235
Barbara Suša
Pesmi
Včasih  se  zgodi,
da vranji krik zamrzne v letu
in sneg je moder do krvi.
Vedno  se  zgodi,
da je že dolgo, odkar te ni,
in strašna rana postane lepa roža, ki ostekleni.
Prišla  je
v dolgih meglenih koprenah,
s  težkim  parfumom
na  počasnih  venah,
s pogubno plodnimi prsmi,
že skoraj v meni,
že skoraj k meni,
jesen.
O!    o, črni oboki črtala!
O, sence muškatno vijolične sence! O, trepalnice, dolge črne metlice! O, breskvice, rdeče sveže ličnice! O, mistv rose, o roža ustnice! O, moč mode! O, brezmejnost očesnosti!
236
LETOS     rdeče  oranžni  nohti SO MODNI     v dotiku s koščkom tega modrega neba (ali s tvojo lepo rjavo kožo) LETOS   SO   MODNI: morski konjički v očeh in morska pena v laseh LETOS   SO   MODNI:
v  pregibu  kolen
vonji pinij in tamariske
LETOS   SO   MODNI:
za  vse,
ki to hočejo ali ne
sončni  poljubi
od  nog
do  glave.
ZA STARO
KOLO
IN MAJHNEGA
PSA
Se  štiri   dni!
In  prideš!
Tako  te imam rad,
da bi ti podaril svoje
staro kolo in majhnega psa
in vesel bi bil, če bi se
z njim peljala k meni,
vrtela  bi  pedala
in  se  smejala
in pes bi tekel poleg.
Jaz pa bi šel peš
po  cesti  navzdol
iz  gostilne  domov
in  bi  si  rekel:
Še   štiri  dni!
In  prideš!
In ko boš prišla, draga,
strah  me  bo,
da ne bi hotela spet ostati
kar  za  zmeraj,
237                                                                                                                      Pesmi
kot kakšna ljuba žena,
da ne bi mogel več čakati,
ne  dnevov  šteti
in ne bi nikdar na kolo se spomnil
in tudi ne na psa,
ki zvesto zraven teče.
Popravek
Pesnica Barbara Suša nas je opozorila na napačen naglas, ki je spremenil pomen verza njene pesmi in sicer: na strani 235 bi se 6. verz tretje kitice prve pesmi moral glasiti: že skoraj v m6ni (in ne: že skoraj v meni). Avtorici se za napako opravičujemo, ne manj Iskreno tudi še komu drugemu, če se mu je tiskovni škrat poigral s kako besedo ali črko, a upamo, da mu ni spremenil ali iznakazil vsebine.