali uglednega člana, ki je goljufal pri igri. S svojo “umetnostjo” je priigral nad pol milijona rubljev. Ko vas boli glava je vaše veselje in sreča pregnana. Najboljše sredstvo za ohranjenje zdravja proti takim nezgodam je, da imate vedno pri roki Severove Praške zoper glavobol in nevralgijo. Najboljšega okusa. Cena 25 centov. Dobe se v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. velika pratika SE DOBI PRI NAS ZA 10c AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILLINOIS TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK Posebnost so naše "The D. S " life, in "Meerschaum” 5c. Na dubno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street. Joliet, UL W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS. / Fr. Bambich Cor. Chicago & Ohio Sts., Joliet slovenska gostilničar P1 POZOR, ROJAKU Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj? Pošljite ga po Mohor Mladiču, 583 So. Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku. Nadalje ko želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga svojih sorodnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah. MOHOR MLADIČ, 583 S. Center Ave. Chicago, IU. priporoča rojakom fino “Elk Brand” pivo, dobro importimno žganje in kalifornijsko vino ter dišeče smodke. Rojakom se priporočava v poset N. W. Phone 406. K. S. K. JEDN0TÀ Organizovana v Joliet-u, 111. dn« a. aprila 1094. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1808. Predsednik:...........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich. Prvi podpredsednik.......Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111. II. podpredsednik:.......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo. Glavni tajnik:..................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. H. tajnik ..............Joti" Jarc,1221 E. 60th St., N. E., Cleveland, O. Blagajnik:................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja:........Rev. John Kranjec, 9536 Ewmg ave., So. Chicago, 111. Pooblaičenec: ...........Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik:...........Dr. Martin Ivec. 711 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich. Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111. George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, I1L PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Josip Sitar, 805 N. Chicago St, Joliet, 111. Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa Josip Zalar, ml., Box 547. Forest City, Pa. URADNO GLASILO JE AMERIKANSKI SLOVENEC. PRISTOPILI ČLANI. K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 13449 Franc Selan, roj 1887, 13450 Franc Ahlin, roj 1876, 13451 Jernej Jenič, roj 1876, 13452 Jurij Thomas, roj 1867, spr. 3. dec. 1908. Dr. št. 325 članov. K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 13453 Martin Ivec, roj 1878, 13454 Jakob Golobič, roj 1864, spr. 3. dec. 1908. Dr. št. 137 članov. K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 13455 Pavel Filip, roj 1888, spr. 3. dec. 1908. Dr. št. 360 članov. K društvu vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 13456 Martin Gramc, roj 1880, spr. 3. dec. 1908. Dr. št. 57 članov. K društvu sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 13457 Franc Artač, roj 1890, 13458 Martin Pecman, roj 1889, spr. 3. dec. 1908. Dr. št. 36 članov. PRESTOPILI ČLANI. Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., k društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 12910 Janez Kobetič, 23. nov. 1908. I. dr. št. 102 člana. II. dr. št. 359 članov. Od društva sv. Barbare 24, Blocton, Ala., k društvu sv. Barbare 97, Mt. Olive, III., 12612 Janez Poluh, 23. nov. 1908. I. dr. št. 11 članov. II. dr. št. 51 članov. Od društva sv. Vida 25, Cleveland, O., k društvu sv. Barbare 23, Bridgeport, O., 6467 Anton Marin, 30. nov. 1908. I. dr. št. 328 članov. II. dr. št. 47 članov. Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., k društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 8801 Anton Petrovčič, 30. nov. 1908. I. dr. št. 80 članov. II. dr. št. 65 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 5759 Jožef Pavlič, 26. nov. 1908. Dr. št. 102 člana. K društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 9486 Jakob Fabac, 9488 Mane Vujnovič, 16. nov. 1908. Dr. št. 87 članov. SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 9497 Jožef Škof, 13238 Mirko Zdravlovič, 4902 Anton Juršinovec, 30. nov". 1908. Dr. št. 246 članov. Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 7216 Peter Kraker, 2603 Jakob Petrič, 9708 Janez Kotnik, 9513 Anton Škof, 26. nov. 1908. Dr. št. 321 članov. Od društva sv. Roka 15. Allegheny, Pa., 12610 Anton Simončič, 26. nov. 1908. Dr. št. 103 člane. Od društva Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark., 7620 Janez Šmalc, 23. nov. 1908. Dr. št 30 članov. Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 5361 Janez O. Grahek, 6896 Franc Čapp, 12670 Janez Mervič, 6642 Jožef P. Grahek, 6804 Peter Rutar, 9181 Janez Kristan, 10212 Martin Kapš, 30. nov. 1908. Dr. št. 358 članov. Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 8142 Janez Petek, 25. nov. 1908. Dr. št. 107 članov. Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 13051 Janez Pavlovič, 24. nov. 1908. Dr. št. 70 članov. Od društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 6920 Vasil Kordič, 24. nov. 1908. Dr. št. 53 članov. Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 10748 Jožef Bucik, 25. nov. 1908. Dr. št. 82 članov. Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 5906 Jakob Vehar, 24. nov. 1908. Dr. št. 95 članov. Od društva vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 11323 Franc Žagar, 12270 Anton Steblaj, 25. nov. 1908. Dr. št. 53 članov. Od društva vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 12805 Jožef Juvančič, 12969 Jožef Gorišek, 7258 Franc Teršelič, 23. nov. 1908. Dr. št. 56 članov. Od društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 7387 Anton Oplatnik, 7391 Martin Oplatnik, 7395 Luka Oplatnik, 7402 Matevž Oplatnik, 12904 Valentin Kancot, 27. nov. 1908. Dr. št. 113 članov. Od društva Marije Sedem Žalosti 88, Trimountain, Mich., 13079 Milan Mrvoš, 16. nov. 1908. Dr. št. 86 članov. ODSTOPILI ČLANI. Od društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 2130 Janez Mravintz, 4091 Janez Stanfel, 9774 Jurij Mravintz, 24. nov. 190S. Dr. št. 121 članov. Od društva Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 11008 Anton Pinter, 15. nov. 1908. Dr. št. 85 članov. Od društva Novi Dom 102, Newark, N. J., 11489 Karol Miškatovič, 25. nov. 1908. Dr. št. 6 članov. IZLOČENIČLANL Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 10688 Štefan Sporčič, 28. nov. 1908. Dr. št. 196 članov. PRISTOPILE ČLANICE. K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 3873 Marija Ahlin, roj. 1887, spr. 3. 1908. Dr. št. 162 članic. K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 3874 Marija Golobič, roj 1876, spr. 3. dec. 1908. Dr. št. 57 članic. K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 3875 Katarina Brula, roj 1881, spr. 3. dec. 1908. Dr. št. 111 članic. K društvu sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 3875 Mamie Jeloushan, roj 1890, 3876 Lujiza Frustick, roj 1865, spr. 3. dec. 1908. Dr. št. 6 članic. K društvu sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 3877 Katarina Sterbenc, roj 1888, 3878 Marija Pintar, roj 1884, spr. 3. dec. 1908. Dr. št. 49 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 2522 Ana Kordič, 24. nov. 1908. Dr. št. 14 članic. Od društva sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 3175 Ana Malovič, 26. nov. 1908. Dr. št. 48 članic. ODSTOPILE ČLANICE. Od društva Novi Dom 102, Newark, N. J., 3326 Olga Miškatovič, 25. nov. 1908. Dr. št. 9 članic. Od društva sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 3486 Apolonija Križ, 26. nov. 1908. Dr. št. 47 članic. IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC. 468 Marija Škufca, stara 45 let, članica društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., umrla 6. avgusta 1908. Vzrok smrti: posledice operacije. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 1. januarja 1901. 1850 Franc Ravšelj, star 37 let, član društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., umrl 14. septembra 1908 v Gheen, Minn. Vzrok smrti: Appendicitis. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 9. julija 1900. 589 Jakob Blatnik, star 41 let, član društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., umrl 25. septembra 1908. Vzrok smrti: Hepatic Cirrhosis. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 2. aprila 1894. 457 Frančiška Russ, stara 60 let, članica društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., umrla 25. septembra 1908. Vzrok smrti: Hepatic Cirrhosis. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 1. aprila 1901. 8145 Benedikt Arko, star 39 let, član društva sv. Srca Jez. 54, Chisholm, Minn., umrl 6. oktobra 1908. Vzrok smrti: Septicemia. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 11. maja 1905. 220 Marija Francelj, stara 31 let, članica društva sv. Cirila in Metoda 59, Eve-leth, Minn., umrla 12. oktobra 1908. Vzrok smrti: posledice poroda (General Peritonitis). Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 1 januarja 1901. 844 Ignac Kavčič, star 52 let, član društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., umrl 19. oktobra 1908 v East Palestine, Ohio. Vzrok smrti: bolezen na jetrih in žolču (Gall Stones). Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 18 junija 1896. 11795 Jožef Pupič, star 36 let, član društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., umrl 20. oktobra 1908. Vzrok smrti: Rheumatism in Meningitis. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 26. junija 1907 2945 Marija Jelovčan, stara 40 let, članica društva sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., umrla 22. oktobra 1908. Vzrok smrti srčna hiba po porodu. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 21. decembra 1906. 10382 Matevž Kralič, star 25 let, član društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., umrl 24. oktobra 1908. Vzrok smrti: Peritonitis following Ulceration of Intestine. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 18. oktobra 1906. 10708 Janez Stonič, star 21 let, član društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., umrl 30. oktobra 1908. Vzrok smrti: vbit v rudniku. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 7. decembra 1906. URADNO NAZNANILO GLAVNEGA TAJNIKA. Kot predpisano v pravilih Jednote imajo se vršiti tekom meseca decembra 1908 volitve društvenih uradnikov in uradnic pri vseh ¿odrejenih društvih K. S. K. Jednote pri njihovih rednih mesečnih sejah. To pravilo naj se blagovoli vpoštevati. Na uposlanih formularjih naj se potem vpošlejo imena novoizvoljenega predsednika(-ce), tajnika(-ce) in zastopnika(-ce) kot tudi kraj in čas zborovanja glavnemu tajniku in pa upravništvu Jednotinega glasila. Tudi formular poroštva za zastopnika(-ico) vsakega društva je ta mesec uposlan podrejenim društvom. Novoizvoljeni zastopniki(-ice) naj iste bla-govole uposlati glavnemu tajniku kakor hitro nastopijo svoje mesto in je društvo njih poroštvo odobrilo. Zastopniki(-ice), ki nasledujejo samim sebi in imajo že uposlana poroštva, ne rabijo uposlati novih poroštev, razun ako spremene svoje poroštvenike. Želeč vsem društvom obilega vspeha pri volitvi novih uradnikov(-ic), sem z bratskim pozdravom vsem udani sobrat JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote. JOHN N. GOSAR CO. 5212 Butler St. Bell Phone, T isk 1090 J- Pittsburg, Pa. ZASTAT, Znakov (Begalij), Gumbov, šarp slik, okvirov, knjig, kap, klobukov, itd. Pečati vsakdo 'rstui, itd. Prra in edina slovenska tvrdka v Amer. Joliet, 111., 30. nov. — Naznanjam članom društva sv. Antona Pad. št. 87 K. S. K. Jednote, Joliet, 111., da bode imelo društvo prihodnjo sejo, to je 13. decembra 1908 letno zborovanje in tudi volitev novega odbora za prihodnje leto. Dolžnost je toraj vsacega uda, kateri spada k zgoraj omenjenemu in dobro napredujočemu društvu, da se te seje zagotovo udeleži. Kajti velikokrat kateri ni zadovoljen z novim odborom in potem godrnja in kriv si je popolnoma sam, in zakaj? ker ni prišel k volitvi. Proti koncu pisanja srčno pozdravljam vse člane društva sv. Antona Pad. št. 87. in tudi vse brate spadajoče k naši slavni Jednoti. Tebi, dragi mi list, pa želim obilo novih in dobrih naročnikov in predplačnikov. Math Judnich, preds. Joliet, 111., 2. dec. — Društvo sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J. ima prihodnjo nedeljo, dne 6. dec. 1908 svojo letno sejo, katere so se dolžne vse članice vdeležiti pod kaznijo 50c kot stoji v pravilih. Na dnevnem redu bo volitev društvenih uradnic za leto 1909. Vse članice so tudi dolžne poravnati svoje doneske za leto 1908, ako utegnejo še kaj dolgovati. S sosestrinskim pozdravom Mrs. M. Dunda, tajnica. Rockdale, P. O. Joliet, 111., 29. nov. — Predvsem naznanjam članom društva sv. Treh Kraljev št. 98. K. S. K. Jednote, da so uljudno vabljeni vsi bratje na prihodnjo sejo dne 6. decembra 1908, ker bo volitev odbora za leto 1909. Kateri član se ne vdeleži te seje, je pod kaznijo en tolar, iz-vzemši bolezni. Pa saj bo vsaki rad prišel mislim zato, da bo videl, kako še kaj naše društvo obstoji, če imamo še kaj denarja v blagajni ali nič. Pa jaz mislim, da mora biti še nekaj, če smo prav imeli to leto veliko bratov bolnih in vsaki je pošteno podporo dobil, ni tako kakor pri enih društvih, da se preganja ali potlej siromak revež pa še nič ne dobi podpore, kot sem že sam slišal to večkrat. Zato pa tudi naše društvo lepo napreduje z vsem. Vsako sejo imamo kakšna dva ali tri nove ude; če je prav majhno mesto, jih imamo še nekoliko, da niso pri našem društvu, pa upam, da bodo še ti pristopili prihodnjo sejo. Fantje in moži, nikarte ne čakajte pristopiti v društva in K. S. K. Jed-noto, ker ne veste ne za dan ne za uro, kdaj vas prime bolezen ali pa še smrt. Kajti je resnica, kar je povedal gosp. Nemanich v Golobičevi hali 28. nov., ko smo imeli veselico od društva sv. Alojzija, ko so bili vsi mladenči in dekleta ganjeni, ko je držal govor gospod Nemanich, ki je povedal, da ima zdaj pri sebi ednega mladeniča mrtvega v mrtvaškem zavodu, pa da ga nihče neče poznati, pa zakaj ne? Zato ker ne spada k nobeni Jednoti in društvu; ko bi pa on bil ud K. S. K. Jednote, bi se pa hitro našel brat, bi rekel: To je moj brat — ali zdaj ga pa ne pozna ne brat ali sestra. Pa še več važnega je bilo v govoru. Čast njemu! ker je on tudi predsednik naše K. S. K. Jed. Proti koncu pisanja srčno pozdravljam vse člane društva sv. Treh Kraljev, želeč jim obilo sreče in bratovske ljubezni ter dober napredek v društvenem poslovanju! Tebi pa, vrli list, veliko novih naročnikov in predplačnikov, ker koštaš samo en dolar na leto. Valentin Pirc, I. tajnik. Chicago, 111., 1. dec. — Opozarjam člane društva sv. Alojzija št. 47. K. S. K. Jednote, da si je društvo sklenilo pri svojo poslednji seji, da se skupno udeležimo in opravimo kot katoličani sv. spoved in sv. obhajilo za ta sv. adventni čas in to bode 12. dec. zvečer spoved in 13. dec. med 8. sv. mašo bode sv. obhajilo, Toraj naj vsak gleda, da opravi sv. spoved zvečer, ker bosta dva duhovna spovedovala in potem v nedeljo bode vse bolj v redi. Pozdrav na vse člane in članice J. Wukshinich, tajnik. Allegheny, Pa., 24. nov. — Naznanjam članom dr. Marije Sedem Žalosti št. 50. K. S. K. Jednote, da bode društvo imelo dne 13. decembra tega leta letno in glavno zborovanje in obenem volitev novih uradnikov za leto 1909. Prosim, da se vsi člani omenjenega društva zbero ob eni uri popoldne v cerkveni dvorani, in to eno uro poprej ko ponavadi. — Vsaki oni član, ki se ne udeleži zborovanja, bo se ravnalo ž njim po pravilih društva. Vsaki član ima priliko na tem zborovanju si omeniti dosti važnih stvari o pravilih društva in da si izberejo uradnike ki so sposobni člani in oni, ki gledajo v korist dr. in K. S. K. Jednote. Vsi člani so naprošeni, da poravnajo svoj dolg in poplačajo, da bo laže celoletni račun sklepati in da bo laže stari odbor novemu vse v redu oddal. Pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote. Am. Slov. želim mnogo uspeha. Mihael Husich, preds. V.V.V.V.V.V.*.V.'.V.\V.V.W.V.*.\V=VV.V.V.V.\V.V.V.\\V Kje ie najbolj varno naložen denar Hranilnih ulog je: 22 milijonov kron Rezervnem ’■ik'iHa je: 800,000 kron. La Salle, 111., 29. nov. — Društvo vit. sv. Martina št. 75 K. S. K. J. izreka iskreno zahvalo vsem sobratom in rojakom, kateri so kaj darovali in kateri so nas obiskali dne 21. t. m., ko smo imeli veselico in obhajali veselo petletnico obstanka društva. In posebno se pa zahvaljujemo našemu sobratu in društvenemu preds. J. Novaku, ki je imel govor glede društvenega položaja in naše slavne K. S. K. Jednote. Govor je bil tako ganljiv, da ko ga je slišal rojak, ki še ne spada k nobenemu društvu, je gotovo sklenil, takoj pristopiti in postati dober sin matere naše K. S. K. Jednote. Zahvala pa tudi sobratu J. Šebatu za dru gi govor in trud, ki je nam preskrbel, da smo imeli res lepo narodno petje. Toraj se srčno zahvaljujem vsem pevcem sobratom in rojakom in vam trikrat zakličem: Bog vas živi! Z bratskim pozdravom Josip Barborich, tajnik. Bridgeport, Ohio, 23. nov. — Naznanjam vsem članom dr. sv. Barbare št. 23. K. S. K. Jed., da bo prihodnja (Nadaljevanje na 8. strani.) Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejii denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega ie mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To priposnava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo* letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Amerikil Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno 5 varnost za ral denar. Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah. Naš zaupnik v Združenih državah FRANK SAKSER je že več let naš rojak tog GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O. vw^www^ww^vwuwwvw^wwwwwwuvwwwwww STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni. Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje\ Ln Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah Alexander Haras,*? Chicago telef. 2794 mJteJef.N 02 7.. Ant. Kirinčič Cor. Columbia in Chicago Ste. Točim izvrstno pivo, katero w luje slavnoznana Joliet Citizens Bi wery. Rojakom se toplo priporoča ^Prepričajte se sami* ? î \ V.*.V.V.'.V.\V»V.V.\*0V.\V.V. V.V.V.VAV.V/.V.V.W.WA'. Da ima Joliet eno najboljših bank v Ameriki, Da ta banka prav dobro posluje v vsakem oziru, kar spričuje predstoječi račun katerega ste naprošeni pazno prečitati in pregledati. V.'.V.V«'J*.V.*.V.'.'.V.V.V.V.V. Najstarejša banke v Jolietu. Poročilo stanja First National Bank-e v Jolietu, v državi Illinois, ob zaključku poslovanja dne 27, novembra 1908. VIRI: Posojila...........................$666,066.90 Presežki............................. 7,667.02 U. S. bondi....................... 100,000.00 Druge obveznice.................... 18,549.39 Premičnina...................... 17,300.00 d. Gotovina za menjavo................ 357,527.89 Gotovina, $1,567,527.89 OBVENOSTI: Glavnica...........................$100,000.00 Preostanek in dobiček.............. 172,639.09 Note v circulaciji................. 100,000.00 Vlo«e.............................1,194,472.11 $1.567,111.20 GEORGE WOODRUFF, predsednik. ANDREW H. WAGNER, kašir. FIRST NATIONAL BANK of Joliet 110 N. OTTAWA STREET AMERIKANSKI SLOVENEC, 4. DECEMBRA 4. 1908. —- " - -" 1 .........- .......—" —- L-— ■ -.=---------- YODE I Po J. Mitropolskem. V rusko-turški vojni v Transkavka-ziji je bilo. Ravnokar smo si drugikrat osvojili slavno Rdečo goro, ki je potem po šestkratnem negotovem boju končno ostala v naši oblasti, ter smo pričeli čistiti jo sovražnikov. Naš polk je bil prihitel v hudem pohodu že utrujenim četam v pomoč in je stal namah v sprednji bojni črti. Odkorakali smo bili ponoči. Južt^d zvezdnato nebo je ogrinjalo zemljo. Vladal je skrivnosten mir: daleč pred nami v temnosinjem polumraku so migliale in oprezno polzele svetle pičice. Tam so taborili Turki, ki se naj ž njimi ob zori zgrabimo, mož z možem. Vojaki so korakali molče. Ropotati, govoriti, celo kaditi je bilo strogo prepovedano. Če sta kje vsled neprevidnosti trčila bajoneta in zarožljala, so se načelniki nad krivcem šepetaje raztogotili, tovariši pa so ga tiho suvali mod rebra. Naša črna kolona je bila raztegnjena ter se je vila po poti, ki se je dvigala zdaj do strmih vrhov, zdaj pa v globino, počasnemu potoku podobno, in kakor potoka temotno šumenje je odmevalo praskanje osem tisoč nog, ki so korakale po pesku. Naši živci so bili napeti in negotov čut tesnobe, ki ga ni mogla premagati najkrepkejša volja, je ležal kakor težko breme na naših dušah. Puško na rami, s tesno zapetimi jermeni, da bi ne bilo nič šumota, sem se premikal v tej množici naprej in skušal preračunati korake in hraniti svoje moči. Poleg mene je šel enoleten prostovoljec naše stotnije, Vasiljev, še mlad kot deček. Nisem mu mogel zreti v obraz, čutil pa sem takorekoč, da sta strah in utrujenost izražena na njem. Nenadoma me sune s komolcem: “Čujte,” pravi šepetaje, “morda bomo imeli boj ponoči?” “In čeprav? Strah, kaj?” V odgovor je vzdihnil. Vsi drugi krog mene so molčali; korakali so umerjeno in zamišljeno. Končno smo dospeli na svoj prostor. Vsi so to uganili, ko se nam je zapovedalo “stoj!” Turške ognje smo še jasno videli. Tudi tam, pri sovražnikih, je bilo vse tiho, kakor v grobu. Raztegnile so se kolone, in lahko smo se vlegli. Tesnoba je nekoliko ponehala; vočigled sovražnika nas vsaj ni tiščala tista negotovost, kakor med pohodom. Čeprav nas je temna noč liki neprodirne stene ločila od sovražnika, vendar smo vedeli, kaj nam stena zagrinja. nam vetrec ter nam z vlažnim hlapom božal lica. “Tam je reka,” zašepeče poleg mene Vasiljev. “Kaj pravite, Petrov, ali bo jutri vroče?” “Nebo je jasno,” mu odgovorim, “gotovo bo vroče.” “Tudi brez gorkote bo vroče — ko prilezejo Turki,” zarenči Kudinov, moj drugi sosed. “Povelje se glasi, da držimo ta kraj, da branimo goro. Druga brigada pride za nami.” “Zakaj vendar ne kopljemo rovov?” vpraša Vasiljev. “V vrsti prednjih straž jih kopljejo,” odvrne malomarno Kudinov. “Bolje bi bilo, da spiš, gospod; jutri se še dovolj izmučiš!” Toda Vasiljev ni maral poslušati, prijateljskega nasveta, ki se je v njem izražala očetovska nežnost. Vsa stotnija je imela rada tega dečka, Vasilje-va. Z glavo, naslonjen na dlani, je zamišljeno zrl proti daljnim sovražnim ognjem. “Vasiljev, zakaj ste šli v boj?” ga vprašam. . “Slabo sem se učil v gimnaziji,” mi odgovori, kakor se mi je zdelo, z glasom grešnika. “V grščini so mi dajali vedno petke •—■ najslabši red. Moj stric pa služi v vojski. Mislil sem, postaneš častnik, morda napraviš ka-rijero. Tako sem vstopil. In sedaj ta vojna! Ali mislite, da sem hotel v boj?” Nisem odgovoril. Kdor je pogledal v ta nežni, skoro dekliški obraz, brez brade,'ki ga tudi solnce ni ožgalo, je vedel, da Vasiljev ni hotel v boj. Morda so ga ravno zbog tega tako ljubili vojaki; saj v njih preprostih srcih temelji ljubezen na usmiljenju. “Sicer pa mi ni žal,” reče, kakor bi se hotel opravičiti. “Le včasih je sitno, ko se spomniš na dom. Pri nas je velika družina. Mati nikakor ni hotela, da grem v vojake — pa bi vseeno prišlo do tega. Na kmetih živimo. Tam je lepo; krasna reka, — jaz neznansko rad lovim na trnek.” “Oh Bog, nebeško kraljestvo,” vzdihne nekdo potihoma; menda so se mu vzbudili spomini. Dolgo sem šepetal z Vasiljevim. Noč je polagoma bledela, umirala. Zvezde so pogas-nile, pogasnili so tudi turški ognji. Pred nami se je razvil kotel, pokrit z meglo. V daljavi so moleli iz njega vrhovi gora. Zdaj vzide za temi vrhovi solnčna plošča v veseli rdečici. Polagoma se vzdigne, rdeča, kakor da si jo potegnil iz krvi, podobna razžarjenemu Molohu, ki hoče upepeliti vsa živa bitja. “Bratje, vroče bo!” pravijo vojaki. Ob vrstah hodi poveljnik stotnije. “Varčite z vodo, kdor jo še ima v sklenici,” pravi. “Vode ni na prostoru. Poslali smo vse bačve 15 vrst daleč; vrnejo se drevi.” “Nikolaj Ivanovič, tamle je vendar voda,” opomni poročnik Lastočin, mlad častnik, pristopivši k stotniku, in pokaže z roko proti Turkom. “Evo, cela reka.” “Prepovedano je tjekaj pošiljati tudi le posameznike, da ne dražimo Turkov k napadu,” odgovori stotnik. “Dru ga brigada prispe šele proti večeru. Dotlej moramo ostati tukaj.” “Vode ni!” Kakor električen tok sta šli ti besedi od moža do moža, tje do zadnjega. “Brez vode ne bomo dolgo vzdržali,” poreče blizu mene mlad Jant plavili brk. “Brez kruha, da, a brez vode — nikdar in nikjer. Kadar te prične peči in susiti od zgoraj, pa ni daleč do smrti.” “Ne blebeči, Blinov, nikar ne ble-beči,” se zareži nanj Kudinov. “Ali ni rečeno, da mora vojak prenašati glad, mraz in vsako pomanjkanje?”. “Pa o vodi, stric Kudinov, ni besede: glad, mraz, pomanjkanje —- o žeji ni govora.” “Budalo,” zavrne samozavestno Kudinov, “to moraš razumeti; vsako pomanjkanje — s tem se misli tudi na žejo.” Vojaki se zasmejejo in Blinov obmolkne ves zmeden. “S čim pa naj varčimo,” omeni na strani drug, “ko že davno ni kapljice vode; saj smo vse izpili med potom.” Vseh se je polastila žalostna slutnja. Vode ne bo! Kdaj prispejo bačve trideset vrst daleč po tem gorovju? Vasiljev me pogleda s svojimi otroškimi očmi, prestrašeno in začudeno. “Kako vzdržimo brez vode?” me vpraša. “Jaz bi takoj pil.” Solnce je plavalo višje in višje in nas je začelo že greti. Videlo se je, da bo soparen dan. Mislim, vsi smo imeli občutek, da ležimo pred Molohom kot žrtve, ki za njih že plameni gro-mada. Pri Turkih je bilo še vedno vse mirno. Niti posameznih jezdecev, baši-bozukov, nismo opazili na naši strani. Turkom je bilo lahko: reka pred njimi! Lahko so — zviti jutrov-ci! — počakali, kaj žareče solnce brez njih z nami napravi. Kupi kamenja, ki smo za njimi ležali, so odsevali vročino, kakor razbeljena peč. Prešlo je nekaj ur; pekočina je postajala občutna. Niti vetrec se ni zganil. Suhe ustnice so srkale vsako sapico, toda čutile so le težak sopar. Prenašati se je še dalo, a beseda “voda” je bila vsem na jeziku. Vsi so govorili le o vodi, le vodo so vsi želeli; razun vode ni bilo ničesar na svetu, kar bi nas mo-In solnce je že pripekalo, žgalo, da nisi mogel z roko prijeti za puškino cev ali za lakirano senčilo na kapi. “Oh, kakšno reko imamo pri nas doma,” pravi, pravzaprav blede ob meni Vasiljev. “Jasno, čisto, globoko reko. Kraj obali dere voda nad pestrim prodcem, liki biseri, liki srebro z iskre cimi briljanti. In nakrat se vzdigne mehur, velik, prozoren mehur in plava s strujo, dokler ne razpoči ob ostrem grušču. Ribice plavajo semtertje, pomoliš roko — in kakor bliski švignejo na vse strani. In če hočeš piti, poklekneš, nagneš se in si zajemeš vode v dlani-----” “Molči, vrag!” zagodrnja nekdo. “Ljudje mro žeje, on pa prepeva o vodi.” Vasiljev se je zdrznil in namah utihnil. Solnce pa je pripekalo hujše in hujše, čedalje neusmiljenejše, kakor da bi nas hotelo pokončati. “Bratje, zdaj vsak hip bodo bačve tu,” nas tolaži stotnik. In pričakovali smo te bačve z nestrpnostjo, kakor da so polne cekinov. Pa saj bodo polne vode, resnične, dobre vode, in kje na svetu je kaj boljšega od vode? Voda, voda! In tamle, spredi, je vse mirno, kakor utopljeno v soparici. Skoraj brezglasno prihaja k nam rezgetanje konjev... Gotovo, Turki jih vodijo na vodo. Oni kopljejo konje, mi pa nimamo kapljice, da bi si pomočili grlo! Vode! “Čemu ležimo tu?” reče zamolklo Kudinov. “Naj bi nas pustili nad Turke, tam je vode. Hej, hrabro bi se bili, ne rabili bi ojačenj.” Pogledal sem na vojake: nekaj jih je sedelo, drugi so ležali; oprti na komolce so nepremično gledali predse na turško stran. Srepo so jim žarele motne oči. Moreče solnce bo kmalu doseglo zenit. Plavalo je više in više; njegovi uničujoči žarki so že navpično padali na nas. Zevali smo kakor ribe, ki jih je valovje vrglo na obal, in kakor ribe smo koprneli po vodi. Še dve uri! Solnce nam je stalo nepremično nad glavami. Mnogo vojakov je zadela solnčarica: otrpnela trupla polu-mr.tvih so nosili na obvezovališče, kjer so jim iz čašic za žganje kapljali vode v usta. Jaz sem ležal. Skrival sem obraz pred solncem. Čedalje hujše me je mučila žeja. Noben občutek te bolj ne trpinči. Jezik je tako suh, da se prijema ust. V glavi se mi je začelo vrteti, neusmiljeno solnce pa je žgalo na-me. Vode!... Za hip sem pozabil na-se; bil sem kakor v sanjah, dasi sem neprestano razločeval šumot na postojanki. Videl sem vodo; blizu mene je žuborela in šumljala, zdelo se mi je, da čutim njen hlad. Ko sem pa le vzdignil glavo, zginila je lepa podoba in namestu vode sem zrl žareči, praš-nati pesek. Vasiljev je sedel pri meni, z rokama je objemal koleni ter se mirno zibal. Njegove motne oči so me pretresale. “Ali vam je slabo?” ga vprašam. “Zdajci moram umreti,” mu je prišlo izmed stisnjenih zob. “Ne morem več prenašati, vrti se mi.” Po licih so mu polagoma polzele solze. Nekaj me je ganilo v srcu, toda te solze... potegnile so moj pogled nase: saj to je voda, voda, ki bi jo lahko pil. Strmel sem v Vasiljeva in premišljal, da bi te solze morda napolnile vojaško steklenico do polovice. Nakrat pa se. Vasiljev, kč> sem ga tako gledal, prime za glavo in se počasi zdrsne na tla. Razumel sem: zadela ga je solnčarica. “Ranocelnik,” se začuje hripav glas, “spravite ga k bolnikom.” “Spravi ga ti, vrag,” jih je ugovarjalo nekoliko osorno. “Tudi tam že nimajo vode. Vseeno, kje leži —. tu ali tam.” Kudinov je šel pogledat na obveza-lišče. Ko se je vrnil, je potrdil, da tudi tam ni vode. “Za celo stotnijo jih tam leži, vsi od solnčarice. Ako se bačve zakasne, mora jih mnogo v krtovo deželo. Tudi ta-le pojde,” pokaže na Vasiljeva, in ustne mu zadrgetajo. Vojaki so padali kakor muhe. Če bi 'Turki nameravali napad, težko da bi naleteli na znaten odpor. Bržkone pa je tudi njim, vkljub vodi, vročina vzela ves pogum. Ležal sem poleg napol mrtvega Vasiljeva, kar me nekdo robato zgrabi za ramo ,ter mi sikne v uho: “Voda! Bačve so tu!” Skočim kvišku, ne, nekaj me je vrglo na noge, in čez hip letim z veliko tolpo v gotovi smeri, tjekaj, kjer so ustavili bačve. Kudinov dirja ob meni. On mi je bil naznanil vodo. Na ležišču so ostali le oni, ki jih je zadela solnčarica, med njimi Vasiljev. Ob bačvah nepopisna gneča. Zaman so skočili častniki med množico, da napravijo red, in grozili s samokresi; žeja je premagala pokorščino, in vse se je zamešalo v divjem klobku in kričalo in psovalo in hropelo. Mene so s silo odrinili od Kudinova, in mahoma sem stal zadaj za vsemi. Nobenega upa, da bi se preril do vode! Spominjam se, da sem v obupu zarjovel in zabodel pesti v hrbte, ki so me odrivali, a glasno so me zmerjali in suvali z nogami. Zdajci zagledam Kudinova. Kakor iz zemlje je švignil pred me, rdeč, ves poten, brez kape, ki jo je zgubil v gneči. Z obema rokama je stiskal na prsi steklenico, v njej pa je klokalo: voda! Kako se mu je le posrečilo, da je se preril skozi gručo in še prinesel vode! Planem proti njemu. “Kudinov, piti mi daj; kar hočeš, je tvoje!” “Kaj ti nisi nič dobil? No, zdaj bo mir, vode ni več; vse bačve so že preobrnili.” “Nič nisem dobil”, odgovorim. “Dam ti, kar hočeš, le požirek mi privošči!” “Ne vem,” se obotavlja, “imam je le za-se in za Vasiljeva. Škoda bi ga bilo, če umre.” V meni vstane sebičnost. Vasiljev mora itak umreti. Najdem li drugega, ki bi mi dal vode, če ne Kudinov? Še dalje bo me mučila žeja, in nazadnje bom moral umreti, kakor Vasiljev. V hipu mi švigne v glavo zvit načrt: Kudinova prepričam, da je Vasiljev mrtev, in njegov delež vdobim jaz. “Vasiljev je že mrtev”, se zlažem. “Na lastne oči sem videl, kako se je iztegnil. Njemu zdaj ničesar več ni treba, ničesar. Kaj, mrliču poneseš vode? Jaz, jaz pa omagam... Tukaj, hočeš, vzemi dva rublja za polovico.. . daj mi, za božjo voljo, daj!” Moral sem biti tak, da sem zaslužil usmiljenja; Kudinov pa je še kolebal. “No, če je mrtev, Bog mu daj nebesa; dober je bil... da, to vojaško življenje... No, daj steklenico, da ti malo natočim. Rublje pa hrani zase.” Vedel sem, zakaj je zahteval mojo posodo: bal se je, da bi mu vsega ne popil — uganil je. Čez nekoliko trenutkov sem slastno požiral toplo, umazano vodo, dišečo po ilovici, in zdelo se mi je, da še nikdar nisem pil kaj tako prijetnega. Kudinov je parkrat požrl ter ljubeče pobožal steklenico, češ: “To Shranim, imeli bomo še kaj prestati. No, koliko časa boš še sedel brez vode?” Nisem mu odgovoril. Hotel sem še piti, a nisem čutil več tiste ostre, mučne žeje, kakor poprej, ko sem pozabil na vse drugo na svetk. In v tem hipu me je postalo sram zaradi Vasiljeva. Spomnil sem se, kako je bledel o vodi, kakor je omedlel. Krog naju se je suvala razburjena množica ter obračala prazne bačve na vse strani, da bi dobila še kapljico vode. “No, zdaj pa pojdiva k stotniji,” prične Kudinov. “Tu nimava več kaj opraviti, vse je izginilo.” Šla sva. “Kudinov,” ga nagovorim, obrvniv-ši obraz namenoma vstran, “nalagal sem te. Vasiljev je le omedlel, še živi!” Nisem še končal, ko se Kudinov ustavi. Nehote obstanem tudi jaz in dvignem glavo. Pogleda se srečata, in jaz povesim oči: toliko zaničevanje me je zadelo s Kudinovega obraza. “Podla duša!” zakriči in pljune pred me. “Krepkejši si od njega, zdržal bi še do mraka, da pade rosa. In on, on zdaj umre? Fej! In še mene si v greh zapeljal!” Okrenil se je ter planil, ne da bi se S turške strani je pihljal k glo zanimati. zame dalje brigal, tje, kjer je ležal Vasiljev. Videl sem, kako je dirjal, se nagnil nadenj ter mu namakal glavo z ostankom vode. Ni pomišljal, da njemu nič ne ostane. Vse to sem gledal. Prestrašen sem stal v daljavi, da bi ne čul njegovih opravičenih očitkov. In polastila se me je groza kakor Kajna, ko je ubil brata... • Pozor, Rojaki! Novoiznajdeno garantirano mazilo za plešaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! -Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da je to resnica se jamči $500. Pri naročbi blagovolite denarje po Post Money Order pošiljati. Jakob VVahčič, P. O. Box 69 Cleveland, Ohio. olin Stefanie na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, 111 Slovenska gostilna Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET POZOR, ROJAKI! urejeno Moderno g-ostilno National Buffet v katerej bodem točil najboljše porter j evo pivo, izvrstno žganje, domač« vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog. ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St. N. W. Phone 825. Joliet, 111. Rojaki! Pijte “Elk Brand” pivo dobite je pri Hike Hočevar, cor. Ohio & State Sts. N. W. Phone 809. Joliet, Illinois. JOLIET CITIZENS BREWING Collins Street, Joliet, 111. UPiite Ells. Brand.” pivo Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah FRANK MEDOSH 9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cer-kve sv. Jurija So. Chicago, 111. Gostilničar. Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja gif-karte ter pošilja denar v staro domovino vest no in zanesljivega. Poštena Postrežba vsakemu. Telephone 123; South Chicago Najvedji slovenski cenik NA SVETU. V istem so označene cene električnih žarkov in drugega električnega blaga; harmonik, gosli, klarinetov, piščal, zabojev za godbene inštrumente; potrebščin za fotografe; daljnogledov, svetih podob, foun-tain peres, slikanega papirja za pisanje, ur, verižic, stranskih ur in druge zlatnine; britev za britje; gumastih črk za tisk, pisalnih strojev in mnogo drugih stvari importiranih iz starega kraja. Cenik pošljemo vsakomur brezplačno. Pišite ponj nemudoma, ker v njem najdete mnogo dobrih in koristnih reči po jako nizko ceni. Naslov: C. F. ZARUBA & C0. 320 W. Pike St., (Dept. A. S.) 8 Clarksburg, W. Va. Tie Joliet Mom] Bank RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA. » KAPITAL $ioc,ooo.ofl T. A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic. ROJAKOM j.- iporočam svojo Gostilno, *pk; ejer se toči vedno sveže pivo, žganj« ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. Ant. Skoff, N. W. Phone 609. ri3> N. Hickory St.. Joli«t ¡HüSBi ZNAK NEVARNOSTI. Malo ljudi postanejo žrtev bolezni počuti predno ga bolezen bolj napade, di prezro. Taki slučaji so kar naenkrat, ampak človek se slabo za to se taki znaki nevarnosti kaj ra- naravni znaki nevarnosti Ti so: bolečine, želodčni neredi, žaba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nemarijo teh opominov, ker vedo, da vendar se pa nevarnost lahko prepreči dober svet in se začne rabiti sanost, slabost, a navadno tudi izguba nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zase lahko pripeti kaj bolj nevarnega; brez posebne sitnosti, ako se posluša To zdravilo hitro deluje. Okrepča že dno; ako je pa kaka bolezen v želodcu go nobeno zdravilo na svetu ne nared lodčne stene in živce, da delujejo reje hitro ozdravi. Stori vam kar dru- aossnx «amavfe [*rÍRFw! flUGlSYSRêSû Daie zdrav okus, stori prebavnost, pospeši sladko spanje, krepča živce in mišice, oisti kri, daje zdravo barvo obraza, krepča energijo, okrani zdravje. Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah. 620-622 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. lili [W lili Trinerjevo zdravilno grenko vino Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec. VPRAŠANJE—Ali ste že kedaj izprevideli, da vas trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; ki jeedino pravo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite zdrav niških nasvetov, pišite nam in naš zdravnik vam ga pošlje brezplačno. ( Nadaljevanje s 2. strani.) Vas je več kakor trije? In iz kakega namena pišete, da bi radi cerkev delali, predobro mi je znano, da je to vse skup nesramna vaša norčija. Žalostno je, če človek enkrat tako daleč pride, da nima toliko značaja in ponosa do samega sebe, da sramoti sam sebe pred svetom. Pišete, da bi vedeli za kakega dušnega pastirja bodisi Kranjec ali pa Štajerc: o tem Vam toliko rečem, da pride še morda čas, ko boste v resnici želeli duhovnika; zapomnite si pa to, da kdor iz drugih norce brije, nazadnje sam norec ostane. H koncu želim našemu vrlemu listu pot v vsako slovensko hišo v Ameriki, da bi se čital iz pravega namena, kakor je tudi urejevan. Uljudni pozdrav vsem rojakom in rojakinjam to in ono stran velike luže; posebno pozdravljam vse znance in delegate od X. konvencije v Pittsburgu. Mihael Hočevar. t Conemaugh, Pa., 29. nov. — Iz našega mesta se redkoma kaj čita v “A. S.” dasi ima list tudi pri nas lepo število naročnikov, ki pa rajše čitajo kakor pišejo. Zimo imamo prav prijazno. Lepo vreme je. Dne 14. t. m. je zapadlo nekaj malo snega, ki se je že drugi dan poizgubil. Rabili bi pa dober dež, da se dobi kaj zdrave vode. Kar se dela tiče je še precej dobro, vendar ne najbolje. Upati je, da 'se časi zboljšajo. Dne 14. nov. se je poročil g. Mart. Černetič z gdč. Nežico Kopriva. Ženin je doma iz Radoviče na Dolenjskem. Poroka se je vršila v cerkvi sv. Roka v Cambria City, Pa. Novo-poročencema želijo njih mnogi prijatelji najlepšo bodočnost. K sklepu želim “A. S.”, da bi ga naročili vsaj vsi hišni gospodarji, posebno pa -Oni, ki imajo družine, ker ta list jim bo v razvedrilo, poduk in zabavo, a ne bo okužil src pač pa prinesel mir in ljubezen v hišo. Matija Černetič. Brockway, Minn., 27. nov. — Cenjeno uredništvo Amer. Slovenca! Natisnite par vrstic iz slovenskega kraja v predale nam priljubljenega lista. Mi smo imeli zadnji čas dež in potem pa sneg, tako da sedaj ima zemlja belo sneženo odejo. Mraz je pa srednji. — Dne 21. in 22. novembra smo imeli fair v prid cerkve. — Dne 24. novembra smo imeli poroko dobro-znanih rojakov Gregor Smolej in Marija Zupan. Ob deveti uri zbrali so se svatje v cerkev; za njimi prideta tudi novoporočenca in tri družice in trije drugovi; potem se je pričela služba božja s peto slovensko sveto mašo. To je bil dokaz, da je bil ženin kot dober mladenič že 11 let cerkveni pevec. Po dokončani službi božji so se podali svatje na dom nevestinih stari-šev. Opoldan bilo je prav dobro kosilo pripravljeno pod vodstvom slovenskih kuharic. Bilo je mnogo svatov, pa še več bi jih bilo, ako bi bilo lepo vreme. Po kosilu začeli so godci gosti in tedaj je bilo veselje za mladino, seveda so se malo zavrteli. Zvečer bila je večerja, potem je pa še marsikateri mislil: Fantje, pa še en čas praznujmo ženitnino naših prijateljev! Počasi so se razšli gostje in vsak se je imel zahvaliti nevestinim starišem za prijazno postrežbo. Novo-poročencema želimo srečo in dolgo življenje, potem pa večno veselje. — Jan. Zima je bolan, želimo mu, da kma lu okreva. — Gospa Neža Justin, soproga umrlega Simon Justina, je prodala farmo Jožef Jahn-u in se bode podala k svoji sestri, k cerkvi. Pozdrav čitateljem našega lista. Tebi, cenjeni list, pa veliko novih naročnikov. J. P. Hibbing, Minn., 23. nov. — (La mar no nera ali črna roka v Hibbingu.) R. -E. Clark, lastnik ter podjetnik vodovodnih cevi, je prejel te dni dve pismi iz New Yorka, N. Y., v katerih se mu zapoveduje, da mora v teku desetih dnij v New York poslati dva tisoč dolarjev; če se to ne zgodi, mu bode poslopje razdejano. Clark je pisma oddal mestnej oblasti, katera je po^ stavila ob njegovem poslopju dva stražnika. Ni dvoma, da se ni tudi tu v Hibbingu zakotila ta divja druhal, katera ima skrivno zvezo v New Yorku. Sumi se, da je ta stvar vsa v italijanskih rokah, kajti v zadnjih časih so povečini postali podivjani. Pred nekaj leti so zgradili tu svojo cerkev, a tista bi bila šla že zdavnaj z Bogom po njihovej gospodarskej vzajemnosti; sedaj so zgubili gospodarsko pravico čez cerkev, ki je sedaj postala last mednarodnih katoličanov, kateri jo vsi vzajedno podpirajo z dobrodelnimi dohodki. Elyčan. Chisholm, Minn., 25. nov. — (S po ta.) Po nepozabnej katastrofi tega mesta, ko je požrešni plamen upepelil dne 5. sept. še le komaj razcvitajoče mesto Chisholm, se je v naglici preobleklo v lepo novo obličje. Lepa z opeko zidana poslopja so takorekoč kar v naglici vzrastla na glavnej ulici. Razni podjetniki hitijo s svojimi delavci v polnem tiru, da se vsaj glavna poslopja, katera bodo služila za razno obrt, pred zimo sezidajo. Raznega delavstva je polno, kar mrgoli ga po raznih stavbah. Jako lepo je, da je tu naših rojakov obilo, kateri zidajo ali že imajo sezidana krasna poslopja za trgovino, nekateri pa hočejo pričeti prihodnje leto z zidanjem. Za razne prodajalnice so zgrajena na pročeljih lesene kolibe, te služijo za galoone i. t. d. Tudi pošta nima še zgrajenega poslopja, in bode še preteklo par mesecev preden bode pošta prestavljena v novo večje poslopje. Poštni urad je sedaj v za silo zgrajeni kolibi, v katerej nikakor ne zadostuje prostora, da bi se poštna opravila v pravem redu spolnjevala. Slovencev je tu čez dva tisoč, skoraj polovica teh se je bilo preselilo iz Ely. Cerkev imajo lepo in v njej greje čez zimo centralna gorkota. Patron te cerkve je sv. Jožef. Naši rojaki si služ.ijo kruh večinoma v rudnikih, katerih se nahaja v tej okolici obilo. Zaslužek delavcev je tu še precej izboren, včasih pa tudi nekateri slabo zaslužijo, kakor že nanese. Vendar priznati moram, če hočem po resnici poročati, da kedar pride plačilni dan, da se ne pozna tu slabih časov. Nezadovoljnežev bode pa zmeraj, potem naj bodejo časi že kakšni hočejo z ozirom na vladne stranke. Preden se to mesto v pravi tir spravi in uredi, bode vzelo najmanj eno leto ali več. Pred nekaj tedni je na vzhodnjo stran mesta White Iron Lake železo-rudarska družba začela z odkrivanjem novega odprtega rudnika. Pravijo, da se tu nahaja navadna železna ruda, kakor se že tu nahaja, in te je v ve-likej meri. Poslopja in stara šola, katera se v bljižini nahajajo na ondot-nem zemljišču, se bodejo morala odstraniti. Tudi Clark Lukešno so že deloma premaknili v bližini mesta na južni strani, ter tamkaj, kjer se je imenovana naselbina nahajala, se bode razširila odprta jama, v katerej sedaj na vsej črti odstranjujejo prst. Za Zahvalni dan smo dobili tu precej sa-ninca, pa tudi to mora priti ob svojem času. Da se moj suhoparni dopis ne nategne preko tretje kolone,.sem zasedaj zgotovil, in zopet kaj v prihodnje od drugod poročam. S slovenskim pozdravom Popotnik z Ely. Hibbing, Minn., 22. nov. — (Minnesotske novice.) Tu se je poročil dne 21. nov. g. Andrej Divjak z gdč. Marijo Kržič. Svatba se je vršila v Columbija Lukešni. Poročencema želimo obilo sreče in blagoslova. — Dne 21. nov. pop. se je pripetila v Buffalo odprtem rudniku dinamitna razstrel-ba. Sodi se, da je bilo okoli petdeset zabojev dinamita. Razstrelba je bila tako močna, da so se hiše v bližnjih naselbinah do dobra pretresle, in kosi kamena so leteli na daleč okolu, vendar se konštatuje, da se ni nikdo ponesrečil. Kedo je to razstrelbo povzročil, se še javno ne ve dosedaj. — Dne četrtega nov. • so v mestu Hibbing položili temeljni kamen za mestno hišo. Te redke slavnosti se je udeležilo na tisoče ljudstva in zastopana so bila razna društva. Stavba dobro napreduje in bode ena zares lepa stav ba. — Na dvajsetega so imeli delavci tu svojo plačo, ta dan si ga tudi malo več privoščijo, zaradi tega pade moč preveč pod lase, da se izkažejo kedo je bolj korajžen. Ob priložnosti zopet kaj več. S pozdravom Popotnik z Ely. popoldan iz farne cerkve sv. Jožefa. Društvo ga je spremilo k zadnjemu počitku v prav obilnem številu. Doma je bil od Novega mesta. Bil je star še le 27 let. Lahka mu bila tuja gruda. j. B. Moon Run, Pa., 23. nov. — Cenjeno uredništvo Amer. Slovenca, natisnite teh par vrstic iz naše naselbine. Poročati nimam kaj veselega, namreč ogenj ali požar je uničil trem našim vrlim rojakom skoraj celo pohištvo. Dne 8. nov. je poslopje zgorelo, kjer sta bivala John Susman in Anton Vran-kar. Dne 21. nov. ob 6. uri je nastal ogenj pri Paul Korenčen, sosed Slovak, temu nesrečnemu rojaku je prav vse zgorelo, le nekoliko denarja se mu je posrečilo dobiti iz nevarnosti.. Jaz sem ga vprašal, koliko da mu je škodo napravil ta ogenj; on mi je odgovoril: do 600 dolarjev. In bilo je tudi pet fantov na stanovanju, jim je tudi precej denarja zgorelo; posebno John Mesec, on bo največ hudega prestal, ko si je roko zvinil za pestjo in 100 dolarjev se je spremenilo v pepel. Seveda, čela naselbina jim da sožalje. Z delom gre še dosti dobro, delamo vsaki dan. Ampak jaz ne svetujem, da bi sem hodili za delom, ker se težko delo dobi. H koncu mojega dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje po Ameriki in v starem kraju; tebi, A. S., pa želim veliko novih naročnikov. Fr. Maček, P. O. Box 123. Pueblo, Colo., 29. nov. — Zadnji ponedeljek 23. nov. je bil dospel v naše mesto znani potovalec Josip Mikulec, rodom Hrvat, ki mora peš prepotovati zemeljsko oblo v petih letih, za kar dobi nagrado 50,000 kron. Potuje že dve leti deset mesecev. Prehodil je že 15,500 milj; prehoditi pa mora 25,000 milj, da dospe do svojega cilja. Na svojem pešpotovanju je že porabil 26 parov čevljev. V pondeljek 23. nov. so se tukaj poročili: John Arko z gdč. Neziko Koščak; g. Frank Miklič z gdč. Antonijo Žnidaršič; g. John Erjavec z gospi-co Jožefo Tekavc; g. John Skubl z gdč. Ivanko Miklavec; zadnja bila sta na kratkem ženitvajnskem izletu v Denver, Colo. Mladim zakonskim iskreno čestitamo! Včeraj je pričelo snežiti, in danes imamo že skoro čevelj in pol visoko snega, pa še vedno ni jenjal padati. Delavsko stanje se tukaj vendar, nekoliko zboljšuje, a zelo počasi. Pozdravljeni, rojaki in rojakinje po Združenih državah! G. M. Pogorelc-u na amerikanskih tleh kličem: Srečno došli iz tužne nam Slovenske!! J. Hočevar. Marengo, 111., 27. nov. —■ Tukaj smo imeli tudi vroče boje na političnem po lju. Farmarje so tu po nekaterih mestih tako “trdi” demokratje, da so že pred volitvijo obljubili svojim razva Žalcem pošte, da to leto pa morajo iti iz dela. ' Ker je pa kljub temu bil izvoljen skoro vds republikanski tiket, za to so se pa nekateri farmerji v okolici tega mesta tako vjezili, da' so prepovedali “republikanskim” pismonošem razvažati pisma v njih okraje ter so si najeli posebnega moža za to, ki dovaža pošto tem farmarjem, samo da izgubi tu delo par republikanskih poštnih vslužbencev. No, nas Slovencev pa ni dost mar kdo je izvoljen, samo da bo dela dost; pijače bo tudi, ker nam jo je poslal Gospod iz nebes. Kjerkoli imajo republikanci večino tani imajo tudi Vodopivci moč, za to pa ni čudo, da je že vsa država Illinois na zemljevidu Vodopivcev “črno namalana”, ker še samo velika mesta imajo salune. V bližnem Rockfordu ima naš rojak J. V. Petrič svojo pivovarno, kjer se izdeluje “The Beer That Made Milwaukee Jealous”; tudi lastuje ta pivovarna, kot se je poročalo, več poslopij za salone, kateri so pa bili vsi zaprti. Na oglase v listih, da se isti saloni oddajo v najem za “Drug Store” se jih je nekaj res napolnilo kjer se sedaj pro-dajejo “arcnije”, mestu na škodo, ker ne dobi “license money”, a grabeži si krpajo žepe. Delavec pa pij dosti ali pa nič, ker na drobno se ne prodajejo “medicine”. Tukajšni kapitalisti lahko volijo kakor hočejo, ker imajo kleti napolnjene z “arcnijami”, a mi delavci pa smo veseli, če dobimo “glažek ta hrencega” pa makari tudi v salonu. Še nekaj: Kdor želi streljati brhke srne naj pride sem na lov. Tu je posebno dosti zajcev, ki so že pobeleli od starosti. Lovci iz Jolieta so vabljeni sem, ker tu bodo lahko zajce kar “s kopitom” pobijali. Drugič več, za sedaj pozdrav vsem rojakom in vesel Božič vsem vkup. John Bregel. POZOR, ROJAKI Naznanjam, da sem otvoril EDINO SLOVENSKO SAMOSTOJNO IZDEL0VALNIC0 nagrobnih spomenikov Izdelujem krasne spomenike kakor tudi okvirje za nagrobne cvetlice. Prevzamem tu s Kranjska hranilnica v Ljubljani. KNAFLOVE ULICE ŠT 9. USTANOVLJENA LETA 1820. sprejema vloge in jih obrestuje pn 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama. *■ Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1907. ned 68 milijonov kron. J* $ •! Rezervni skladi znašajo 9.337,077 kron. 5 Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa 82,000.000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi: Zemljeknjižno zavarovane terjatve ..........37,814,374 K Posojila občinam in korporacijam .......... 2,048,214 K Menice ............... 676,000 K Vrednostni papirji...30,028,626 K Vrednost hiš v Ljubljani, Trstu in na Dunaju ter graščin .......... 2,925,746 K Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom_je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je z?, take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron. I I § VyV«WAVMVäBA%V^AS\%S\V-V.%VV.V«V.V.W.V.%V«%%V.V/AV*%V«V.V.%Wr^V.%V.?.Vi Í (Nadaljevanje s 5. strani.) seja dne 13. dec. in sicer ob 1. uri; zato ker bo glavna seja in se bode volil novi odbor, se mora vsak udeležiti te glavne seje, ako ni predaleč ali pa bolezen, druzega vzroka ni; kateri se ne udeleži, spada pod kaznijo. Zatorej pridite vsi, da si zopet izberete nove odbornike, kateri bodo za vas in kateri veste da bodo dobro skrbeli za društvo, da potem ne more kateri reči, da ta ali uni odbornik ni dober. Sedaj je čas, da se izvoli, da bo prav za vse. Obenem tudi naznanjam, da bo društvo obhajalo praznik sv. Barbare, katerega naj se vsak društvenik udeleži, ako ne, spada pod kazen. Društvo se bo zbralo v društveni dvorani Bridgeville ob 7. uri, potem odkoraka v cerkev sv. Antona Pad. z zastavami in regali, kjer se bo brala sv. maša za vse društvenike. Po sveti maši se koraka n^zaj v društveno dvorano skupno, nakar se naredi domača zabava med društveniki. Jožef Hočevar, tajnik. Waukegan, 111., 29. nov. — Za našega bolnega sobrata Janez Miherca sem še prejel kakor sledi: Od društva sv. Frančiška Ser. št. 46, New York, N. Y.........$ 3.10 Od društva sv. Jožefa št. S3, Waukegan, 111............... 23.00 Ravno izdan! Severov Slovenski Almanah za leto 1909 je sedaj pripravljen za razpoši-ljater. Ta koledarček ima 64 strani na katerih so opisana zdravila in kako je ista rabiti v slučajih bolezni. Vsaka hiša bi morala imeti enega teh koledarjev pri roki. Vprašajte za istega pri Vaših grocerjih ali lekarnarjih. Dobite ga brezplačno, ako ga pa nimajo pa pišite naravnost na nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Pošljemo ga zastonj. Skupno ..............$26.10 Za kar se dotičnim društvom v imenu J. Mihevca prisrčno zahvaljujem. Naznanilo. S tem naznanjam udom društva sv. Jožefa štev. 16. v v Virginia, Minn., da bo isto imelo letno zborovanje in ob enem volitev društvenega odbora za leto 1909 dne 13tega decembra 1908. Vsi udje bivajoči v Virginia in okolici se imajo zbrati v nedeljo 13tega decembra ob 10. uri dopoldan v Mr. Trampušovi dvorani v Virginia, Minn. Kateri se ne udeleži bo po društvenih pravilih plačal kazen. Pozdrav vsem članom in članicam Math Kostainšek, I. tajnik. Virginia, Minn., 28. nov. 1908. Odprto pismo Slovencem! Cenjeni rojaki:— Ako potrebujete zdravniške pomoči v kakoršni koli bolezni, obrnite se na zdravnika od Collins N. Y. Medical Instituta v New Yorku. Jaz sem se sam prepričal, da je on res učen in izkušen zdravnik; samo enkrat sem prejel od njega zdravila, pa sem popolnoma ozdravil od želodčne bolezni, za kar se mu prav srčno zahvaljujem, ter ga vsakemu priporočam. JOHN MAZGAN, Box 83, Silverbell, Ariz. Zdravniški kongres. Kdor zasleduje razprave vseh zdravniških kongresov, kmalu opazi, da je zdravljenje skoro vseh notranjih bolezni namenjeno, pripraviti prebavila k njihovi naravni delavnosti. Isto delamo v svojih domačijah s tem, da uživamo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, bržko se čutimo slabe, če smo bled;, če nimamo slasti in smo potrti — ve vseh teh slučajih bi morali takoj rab:ti to naravno zdravilo. Prebavila namreč okrepi in usposobi, da opravljajo svoje delo. Nadalje napravi novo kri in jo hitro porazdeli vsakemu delčku našega telesa. Živce ojača, obličje olepoti. V lekarnah. Zdravniški nasvet zastonj, če naslovite svoja pisma: Jos. Triner, 616 -622 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Milijone akrov državne zemlje zastonj Vsakdo dobi “homestead”, 160 akrov kmetijske zemlje zastonj. Kupiti za-moreš do 320 akrov izvrstne šolske zemlje v Texasu po $2.00 aker, na 40 letno plačilo. Obsežna slovenska knjiga, ki opisuje vso to zemljo, te poduči kako^o dobiti, stane le 75 centov po Money Order. Opisuje kmetijstvo in druge stvari, in vsebuje načrt in opis nameravane slovenske naselbine j Slovenija. Knjiga ne govori o nekaj negotovim; ž njo dobiš zastonj farmo, vredna najmanj $1600.00. Knjig izšlo 1000, polovica prodanih; požuri se, v par dneh bodo pošle. Prodajem farme v Minnesoti, kjer kmet bogati. Preskrbim “homestead”, irigirano zemljo, farmo, vinograd, in gozd v kateri državi hočeš. V Texas je zemlja od $10.00 naprej. WM. BRUNSHMID, 2* 708 So. 10 St., Minneapolis, Minn. 700 oseb utonilo. Tokio, Japonija, 30. nov. — Dva japonska parnika sta trčila skupaj na višini kitajske luke Chefoo. Podrobnejša poročila še niso dospela, a pravijo, da je nesreča zahtevala do 700 človeških žrtev. SLOVENSKA GOSTILNA — Božično darilo, ki ga bodo dragi v stari domovini najbolj veseli, je, ako jim naročite “A. S.” za prihodnje leto. Samo $2.00. — Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahke govorite v slovenskem jeziku. In to je? De. Struzinsky. N. Chicago St PROTI IZPADANJU LAS. Priznano najbolje in edino po zdravnikih preizkušeno sredstvo proti izpadanju las, perhaju in luskinam je CRESCENT Pospešuje rast las, brk in brade in daje ženskim lasem lep blesek in prijeten duh. Škatlja $2.00, tri škatlje $5.00. Zahvalno pismo: Dragi mi Frank: Jest Vaš prijatelj Jak. Sukl, Vam dam znati, da sem prejel vaša zdravila za lase in so mi nucale. Ne bom vas jest nikdar pozabil. Presrčni pozdrav. Jak. Sukl, Box 568, Canon City, Colo. Naročila sprejema: P. FRANK 221 E. 22 St., New York, N. Y. Compagnije «P Generale ^ Transalantique FRANCOSKA PROGA. Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P. LA SAVOIE 22,000 H. P. LA LORRAINE 22,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. CHICAGO (New) 9500 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St., N. Y. Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, Ill.Paul Starič, agent, 110 South 17th St., St. Louis, Mo., L. Stern & Son, a gents, Joliet, Illinois. VELIKA BOŽIČNA razprodaja Naša zaloga oblek Obleke in vrhne suknje imamo v zalogi najboljše vrste in kro ja. Cene vas bodo gotovo za dovoljile. VRHNJE SUKNJE. 10.00 12.00 15.00 Najboljše vrhne suknje se prodajo po $15.00 in višje, ker so ročnega dela in iz modernega sukna. Barve rujave, črne, sive itd. Vrhne suknje vredne $20.00 se J* A A prodajo sedaj za........... it ti ti it it ti ti it ti ti tt ti Obleke. Obleke kot podoba. Ročno delavne, vredne (p | r n n $20, so seda) po............................ UlJiUU 50 oblek v zalogi, ki se morajo razprodati, po $10, $9, in $8, sedaj jih prodamo po.................................. Vredne so $5.00 Deške obleke. $4.75 ZASTON J! Krasno uro damo zastonj vsakomur, ki kupi obleko ali vrhno suknjo za $10,00 ali več. Imamo veliko zalogo dečkih oblek za 12 do 15 let stare fante. Obleke so raznih barv in cen. Obleke vredne $8 in $6.50, se prodajo sedaj za ............ lOo oblek s kratkimi hlačami prodamo sedaj An p f P°..................$0, $4, $3.50 in OZiOl Deške vrhne suknje. Imamo jih zaloga za mladeniče od 10 do 16 let stare Yse suknje vredne $6.50, $7 in $9, (tlil 71* se morajo razprodati sedaj so po...(pH-, | J Velika zaloga — nizke cene. KAROL ZAGONC LASTNIK CJiisliolm, Minn. Priporočam se rojakom v tej okolici v obilen obisk. Sveže Hams-ovo pivo, fino žganje in dišeče smodke imam vedno na razpolago. Potujočim rojakom oddajem prenočišče. DOBRODOŠLI! 2t Emil Bachman 580 South Centre Avenue. Chicago, 111. Slovanski tvorničar društvenih o4 znakov (badges), regalij, kap, ba>de< in zastav. Velika zaloga vseh po trebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujet* kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka tolog na zahtevanje zastonj. J. J. KUKAR, 536 Belvedere St., Phone 1441. ZASTOPNIK WAUKEGAN, ILL. ivseh parobrodnih družb. Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom. PINO PIVO V STEKLENICAH. Jouet, ill. BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS. OBA TEL. a«. m lZ Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI NOTAM o» f* Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. WJWVWVWWWWWVSVWWA Filip» ZEEiToler Northwestern Phone 1422. 1014 N. Chicago St., Joliet, IH. priporoča rojakom avojo Dobro delo se jamé. Delo je urno, ker sta dva b rvca ve -dno pr rok. Vina na prodaj Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda “Hill Girt Vineyard" Dobro vino od 35c do 45o gal., staro vino po 50c galon, ries-ling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam prirten drožnik in fino slivovko. Fino muškatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na THE EAGLE, 406-8-10 N. Chicago St. Stephen Jakše, —Box 77— Crockett, Contra Costa Co.,Ca) POZOR POZOR! Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo slovenski pop ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka Joliet Sloveni c Bottling Co. 913 N. Scott Street, Joliet, 111. Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N. W.344. Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Tokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči.a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla: SVOJI K SVOJIM ! •MVWJWMWJWWWWMWMWWMVMWWMW^ na svetu je trdno zdravje. Zatoraj naj vsaki rojak, ako oboli takoj v početku gleda, da se poveri izkušenemu zdravniku ter se precej prične zdraviti, ker s tem si hrani denar ter okrajša trpljenje. Na kakšnega zdravnika pa se je treba obrniti ko se jih toliko hvali po časopisih ter vsaki hoče biti najboljši? — Vedno le na takega, katerega delovanje pozna in katerega mu prijatelji priporočajo, katere je že popolnoma ozdravil. THE COLLINS N. Y. MEDIČU INSTITUTE Prvi, najstarejši in najzanesljivejši Zdravniški zavod za Slovence v Ameriki vabi vse one, kateri bolehajo na katerikoli bolezni in kateri so morebiti že pri drugih zdravnikih zastonj trošili denar, da se obrnejo na vrhovnega zdravnika tega zavoda Dr R. Mielke-ja, kateri ima mnogoletno izkušnje v zdravljenju vseh boleznij in kateri je že natisoče bolnikov popolnoma ozdravil. Vsaki naj svojo bolezen opiše natanko v svojem materinem jeziku brez vsakega prikrivanje. Kataremu pa bolezen ni znana, naj piše po obširno knjigo ’’ZDRAVJE”, katero dobi ZASTOJ, ako pismu priloži nekoliko poštnih znamk za poštnino. Vsa pisma naj se nasljavljajo na sledeči naslov: THE Collins IM. Y. Medical Institute