Dopisi. Iz Ormoža. (Kmet. podrnžni ca.) Sicer bolj na tibem, pa vendar nepreatano prodirajo Slovenci naprej in ai priborijo zdaj tu zdaj tam katero važno meato. Med tem pa, ko Nemci preveč politizujejo in le po drugih narodnoatih udrihajo, pa ,,šulvereine" anujejo, ao Slovenci že pred de aetletjem avojo pozornost obračali na gospodarski del okrajnega življenja, da bi ae blagor ljudatva od te strani poapeševal. Kar so Slovenci zmagali pri volitvah v okrajni zaatop. ae je vaako leto pod naeelnikom g. Dr. Geraakom akrbelo za povzdigo konjereje in govejoreje. Znano je, da naši konjerejci skoraj povaod med prvimi alovijo in ai pri razlirnih prilikah darila domov prinaaajo; okrajni odbor pa je tudi plemenskib bikov oiate plohe apravil v ta okraj, tako da se tudi govedoreja povzdiguje, kar ae pri letnem premiranju in licenciranju vidi. Na av. treh kraljev den pa je apet veliki korak storjen na goapodarakem polju: tukajšnja kmetijska podružnica je imela novo volitev prvosednika in odbora; nameato znanega g. Wenigerholza v Središču izvoljen je bil za prvoaednika g. Dr. Ivan Geršak, in je torej ta važni zavod prišel v roke Slovencev; tudi odbor je razun g. Wenigerholza alovenak, v katerem ao g. Dr. A. Zižek. središki župan g. J. Kočevar in oimoški učitelj g. J. Hauptman. K tej seji je bil povabljen g. P. Vetter-a iz Borla, ki je razlagal o ameriških trsib, pa nič kaj dosti novega ni povedal, ker je že o tej stvari lani g. dr. Geršak razlagal. Čudno je bilo, da ni bilo nobenega kmeta pri tej seji; pa zakaj bi bilo čudno, ker kmet tako učenega predavanja v nemškem eziku ne razume ! Novo vodstvo si bode prizadevalo, na vse strani pospeševati razumno gospodarstvo med tukajanjim narodom, kateremu 8e bode v naši mili slovenščini povedaio marsikaj koristaega; zato se pa tudi že zdaj vabijo kmetovalci celeaa okraja, da ae takovega zborovanja radi vdeležujejo. Za podružiiična zastopnika pri občnetn zborovanju kmetijske družbe v Gradcu sta izvoljena gg Dr. I Geršak in K. Wenigerbolz. Iz Trbovelj. (Marsikaj.) Na novega leta dan se nam je oznanila, kakor je navada po župnijah, sprememba v župniji v preteklem letu. Poročenih je bilo 77 parov; otrok rojenih 306, med njimi je 54 nezakonskih, umrlo jib je zavsem 166. Trbovaka župnija šteje sedaj (-rez 7500 duš, in je torej, kar se tiče števila duš, za Mariborom in Ueljem največja v lavantinski škofiji. Štiri ljudske šole ao v Trbovljah ; dve štirirazredni, ena tri- in ena enorazredna. Solsko mladež podučuje devet učiteljev. tri učiteljice in dva verozakonaka učitelja. V Trbovljah je mnogo premogokopov, ve<-jidel so Slovenci, Štajerci namreč, Kranjci in nekaj je tudi Koroacev. Mialil bi kdo, da se med njimi pogosto tepež vname, pa temu ni tako. Kadar imajo knapi plačilni dan, ki je v polovici vsakega meseca, takrat je nekoliko bolj živo po krčmah in cestab. tndi se čuje zdaj tu zdaj tam vriskanje. nekateri tavajo s težko glavo domov, vendar pa do tepeža redko pride. Preteklo leto ae je aamo enkrat pripetilo, da je nek pijan delavec enega oatirja z nožem ranil. Delalci ne smejo žganja piti; kdor ga pije. plača kazen, in ako to ne pomaga, zgubi delo. Ko bi knapi žganje pili, kakor ae ono včasib drugod pije po 40 — 50 kr. flašo. bi jih itak ravnateljstvo ne moglo imeti, žganjepivci niso za težko delo. Na starega leta dan je bila na Vodi tombola; 84 gld. je bilo čiatega dohodka, kateri ae obrne za obutev ubogib šolskib otrok knapovskih starišev. V Hrastniku pa ae je 23. decembra mnogo obleke in obutve med uboge aolske otroke razdelilo. Da bi mladež le raatla v atraliu božjem, bila bi ljuba Bogu in ljudem. lz Zdol. (Staro leto. •— Razpoaajenci.) Kako ae je pri nas kaj preteklo leto godilo? Odgovor: dobro in hudo. Bog, vir vaega dobrega, je preteklo leto za živež v obče dobro leto dal. Kdor je kaj pridno in pošteno svoje roke sukal. on kruha ne bode atradal to zimo, za vino pa smo redka takošnja leta imeli, izvzemši nekaj malega, kjer je v apomladi mraz, posebno v Šapoli, vzel, inače amo pa moata imeli, da je skoraj poaodve zmanjkalo. Kupci le naj pridejo, dobijo dobro in tudi prav dobro vinsko kaljico Le od tistib vinakib mešetarjev ne kupujte vina. Tak ga. Bog ve kje v drugi gori kupi, ae ve, da alabejega, pa ga za naše proda Novi župan J. Š. je županatvo odložil in je c. kr. okrajno glavaratvo blagovoljno na njegovo prošnjo ozir vzelo in je pretečeni meaec drugi, namreč M. P. v župana izvoljen. Dne 19 p m. so zopet navadni ponočnjaki na dveb hišah a kamenjem okna potolkli, dne 30. so pa bili že tako predrzni. da so pri belem dnevu po gorici hodili. in kogar so našli, terjali so od njega naravnost vina. Pri prvem (zraven cerkvei jim ni šlo nič po grlu, pri drugem so dobili že zavoljo nadlege vina piti, za plačilo ao pa goapodarju rdečo glavo naredili. Tretjemu so brajde pri bramu polomili in hoteli so vrata z drogom streti, pri četrtem so pa okna potrli. Pri petem je bila samo atara, slabotna žena doma. in so ključ od kleti tirjali, eden se je celo zagrozil: Če mi ključev ne daš, te stolcem, da boš malo živa. Ker je k sreči kmalu mož domu prišel, jih je odgual. Pri tej priložnosti je skoraj tako, kakor bi na Turškem bilo. in še si ni človek po dnevn, ue po noči, ne zvunaj, ne v biši pred takimi zdivjanimi zverinami življenja ne premoženja varen. Bomo videli, kako bo kaj c. kr. sodnija tem tičem na perute segla. lz Brežkega okraj a. (L e t i n a. V o 1 i t v e. Spremembe.) Kar se tiče letine, smemo še kaj zadovoljni biti, samo vinske gorice so jako različno rodile. Koder da ui mraz dosegel in še jili trtna uš ni ugonobila. tam je še dobro obrodilo, tudi kapljica ni prealaba. Smrtna kosa nam je v tem letu mnogo oseb pokosila, koje bomo pogrešali. V tem letu amo imeli tudi občinske volitve; nekod ao se dobro obnesle, nekod pa je vse pri starem, slabem oatalo. Žalostno je, kjer je župau duhovščini nasprotnik ali celo aovražnik. Kako ae bo kaj na Bizeljskem pokazalo. ali ae bo pa zopet za pijaoo in jed volilo? Zalostno je, kjer pride župan po aili na avoj aedež ali celo za kupico vina. Proti kraju leta naa je tudi občespoštovani gospod Karol Ljubec. c. kr. davkarski nadzornik, zapustil in ae preselil v Maribor. Težko ga bode pogrešala narodna stranka, kajti gospod se ni sramoval jezika, kojega je mati ga učila. ,.Nebo zablisne in glaa se začuje: Večno je slaven, kdor rod svoj spoštuje.** Zdaj amo dobili za g. nadzornika Nemca, in nam ae vidi tako, kakor otrokom, kadar jim ljuba mati umrje, in dobijo hudo mačeho. Ali je pravično, da v slovenake okraje nemške uradnike umeščajo? Mi ne jenjajmo, vae jim v alovenšeini dopisujmo in slo vensko tirjajmo. Gotovo bode zmaga naša, brez vojske ni zmage, brez zmage ni krone. Dragi rojaki, torej začnimo novo leto z novim in starim gealom. vse za vero, dom in cesarja! S tem bomo zmagali vse naaprotnike. Iz Rožne doline. (P o b e r k i i z s t arega leta.) 0 novem letu ae človek rad ae v ataro ozre. Minulo je 1. 1886 brez vaakega poaebnega spomiuka. Le na mraz v jutro 8 maja ne bomo pozabili, dokler nam Bog boljše vinske letine ne da. Upajmo, da bo novo leto rodilo nam obilo žlahtne kapljice, ker les je vlani lepo dozorel, suša lanska je pa našo vtriplo zemljo tudi do dobrega zrahljala — Smrt bila nam je v starem letu prizanealjiva. Od 1430 dnš naše fare ločilo ae jih je le 28 a tega sveta naaproti pa je fari priraatlo 68 mladih (akoraj samih zakonakih) ovčic. Poročenih bilo je 9 parov v starem letu Kar aosednje fare zadevlje, je lani amrt najhuje razsajala po Celjaki fari. Več Smart-ank, ki ao doma že dolgo na amrt čakale, prišle so ž njo takoj skupaj, ko ao se dale v Celjsko javno bolenišnico prepe ljati. Po novem letu 8e pa hoče nemila amrt v našo dolino preseliti. Ni ae teden minol, pa nam je že zaporedoma tri Mice pobrala. Se ve, pri udovi, ki je prva umrla se ni bilo čuditi, ker je že štela toliko (84) let, kolikor prerokinja Ana v tempeljnu. Pa stari Razgoršek, ki je umrl 14 dni pred božičem, štel jih je 91. V tej fari živi še ena oseba, ki je bila že leta 1797. rojena, več jih pa nimamo iz poprejanjega stoletja. Najstarejša moža naše fare rodila ata se 1. 1803. ,,Crne vojake" se njima že tudi ni več bati! — Najalabše začelo se je novo leto za naše paičke, kateri so novega leta dan bili v strogo pesjo prepoved dani do 24. marca. Zanikernim gospodarjem, ki ne bi imeli psov pripetih. ali s torbicami okovarjenih, nažugan je zapor do 6 meaecev ali platež do 500 fl. Upajmo, da oni pea, ki je bil toliko ljudi napadel. ni bil atekel, ampak je le znamenja pesje stekline nad aeboj nosil! Opaznosti je vendar vaekako potreba !