S00B0DII1 SLOOEima VICTOR MARTINEZ 50 Buenos Aires Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N 9 260254 Ano (Leto) VI. “ESLOVENIA LIBRE" GLASILO SLOVENCEV V JUŽNI AMERIKI Buenos Aires. 15. novembra (noviembre) 1948 No. (Štev.) 22. OB PETLETNICI PESNI Položaj "Sivih" v Nemčiji KOVE SMRTI Posebni pesnik našega boja in naših žrtev, je mladi France Balan¬ tič, katerega peto obletnico grozot¬ ne smrti se spominjamo v teh dneh, natančneje v noči od 23. do 24. novembra. Tedaj je s trideseti¬ mi svojimi tovariši-domobranci pod poveljstvom svojega neraz- družljivega prijatelja in občudo¬ valca Kremžarja zgorel živ pod partizanskim naskokom v Krajče- vi hiši v Grahovem, ne da bi slo¬ venska javnost dovolj vedela o nje¬ govi kulturni ceni. Iz tega ognja pa je vstal kot ptič Feniks "ves prerojen in nov”, in zaplaval je njegov duh čez vso Domovino in danes nas napolnjuje tam doma in tu v tujini in bo na večne čase to, kar je napisal sam kot pesniško željo: Naj bom še dolgo, dolgo bakla nema, ki potnikom samotnim v noč gori! Ti “potniki samotni” smo danes bolj kot kdaj koli prej mi, njegovi soborci in prijatelji in ves, zdaj v molk obsojeni narod njegovega du¬ ha, in on “gre pred nami kot ogenj pred Izraelci”, kot pojoča bakla, kot goreča in vpepeljena Domovi¬ na ; gre z nami kot naša najgloblja vsebina, gre kot naša najlepša Pesem! Balantič nam je danes simbol in program, če hočemo vpo- rabiti te že obrabljene in poceni govorniške besede za resničnost, da v njem gledamo poosebljen naš odpor proti razduhovljenju naše kulture po materializmu komu¬ nizma ter težnjo po otroški vdano¬ sti v vsem Bogu, “Gospodarju du¬ še in živali”, kateremu je služil on z na j višjo Lepoto. Pesem, ki je bi¬ la v ustih toliko naših poetov kle¬ tev, prehaja pri njem v hvalnico, in beseda v molitev. Koliko truda ga je veljala' ta njegova pot, ki se je v pesmi izražala samo tri leta, pa je nam že v tem svojem začet¬ ku dala toliko iskrene izpovedi muk in zmag, a napovedovala iz v gonarskem taborišču prečiščene¬ ga srca največjo in najvišje zape¬ to himno rodnim planinam, ljubez¬ ni in Bogu, ki pa jo je mogel v pol¬ nosti zajeti šele nem s svojim go¬ rečim telesom kot požar do neba, pojoč nam še danes. Balantič je naš Prešeren. Visoko sem segel s to primero, pa nisem z njo ponižal Prešerna. Zato na.f bo dan smrti tega 22 let¬ nega pesnika in vojaka za nas “Prešernov dan”, dan naše kultu¬ re, tiste, ki je bila preganjana po komunistih, vpepeljena, sojena in obsojena, in zdaj davljena in tiš- čana v podzemlje in v molk. Balantič nam ni več samo Ba- (Nadaljevanje na 2. strani) V zadnji številki “Svobodne Slo¬ venije” smo poročali o gladovni stavki onih slovenskih beguncev in beguncev ostalih narodnosti, ki so jih zavezniške oblasti prepeljale iz Italije v Nemčijo, tam pa izro¬ čile nemškim oblastem v oskrbo z izjavo, da IRO zanje ne bo več skr¬ bela in jim tudi ne omogočila pre¬ veza v države, za katere so se pri¬ javili. Ko je o gladovni stavki pričelo pisati že časopisje in se je za po¬ ložaj teh nesrečnih ljudi začela že zanimati tudi svetovna javnost, so se končno zganili tudi krajevni funkcionarji IRO-a ter so od gla¬ dovne stavke oslabelim beguncem začeli dajati zagotovila, da jim bo¬ do vrnili znova položaj razseljenih oseb in jim s tem omogočili emi¬ gracijo. Ob prihodu prvih Pred tednom so prišli prvi slo¬ venski begunci iz avstrijskih be¬ gunskih taborišč. S tem se je odpr¬ la pot v svet tem najbolj'preizku¬ šenim slovenskim protikomunistič¬ nim ljudem, ki so v maju leta 1945 zapustili Slovenijo, ko so zagotovo vedeli, da je prepuščena v oblast od Sovjetov odvisne komunistične stranke “Osvobodilne fronte”, ka¬ kor so s s med sabo dogovorili So¬ vjeti ja in Zahodni zavezniki v Te¬ heranu in Jalti. Ti ljudje so bili priča predaji celotne slovenske protikomunistične narodne vojske v Vetrinju, ko so Angleži predali Titu 12.000 najboljših slovenskih fantov in mož, da jih je on potem po zgledu katynske množične mo¬ ritve skoraj vse poklal in vrgel v prepade. Tudi za te civiliste so bili avti že obrnjeni proti “Titovi- ni”, da bi jih vrnili na zahtevo Ti¬ ta kot protikomunistične ljudi, da ni tega preprečil v zadnjem tre¬ nutku maršal Aleksander sam, ti¬ sti, ki je predal našo vojsko. Od¬ slej so bili v angleških taboriščih, vedno pod kontrolo jugoslovanskih komunistov, šikaniram od Angle¬ žev in vedno na tem, da jih nasil¬ no vrnejo v komunistično domovi¬ no. O tem je govoril tudi pakt med Titom in poveljnikom angleške zo¬ na na Bledu, ki pa se je — hvala Bogu — razbil. Vedno bolj so po¬ stajala vroča tla na Koroškem, to¬ da za te najbednejše med sloven¬ skim begunci ni bilo nikjer odpr¬ tih vrat v svet. Prišli so na “živin¬ ski trg” in šli so, kdor je več ob¬ ljubil za delovno moč: v Venezue¬ lo, Kanado... Slovenski socialni odbor s predsednikom dr. Krekom pa je delal z vso silo na to, da se dobi zanje dovoljenje za v Argen¬ tino, da se pridružijo ostali sloven¬ ski emigrantski skupnosti. To delo Socialnega odbora v Rimu in v Buenos Airesu je uspelo: zdaj pri¬ hajajo prvi izmed njih k nam. Na podlagi takega zagotovila so begunci potem prenehali z gla¬ dovno stavko. Sedaj pa prihajajo poročila iz Nemčije, da je ostalo vse samo še pri obljubah in da se položaj teh tako težko preizkušenih ljudi niti malo ni izboljšal. V tej stiski se je svojih nesreč¬ nih begunskih bratov in sester spomnilo Društvo Slovencev ter jim je poslalo nakazila za nakup živilskih zavitkov v Nemčiji. Po poročilih iz obeh begunskih sre¬ dišč so ta nakazila tja že prišla in so družine že tudi dobile naročene živilske zavitke. Društvo Slovencev prosi še na¬ prej vse svoje člane in prijatelje, naj po svojih moč:h še nadalje pri¬ spevajo za pomoč svojim begun¬ skim bratom in sestram v Nemčiji. koroških beguncev Bedni so, toda prihajajo prekalje¬ ni, kot nihče med nami: v večni nevarnosti za življenje so notranje poglobljeni — nikjer drugod se be¬ gunci niso toliko udejstvovali v kulturi in duhovni poglobitvi kot na Koroškem, kjer so živeli v bli¬ žini svojega škofa-begunca; priha¬ jajo pa tudi življensko pripravlje¬ ni, kot redke skupine od drugod. Ves čas so se pripravljali v stro¬ kovnih šolah za čas, ko bo veljalo samo znanje in spretnost rok. Ti so prinesli seboj to željo po delu svojih rok, pa tudi globoko hvalež¬ nost do tistih, ki imajo oblast v tej državi, ki jih je edina izmed sve¬ tovnih držav brez pridržkov spre¬ jela. Kaj večjega naj bi prinesli sem, kot hvaležnost in ljubezen, in spo¬ sobnost svojih rok? Mi samo želimo, da iz bednih ko¬ roških razmer pridejo ti Slovenci sem čim preje in v čim večjem šte¬ vilu, v dobro in razvoj naše slo¬ venske skupnosti ter tudi v dobro in korist dobrotni Argentini. SOVJETSKI GOEBBELS GOVORI Po volitvah v Severni Ameriki, v katerih je bil izvoljen Truman za predsednika za bodoča štiri leta, je sovjetski novinar Ilija Ehren- burg v “Pravdi” napisal članek, v katerem je, običajno, seveda močno udaril in napadel Sev. Ame riško zunanjo politiko. Povdaril je tudi prav pomembno, da Sovjeti razpolagajo s posebnim “obramb¬ nim pasom”. “Ta pas obrambe se ne razteza samo vzdolž naših meja, nego ob¬ stoja v Franciji,- Grčiji, Italiji, Meksiki, na Kitajskem, v Angliji — v vseh kraji, kjer žive naši to¬ variši, ki mislijo in se borijo.” In kljub tem jasnim besedam zapadni svet še ne bo verjel in nič ukrenil proti tem očividnim grožnjam. LLEGARON LOS PRIMEROS REFU- GIADOS ESLOVENOS OE AUSTRIA Despues de infinitas trabas que hubo de vencer, llego la semana pasada el primer contingente de los eSUoVenos anticomunistas que en mayo del ano 1945 abandonaron Eslovenia para espe- rar en Austria el momento de regreso, seguros, como todo el mundo lo era en- tonces, de que el comunismo no podra sostenerse por mucho tiempo en nuestro pais. En los campamentos de Austria vi- vian meses y anos de angustia y penu- ria por carecer de lo mas indispensable y por verse expuestos al riesgo de ser forzosamente repatriados. Delante su ojos se ha iniciado la horripilante tra- gedia de los 12 mil eslovenos repatria¬ dos y luego masacrados. A ellos les esperaba el mismo pašo y gracias a la intervencion del mariscal Alexarider informado de lo sucedido con los 12 mil, no se llevo a cabo la repatriacion de otros miles mas. Bajo- la continua presion para deci- dirse voluntariamente por la repatri¬ acion, rodeados continuamente de los espias comunistas, bajo amenazas por parte de las autoridades de Tito con castigar a los familiares si no regre- saren, entre las esperanzas de abrirse alguna puerta en el extranjero a donde trasladarse, para restaurar su existen- cia y mientras tanto considerados por algunos paises como mereado vacuno, donde podia adquirirse barata la čarne humana, desbordaba la medida de sufri- miento. La Comision Social Eslovena, bajo la direccion del ex-ministro dr. Krek luego de infinitos esfuerzos logro atenuar las amenazas y peligros por parte de los agentes de Tito. Por fin llego tambien el momento de abrirseles la puerta de la Argentina. Llegaron ya 183 y otros estan con tramites muy adelantados, al¬ gunos ya de viaje. Todos llegan forjados en la dura lu- cha contra el comunismo y con firme voluntad de lanzarse al trabajo para restaurar su vida y para aportar su granito tambien para la grandeza de la Republica. En medio de las angustias pasadas no desperdiciaron el tiempo. Lo aprovecharon con seguir cursos praeti- cos para varios oficios utiles en su nue- va patria, organizados en los campa¬ mentos con miras de preparar la gente para el porvenir mejor en el nuevo pais. Asi vinen todos ya bien encaminados y dispuestos a duplicar el sacrificio para volver a ser gente libre y digna luego de tantas humillaciones de la vida co- lectiva donde no eran mas que numeros. Para simbolizar su gratitud manda- ron ya, hace tiempo, un simbolico re- galo: el ramo de flores madera, produc- to de los entalladores eslovenos en ma¬ dera, como homenaje de los refugiados eslovenos de Austria para la primera dama argentina Seiiora Eva Maria Duarte de Peron. Con gran alegria recibimos a estos nuestros hermanos que aqui ya hallan por fin la posiblidad de volverse gente con todos los derechos y les deseamos prosperidad en su nueva patria. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 22. “Slovenski Glas” prihajaj čeda-. lje bolj v zagato. Sedaj je pričel pljuvati že v lastno skledo. Sicer pa je do tega moralo priti. Tri le¬ ta bo že menda, odkar se je pričel udinjati tistim, kateri gradijo svo¬ jo stavbo na laži in je sedaij logič¬ no moralo priti do tega, da so se mu začeli temelji izpodmikati. Zares hudo mora biti tistim, ki so “Slovenski Glas” z ljubeznijo podpirali še tedaj, ko je začel spre¬ minjati ime. Videli so v tem gla¬ silu glasnika slovenske besede in znanilca slovenske svobode, sedaj pa morajo z bolečim srcem gleda¬ ti, kako gospodarijo z ukradenim listom “nepismeni kulturniki”, ki so pod krinko slovenske enotnosti zanesli v stare vrste Slovencev tak razdor in zmedo, kakršne ni bilo nikdar poprej. “Naprej po začrtani poti”, tako pravijo. Sami pa ne vedo, katera je tista pot in ne kam vodi. Če je tista pot ta, da je ‘Slovenski Glas’ začel zmerjati svoje nekdanje naj¬ bolj požrtvovalne člane za “poba¬ line” in “kvartopirce”, potem ne kaže, da je “jasno začrtana”. Če je “Slovenskega Glasa” in SLD delo to, da pograbi imetje vseh osuplih društev, katero so zvijačno m hi¬ navsko skušali spraviti v plastno pest, potem pač razumemo, da gre¬ do po' “začrtani poti”. Če še niso spoznali tisti “tovari¬ ši”, da je strahovanja sedaj konec, bodo pa kmalu. “Po začrtani poti” je najbrže tu¬ di napad na tiste, ki se “drznejo še zahajati v Dom”, ki so ga z last¬ nimi žulji postavili, zato da bi se tapikaj zbirali s prijatelji in roja¬ ki. X=pa reč! Tisti, ki ni niti enkrat vzel lopate v roke in niti enega centa prispeval za Dom GPDS in "je 'samo z lažnivim jezikom ob¬ ljubljal nebesa vsem, ki so hoteli iti.za njim, naj bi imel v Domu vse (Nadaljevanje s 1. strani) lantiČ; nam je. tudi še pisatelj Ve¬ likonja in pisatelj Kunstelj, du¬ hovnik, z odsekano roko dajajoč odvezo z njim vr$d umirajočim vo¬ jakom v prepadu, in vsi tisti obe¬ tajoči katoliški' pisatelji in pesni¬ ki, ki šo našli svojo mučeno smrt od'nekulturnih krvavih rok azijat- skega Huna. Balantič so nam da¬ nes tudi vsi tisti, nemi pesniki in pisatelji .doma. ki zdaj peti ne smejo-. Zato 'pa' naj ta Balantič stdpa kot “ogenj” pred nami, ki gremo pojoč hirpno. Lepote in Živ¬ ljenja za njim in njegovo Pesmi¬ jo.’ Kot zastava vihraj pred nami! Kot kres na Veliki planini gori pred nami, da Si ogrejemo svoja srca ob njegovi toploti kot njego¬ va' najintimnejša družina. Skozi taborišča je šel sam tedaj v Gonar¬ su — nas je spremljal skozi tabo¬ rišča! Prvo pesem je zapel izse¬ ljencem — zdaj js pesnile izseljen- cen.-'nesemo ga okrog sveta, da se z njim povrnemo kdaj k njegovim planinam v Kamnik in k hiši v Grahovo, ki je bila včasih Kraj- čeva, potem pa bo njegova: “Ba¬ lantičeva”, kot je Ribičeva v Vrbi “Prešernove!.”. Pet let je že mrtev ubogi slabot¬ ni dijak, interniranec, vaški straž¬ nik in domobranec Balantič, pet let že živi Pesnik, ki je “hotel go¬ reti sebi kot bakla nema”, da zdaj gori nam “in novim dnevom” kot pojoči plamen. noče postenj e in resnost'naj se pa “sramuje svoje predrznosti”, če se drzne prestopiti čez prag svojega lastnega doma. “Po začrtani poti” je seveda tudi to, da je prepovedano vsako zbi¬ ranje v domu. Ali je bilo res v in¬ teresu slovenske kulture v Argen¬ tini zaplesti naše preproste in po¬ štene ljudi v tako mrežo, da pada sedaj na vse Slovence očitek, da smo komunisti. Potem, ko ste hinavsko in zlob¬ no zlorabili zdrava domoljubna ču¬ stva poštenih Slovencev, ki niso mo¬ gli prav vedeti, kaj se doma doga¬ ja, si že drznete nositi glavo na sonce in koga zmerjati za pobalina in kvartopirca. Saj vam že sili v oči in usta maslo, ki se vam na gla¬ vi taja. Le naprej po začrtani poti! Tu¬ di doma so šli po njej in sedaj preklinjajo tisti dan, ko so padli v zanko in sedaj prosijo Boga, da bi bili iz nje rešeni. če že hočete po vaši začrtani po¬ ti, pojdite kar dalje, nikar pa si ne domišljajte, da boste brez kazni lagali še najprej, uganjali hinav¬ ščino in skušali druge še nadalje strahovati. Laž ima kratke noge, tako pravi star pregovor, ki ga se¬ daj tudi tukaj slovenska javnost doživlja in se po pravici norčujejo pametni rojaki iz takih vodnikov, ki ste zvodili v prepad vso sloven¬ sko kolonijo, da niti prireditev ne morete imeti in je marsikateri ro¬ jak radi tega tudi na delu grdo gledan. Bojite se, da bi se pametni Slo¬ venci začeli rdi^ižiti z ubežniki”. Dobro razumehib' ta vaš strah. To¬ da Slovenci tut^.j so že preboleli tiste čase, ko sHLiih, lahko strhšili z “bavbavom” in^ ^“dedcem s ko¬ šem”, tako, kakorriebogljene otro¬ ke. '£■ Slovenci ne bodo šli za tistim in se družili s tistimi, kakor jim bo¬ ste vi zapovedali, temveč si bodo iskali poštene družbe, od katere bo-' do stvari po pravici zvedeli in s katerimi bodo lahko tudi kaj vred¬ nega napravili. Laži so dosedaj že vsi do grla siti. In vaše javkanje “o posledicah resolucije kominfor- ma”, ker priznavate, kaj vse je Ti¬ to odtrgal od ust stradajočim Ju¬ goslovanom za to', da je pomagal rdečim tovarišem, drugod, je spet pljunek v vašo skledo. Saj ste pred letom napadali 'Z najgršimi psov¬ kami vsakega, kdor si je upal trdi¬ ti isto, kar danes z jokajočim pri¬ znanjem pripovedujete sami. Zaupamo, da bo zdrava pamet prevladala v vseh Slovencih in da bodo pomedli s tistimi, ki si nade¬ vajo slovensko masko zato, da bi držali v temi slovensko javnost. Sonce je že visoko, “tovariše”. Naj bolje bo, da se kar umakne¬ te s pozorišča! Franq Lehar, znani skladatelj je pred tedni umrl. Sovjeti so v svoji zoni v Nemčiji orga¬ nizirali policijsko vojsko, sestavljeno iz nemških komunistov. Armada je dobro oborožena in šteje že sedaj 300.000 mož. Za poveljnika so imenovali nem¬ škega generala von Seidlitza, enega od bi-anilcev Stalingrada. Po izjavi nekega nemškega politika v zahod, zonah je ta kom. armada pripravljena za državljan¬ sko vojsko, ki jo mislijo pripraviti v za¬ hodnih nemških zonah. Naprej po začrtani poti! pravice; oni pa, ki ga je zidal in TRUMANOVA ZMAGA Pri predsedniških volitvah v USA, ki so bile dne 3. novembra je zelo nepri¬ čakovane zmagal Truman; celo znani ameriški zavod za presojo javnega mnenja — Gallupov zavod — je tik pred volilnim dnem objavil, da bo repu¬ blikanski kandidat Dewey dobil 49 % glasov, Truman pa 43. Toda volilci so odločili drugače in za peto dobo štirih let bo demokraska stranka vodila poli¬ tiko ameriške republike. Ta nepričakovani uspeh demokratske stranke si razlagajo zelo različno; v .glavnem se potrjuje, da je v veliki me¬ ri delavstvo bilo tisto, ki je pripomoglo Trumanu do predora. Predsednik Glavne zveze strokovnih organizacij, Philip Murray je tik pred volitvami pozval de¬ lavstvo, da naj glasuje proti republi¬ kanskemu kandidatu, ker je republikan¬ ska stranka v kongresu prodrla s tako- zvanim Tarft Hertleyjevim zakonom, ki oblast strokovnih zvez in zlasti pravico do stavk zelo omejuje. Prav tako se ugotavlja naziranje, da so Trumana ze¬ lo pripomogli do končnega uspeha ži¬ dovski volilci v Newyorku, ki so preje¬ li od svojega vodstva nalog, da glasu¬ jejo za Trumana; in teh židovskih vo- lilcev je samo v Newyorku en miljon in dve stotisoč. Tudi tisti, ki so mislili gla¬ sovati za Wallacea, kandidata skrajne levice, bi se naj bili baje zadnji treno- tek odločili za Trumana, ker bi bil De- wey s svojimi vojaškimi nameni le pre¬ več nevšečen Stalinu. Toda presoja gla¬ sov za obe glavni stranki se bo še na¬ daljevala in zato se bodo šele počasi uveljavili vplivi na bodočo vladno poli¬ tiko, v kolikor se vlade na volilne izide po volitvah pač še zmenijo. Vendar je Truman takoj po svojem prihoda v vla¬ dno palačo v Washingtonu sprejel Phi- lipa Murraya in to bi dalo slutiti, dal se misli Truman delavstva poslej še bolj približati. Nas bi po volitvah bolj zanimalo, kakšne bi mogle biti spremembe v ameriški ztmanji politiki. Bistvenih sprememb, v smereh ameriške zunanje politike gotovo ne bo; v USA že več let obe stranki zagovarjata isto zunanjo politiko. Ta politika pa se lahko izrazi predvsem z mislijo, da se vsa ameriška KOMUNISTIČNA OFENZIVA NA KITAJSKEM Pred nekaj meseci je bil iz Newyor- sklenitev takozvanega atlantskega pak- ka odpoklican Gromiko, sovjetski ' za- ta med zahodno Evropo ter Ameriko in stopnik 'pri UNO in njegovo mesto je Kanado, je prišlo do silnih komunistič- zasedel sovjetski diplomat Malik; ker nih prodorov v Manžuriji in ostalih de¬ je Gromiko Odlično izvajal Stalinova na- lih severne Kitajske. Ko so v Parizu vodila za sabotažo v UNO, je marsiko- hoteli načeti vprašanje sankcij proti so- ga presenetilo, zakaj je moral iti. Toda vjetom zaradi blokade v Berlinu, je je- krnalu je prišlo pojasnilo: sovjeti pred- nanska komunistična vlada dosegla to- videvajo, da se bo težišče dogodkov iz likšne uspehe. Vpoštevati je treba, da Evrope premaknilo v Azijo in zato bo so Čankajškove čete imele ameriško na tem mestu pri UNO boljši Malik, ki opremo, jenanske komunistične pa sevc- velja za strokovnjaka v azijskih vpra- da sovjetsko. šanjih, zlasti pa glede Kitajske in Ja- Kaj more slediti iz teh dogodkov; ponske. Gromiko je trdno zasadil teme- splošna vojna pač ne; Vojna na Kitaj- lje razklanosti v UNO in ta razklanost skem je predvsem državljanska vojna, je spravila Evropo v tak kaos, da je dasi se uporablja orožje obeh glavnih Stalin lahko zadovoljen z njim. Sedaj nasprotnikov, to je sovjetov in USA. prihaja na vrsto Azija in zadnji dogod- Tudi je izključeno, da bi komunistične ki pričajo, da je tudi tam komunistična čete jenanske vlade mogle biti tako mo- taktika pred računi demokratske diplo- čne, da bi zasedle vso Kitajsko in šle macije. drugim komunističnim upornikom na Pred nekaj meseci je že začel Čan- pomoč v Indokini, Indoneziji, na Malaj- Kaj-šek z ofenzivo proti komunistični skem polotoku in drugod. Tako daleč vojski na severu Kitajske; čete komu- sovjeti svojih komunističnih krdel v nistične vlade v Jenanu so se umikale drugih državah ne smejo pustiti, ker bi in ponekod kazale celo neverjetno sla- moglo to biti v škodo položaju sovjet- bost. Toda tedaj, ko je bilo v Parizu ske diplomacije, kadar bo hotela vse te največ pogamnega govorjenja proti so- , uspehe vnovčiti samo zase. vjetom zaradi blokade Berlina in ko se Toda eno je pokazala ta nenadna je unija zahodnih držav (Benelux in zmaga komunistov v severni Kitajski: Francija ter Anglija) že odločila za (Nadaljevanje na 3. strani) zunanja politika naslanja samo na ob¬ rambo pred sovjeti. Dokler bo sovjet¬ ska imperialistična politika taka kot se uveljavlja sedaj, pač ne more biti no¬ bene spremembe; prišlo bo najbrž do sprememb v osebah, ki vodijo sedaj to zunanjo politiko in bo generala Mar¬ shalla nadomestil politik, ki bo iz vod¬ stva demokratske stranke. Traman je v svoji prvi izjavi po iz¬ volitvi povdaril, da bo vse svoje delo posvetil ohranitvi miru in krepitvi ame¬ riškega gospodarskega prospeha. Ohra¬ niti mir pa se pravi v sedanjih razme¬ rah stalno skrbeti zato, da ostane obo¬ rožena sila USA in njenih zaveznikov v premoči nad vojsko bodočega napa¬ dalca, to je sovjetov. Dokler bo prese¬ žek ameriške moči nad sovjetsko obsto¬ jal, toliko časa je računati.' na ohranitev miru na svetu. Dokler sovjeti bistveno ne spremene svoje politike, je tudi go¬ tovo, da bo ameriška politika ostala vsaj toliko antikomunistična, kakor je bila dosedaj. Povdariti je namreč treba, da je bil Truman tisti, ki je v Grčiji in Turčiji vpostavil takozvano “Truma¬ novo doktrino”, kjer je ameriška inter¬ vencija preprečila sovjetski vdor čez Grčijo in Turčijo na Sredozemsko mo¬ rje. Pomoč v okviru Marshallovega na¬ črta, ki radi podpore tistim evropskim narodom, ki se hočejo ohraniti pred ko¬ munizmom, se je tudi izvajala v dobi Trumanovega predsedstva. Do sprememb v tej politiki bi moglo priti le, če bi tisti, ki je tako politiko povzročil, resnično odnehal ter popustil. Možno, je, da bo sovjetska vlada tedaj začela v tej ali oni zadevi popuščati, kar nekateri predvidevajo. Toda vse to bo storjeno le zato, da se zamaši tisti pre¬ mor, ki je potreben, da pride oprema .sovjetske vojske do zaželjene višine. Zato verjetno glavna tekmai ne bo to¬ liko med raznimi konferencami zunanjih miipstfov ali pa v posameznih diplomat- sikifr krizah; težišče vsega ostane slej ko prej. na vojaških štabih, ki na obeh stra-' neh drže tehtnico “miru”. Take tehtni¬ ce pa ža dolgo dobo ne bodo zmogle ti¬ stega napora, ki je potreben za ohrani¬ tev ravnotežja. Štev. 22. SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. KAJ JE NOVEGA V ARGENTINI Novice iz V Sloveniji imajo pod sedanjim kom. režimom vsak teden kako proslavo. Ta¬ ko imajo razne “tedne”, kakor teden ma¬ tere in otroka, teden ceste, teden gozda itd., samo, da: bi ljudi zvabili na tkzv. prostovoljno delo. Na Jesenicah so imeli nedavno raz¬ pravo proti skupini “ljudskih škodljiv¬ cev”. V sodnem senatu so bili: Valentin Janc, predsednik, Josip Fister, namest¬ nik, prisednika pa ing. ing. Edo Bevc ir Stana Rožman, tožilec pa Leon Per- havc. Obsojeni so bili: zaradi “špekula¬ cije po pretiranih cenah, malomarnega gospodarstva v mestnih podjetjih in ne¬ dovoljene trgovine: Biv. .univ. docent dr. Rudolf Trofenik na 11 let, dr. Vinko Zalokar na 4 leta, Jože Čebulj na 1 leto, Igor Zupan 2 in pol leti, Brenčič Stana na pol leta in predsednik MLO na 6 me¬ secev v pogojno. V Kopru so Titovci obsodili 4 Italija¬ ne zaradi delovanja proti kom. stranki na zaporno kazen od 4 do 12 let. Kom. tisk v Ljubljani se je pred krat¬ kim hudo razburjal zaradi poslovanja davčnih komisij mariborskega okraja. Očita jim, da ščitijo večje kmete. Zahte¬ va, da morajo priti v te komisije samo mali kmetje in bajtarji. Enaki očitki tu¬ di na račun davčnih komisij v mursko¬ soboškem okraju, v katere so se po za¬ trjevanju tlv. časopisja vrinili “špeku- iantje, sinovi velikih kmetov, znani ner¬ gači, ki mečejo ljudski oblasti pri vsa. ki priliki polena pod noge” itd. V Ljubljani so določili nove vezane ce¬ ne za perutnino za odkup po državnih podjetjih. Za 1 kg piske ali purana je določena cena od 24 do 28 din. Proslava “borbenih tradicij KP” v “Saturnusu”. O njej se je zelo razpisal titovski kom. list. Popisuje zgodovino part. organizacije v tovarni in zlasti nje¬ ne boje s socialdemokrati.. V praksi pa ta borbenost izgleda takole: Letni “plan” proizvodje je bil izpolnjen le 70 (Nadaljevanje z 2. strani) Moskva more poslati danes v -vse smeri vojske in krdela, ki morejo doseči važ¬ ne. in usodne vojaške uspehe, ne da bi bilo ' 5. decembra, je pristojnim oblastem v zakonitem ro¬ ku šest političnih strank prijavilo, da mislijo vložiti kandidatne liste. Tri stranke in sicer peronistična, radikalna in komunistična stranka so vložile liste kandidatov za skupščino, ki bo razprav¬ ljala o spremembi ustave, za senat in za poslansko zbornico; demokratska stran¬ ka prestolnice je vložila listo za senato¬ rje in za poslance; stranka delavske skupnosti je vložila listo za člane ustav¬ ne zbornice in stranka javnega zdravja je vložila listo kandidatov za poslansko zbornico. Pri teh volitvah bodo namreč izvolili člane treh zbornic: ustavodajne, senata in poslanske zbornice. Minister za javna dela, general Pista- rini, se je v nedeljo dne 7. novembra vrnil iz Usa, kjer je bival več mesecev in si ogledal tamkajšnje javne naprave in javna dela. Za vse šoloobvezne otroke in tudi za tiste, ki obiskujejo strokovne šole, je uveden obvezen zdravniški pregled. Slovenci v Argeniini Buenos Aires, 13. novembra. Prihod novih Slovencev. .“General Stuart Heinzelman”, 27. oktobra 181 Slovencev iz Avstrije; “Santa Fe”, 9. novembra 1. Od skupine slovenskih be¬ guncev iz Avstrije jih je 7. novembra odšlo 23 v Mendozo. Prireditev v počaščenje Kristusa Kra¬ lja. Zadnjo nedeljo v oktobru, je igral¬ ska družina “Narte Velikonja” izvedla prireditev v počaščenje Kristusa Kra¬ lja v dvorani pri tuk. salezijancih. — Prireditev je znova dokazala, da umet¬ nost v sbužbi najvišjih tendenc le pri¬ dobi: požene' se za ideali, ki sami po sebi niso njeni, pa jo dvignejo in ozalj¬ šajo. Tudi to, kar še ni umetnost, se v takem poletu po-pjemeniti. Režiser nam ni pripravil akademije starega kova, temveč je zlil v celoto besedo, pesem in oder. škoda, da to ni bilo javljeno in je tako del občinstva s ploskanjem celoto razkosal. — Igrski vodja je z melodično govorico povezal vero in življenje naše¬ ga časa in vero v življenje. Ko je dvig¬ nil glas v slavo Gospodu, je sprožil zbor v Wagnerjevo hvalnico “Iubilate Deo”. Nato smo slišali presunljivi evangelij: Jezusovo izpoved pred Pilatom: Kralj sem. Zato sem rojen in zato sem prišel na svet, da spričam resnico. In spet je zbor potrdil našo vero — S Credom iz Perosljeve pontifikalne maše. Igrski vo¬ dja je imel le še spomniti, kako naš čas Kralja zavrača, a On potrpežljivo in ljubeče kot Dobri vrtnar “med ljulko ne¬ vere, ki jo je zasejal rdeči satan, seje moč žiye vere in. . . .ustvarja cvetove odpovedi, žrtve, mučeništva in svetosti”. Pomaga nam pri iskanju resnice, ki nas mora, če je iskreno, privesti k Njemu samemu, k Resnici. In to je zgodba Gheonove pravljice “Sultanova hči in Dobri vrtnar”, ki smo jo na tej prireditvi videli. Žalna pobožnost za rajne je bila na praznik Vseh svetnikov 1. novembra na pokopališču na Čakariti pred grobnico Jugoslov. podpornega društva. Duhov¬ ščina je najprej odmolila “Usmili se”, nakar je imel g. župnik Ravnikar Anton lep nagovor. Žalno pobožnost je zaklju¬ čila molitev “Reši me, o Gospod". Nav¬ zočih je bilo veliko slov. beguncev, ki so se skupno s starimi slov. naseljenci spominjali svojih rajnih doma. Romanje šmartincev v Lujan. V ne¬ deljo, 7. novembra t. 1. se je lepo šte¬ vilo Slovencev iz San Martina in okolice podalo na božjo pot na argentinske Brezje-Lujan. Romanje je spretno orga¬ niziral g. Zadnik, naš rojak iz Istre,; ki živi v Argentini že nad 20 let. Romarji so obiskali krasno gotsko baziliko v Lujanu in so Materi božji priporočili svoje zadeve in domovino. Obiskali so tudi slovenske duhovnike v Lujanu, o- gledali so si nadalje muzeje in druge zanimivosti. Ko so se proti večeru vra¬ čali domov, je po širni argentinski pam- pj odmevala slovenska narodna pesem. Romanje v Novo Pompejo bo pa 21. novembra 'po običajnem redu. Nova Pcmpeja je v samem mestu najbolj obi¬ skano Marijino svetišče. Je v južnem delu mesta in vozijo tja vozila iz vseh strani. Pobožnost začne.ob 15.30 popold¬ ne. Pridite! . ..... .. .. .. ,, Najmlajša Slovenca v Argentini. Dru¬ žino Mihe in Ane Agreš je 3. novembra razveselil in osrečil sinček. V Bahiji Blanci je pa družinsko srečo povečal pravtako sinček, ki sta ga dobila Anton in Marija Lozar. Čestitamo! Pisatelji in pesniki “Pisateljske dru¬ žine France Balantič” se bodo s sode¬ lovanjem recitatorjev “Igralske druži¬ ne Narte Velikonja” v nedeljo, 28. no¬ vembra od 11 uri dopoldne po spomin¬ ski sv. maši v dvorani salezijanske gi¬ mnazije (Belgrano st. 3863) spomnili petletnice ognjene smrti svoje žive pla¬ menice — Franceta Balantiča z lepo¬ slovno recitacijsko uro: “Goreti hočem . . . Novim dnevom”. Opozorilo. Prijatelj lista nam je spo¬ ročil, da je kupil zemljišče v kraju Fu- erte General Roča. Vprašuje nas, ali je zemljišče v tamošnjem kraju primerno za kmetijsko obdelavo. V tej zadevi smo se obrnili na kmetijskega strokovnjaka ter smo od njega dobili naslednje spo¬ ročilo: Področje okoli Fuerte General Roča je nemogoče za vsako kmetijsko eksploatacijo. Je zelo oddaljeno od vo¬ de in kakršnegakoli nhselja. Nahaja se okrog 200 km od samega kraja Fuerte General Roča, važnega trgovskega sre¬ dišča v gornji dolini Rio Negra, ki se ga prodajalna družba poslužuje za svo¬ jo propagando. Svetujemo vsem, ki mi¬ slijo' kupiti kako zemljišče bodisi za kmetijsko obdelovanje ali pa za stav- bišče, da ga ne kupujejo kar na slepo, temveč naj si ga vedno prej ogledajo. Poravnajte naročnino čim prej! Stran 4. S 7 C E O D N A SLOVENIJA Štev. 22. V SPOMIN SMRTI FRANCETA BALANTIČA PESNIKOVA SMRT O pesnikovi smrti se je že pisalo in se bo pisalo. Upajmo, da bo o vojaških okoliščinah, ki so pripeljale do poraza domobranske čete v Grahovem, napisal kdaj svoje vtise poveljnik tega domo¬ branskega sektorja stotnik Fortuna, za kar ga ponovno prosim; partizani s svo¬ je strani so to svojo zmago že vojaško obrazložili. Njegovo smrt v Krajčevi hi¬ ši je svoj čas njegov tovariš Stanko Tomažič opisal v Domu in svetu 1944; zdaj je tudi on že mrtev, vrnjen iz Ve- trinja. Po njegovih besedah se danes ob petletnici spomnimo Balantičevega sreča¬ nja s smrtjo, kakor je po Tomažičevem opisu zaključil Tine Debeljak svoj uvod v njegov bibliofilski izdani Soneti ve¬ nec: —Drug njegove smrtne ure Tomažič priča: "Pomoči ni bilo. Iz prsnega že¬ pa sem vzel križec, ki mi ga je posla¬ la pred nekaj dnevi mati za god. “Bla¬ goslovljen je za smrt”, sem rekel in ga dal Kremžarju. Tako me je pogledal, kakor da sem mu potisnil nož v srce. Z obema rokama ga je prijel in dolgo, dolgo gledal. Segel sem po njem, da bi ga dal drugemu. “Pusti!”, je rekel. Po¬ tem ga je poljubil in dal Balantiču... Od ust do ust ja šel in bili smo pripra¬ vljeni na smrt. Ko smo obudili kesanje, je bilo vse tiho, le prasketanje ognja in od časa do časa na glas izrečena proš¬ nja sv. rožnega venca... Ob tri četrt na enajst se je začelo kaditi skozi pod naravnost pod Balantičem. Dvignil je obraz proti meni. “Aha!” je rekel in nič drugega. Zopet tisti mrtvaški obraz brez naočnikov, tista bleda maska. Ta¬ krat pa sem odšel na podstrešje in zme¬ tal zadnje bombe. Ko sem se med og¬ njem in dimom vrnil, sem ga videl še na istem mestu. Klečal je, sklanjajoč se naprej tako, da je imel glavo z obrazom na tleh, roke pa stegnjene po tleh. Vse okoli njega dim. In na glas se je sme¬ jal. Tudi sam sem se zakrohotal in iz¬ tisnil iz sebe: “Ne morem več!” Potem sem skočil čez goreče stopnice v pritli¬ čje...” Tako Tomažič. Balantič pa ni skočil, da bi se rešil, obstal je tam kleče in z rokami na tleh in čakal na smrt kot prijatelj, ki je že nekoč nekaj podobnega doživel. Tedaj namreč v 1. 1940, ko je zaključeval pri¬ čujoči Venec o smrti z besedami ki jih je dotrpel sedaj resnično ob svoji zad¬ nji uri: Gospod, podaril si mi odpuščanje! kot cvet razgrnil predte sem molčanje, moj strah pred Tvojim plaščem je minil, tu spal bi rad. .. o • «' naj sončnih žarkov boža me igranje... so bratje bolečine zakopali, že z moje glave cestni prah izginja. . . in moja pesem v plamen se spreminja. . . In takemu vdanemu miru v smrti je Balantič postavil za vse večne čase v Obleke za ženske in moške izdeluje po amerikanskih in evropskih modelih JANKO ARNŠEK krojač, Arroyo Toro, Tigre, Buenos Aires Naročila sprejema vsako nedeljo po maši na Vietor Martinez 50 Cene nizke, postrežba solidna in točna. Imprenta ' Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires naši književnosti spomenik tako s pes¬ mijo kot s svojo tragično smrtjo. Prijateljica Smrt pa se mu je zahva¬ lila s tem, da mu je oživila z večnim spominom njegovo ime med Slovenci. Balantič - pesnik izseljencev SEN O VRNITVI (Iz Sonetov o izseljencih) Ko boš, tujina, vso mi kri izpila, ko neizgovorjena bo beseda prišla kot ogenj mi na ustna bleda, bo davna želja domu me vrnila. Na srce dal prsti bom kot zdravila, sprejel me vase bo pozdrav soseda, spoznala na planini me bo čreda in v duši bo zaplala nova sila. Okusil spet bom sok planinskih trav — spomini nanj skelijo kakor rane, ki jih zastrupil dolgih pest je prah. Domači kraj, tako mi spet boš drag! Kako bom ljubil gore razkopane, dokler ne bom nad njimi tih zaspal. DOMOV Ah, kmalu bom doma, da bom prepeval na veseli preji, ah, kmalu bom doma, že mošt kipi v uteho moji žeji. že čaka mati me s povreslom svojih belih, belih las, da z njimi moj poveže gibki pas, ne sme čakati me. Zato bom šel od tod, ker bolna pesem duše ne nasiti, nikamor nimam glave položiti, zato le brž na pot! Tu sanjal bi zaman, o sinjem kelihu, ki Bog v njem spi, tu ni neba, le matere oči so kakor encijan. Ah, kmalu bom doma, da bom prepeval na veseli preji, ah, kmalu bom doma, že mošt kipi v uteho moji žeji. Spital na Dravi, 18. okt., Avstrija. Pri nas je sedaj vse v pripravah za 2. od pravo v Argentino. Vse kaže. da pojde tokrat že veliko več naših ljudi, kakor pa jih je šlo prvič (30. 9. t. k), ko jih je odšlo vsega skupaj 101. Po¬ doba je, da jih pojde okrog 400—500. Argentin. konzul z Dunaja je bil 12. t. m. tu v taborišču in je odobril vizum okrog 400 osebam, medtem ko jih od prej čaka že kakih 100. Te dni odhajajo nekateri tudi v Francijo. Canada je„ kakor kaže, za letos usta¬ vila vse večje transporte. Zaenkrat poj¬ dejo tja samo še tisti, ki so izučeni krz¬ narji in krojači, in je tozadevno njihno usposobljenost potrdila posebna stro¬ kovna komisija v taborišču v šmartinu pri Beljaku. — Dekleta, ki so 9. sept. odšla v Canado, se sedaj kar zapovrstjo oglašajo. Malone vse so ostale v To¬ rontu kot gospodinjske pomočnice. Na splošno se pohvalijo, nekaj pa jih je tu¬ di med njimi, ki morajo trdo delati v dokaj skromnih okoliščinah. Za prihodnji teden je napovedan obisk braziljan. konzula. Za Brazilijo jih je kar precej priglašenih, vendar manjkajo z veliki meri poročila od onih, ki so že pred kakimi tremi meseci odšli tjakaj, pa se kandidati za to deželo tolažijo samo s svojo osebno srčnostjo. DRUŠTVO SLOVENCEV, VlCTOft MARTINEZ 50, SPOROČA: Vsem slovenskim beguncem “Društvo Slovencev” Vas toplo prosi, da priskočite nc, pomoč pri iskanju sta¬ novanj za novoprihajajoče begunce s Koroške. Sporočajte društveni pisarni naslove stanovanj hkrati s pogoji sta¬ nodajalca. Javljajte tudi hiše, ki bi jih bilo mogoče najeti na osnovi deposita. Povprašujte med starimi slovenskimi naseljenci za sobami, kamor bi vsaj za¬ časno namestili družine. — Pomoč je nujna, kajti transporti bodo še prihajali. Nujna še bolj zato, ker so večinoma sa¬ mo večje družine z majhnimi otroki. Poizvedite pri zaupnikih ali na Društvu za sezname prihajajočih in si izberite vsaj eno družino, kateri boste pomagali pri iskanju stanovanja. — Pri tej akciji ne gre za posameznike, gre za najbolj preganjane in najbolj preizkušene slo¬ venske družine, zato storite svojo bra¬ tovsko in sestersko dolžnost. “Društvo Slovencev” V društveni pisarni na Vietor Marti¬ nez 50 naj dvignejo zastarelo pošto: Bartolj Alojzij, Bavdek Ludvik, Boh Alojz, Božič Vera, Božiček Anton, Ce¬ pin S., Cvirn Milan, Čaudek Rezi, čuk Katarina, Durčič Jose, Erjavec Marija, Furlan Albin, Geršak Jožef, Habjan Alojzij, Habjan Andrej, Kapitani Ma¬ rija, Kastelec Ivanka, Kobal Cirila, Ko¬ bler Aleksander, Korob Mihaela, Ko- želnik Miha, Krapce John, Kraševec Stanko, Krečič Andrej, Kužnik Nada, Lavrenčič Andrejka, Lavrenčič Rudolf, Leskovec Jože, Lonarič Franc, Marolt Slavka, Melnik Peter, Miklavčič Anica, Mikuš Ivan, Moravec Martin, Moškat SLOVENCI Louvain, Belgija. Proti koncu meseca septembra so Slo¬ venci, ki prebivajo v valonskem delu Belgije, priredili romanje k lurški vot¬ lini v Quaregnon. Romanje in z njim združene pobožnosti so obudile v šte¬ vilnih udeležencih misel na dom in na nepozabna romanja na slovenska božja pota. Slovenska duhovnika sta našim izseljencem in beguncem pripravila du¬ hovno tolažbo pri Brezmadežni. Oktobra meseca se je znova obudilo tudi na zunaj kulturno-prosvetno in družabno življenje Slovencev, ki prebi¬ vajo v flamskem delu Belgije; in to predvsem v Eisdenu, ki je največje sre¬ dišče Slovencev. Predvojno živahno pro¬ svetno delo je vojna prekinila; mnogo ljudi se je porazgubilo, mnogi so se od¬ selili, vendar tisti, ki so ostali niso od¬ mrli narodni misli, temveč so se zopet oprijeli dela za skupnost. Letošnje po¬ čitnice (avgust-september) je bila ma¬ la ljudska šola za tamošnje slovenske otroke. Malo je bilo časa, vendar uspehi so se že pokazali, ko je slovenska mla¬ dina prav prisrčno nastopila na okto- berskem slovenskem večeru. Na tem večeru, ki je obsegal dva kratka nagovora, deklamacije in pev¬ ske točke od otroškega, mešanega, žen¬ skega do moškega zbora, se je jasno pokazala želja in žeja slovenske duše v tujini po narodni pesmi, po domači be- KOLEDAR ZA LETO 1949 izda "Svobodna Slovenija" in izide v prvi polovici decembra. Obsegal bo .160 strani velikega formata. KOLEDAR bo obsegal podroben koledarski del, vse koristne podatke o predpi¬ sih, ki veljajo v tej državi in bo tako izredno primeren priročnik za vsa¬ kega Slovenca v Argentini. KOLEDAR bo nudil obilo lepega čtiva z vseh dežel, kjer danes bivajo slovenski emigranti. V številnih člankih pa bo tudi prinesel podroben pregled o vsem delu med nami. KOLEDAR bo prva knjiga, ki jo slovenski be¬ gunci izdajajo v Argentini. Zato hoče biti vez med nami vsemi. Zato NAROČI ŽE SEDAJ KOLEDAR "SVOBODNE SLOVENIJE” ZA LETO 1949! Stanko, Mrak Franc, Nedok Alojz, Oj¬ steršek Franc, Ovčak Jože, Petrovič Marinka, Petrovič Štefi, Pirc Saša, Pivk Jože, Podstudenšek Janez, Polak Da¬ rinka, Pevše Vinko, Poženel Marija, Prapretnik Franc, Premrl Jakob, Ra- večen Silvo, Robida Janko, Rojič Mile, Roš Rada, Selane Feliks, Seljak Božo, Stušek Srečko, Šegulja Stanislav, Škerlj Viljem, Španček Milka, Šum Rafael, Šušteršič Tomaž, Tenkli Mirko in Ma¬ rija, Turk Ivanka, Uršič Karel, Dany Vertevec, Vrhljan Antonija, Vrkljan Bo- rsi, Zalokar Anica, Zavodnik Joško, Zu¬ pančič Alojz iri! Stanislav, Žegura Fran¬ ca, Žlender Majda, Marko in Olga. PO SVETU sedi in tudi po slovenski družbi. Vsem, prav vsem je srce pelo, ko so pevke in pevci na odru prostrane dvorane, pred- našali drage nam slov. pesmi. Tudi tisti otroci, ki sicer s težavo govorijo slo¬ vensko, so se radi naučili slovenske pes¬ mi ter so z njimi prinesli veselja svo¬ jim staršem in celo samim sebi. Po končanem sporedu se je razvila ži¬ va družabnost, v kateri so se Slovenci ob krampljanjiu med seboj, čutili zdru¬ žene in povezane s tisto skupnostjo, ki nosi slovensko pesem in besedo -— z na¬ rodom, ki živi doma. Ob tej priliki se je neštetokrat izra¬ zila želja prirediteljev kot poslušalcev, da naj bi Slovenci v Eisdenu čim no- gosteje prirejali različne nastope in družabne večere, saj si tako medsebojno povezanega življenja človek mora lz vsega srca želeti. V takem razpoloženju se vračamo domov v mislih in za teh nekaj ur se zdi kot bi nas obiskala do¬ movina. Box Malartic, Canada. Tople pozdrave pošiljam vsem znan¬ cem in prijateljem v Argentini. Jože Plut Adventna duhovna obnova za sloven¬ ske izseljence bo v salezijanski kapeli, kjer je redna ned. služba božja in sicer za moške v soboto 4. decembra ob osmih zvečer, za žene in dekleta v nedeljo 5. decembra ob štirih popoldne. Pripravite pot Gospodu! "ČASA BOA IT” OLAZABAL 2336 (pol kvadre od ogla Cabildo 2300) Lepa izbira ur, zlatnine, srebrnine in nakita. Vsa popravila ur in zlatnine najvestneje in točno izvršena. Odprto vsak dan od 9. do 12.30 in od U+.30 do 20. Ob sobotah popoldne se slovenske stranke lahko zglase v našem stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, prvo nadstropje štev. 5