ffichiebl. k. k. ttotlubUotbek,
Wen
„So5aK izhaja vsak petek in velja
po poSti ptejeraana ali ˇ Gorir> na dom
l»o§iljana:
Vse leto.....f. 4.40
Pol ieta.......-i.20
Cetvrt.Ieta    ......ll°,
Pri oananilib in t;ik.; tudi i-ri „po-
Sianicah" se pSaeuje za iiavaduw triatop-
no vrsto:
8 kr. ie se tiska 1 knit
s " " »   » 3 ;!
Za vnV i«r*ki'   i-o ppi.>»nr;;
Tramvaj na par.
Koncc.
Podjetnik mate zelezne ceste meni, da napravi svoje delo brez posebno velikih stroSkov, ker za svet rau na bo treba skoro nic pladati. Tramvaj bi Sla povsod po uze obstojecih cestah in le v uajskrajuej-Sem slueaji bt podjetnik na kakcm mestu ceste kaj prelozil. Pa se na teb mestih skrbei bi, da bi mu odstopUi posamezniki ali obcitie svet zastonj. Neka-tere obcme so se uz*e zave^sale, da odstopijo potrebni svet brezp'.acao, Kjer so ceste prav ozke, bi moraH drugi z vozovi pocakatt, dokler bi tramvaj ne Sla na-prej; kjer so pa ceste SirSi, bi iraela tramvaj rna eni strani svoj tir, na drugi pa ostali vozniki. 2elezne traravajne Sine bi drugih vq&qv nic- ne zavirale, am-pak moglo bi se voziti 6rez in Crez. PeSci bi, se ve* da, pavsod hodili brez zadizka in bi se morali leto-liko varovatt, da bi jib zelezus konj ne pohodil, ali da bi jim divine ne straiil. Pravijo, da najbolji pri-pomofiek zoper to, da se zwina ne straM, je ta, da se ji oCi zave^ejo.
Httrost te uove 2eleznice bi ne biia povsod e-naka. Po mestih in po obljudetiih krajih bi §la a tako bttrostjo, ki preholi 12 kilometrov v em uri; na prostem, kjer ni ljudij, bi Sla pa z ozirom na ra-vao ali pa vecjo ali manjSo strmino s httrostjo, ki preide 15 do 20 kilometrov v enj uri. Po sedanjem nafirtu vozili bi u Trstsv do gostilne Obelisk pod Op-(tnami s httrostjo 15 kilometrov na uro; od t:nn v Podgoro s hitrostjo 20 kilom., iz Podgore do Ceste s hitrostjo 15 km., od AjdovSCme do Vipave zopet z 20, skoz goriftko mestb pa s hitrostjo 12 km zarad ljudstva in obilnega prometa v mestu. — Voinja iz Trsta v Gorio trpela bi 240 minut ali 4 ure, in steer : iz Trsta do Obeliska 37 minut, od to do OpCin 3 minute, — z OpCin po stranski cVti do FernetiCa 11 mmut, od F. v Sezano 22 — po glavui crti pa z Opctn na Prosek 16, s P. v Sv. Kriz 13, iz Sv. K. v Nabreziuo 6, in tako daije, iz Ronk v Gervinjan 47 minut, iz Gorice v Vipavo 114 minut, blizu 3 ure. Glavne postaje bile bi v Trstu, ua OpCinah, Nabrezi-ni, v Ronkah, v Gorici, pri Rebku, v Vipavi, v Se-^ani in v Cervinjauu. Manjse redue postaje bile bi v vsaki vasi, skoz katero bi §Ia tramvaj; izredne po-staje bile bi pa kjerkoli. Kjer bi kdo ^elezuici s klobukom dal znarnenje ali z roko pomahal, dobro za-zvszgal ali krepko zavpil, bi se Selez.ni konj ustavil in sprejel na voz njega, ki bi zelel. Ce je kdo dober tekavec in izurjen v skakanji, bi tudi lahko skoiil na voz, ko se pelje mimo, ne da bi bib treba ustaviti; ali to je iievaruo ia je najbolje, da bi se ne skuSalo.
Razen ljudij preva^ala bi tramvaj tudi blago in f tem ozi;u bila bi posebno vipavski strani, pa tudi drugim krajetu velike koristi. Voznina bila bi po razlienosti blaga in naCiaa, po katerera je treba z blagom ravnati, od 6 do 20 kr. za kvintal na eu kilometer. Vozuina za osebe bila bi jako ntzka: iz Trsta v Gorico v I. razredu 1 gl, 80 krM v II. raz-redu 1 gl. 8 kr.; z Op6in v Sezaao 20 in 12 Kr., iz Ronk v Cerviojan 60 in 36 kr„ iz Gorice v Vipavo 1 gl. in 60 kr. (I. in II. razred). Ali vsi ti tarifi, ka-kor tudi zekznica, so do zdaj le na papirji. Prihod-nost bo ucila, ali se da na^rt izpeljat in ali bodo nwgie obveljati doIoCbc glede hitrosti, vozaiue iu dru-gih reCij. Iz srea fclimo, da bi se stvar re§ila v ko-rist dezele in da bi ne bilo treba sedanjih Stevilk popravljati.                   mmmmmmmmm_mm_^_m
Napredek na Kanalskem. II.
Morda bi se bili v jeduem, ali drugem vikarija-tu na§l« mozje, katerim sree bije za ubogi aarod; a da te dejaosko ni ustauovilo v celem okraji najmauj* se druStvo, je glavni uzrok zanemarjeno Sol* sfcvo.
Ni okraja na Gori§kem, ki bi bil s solarai na elab^em, kakorjeravuo kaualaki. §e 1« v najaovej^ia
| easu je obrnil c k. okr. goriSki Solski svet svoje I j delovanje tudi k nam. Kaj je delal poprej ? Saj ule od 1868. let a plafiiije nas sodnijski okraj ravno tako ' velike Solske doklade v zalog bkrajnega loiskega sve- I | ta, kakor drugi, a vendar je bil pri ustanovoljenji Sol I — zadnji. Nasi udje okr. Sol, sveta bi bili mogli I krepkeje potegovati se za potrebne Sole, za katere je j po noveduem ubogo ijudstvo le placevalo. Potem'bl I jib bil narod blagroval, ko bi se zavedel svojih pravic! I NoCem jih imenovati, ker po toci zvoniti ne pomaga | nid, — Se pred mala. Saino to reCem, da, ako bi kdo ] dolgo let gedel v kakem Solskem svetu in bi se to-j like brigal zu Solstvo, kakor za latiski sneg, bi boljSe I storil, da bi se ne dal volit. Ljudatvo naSe je v tem I nevedno; kar M(\ nekateri nesposobni slavohlepneiii, I to obvelja. Kaj bi Se bilo, ako bi se bila urcsiiidila j govoricn, da je prav jeden naSih Solskih zastopnikov I obljubil — iz kakega uzroka? — da bo skrbel za I nemSki poduk v naSib ljudskih Solaht Res, Se to bi j nam manjkalo (
I           Zanemarjeno Solstvo je, kakor sem uze povedal,
I glavni uzrok, da naS okraj  ni rodil nobene^a narod-I ncga druStva.  Ker ljud no zno brati, je res tczivno, I I a vendar cas je u2i», da bi so vsaj v onih krajib ge-I uili, kjer imajo Solo via nekaj let. Saj ravno pri iz- I I Soiaui mladini moramo priCeti, ako hocemo imeti do-I ber uspeh. Ako ostane mladina nekaj let brez berila, I brez nadaljevalnega poduka, pozabi Se ono, kar se jc I v Soli uLita.   Par let potera,  ko iiaSi  otroci zapuste I I Solske klopi,  znajo brati komaj na raaSne knjige; za I pot 6 se ne zmeuijo;  vecina ga Se nitna.   PoznejSim I gospodarjem se veckrat primeri, da bi morali kaj pi-j sati, posebno  podpisovati se;  a Se to jim gr6 tako I tc2k6, da so zadovoljnejSi, da primejo le za pero ter I da pred njih imenom stoji ponosno nkri2a. To je 2a-| lostna resnica katero dozivimo premnogokrat. I           Kaj nam potem koristijo drage Sole? Ali se ta-
| ko doseiSe vazni namen 6 ali 8 letriega Solskega j obiskovanja ? 1 — Gospodje uSitelji I ako nocete, da j bodete z>li takov sad trudapolnega poduCevanja, de-I lajte po slede^em nasvetu.
j           V druzbi s cest.  duhovSeino, ki vam  bo rado-
I voljno pomagala, pridobite uranejSe gospodarje in ofie-I te ter osnujte „bralna druStva" ali „cital« J nice". Ne bi smelo biti kraja, kjer je cerkev I in Sola, da bi ne bilo narodnega ognjiSca. Kolike I koristi so ista, je cenjena „Socau ule velikokrat s I prav zivimi besedami razlagala; njih neobhodno po-I trebo razvideti mora vsak uCitelj, ki pozna namen I svojega vaznega stauu, vsak razumen 61ovek, ki pozna j potrebe svojega naroda, za katerega ^rtvovati duSno I in telesno mo6 naj bo naloga vsakemu narodujaku. I Saj ni treba, da bi druStvo imelo u2e prifietkom na I stotine udov; desetorica postavno zadostuje. Glavna I stvar je, da dobiva mladina, iz Sole stopivSa, dalj-I ne duSevne hrane, brez katere je ve3 Solski poduk I skoro zastonj; ves uCiteljev trud „pesek v morje*. I Brez daljnega poduka naSi mladini ne dospemo z le-I pa do za^eljenega odrodnega probujeuja — narodnega j blagostanja.
I           Bralno druStvo jc brez velikih — skord, riikakih
I stroSkov preskrbljeno s potrebnrm berilom. Casopise, I katere imata gg. duhovmk in ufiitelj,  naj preptt^tita I druStvu;  isto naj si naroSi le na cene  gospodarske I liste — in zadostuje.   Polagom ?q osnuje druStvena I I knjiluica iu duSeviie hrane ~ berila —* narodu ne bo j I manjkalo.   V pomo6 sluzi, posebno t>n<ietkom, Solska j I kujizmca.   Iz knji^nice naj se vsako nedeljo posoju- ] I jejo knjige in caaopisi.                                                 j
J           Sedanji gospodarji bi' imeli res za vse lepe opo- 1
I mine vecmom le trda uSeaa; ali Upliv vrlih diihovnii I J kov in u&teljev bi tniiogo pomagal| irinogd ve6 pri I j mladeni6ih in Se 'vec pri komaj izSolani mladini. Ista j I bo nuhote ubogala, ker ima Se iz Sole obiutljiva use- j I aa ter je udaua ufiiteljevim svetom. OdraSeni mlade- j I nifii pa se privabijo posebno s podukom v petji. — I I Ker sem ravno pri petji, naj dostavim, da se samo I I tega mladenici ktnalu navelicajo. Oni mislijo, da se I I ucijo peti samo zato, da gredo skupno veCkrat v kr5- I I mo, da prep^vajo in Se'vefi popivajo. Ako'ae jeden- I 1 Krat snrejo, kar je lehko, je vscmu nodukii k9fie<?! '
Mislim, da nekaj tacega se je zgodilo tudi v kanalskem okraji, kjer se je v jedinej vasi nurodno petje gojilo.                             ¦¦¦'".« ;....,
Ako bi imeli bralno druStvo, bi isto pevce, mla-deni6e vezalo in navduSevalo posebno tedaj, Ce bi so napravila tekom leta po jedna ali vec* skupnik druSt-venih zabav. K tem naj bi smeli alobodno priti tudi nedruStvenikt in narodnega iivenja bi bil srecen ~-zacetek!                      • (        >        ¦">'•¦                 :
„Tcmu pa res teCc per6 po gladkem papirji,11 — pnreCe marsikateri; -— Bv dejanji je vse drugafie. Govoriti je jedno, a delati drugo!">-«•¦ V odgovor ta* kirn in jednakiin zavracanjim naj povem, da prav tako, kakor sem pisal, sem tudi delal in Se delam in uspeh jc ravno tak in Se boljSi. Velike zapreke je bilo treba prcbiti, vojskovati Be proti domaCim in tujim 8ovra2nikom narodnega napredka, —• apraviCna Btvar mora zma^ati. Resnicno tudi zmaguje in sad jo neizogibljiv.-—Ker takih zaprek nai Kanalskem ni, je delo mnogo la2je; tedaj na delo I — Vem, da vse moje besede bodo le bob obtrdo steno, kakor so bili vsi dosedanji ^Sofiini* opo«hirtik Predobro poznam mlaCiiost, ki se razteza po vsein okraji. ue bi se v tej misii varal, bi bil jako rail; a bojim se, da to^kol
Zdaj nastopi dolgo5asni zimski km, ki je' jako pritneren takim razmiSijevanjim in tudi izpeljevanju. Ako sedo spdhtladi ne zapazi na Kanalskem kak napredek v jedriakeln smialu, naj druStvo „S I o g a% ki ima tudi na Kanalskem nekaj udov, osnuje nta-b o r,u ljudski shod na* prostera, ter narod poducuje o potrebi in koristi bralhih druStev. Tudi mnogo d r u z i h narodhih u p r a S a n j je silno potrebnih, da se ljudstvu raajasnijo, da se bo pncelo duSevno gi-bati. Tak ljudski shod je bil letos v Istri in gotovo ni ostal brezu^peSen. Kar se lehko zgodi v tu^nej Istri, se toliko la2e na ' Kanalskem. Zalostno je, da okraj na GoriSkem in Se v bli^ini mesta, zaostaja Se za tu2no, teptano Istro I— Ako bo »SlogaB sledila mojemn nasvetu, poka^e dejansko,- da je za narod v obfiem, a ne le za defelno zborske volitve.   ¦
Toliko naj>zadanes zadostuje <v narodnem sta-nji kanalskega okraja: Pogledamo Se na gmotno stanje, ki je, kakor sem nie rekel, odvisno od prvega.
Dopisi.
V Gorici, 23. nov. ~ V^era, na dan sv. Ge-cilije, svoje pdkrdvtteljice, imelu je'recilijan^ko 'drUSt-vo goriSko svoj prvi bbCai zbor, zdruzen s terkveno produkcijo. Predpoludne kmalu po deveti iiri zafiela je sloves'na sv. maSa v semeniSki kapeli. Pred maSo zapel je celebrant (obiednik), mbnsignor Franc M e r c i n a, prvostolni dekan goriSki, ki je iz poseb-ne uljudnosti in prijaznosti prevzel sv. opravilo, pe* sem sv. Duha: Veni creator, spiritus, da' bi Bog dal svojo pomofi in svoj MagoslOv'hdvemu zapoCetju. PeVci bogoslovci, katerim so se bili pridruzili profi Sedej, P. KonStantin in kaplan tolminski Aiigel Cargo, peli so pesem do konca po ko^alnem napevu. Pri sloves-nem opravilu sluzila sta prec. g. dekan kanalski Fr. V i d i c in (5. g. kaplan solkahski J b & e f G o d n i 6 kot dijakon in subdijakpn, vse druge slu^be oprav-Ijali so gospodje bogoslovci. Orglai je mojstet1 v tej stroki, profeSor dr. I.Flapp, ki je veliko^ pripomo-gel k Castnemu izvrSenja one naloge, katero so si bili cecilijanci naMili. Bogoslovci peli so dobro in so riaredili Cast goriSkemu seraeni^u; ^estitamo jim k lepemu uapredku, ki so ga storili v ccrkvenom petji. Dokler veje v semeniScl tak duh in taka marlji-vost glede cerkvenega petja, kakorStia1 sta" ae pokazala o tej priliki, zaslu^i prizadevauje semeniSkih pred-stojnikov vso hvalo. Tako delajo tudi po drugih se-meniScih, domaCih in tujih, posebno po onih, kjer se spoStujejo naredbe cerkve in cerkvenega glavarja m le z ustnicami, ampak s sreem in dejanjem. Cerkvenega opravila udelczll se je tudiprevzyiSeni knez in nadSkof, ki je bil od zaCetka do konca pricujoC pri alM^bi bozji, ki je duha pobo^Qsti moCao povzdigo-
Poe.imeisne gtevilfce se dbbivajo po 8 kr. v tob&kfiriiicah v gosposlci ulici blizu ..tioh Kron", na starem trgu in v nwriski ulid tor v Trstu, via Ca-aonna, ;?.                               .        ,
Do|.i*i naj y.u blagovoljno poliljajo-urerfiiigivii ,.Sne(-'v Gorici na Travniku 16,',!., narocitinn pa opravniSfcvu „So5e" Via della Croce, fit, 4, II..
Ito'kopisi se ne vradajo; dopisi-naj se blagovoljno frankujejo. ~ Dolalcem in drugim iicpremojsnitn se naioSnina miitx, ttko s« oglase pri opiavuifctvu.
St 47.                V Gorici 23. novembra 1883          Telf TTff"
vala. Cecilijauci sraejo bit! na to ponosai, da viSji duhovni pastir priznava na ta nacin postavnost ceci-lijanskega petja.
Zarad pogreba ranjkega Matevza Pirca, stolnega vikarja, katerega so se udelezili dahovni iz mcsta in z dezele odlozlti se je moral obeo! zbor, ki se je za-Cel Se le ob eni uri popoludne. V tistem prostoru (3. leto), v katerem se sicer poducuje koralao petje, zbrali so se bili Caatilci pravega eerkvenega petja. Delezni-kov bilo je po Stetvi nekega navzocega utla 84, med temi 34 duhovnov; drugi bili so ucitelji, organisti, pevci ia prijatelji cerkvene glasbe. Iz mesta bili so r.avzoci razeu odbornikov osnovalnega odbora 3 duhovoi in Stirje svetni gospodi. S celega GoriSkega, posebno iz blilnje okolice dosli so bili druStveaiki k oWnemu zboru.
Predaednik osnovalnega odbora dr. Gregorcic odpre po eni uri zborovauje, pozdravi navzoce ude in izrazi svoje veselje, da se je druStvo krepko ukore-uinilo. Glede obcevalnega jezika v druStvu in pri zbo-rih nazoaui, da srae vsak druStvcnik aa podlagi pra-vil in onega duha, v katerem so osnovana, posMovati se dezeluih jozikov: sloveoskega iu italijanskega, ali pa neutralnih, uraduih jezikov: neuSkegain latinske-ga. Tajnik zacasnega odbora P. KouStantin po-roca o dosedanjem delovanji druStva in njegovega odbora — druStvo Steje uad 150 udov in je imelo do vcera dohodkov okolo 100 gl., stroSkov pa 23 gl. uO kr. — ter opisuje uekoliko cerkveno petje in napake, ki se vcasib nahajajov njem. Na to preberedoslete-kgrame iz Ljubljaue, SkoQe Loke in Tolraina, katere zbor sprejme z navduSenimi zivio! Kanalski dekan prefi. g, Fr. Vidic, primerjal je cecilijansko druStva go-risko ienofovemu zrnu, ki zraste v veliko drevo, ter je navedel nckatere nasvete, katerih naj bi se drzal bodoci odbor v svojem delovanji. Prec. g. Adolf H a r m e 1 j, 2upmk Sebreljski, uameraval je govoriti o nckaterih prakticnih zadevah druStva, pa se je be-sedi odpovedal, da bi zborovauje ne postalo predolgo.
Slediii so razni nasveti v tern le redu. Piee. g. 2upnik mirenski, Janez Luke2ic\ predlaga, naj se naroci bodocemu odboru, da se bo za to potegoval, da se bo v corkvi, posebno v Gorici, cerkveno pelo ne le na koru, ampak tudi pri altarji. Predlog sprejme se enoglasno. C. g. B1 a i. G r c a, vikar cepovan-ski, nasvetuje, naj se izrece zborova zahvala listoma „8ocatt in „Eeo del Litorale** za podporo izkazano cecilijanskenm druStvu iu gg. pevceui za njih neu-morno delovanje. Enoglasno se oasvet sprejme. P r e d-sednik predlaga, naj se bodocemu odboru naroci, da se v imenu druStva poKloni prevzviSenemu knezo-nadskofu, da ga prosi za cjegov blagoslov ia da bi bJagovoiil prevzeti pokroviteljstvo druStva. Predlog se sprejme enoglasno. Dekan cemiSki, pred. g. Anton Cibid, nasvetuje, naj bi se v posebni knjizici po-natisnili poduki o cerkvenem petji iz »Cerkvenega Glasbenika8 iu razdelili med druStvenike. Na opombo prec. g. A. Harmeljna, da taka kujizica je ze natis-nena, premeni nasvetovalee svoj predlog v tem smi-slu, da naj odbor dotieno knjigo kupi iu druStveni-kom v dar podeli. Nasvet bil je brez ugovora sprejet. Govonlo ali omenjalo se je tudi izdajanje glasbeoega lista ali nasloneoje na ljubljuuski „Cerkveni Glasbe-nik"; ali sklenilo se v tem oziru ni niL; zato bo imel odbor priliko, o tem Se daije razmi§Ijavati.
Sledila je volitev novega odbora. Na predlog zacasnega predsednika bil je z vsklikom (per accla-mationem) izvoljeu kot predsednik moz, ki je dobro znan na polji cerkvene glasbe, monsiguor Fr. M e r e i n a, prvostolni dekau v Gorici. V odbor so voljeni: Fr. Sedej in P. Konstantiu s 54, dr. Fiapp s 53, Ad. Harmelj s 44, Ant. Cibic s 40, Danilo Faj-gelj z 39, Fr. Bajt z 38 in Hilarij Zoru s 34 gla-sovi od 57 oddanih. glasov. Drugi glasovi razcepiii so se na razne gospode. Iz tega se vidi, da je druStvo v spretnih, delavnih in krepkih rokah. Najprej bo treba drustvo dobro urediti (organizovati) v sie-diifii in v okrozji (po poddruinicah), potem odpraviti napake, ki so se vtepie v cerkveno petje, dalje poda-jati pevcem lahkih cecilijanskih skladeb, siednjifi uriti pevce tudi v te^jih del:h, ako so jim kos. Le ue se prehi-teti; pocasna pot je bolj varna, ko razdirajoS ogeoj. Dobra stvar pridobi si priznanje sama ob sebi in ni jej treba umetnega mazila. ObCni zbor se je sklenii ob 2*/ai potem bile so v semeni§ki kapeli litanije in blagoslov z NajsvetejSiui ter Tantum ergo. Dopadel je posebno Gruisov Tantum ergo, a najbolje pa §tiii-glasna antifona (predpev) Saive Regina (CeScena ^bodi kraljica), ki je vsem navzocim moCao dopadla. Sploh dopade Jjudstvu bolje to, kar je priprosto, ko oco, kar je umetno zveriZeno in zanima in veseli le nme«;-nika. Cerkveno petje je pa vprvi vrsti za—^udstvo.
V GoriCI, 22. nov. — Drugo primorsko voja-Sko vetevansko druStvo za Gorisko in GradiSko imelo je preteklo nedeljo, 18. t. m., jako lepo slovesnost. Praznovalo je obletnico blagoslovljenja svoje zastave in imendan presvitle cesarice zastavne botre. Ob 9. uri zajutra udelezlH so se veterani sv. inase v cerkvi sv. Ignacija na Travnikn, pri kateri je bila navzoea tudi baronovka Rechbachova, namestuica presvitle ce-parice pri blagQ$ayJja0ji zaataye, dvorw sve^ajs?
baron Rechbach, druitveni odbornikt. mnogo prijate-Ijev domoljubne naprave in obiloo ljudstva. Po ;na§i, pri kateri je svirala veleranska godba, skazalo je diu-Itvo botri — namestaici Cast ter je odslo z godbo ua seneni tig pred stanovanje predsednika, majorja vite2a Catinellija. Veterani se vstopijo z obrazi poti predsednikovemu stanovauju in poslusajo svojega po-veljnika, ki jim je prav gorko na srce govoril. Njegove besede se glase:
Veterani! Praznik, katerega obhajamo danes, spominja nas na najvisje odlikovarije, ki nam je bilo podtljeno pred tremi ieti, ko je Njeno Veli^anstvo cesarica uajmilostiveje sprejela mesto zastavne botre, ter nas uapolnuje s 5uti uep« emakljtve zvestobe, uda-nosti in iskreue bvale^no^ri. Spominja nas pa tudi, da smo pred blizu 4 leti ustanovili druStvo z tiame-nom, da olnani skupnost nekdaojih bojnih tovari§ev, da podpira svoje ubog: btdne druStvene brate, da dejansko goji, ohranjnjtt in pozHvlja dinasticne in domoljubne Lute, da skazuje svojim dragim umilim udont zadnjo €ast, da oskrbuje raujene tovariSe o vojsknem casu s potrebao podporo in po.strczbo itd. ifd. Ako se oziomo na pretekla 4 leta, pokaze sc nam naSe skupno delovanje v podobi, ki nas gotovo mora zado-voliti iu kt nas mora izpodbujati, da z vedno vecjo goreCnostjo pospeSojemo dru&tveue koriati in da skupno z dragimi naSimi someSC-ani delujeuio za drago nam domovino v nepremakljivi zvestobi iu u.lanosti do na§e previsoke cesarske hiSe. — Zberimo se torej tudi letos okolo svete nase zastave, ki je pred tremi leti bila blagoslovljeua, zdnizimo se okolo ua§ega pra-pora, ne dajmo se ostraSit po nikakih zavirab, ce tudi bi bile §e tako velike, in naj bi prihajale od ko-der koli, timvefi dr^imo trdno vkup, v uajpopolnejsi slogi, s Cut: nepopafiene, prave in resnicne udanostt do naSega najmilostivej§ega cesarskega pokrovitelja, kateremu zaklicemo iz celega srea, kakor tudi Najvi-§e Njegovi vzviSeni hiSi, 3 kratoi navduSent zivio! Bog obvaruj in ohrani vso previsoko cesarsko rodo-vino!
Na ta poziv predsednikov vskliknili so veterani hrumeCi trikratni 2ivio in evviva presvitlemu cesarju. Na to je zastavonoSa odnetsel zastavo v ht§o, veterani so se pa razSli, veseli lepega doe, ki zbuja v njih prsih domoljubne cute z veliko moejo. Prijateljem domovine je to druStvo jako simpaticno in uLiva tudi v najviSjih krogih prav veliko zaupanje. Na zdar.
. . 19. nov. — Po sklepu odbora tukaj-Sujega brainega druStva od 12. t. m. prirejevalo bo imenovano druStvo V tekocih zimskih vecerib in sicer vsako drugo nedeljo tako imenovane „zubavne vecerc", pri katerih se bodo druStveniki iu prijatelji druStva vadili v razuovrstnih pogovorih, govorih, deklamaeijah in petji, ter se bodo tako irratkocasili in podacevali.
Evo ti! vcerajSnji vet'er smo ze iiueli prvi tak vecer s prav zanimivim programom, kateri se je prav dobro izvrsil v tem le redu: I. pesen „Naglo bratje". II. Govor o koristi in sploh so pomenii takih zabav-nihveCerov. III. Cesarska himna. IV. 9Tridesctitf, zgo-dovinska povest iz avstrljsko-furSke vojne. V. „Usta-nimo", pesen. VI. „Po boju", deklamacija. VII. „Sa-vica", pesem; potem prosta zabava.
Za prihodnjo tako veselico je odlocen dan prva nede'ja v adveutu, katero zeljno pricakujemo vsled tega, ker v^erajSuji nam je veliko veselja napravil, posebno veseiilo me je viditi nase druStvo v polnem Stevilu zbrano in obilo domacinov, kafcerim je b;lo do-voljeno vstopiti. Pri najzadnji toCki ni bilo kuuca ne kraja napitnic razuim osebani in govorov, za katere moraino biti hvalezui g. predseduiku druStva J. K. in g. ucitelju J. ft Za prihoduji zabavni vecer priktku-jemo zopet raznovrsten iu zauimiv spored. K«j bi se vse prav lepo vrSilo.
fc Mavhnjega, 19. nov. t. 1. -Priceli so ne-katen nasi nasprotuiki — Vlabi, posluzevati se tacih sredstev, katera se studijo skoro vsakemu pametnjaku. Kjer koli opazijo Slovenca, napadejo, zasraraujejo ga ter mu ue dado miru Se v javuih prostorih ne.
Bilo je v pouedeljek popoludae. Kakor obKajno, sej sem tudi omeujeni dan na poSto v Deviu, da si pnnesem domu razna pisma i noviue. Ko na poSti svoj posel opravim, grem v neko gostilno. Prebiraje novme pn kupiei vtna, nisera opazil blifajoSega se Coveka. A glej! Bil je na polgosposko obiecea mo2. Ne vem, kaj ga je tako razdralilo, ali moje noviue ah kaj druzega. Zacel se je v me zaganjati kakor gujeven ter me pitati s sciavom i drugimi pridevki, katere tu rajSi zanioleim, ker necem, da bi priSIe take nesramnezaslovenski narod razzaljive besede v iavuost. Na to kar placam i otidem.
Akdoje oni gospod? bi marsikedo vpraSal. Ta cudnez je pi. Fornasari, c. k. umujeni stot-mk mornance, ze mnogo let bivajofi v D. pri g. Plesu. Kamor ta pieminitaz' pride, vcasih rad zabavlja. Tako je tudi pred leti ua Proseku smeSii sloveusko petje, da so mu morali vrata pokazati. A tudi v druge za-deye se mesa, kjer ga je toPko treba, kot petega kolesa. N.iegova plemenitost mora vedeti, kako 5e y Sob poduCuje, .koliko aktov je reSeuiU pri zupanstvu i» x* di
PraSam torej, ali je pravicuo, da tak c. k. sto-tnik tako zmirja narodnost, katera je pripoznana od samega naSega presvitlega cesarja iu katero vsak zdra-vo inislec clovek spoStuje. Cuduo se mi tudi zdi, da pusti obema v svoji sredi take ijudi, ki ji ne prinesd uikakerSnega haska, (Se bolj pa kremarju, da pusti svoje poSteue goste napadati in da ne poka^e vrat gostom omenjene vrste.)
IZ VipaVSka dofine, 12. novembra, Ogenj dobro sluzi, a hudo ^ospodari. Da je teuiu tako, priC-a nam zalostni dogodek, kateri se je vrSil preteklo nedeljo v bljiztijem Sv. Kri^i. ZveCer ob pel sedmih zafine nkleukati* v stoh; rn zvoniku. Ljudje, spoznavSi pomen zvonenja, derejo od vseh strani skupaj z na-menom nesreci pot zapreti. Vse je krifialo, vse se je gibalo, vse je gasilo razburjeni ogenj — in vse to bilo je za.stonj! V enej uri bila je uboga, revua dru. zinica bvet strehe, brez zavetja. Manjkalo je Se burje, potem bi bila nivarnost vscmu Kri2u. —
Cudimo se dopisuiku v 90. ?\ wEdinostiM, ki pravi da se je bivSemu kti^kemu ucitelju krivica zgo* dila, ker je prestavljen v Sempas, iu da sedanji tiovi ufiitelj je Se ueizkuSen mladic. Kolikor je uain znano, je prejSriji kiizki u^iitelj sam prosil za premeuibo, toi^ej se mu ne more krivica goditi. Novi krftki uci-telj je pa do zdaj prav dobro pokazal; ako pojde tako naprej, bo moral biti po naSem prcpritouji tudi tijegov nasprotuik z njim zadovoljen. Ako bi se via-* sih ne sodilo prevue hitro, bilo bi morda bolje.
IZ tolminske Okolice, 21. nov. Ker do zdaj ni bilo v „SoCiw Se brati kaj resnega o misijouu, ki se je obhajal letos vTolminu od 1.—11. tek. mesuca, naj bo tukaj ua kratkem kaj omenjeno za tiste 6ita-telje, ki se za take dogodke kaj zanimajo. To pa re-eem pred vsem, da tolminska fara je pri tnj ptiliki v veliko tolazbo dobromislecih pokazala, da kerSanski dub vkljub zavirajocemu upljivu oko!iS6in v njcj nioC'-ucjSe veje, kakor bi se bilo priCakovalo. Ni bilo sli-Sati ali vidcti nikacega uasprotovanja, paC pa bilo se je Cuditi spioSui, od prvega do zadujega due stano-vitno v uajiepSem redu vrS««ci se udelc^itvi, in to ne samo od kmeCkih obciu, ampak tudi od tr$auov. Staro in inlado, kmet in obrtuik, vse je tukmovalo v go-recnosti za inisijousko opravilo, ce se i/.vzanie pest prostomiSljakoy, ki so pa vender bote" ali nehote morali obeutiti velifiastvo in 11106 sv. cerkve, ki toliko prutnore nad cloveSkim sreem. Kako ginljivo je bilo pac vidcti tudi take; trzane potrtega srea eele ure pri snovednicah C-akati, 0 ktcrih je bilo znano, da nit»o bili prijatelji cerkve in pridig. Marsikatcri, kojemti jo bilo poprej vsled predsodicov, ki se jili je bil po spaceuih ljudeh ualezel, it ime misijona strasen bav-bav, se je dal kmalu po zasIiSanji prvih resiiobnih misijonskih pridig vjet v sladki jarem Kristusov in je uasel niir, ki ga je ze dolgo pogreSal.
Zadostuje naj za resuicuost rtcenega izjava sa-mih 6c. gg. raisijonarjev, ki niso tnogli zadosti po-hvaliti gorecnosti tolminskih faranov, katere so dru-giux v izgled postavili. Okoli 5000 Ijudi je bilo k bozji mizi pristopiio, toda veliko njim ni bilo mogoce ua vrsto puti. Zato recein, da kar je nekdo Saljivo v 6asu misijona v ^oCi" pisal 0 izguanem budici, je resuiCna pa resna dogodba, ker marsikteri hudie pre-pira. ostuduosii, duhovnu mlecnosti itd. jo je moral popibati. „Simo tega se varujte, da se ne vrne k vam; potem smete Boga za sv. misijon resnicno hva-liti4, rekel je nekdo prav dobro.
S Kobaridskega, due 21. okt. - &d razne
vrste.) Napredovauje je bv.de vredno; a trebe je, da se po pravi poti godi. Veckrat pa ^ele nekoji iz na-Sega ljudstva po krivih poteb do vecjega blagostanja dospeti,* ia to imam giajati. Povsdd je vee all rnanje razairjeua prazna vera, da so tu ali tarn „saei8 zako-panc, da je trebe tega iu tega, da se vzdignejo itd In uajdejo se res ljudje, ki ne vedo ali ne pomislijo' da imajo doma Sace sktite v zemiji svoji: uiesto da bi svoje posestvo doma priduo obdelovali, lctajo okoli ter iSCejo Bziatega boga". To po2eljenje po in^lem obogatenji jih vcasi ob vse premoztiuje pripravi Pi-saio se je glede tega neke.laj o kanalskih in kobarid-skih okolieamh; kako je sedaj, ne vem I Drngod ie lotenja lata nesrecal Uas, d.i dr2ava pri tej igri pridobi nekaj milijouov; a iz uioralnega stahSca se ni-kaKer ne da odobravati, da dizava pomaga kmetu ali rokodelcu v pogubo. Porecete: Naj se poduci kmet o tem! Pa koiiko se je uze pisalo o tem in govorilo • pa kohko pomaga? Strasti se d.ajo tezko iztrebiti* strasten Clovek ue pomisli: da strast ue pelje neeo' zapelje ! — Veckrat hocejo tudi neki s pomocjo «oliu-nvih, siabih denarjev miti k boljsi sreci. Nekateri more da tudi ne umejo, kako Skodo s tem delaio dr-2avi. SUSal sem uedavuo kmeta, ki je dejal « po^o-voru o kaznovanji pouarejalcev deuarja: Saj je prav ce delajo deuarje Se ti; ce bi bil jaz cesar, bi iih hotel narediti toliko, da bi jih v.i zadosti imeh I Zua-no je, da je bilo nedavno vec kmetov s Kobaridskega ? prewkavo detih zaradi poaarejauja denarja ali nja»
govega razpefiavanja. &e adajiii konec~te refii. Tu vi-dimo tedaj strast, pozeljivost:  obogateti nagloma po I krivi poti, drugemu v skodo! — Zeleti bi bilo skoro, I da bi bili ti — drugim v svarilo — dobro kazuovani. I Y prihodnje bi more da zoali ti ill drugi, da se tudi I ^cesarja" ue  sine goljufati.   V sklep Se vzgled, kaui pripeljejo kmeta take iu jeduake krive poti.   VI. — em je bil   Kl — ec dober kmet.   A zdelo  se mu je meuda pretezavno to mater zetuljo  preobraeati,  htel je na krat obogateti. Zacel je tedaj prav priduo obi-skovati Bogatin iu druge take kraje, kjer „ruda eve-te" ;  a vspeha ui bilo.   Kaj da ue?   Mari ui  mo^el j dobiti triglavskih ioz?   Kako tudi?   saj sedaj ui mC vtc fiuti o Zlatorogu,  ki se je  nekedaj — kakor ve pravljica  povedati — pasel z  drugovi   po  triglavski plauoti!,..   Tedaj mozu  ui Slo  po volji pri iskanji rude. Zato se loti kupfievanja s ponarejeuim denarjcm.
—  Se ve da; tu kale dobicek ; za malo vrednost se dobi ta papir,   a proda,  razpefia se za dober deuar.
—  Le Skoda za —- u&Sega moza, da so ljudje dau dunes tako uiodri, da se ue dado od vsakega pote-pina za uos voditi t. j. oslepariti. Nic i\i tako skri-to! tudi lumparije veasi solnce obsije! S kratka: tudi nas KI. — sedi zdaj v preiskovaluein zaporu. Kaj si ueki misli: Kedaj pojde spet v Bogatin — ali pa „cencrjeB prodajat'/t Doma pa.".. Nu, najboljse ue more :ti I
AH bi ue bilo boije za K., ee bi se bil iepo dr2al doma iu oeetovo zemljo obdelaval? Tako zapelje cioveka zelja po uzivauji, ialikesu lepem zivljuuji (mo-reda tudi pijaucevanji ?). Kako pravi uze pesem: ali ste jo uze sltSali kedaj?
„Oj kinetic, ohraui — poSteuo sree, Oj varuj kriviee •— in pijanosti se." „Ne hodi mi v kreme, — ae hodi kvartat, Ne daj se od slabili — tovarSev speljat." BoljSe vinar po praviei, ko goldinar yo krivici! Cez poSteuo ga ui!   Pojdi na svojo njivo, preobracaj jo pnduo — tain je gotovo „5ae*,  ce tudi   ue tako obilcti, vsaj gotov je. Panset boljsa ko gurnet.
PoMtidni pregled.
Prva seja drzuvnuga zhora s<; pricnc 4. decembra iu una sledeei dueviii red : Prvo uita-nje predloga o premunibali kazeuskuga postop-nika; prvo citanje predloga glede olajsunja pri hisnem davku uboznih ijudij ; porocilo tinanenega odseka o dvanajsteui letniku kontrolnu komisijo o drzavnili dolgovih iu porouilo iinanenega odseka o raeuuih za ruzhcne drzavne zelezuiiske I proge.                                                                   I
Ogerski drzavni zbur obravuaval bode v I kratkem vuzeti predlog u civiluuui zakouu tned J kristjaui iu judi. Vse straukc se bavijo s tern I vprasunjem iu vsi zidovski hsti strastno delajo I na to, da bi se doticni predlog sprcjel, karnaj- I boij oeeui iyegovo vcljavo. Sicer bo pa predlog I judoiu walo koristil, kajti zaradi znauiii /idov-skth lastuostij stopi le redkokrat kristjan v zve- I zo z ziduijo iu uarobe.                                         I
Vprasanje o hrvaskem bauu se vedno ui re- 1 seuo; zdi se, da je Filipovieeva kandidatura za to uiesto odstraujena,   uasprotuo se pa   smatra I grof Kkucn-IIedervary kot bodoei baa. To vpra-sauje,   ki je izvajaio Madjarom   toliko potu ua celo, ni se reseno   in ze zopet   se kazejo   inii oblaki na madjarsko-hrvaskem obnebji.   V iinC' novalueia pismu grofa Ziehy-ja za nainestnika na | Eeki in v hrvatskeia Primorji   nahaja se izraz nogersko Priuiorje.54  nPozoru se odloeuo protivi tej izuajdbi iu nagiasuje, da je Primorje jediuo | le hrvaska zeuilja in da je to nov prelom po- j stave.    Ob jedueui   list   uapoveduje,   da njega | stranka sprozi to vprasanje v priliodojem saboru iu da bo od vlade tirjala, uaj svoje staiisce na-sproti temu vprasauju to6no doloci.
Brezozimost madjarska nakopieila si je na glavo tudi veliko sovraLvo Serbov} ki zivijo pod krono sv. Stefana. Zdaj namerava ogerska vlada sklicati tudi eerkveni kongres ogerskih Serbov v Budapesto in ne v Kaiiovice, kakor je bilo do sedaj obieajuo in zakciiito. S tem novim silnini 6inom si ue pndobijo Madjari niui pri Srbih niti pri druzih Slovanik novili prijateljev.
V Serbiji stoje stvari tako-le: Kralj je u-kazal, da velja proraeuu za leto 1883 tudi za naprej. Po tajnih listih iscejo inlovijo se vodi-telji ustaje. Uradni list naznanja ne prvi, pa naj-brze tudi ne zadnji krat, da je ustanek popoi-noma zadusen, ter da se prieenja preiskava o uzrokiji, povodih in pougrociteljih ust^nka,   0-
gerski list ),Pester-Lloyd", ki zajema vfiasih iz vladnih virov, javlja, da bi na§i vojaki za stal-no marsirali v Serbijo, ako bi se ne bilo ta-mosnji vladi posreeilo ustanek zadusiti. To je mogode, a bilo bi zelo nevaruo. — Pop Miioje, ufiitelj Proviovic in jedeu seljak iz Boljevca ob-sojeni so na smrt; pri zadnjih dveh je obsodba tudi ze izvrsena. Bivsi minister Pirocanac, ki je bil namenjen za poslanca v BeC, je stalno upo- ! kojen vsled lastne prosnje. Dasi je ustanek zadusen, sklicujejo se vsi reservisti prvih pet let v belgrajskem okraji k orozju.
V rusko-bolgarski zadevi   se je prcdzadnji
ietrtek sklenila pogodba, katere glavna dolo6ila
1 so: Vojnega niiiiistra imeuuje bolgarski kuez z
| dovoljenjem ruskega cara. Vojni minister se ne
sine mesati v notranje   bolgarske zadeve   in je
| glede svojega poslovanja odgovoren knezu in na^
roducmu sobranju. lluski ofieirji ostanejo §e tri
leta v Bolgariji.
Nemski prestolni princ dospei je v Genovo, kjer je bil prijaziio sprejet; od tarn odpotovul je na Spansko; govorilo se je, da se isskrea v Barceloni, veudar tega nihCe ne ve; to je taj-nost, ker se bo to vprasanje Se le napotovanji j po niorji reSilo.   ___________
Domade stvari.
Vabilo k nlksediu s plesno zabavo, katero pri-redi slovenska 6italuiea v Goriei v soboto, 21. novein-bra t. I. Prieetek ob 8. uri zveeer. Spuvtsd: l. „l'o-potua peseu44, vglasbil Jos. Kocijancic; poje moSki zbor. 2. nU/.ortt, vglasbil Fr. S. Vilhar; puje mesani zbor. 3. nlto/.ainunda1*, spel dr. IV. I'resei'cn; dekla-iiiuje cost, gena A. M. 4. nl'o jezern", Mir. Vilhar; poje soprau, ait iu nuisui zbor. 5. nPro^uja", vglasbil Ant. Nudved, poje iiio^ki zbor. 0. Saljiv govor; g. E, K. 7. „Moj sponuuek", vglasbil IV. Oerbie; poje me-saiki zbor. I'lesua zaltava, pit kateri bo svirala voja-ska godba c. k. pesnolka vojvoda Ludvik St. 02. Va-bljeui neudje placajo jedeu gold, vstopuiue.
Nudejamo se, da pridejo rodoljubi v obilnein stevilu k prvi veseliei, katero napravi fiitalnica leto-snjo zimo. (i. pevovodja iu pevci se trudijo, da bi (liastvi'uikoiu u^tregU ; itaj su tudi udje nekoliko po-trulijo in uaj pokazejo z obiluo udelezbo hvaleznost roiioljubaenm delovanju. VojaSka oblast dovohla je lOgodeev vojaske godbe in ob euem izjavila, da uino-gi eastuiki sprejiuo vabilo k veseliei. Torej ua svi- I denje!                                                                   I
Odlikovarjje. IVedseduik tukajSnjc c. k. okro- I zne soduije Pavel S b i s a, dobd je od Njcgovega I VehCanstva presvitlega eesarja v prizuanje zasluztiega j svojega delovauja red zelezue kroue 3. vrste.
Imenovanja. Adolf M o s e 11 i g, ua§ ro-jak iz Hciic, do zdaj podpredseduik dezelue sodnijc v Trstu, imeuovun j«; predsednik iste so>lnije. — So-dnijski praktikauli: Franc 5 v a r a, Matija It u t a r iu Blaz 0 r 1 i 6 postal! so soduijski avskultanti.
Qrof Gyulay, ki je 16 let prebival v Gorici na solkau^ki  ceati n. &t. 15  iu ki je bil niociio da- | rezijiv  proti pusamezuikoui iu druStvom,   preselil se j je pretekli tedeu z vso druzmo iu sicer stalno v Arco v juzuih Tirohh. Najel si je posebeu zelezuiCni vlak, v katureiu je odpeljal seboj vse, kar je iuiel. Itazlogi , ujegovega odhoda navajajo se razliCui: osebui iu dm-ziubki.
Podporno dm^tvo napravi Stiri adventue ue-
delje pieduvanja o obce  koristuih  reeeh.   2. dec. bo
govoru podpredseduik dr. GregorCic o uovi obrtuijskt
postavi, 8. dec. predsednik Fr. Povie o peuzijskih za-
! logih za delavce,   16. dec. govoruik, |ki se Se le na-
j prosi, 23. dec. poipredsednik o bo&cnili jaslicih.   Z
uekatetiini predavauji zdruzeuo bo   tudi petje iu na-
I vadua zabava.
OtroSki vrt odprl se je pretekli Cetrtek; do zdaj se je vpisalo 35 otrok. Za pnhodnjo uedeljo priprav-Ija se slovesno odprtje, ki se uazuani dotiiaim redi-teljeiu in prijateljem vrta.
Umrl je Matev^ P i r e, prvostolni vikar v Go-I rici, v 78. ietu starosti. , lianjki sluzboval je 36 let I v Gorici z veliko marljivostjo in je bil paverjenik I dsuzbe sv. Mohora za goriSko mesto od njenega za* I cetka.
I          tCorriereu pravi v zadnji Stevilki,  naslanjaje
I se na druge liste, da bi zual postati poreSkopuljski j skof dr. Ivan Crueic, kauonik v ilirskem zavodu sv. I Hijeronima v Rimu, a boji se da ne bo aepristransk, I ako je tak, kakorsuega popisuje j,Iudipeudente.tt Me-I nimo, da omeujeui gospod bi se ue razlikoval od dru-I gib sloveuskih Skofov, katerira celo „Cor." ui vedel I drugega oCitati, ko „podedovani greh." Da se pa na I liste ui poDoluoma zauaSati, a^ozaali smo tu^i mi,
Kar smo pisali o kanoniku Francu kot dez>lnem po-slancu po porociia nekaterih lislov, nanaSajo drugi u=sti na njegovi>ga prijatelja dr. Amorosa. Prosimo torej gg. citatelje, naj popravijo omenjeue firte v tem sraislu.
PremeSdenje. G. Franc Siv ^c, ufiitelj v Teui-nici, postal je suplent na c. k. de§ki vadnici v Gorici; na njfgovo mesto priSel je Fr. G r a h 1 i iz Skrilj.
Tri;aski §kol^ milostljivi gospod Ivan dr. Gla-vina napotil s>.' je v ttim, <la obiSfie groba sv aposto-lov Petra in Pa via, da se pokloni sv. Ofietu in da mu poroca o duhovskera stanji svoje Skofije. Pretekli torek poslovilo se je trza§ko dubovstvo od svojega fikiifn, vodja ^kofijske pisarnice, prefi. g. dr. Sust, ga je pa spremil v Gorico, kjerstase vfiera mudila. Da-n<'s ob 8. uri oiipotoval je Skof v Rim, I njim je Sel njegov kaplaii, (•.. g. I. Flego.
Z ozirom na dopis v zadnji Stevilki nSofieK, ki govori o eerkveni slovesnosti dn6 1 nov. t. 1. v goriski stolni cerkvi, porofia se nam Iz privatuega vi-ra, da naredbo glede brauja pape^evega pisma o od-l)ustkih v domafiem jeziku je dolocil vifiji pastir sam iu sicer tako, da se bo brala razen latinskega izvir-uika eno leto italijanska, eno leto pa slovenska pro-btava dotifinega pisma s knit kirn primernim razlagan-jem te stvari v diugem deMnem jeziku, da torej letoSnje ravnanje, o katerem jo „Sofiaw porofiala, ne more imcti znaka preziranja cue ali druge nuroduoBti, ki nabajati v cerkvi euako zavetje.
V 6tandrezl dobili so ufiitelja, Fr. Bajta. Pre-I tckli torek bilo je pri maSi, h katero je zacelo Solsko I leto, 100 otrok. Vidi se torej, da je tam ufiitelj po-I treben.
I Oitalnica v Sozani prircdi due 25. novembra I 1883. v prostorih g. viteza Scaramaiiga veselico /< I naslednjim programoin: 1. nPetjc^ ProseSki kvartet. I 2. Oeklamacija ,,V pepelnifinej nofii.K S. Gregorfiifi. I 3. „Petje." ProseSki kvartet. 4. „Bratl no zna,tt burka I v enem dejanji. 5. „Plcs.w Pri plesu svira septet trLa-I gkega orkestra. Kafiutek tofino ob 7. uri zvecor. Vsto* I pnina CO soldov za osebo.
I Narodna ditalnica ljubljanska priredi v I nedeljo 2D. t. ;n. Hlavnostno besedo v cast in apomiu I nje ustanovitelja in ofieta Blovenskcga naroda, dr. Ja-¦ neza viteza Bleiweisa — TrsteinSkcga, z jako zani-mivim iu raznovrstnim sporedom.
Po^ar. V nofii od 16. do 17. .tega mcacca, to je v petek zvefier preteklega tedna, zgorela so v Mo* dreji pri Sv. Luciji tri poslopja. Po^ar je naotal po ueprevidnosti. Kder je slanui, seno in jednake suhe refii, pafi treba je previduo ravnati z lufijo in ognjeml Nesrefia je toliko bolj obfiutljiva. Ker smo pred durmi zime in ko so bili pospravljeni uze vsi pridelki. Treba bode zopet obrniti se do usmiljenih sre! Sicer je ljudstvo naSe pri enakih nesrefiah kaj usiuiljeuo. Sa-mo si pritrga, da pomore takim uuesrefienim. Upati je, da si ti revezi po darovih opomorejo. „Dajte in dalo se vam bode!" — Pred par leti pogorelo je bilo v isti vasi sedem poslopij.                               Y.
„Slovenskega jeza" dru§tveniki so vabljeni k izreduemu obfinemu zboru, ki bode 25. t. in. (v nedeljo po sv. Elizabeti) ob 33/4 popoldne v Bilj^ni. Odbor.
Zenski oddelek delalskega podpornega dru-§tva v Trstu napravi v nedeljo, 25. t. m., ob 4 % po-poludne v zgornji dvorani gostilue BMonte verde* ve-selico z mnogoobse^nim sporedom, obstojefiiui iz pe-snij, deklamacij in godbe. Vstopnina 20 kr.
Spettabile liedazione della nSofiatf In base del § 19 della legge sulla stampa il sot-toscritto invita codesta spettabile Redazione a voler rettiticare le notizie recate nel No. 45 del giornale .,SocaK ddo. 9. Novembre 1883.
1.  Non e vero, che funsionarl dell' I. R. Museo dello Stato di Aquileja abbiano acquistato dal j giorno deli1 apertura del Museo sino ad oggi per il Sig. Ba-rone Eugenio Ritter-Zahony altri oggetti fuorche mo-nete antiche.
2.  Non e vero, che la Direzione abbia acquistato oggetti antichi per terze persone.
3.  Egli e vero, che negli auni 1879-1882 (nel la qual epoca non esisteva PI. R. Museo dello stato, ne si percepiva regolare dotazione) il Sigr. Barone Eugenio comper6 o fece coinperare dal sottoscritto la maggior parte dcgli oggetti antichi scoperti in Aquileja per esporli uella sua raccolta da incorporarsi air I. R. Museo, dove tuttora si trovano.
Nel mentre il sottoscritto deplora di non poter pubblicare atti d' utficio, se non con esplicito pernies -so delle sp. Autorita competent!, invita chiunqae abbia ad esporre fatti positivi a carico della sua ges-tione come I. R. Goaservatore del Museo a noa voler rispanniare la sua persoua e si professa con tutta stima devotiss.
Enrico Maionica I. R. professore e conservatore, GQngjzia li 1G floYewke ^83,
Poslano.
Podpiaani se priporoca' siavnenm obcinstvu in cestitej duhovScmi v izdelovanje raznih navadnih in umetDih kamnarskih del, kakor nagrobnih spo-minkov in naj si bo za vsako dvorano lepih miz, mi-zic in drogih plo§6, garnitur za umivalnike, cvetlicnih posodic na vrtib, altarjev, obhajilnikov vsake vrste i. t. d., Vse iz najboljega kraSkega marmorja po zelo niz-kej ceni.                                          i
VOLCJIGRAD PRI KOMNU.
WWUkWC HEBIULA,
kamnosek.
Dsnje. Usnju Usnje
vsake vrste za Čevljarje, bukvoveze, torharje, sedlarje, pasarje, tapecirarje, kožuharje, ro-kovičarje itd. .
razpošiljajo poštnine prosto in tudi posamezne dele
po najnižjih cenah za na debelo po želji in potrebi gg. naročnikov.                        •¦*;>¦
Blago za ta čas;
visoke škorenjske cevi vsako velikosti, dokler jih je kaj, dobre in po ceni.
Srničja koža za snaženje
v.Stacunah in na stanovanjih od 10. kf. naprej. Usnjarska štačuna:      ,
Reumeyer & Co. Wien,
Stefansplatz, Goldschmiedgasse, 3.
Jozcl Pallfch,
prodajalec c. k. Solskih in vsakovrstnih dtu- ' gib knjig ter pisnih pbtrebSCin v Gorici,   na j Travniku h. St. 6, priporoca svojo bogato za-logo za pisanje,  risanje in Solo potrebtiih priprav ter sprejema narotila na knjige, iiu-strovane liste in casopise vsake stroke in v vsakem jeziku z zagotovilom natancne pos-trezbe in nizke cene. Veliko zalogo cerkvenih tiskovin in molitvcnib  bukev   iz  Ljubljane i priporoca posebno castiti. duhov^Cini.
St. 251E
Oznanilo.
Ravnateljstvo zastavljavnice (Monte di pieta), Vstanovljeue po grofu Thurnu v Gorici naznanja, da bode dne 10. decembra 1883. začela javna dražba (kant) nerešenih zastav III. četrtletja 1882, t. j. tistih, ki so bile zastavljene meseca julija, avgusta in septembra 1882.
Ravnatelj: Lovisoni.
Gotov pomodek.
' i;   Vsndko dobi placilo hitro' hazaj,  ako bi' ostal moj gotovi                                                ...
ROBORANTIUM     <pomo6ek, da brada raste,)
brez uspeha. Ima tudi gotov uspeh pro-ti ple&i, izpadanju las, luski-nastiglavi in oaivlj enj u las. Uspeh je gotov po nekaterem drgnenji. Deluje hitro. Izvirne steklenice razposi-lja po I gl. 50 kr., steklenico za posku-§njo po 1 gl. I. G r o 1 i e h v Brnu. Za* loge j v Gorici: Cristofoletti, lekar; v T rstu: Pavel Rocca, lekar v mestni palaci; v Ljub.ljani: Ed. Malve; v
______Zadru: N. Androvich.
Roborantinm rabi se pogosto z uspehom tudi proti slabosti spomina in bolesti v glovi, kar se lahko dokaze se spricevali in zahvalami.
SB. Y imenovanih zalogah dobi se tudi u s t n a karpaSka voda Grolichova, got ova poniofi zoper vsakorSno bolenje zob, neobhodno potrebna, da ee ohrani njih lepota, izvrstno sredstvo, da se ohranijo in ci-stijo zobje, usta in ltsna, sestavljena iz zdravilnih korenik moravskih Earpat; prave ateklonice po 60 kr.
Castiti gospod Fragner!
Prosim Yas, poSljite mi po poLti za prilozenih 10 gld. zabojfiek z 10 steklenicami dr. Rozovega zivljenskega balzama. Ob enem dovolite, da Vam povera, da je to zdravilo silno dobro, ker 2e tri mesece, odkar je pijem ne 2utiiri veL boleCin v Xelodci, katere sem trpel skoz 10 let. ozdravilo je tudi mojo 2eno vranifine bolezni, za kateto jo 2e dolgo let boiehala, in drzi zdaj tudi moje otroke pri najboljem zdravlji, pos6bno ker nas varuje mrzlice, ki se pogosto prikazujc v tea krajih. Sprejmite, d-ragi mi gospod, zagotovilo mojega vseatramkega spoStovanja, s katerim sem se podpisal —                                        Kazimir Masalski, nadzomik 5;elezniCnih del v Aleksincu v Serbiji.
Temeljita pomo6 vsem, ki so v zelodci ali tebuku bolni. Ohranjcnje   zdravja
np.slanja so vefiji del na diSdenje in snaienje sokrovice in krvi in na pospeBevanje dobrega prcbavljanja. >Taj-boljSe sredstvo za to je                                                                         ,i      ,.
dr. Uoza zi\lj('iiski balzagi.
, . ^ivljenskj balzam dr. Rozov wliuza popolnem vsem torn zainovams o/ivlja prcbavljanje, nareja /dravo in fiisto kri, da dobi zopot svojo *)i'o,ibn!o mofi in zdr1 vie, odpravlja to5ko prebuvljnnje, gUJUN do jedl, kiwlo 7,dr-govaHjc, napetost, Wjevjiwje, JcrLv zelodci, zasihieno.st zlato zilo, iireob'tezenje zt-lodca z jedili itd., je gotovo in skuSano domacc srcdatvo, ki ho je v kiii.ke<n zc.rtul svojo izvrstne niofit obfio raxsirilo. 1 velika skJeo'ea 1 g]., poi. sk^nice 50. kr. Na stotino pisem v pmnam'o jona mzgl6d pripravljcnili. KazpoSilja se na franklrane dopise na V»e kraje proti poStiiemu povzctju.
MT SVARJENJE! ^W
Da so izogno ysakdo noliubim pomotam, proiim vso p, n. gg. BOZOV iivl|enski balzaill h lokarne B. Fmg^o -ja v VtvJ, k.\U't bili zmofl broz vso moci, ako so zuhtovuli samo zlvljonnki bulziui, in
naroCtiiko,   naj  zahtovajo   pov»od   ixreiuo dr.
zapazil «etn, da so narofoiki na vec krajih do-
izci;("iio dp. Rozovega ^ivljonokegt) bnizama.
Pravi dr. Rozov zivljenski balzam
dobi so samo v glavni zulog- izdolovnlca It. Fraglter-ja, v tclcarni . k cruemu orluw v Pragi, Ecko dor Spor* neigasse Nr. 206—3.'— V (*OMCI: (i. CriMtofoleifi, loItRrmYiar; Ci. ii Pontont, loknrni8ar; R. KttrneP, lekar-nicar. V QQUSSl: Damaso d'Elia. - V TiiSTU: 1». Prendini. lo'ruvniic-ivrj «. Foraboschi, iekarn'Car, J. Ser-ravallo; Ed. de leitenboi'g, lo'.atn'ciir. — V ZAUKUHU: €, A.azim, lokarniiar.
Vse lekarne in veoje trgovine z njate/jja^nim blagom v Avstro-Ogerskej imajo aaiogo toga zivljenskega balzama.
TAM SE TUDI DOBI: Praiko doma(e ma/ilo zoper bnle, rane in vtietje vsake vi   ?.
Ako so zonam prsa vnamojo,   ali strdijo, pri bulah vsako vrnte, pri torib,   gnojuih tokih, pri crvu v pratu in pri nohtanji, pri zlezab,   otoklinab,   pri zmnsccnji,   pri inornki |nnivi| koHti. — Znprto bulo in otokline ho hitro o* zdravijo; kjer pa von tofio, poteguev mazilo v kratkcm vcs gnoj na-«o,  in rano ozdravi. Skatljice se dobodo po* 25 in 35 kr.
II a 1 z a m   z a    it It o.
Prelakovon in po mnogih poskuBih kot najzttHOHljivojSo srodstvo /nun  odstratii  nngluhoHt,   po  njoni m dobi tudi popolno u$lq zgubljon sluh. 1 sklonicn 1 gl. a. v.                                                                      .     ,, ,
St. 67.
Uazohis.
Dne 26. novembra 1883 ob 9. uri zjutraj bode pri obcmskem uradu v Naklem javna drazba, na k -terej se oddd predelovanje jednega ko-sa ^kl?4oviie cei^jte pri Naklem.
Klicna cena znaSa skup 1U58  gld. 50 kr. Podjctnik polo^i 10 od sto varScine.
NatanCnoje pogoje in nafcrte pregleda iehko vsakedo pri omcnjeneui uradu v Naklem. CESTNI  ODBOR SE^ANSKI dne 9. novembra 1883.
Naeeltiik.
lf|          Wi oljiiatlml I>arvamt tiskane podotie predstavljajoec prcsTltlo uaso         Jk
X                 GE8ARSKO RODOV1NO                   V
PI    ;      Podpisana Stacima za umetuijske izdelke poSlje narocnikom iu Citateljem tega lista lepo 56/68 pi
V  centimetrov veliko lifino izdelauo z oljoatiini barvaroi tiskano podobo, cesarsko druzino v lepem W
A\  debelem zlatcni okvirji, ua platno speto za                                                                             A\
neverjetno nizko ceno samo 2 gl. 95 kr. Kdor nam poSlje ta znesek, mu po§Jjemo imenovane podobe. poStaine in zabojnine proste.
GEBRtJDER RUBINSTEIN,
./¦:- > '*   ";'•'-<     ¦>•>•¦  Wien, 7- Bez,, Neuba«gaase, 29.                   ^     .; c o v   u,^
Majfttelj Is o^Tomi urednik; M. KOR^IQ, — Tiska; ^HilarijauBka tiskarna" y Gorici,
Najlepši kinč v sobi za le 2 gli 95 kr.
Najlepši kine v sobi za le 2 g;l. 95 kr.