k vofe « pritok» w»l i« t 'Aariborm * pošiljanjem na do« a eelt hrti K *.— n pol leta „ 2. -n Setrt leta „ I.— Naročnina se pošilja gpravnlšt/u v tiskarni sx. Cirila, koroške nlico hitv. 5. List se poiilja do odpovedi. Deležniki katoL tia-V»rwefa iraitva de-Uv^s lil hns po- MČttMC SLOVENSKI List ljudstvu t poak in žabam m t tUkuni hi fd foapoii Kotj.Ic-« M TtlilreB trgu po 10 k. Koksplsl M ns rrtr iajo, neplačani listi »e ne sprejemajo. Za oznanila se platoja od navadna vrstic«, £e se natisne enkrat, po ¡5 h, dvakrat 23 h, irikrst 88 k Saaaamti ee «i«N8 ), Virunum (na Gosposvetskem j polju), Teurnija (Sv. Peter v Lesu na Karn- skem polju med Sachsenburgom in Špitalom). Aguntum (Lienz). Pod r msko oblastjo je prebivalstvo bilo gosto. Jezik se je govoril ilirski, keltski in latinski, prva dva bolje na kmetih in sploh v nižjih slojih, latinski bolje po mestih, pri gospodi, sploh v višjih slojih. Koga to ne spominja, da zavzema naSa materinščina poleg nemščine slično mesto, kakor iiirSčina in keltščina poleg latinščine! Razven teh treh jezikov so se govorih še mn> gi tuji, ker so Rimljani v naSih krajih nastavljali azijske in ilriške vojake, in teh jo bilo mnogo. Verstvo. Za v 1. stol. sta v Ogleju ozuanjevala sv. vero sv. Mohor in Fortunat, in vera se je že ted j Sirila po Venec»ji, Istri, Noriku in Panoniji. Še nagleje v 2. in 3. stol., ko so se že nahajale šk fije: Oglej, Ptuj (sv. Viktorin f 303), Teurnija. L 313. je rimska vlada izdala zakon, po katerem je krščanstvo imelo iste pravioe m isto svobodo, kakor rimska paganska vera. Odsihmd se je krščanstvo Sirilo in utrjevalo silno naglo. Že v 4. stoletju se mu je paganstvo moralo popolnoma umakniti. Cerkev se je organizovala do cela. Gmotna prosveta. Mesta so bila bogata in lepa. Oglej je stel pol miljona, Ptuj 50.000 prebivalcev. Mesta so imela blago, v prvi vrati les, kstercga se toliko nahaja na Kanadi. Kdo ne zapazi koj namena te pisave 1 NaSa vlada bo začela igrati zdaj glede vinske klavzule isto vlogo, kakoršno je igrala pred enajstimi leti. Skušala bo s svojimi glasili »pripraviti« vse one parlamentarce in sploh javne zastope, kjer vinska trta ne rase, ampak se nahajajo gozdovi, s tem, da jih bo strašila s carino na uvoz našega lesu od strani Italije, kar se ji bo tudi posrečilo, posebno še zaradi tega, ker se med takimi nahaja največ Nemcev poleg Poljakov, ki so ji pa itak vedno na razpolago. — Od strani avstrijske vlade se nima torej Italija pri sklepanju nove trgovinske pogodbe ničesar bati. Pač pa ji tako lehko ne pojde izpod rok pogsjanje z Ogri, ki bodo, sodeč vsaj po dosedanjem njih postopanju, vse storili, da onemogočijo vinsko klavzulo. Italija bi z Avstrijo prav lahko opravila, t. j. z avstrijsko vlado; kajti ako ne drugače, sklenila bi ta ž njo trgovinsko pogodbo na podlagi paragraf« 14., ne meneč se za to, ako je res tudi opravičeno rabiti paragraf 14. tudi v tem slučaju. Ogrska vlada pa paragrafa 14. nima na razpolago, in ne more torej brez privoljenja ogrskega parlamenta skltniti nobene trgovinske pogodbe. V ogrskem parlamentu pa danes gotovo ni večine, ki bi glasovala za vinsko klavzulo, dandanes, ko so poslanci po večini posestniki in vinogradniki, ki imajo krasne in velikanske nove trtne nasade z američanko, ki obetajo od leta do leta vedno bogatejšo trgatev. Pred jednajštimi leti je to v ogrskem parlamentu gotovo šlo, in našla se je velika večina poslancev, ki so glasovali za vinsko klavzulo. Ali tedaj so bili ogrski vinogradi po trtni uši opustošeni in je Ogrska potrebovala cd zunaj mnogo vina. Dandanes pa temu ni več tako, in se bodo zaradi tega tudi Ogri postavili z vso odločnostjo na branik svojih vinogradnikov, in bodo na vse kriplje delali na to, da se za vedno odpravi zloglasna vinska klavzula, s katero tako neizrečeno simpatizira naša avgtrijska vlada In zakaj bi naia avstrijska vlada tudi ne simpatizirak z vinsko klavzulo, vsled katere je bila Italija vsako leto na dobičku za kakih 70 milijonov kron? Italija potrebuje namreč denarja. Dae 25. msja se ja vršiJa v italijanskem parlamentu razprava o kreditih za italijansko vojno mornarico. Poslanec De Palma je v ti seji očital upravi italijanske mornarice, da je sicer mnogo storila za razvoj italijanske vojne mornarice v Sredozemskem morju, a se ni prav nič brigala za to, da bi tudi v Jadranskem morju poveksala moč italijanskega vojnega brodovja. Italijanska vojna uprava bi morala, po mnenju tega poslanca, skrbeti za to, da postanejo Benetke ločka, iz katere bo lahko Italija popolnoma gospodovala nad Jadranskim morjem. Priporočal je govornik mornarični upravi, da prej ko prej napravi to, kar je do zdaj zamudila v zgoraj omenjenem pogledu. Da so bile naperjene te besede proti naši državi, tega ni pač treba posebej povdarjsti. Omeniti pa moramo, da je treba za napravo novih vojnih ladij, kakor tudi za utrdbo vojnih pristanišč mnogo milijonov, katerih pa Italija gotovo nima preveč. Zakaj bi torej Avstrija z ugodnimi trgovskimi pogodbami in posecno pa že z vinsko klavzulo ne pripomogla do nekoliko milijonov, s katerimi bi se potem Itelija oborožuvaia in utrjevala proti Avstriji ter si pridobila popolno gospodarstvo n*d Jadranskim morjem! Rusko-japonska vojna. Japonsko ljudstvo postaja vedno neza-dovoljnajše z vojno, katera jim že predolgo traja. Mislili so, da bodo v nekoliko tednih male ruske posadke v Vzhodni Aziji porazili. Zdaj pa vidijo, da so se močno varali, posebno v zadnjem času, ko so imeli nekaj velikih in mnogo majhnih izgub. Čeravno so te Japonci prikrivali kolikor mogoče dolgo, se je veLdar izvedelo, da so imeli velike izgube na morju. Prva poročila so poročala, da sta se potopili japonski ladiji oklopnica »Sikišima« in pa križarka »Asama«. Pozneje je pa poročal admiral Togo, da sta se potopili velika oklopnica »Hacuze« in pa križarka »Jošino«. Prva je zadela v rusko mino pred Port Ar-turjem, v drugo je pa trčila japonska križarka »Kasuga«. Znjima se je potopilo tudi blizu 1000 ljudij. Zdaj, ko so pa došla tudi ruska poročila med svet, se je zvedelo, da je tudi zletela v zrak neka druga oklopnica, ko je hotela priti na pomoč »Hacuzi«. Podobna je bila oklopnici »Š Kišima«. Sprva so Japonci to vest zanikali. Zdaj pa že pišejo angleški listi, da se je pred Port Arturjem tudi potopila okl' pnica »Fuji«, ki je res zelo podobna oklopnici »Šikišima«. To je grozovit udarec za japonsko mornarico, kajti vse tri ladije stanejo okoli 70 miljonov kron. Razumljivo je tudi, zakaj so to izgubo tako skrbno prikrivali. Bali so se lastnega ljudstva, ker že isto komaj prenaša nasledke vojne. Posebno v nižjih krogih ljudstva vlada strahovita beda. Vse može in mladeniče je poklicala vlada ped orožje, ¡da je spravila tako velikansko vojsko skupaj, kakor si ni nihče poprej mislil. kega zbora pod vodstvom g. Čiriča, in godba pekerske godbe. Napivali so k bratski slogi Štajerci Kranjcem in Kranjci Štajercem. V imenu »Zveze« je govoril g. Štcfe iz Ljubljane. Prinesel je prisrčne pozdrave iz središča Slovenije ter izrazil svoje veselje nad narodno navdušenostjo našega slovenskega delavca, ki se tako krasno kaže danes, pri blagoslav-ljanju prve zastave, katerega se udeleži »Zveza« na Štajerskem. Za napitnice se je zahvalil v imenu kranjskih gostov g. Čač, ki je izjavil, da so z veseljem prihiteli med svoje štajerske brate se navduševat za boj proti skupnemu sovražniku. Pozno v noč so se veselili vsi gostje kakor ena družina pri kapli rujnega vina, se navduševali, dokler ni prišal čas, ko so si marali seči v roko ter se posloviti s težkim srcem cd tako veselih ur, katere ostanejo nepozabne vsem udeležencem. • Vinska klavzula in avstrijska vlada. Kakor vse kaže, ne bo še konec vinske klavzule, ali vsaj poskusila bo vlada napeti vse svoje sile, da bi šla v tem oziru Italiji na roko. Mi smo že večkrat povdarjali v svojem listu, da ne bo imela avstrijska vlada najmanje zasluge, ako bo tudi definitivno odpravljena vinska klavzula. Vsa zasluga bo izključno le na strani ogrske vlade. Avstrijska vlada igra glede rešitve vprašanja o vinski klavzuli strašno smešno, dvorezno ulego. Smešno zaradi tega, ker je pri nji tako okorna, da zamore njeno odkritosrčnost spoznati že vsak politiški otrok. Da bi namreč naša vlada opravičila sebe, ko bi vendar-le Italiji na ljubo hotela obdržati še v bodoči trgovinski pogodbi vinsko klavzulo, začeia je že zdaj strašiti one, ki imajo na tem kaj dobička, s tem, da hoče Italija uvesti visoko carino na uvoz avstrijskega lesu. Trobentač naše vlade, in v prvi vrsti ministra za zunanje zadeve je, kakor znano, dunajski list »Fremdenblatt«. Ta list je prevzel zadnji čas nalogo, pripravljati tla za novo trgovinsko pogodbo z Italijo in sicer z namečkom vinske klavzule. Ta list je ravno, ki piSe te dni. da se vrše zdaj pogajanja med Kanado in Italijo, pogajanja radi medsebojnih ugodnosti med imenovanima državama, in pa posebno glede ugodnosti, katere naj bi privolila Italija Kanadi glede izvoza kanadskega lesu. Omenjeni list tudi pravi, da se ustanavlja parobrodna družba Kanadejcev in Italijanov, ki ima na rszpolago 120 parobrodov, ki bodo prevažali med Kanado in Italijo rasna poslopja, javna in privatna, lepe erkve, temple, gledališča, spomenike, vodovode, kanale. Ptuj je na primer takrat imel vodovod s Pohorja. Cvetli so razni obrti, cehe, industrija, trgovina. Med kraji so bile dobre ceste, večjidel zidane, ob njih kameni miljniki (1 m = 11/3 km). Poljedelstvo in vinarstvo se je posebno povzdignilo in razširilo. Po kmetih je promet bil živahen, ob cestah so stale gostilne in poštne postajalnice s hlevi, v kojih je bila vedno pripravljena vprežna živina. Rudniki so bili polni delavcev. Trgovina je bila posebno živahna v Italijo in iz nje. Vsa moda je bila rimska: v na-krasnini, v obleki i. dr. Ostanki rimske poleg starejše ilirske in tudi keltske kulture se nahajajo dandanes deloma pod zemljo, deloma na zemlji, deloma v muzejih. Nastopi pa čas vesoljnega preseljevanja narodov. Drvili so narodi od vzhoda proti zahodu do vhoda v Italijo, tukaj krenili na jug, kjer so upali najti zaželeno srečo. Hodili so torej ob Donavi, Savi in Dravi in proti Padu, torej ravno po sedanji naši zemlji. Začetek temu nemirnemu času so storili Huni 375. Rim, prhel in od 1. 395, ker razdeljen, še slabši, se divjim četam ni mogel ustavljati. L. 476 so Germani zapadni Rim popolnoma zatrli. Vseh narodov, ki so v tem preseljevanju stopili na naša tla, mi pač ni treba imenovati. Zadnji pred prihodom naSih pradedov pa so bili: med Dravo, Donavo in Norikom od leta 527 Longobardi, germansko pleme; severozahodno od Longobardov od okoli 5501. Bavarci, mešanica Germanov in Keltov; vzhodno od Longobardov Gepidi, germansko pleme. Nekega dne se longobardski in gepidski kralj spreta in prvi pokliče na pomoč Obre. Obri so bili ne ravno mnogoštevilno, a grozno divje ljudstvo, podobno Hunom. Iz srede Azije prišedši okoli 550, so se nastanili za Anti, katere so nadlegovali. Slovanov, do časa, ko smo prišli Slovenci semkaj, v teh deželah ni bilo, izvzeti imamo one, ki so jih Huni, ko so pridrli v Podo-navje, s silo vlekli s seboj, da so jim pomagali v boju. Misli pa se, da ti niso kulturnih sledov zapustili. Slovenščini podobne besede so čisto lahko ilirske. Zemlja, ki so naS: očetje prvič stopili nanjo, ni bila raj. 200 letno divjanje raznih narodov jo je opustošilo grozno. Mesta so bila večjidel zažgana ali poražena. Naši očetje so prišli na razvalina. Djal sera prej, da so koncem 5. stoletja Slovčni bivali za Karpati in dol do Železnih vrat, pa tudi v Dobrudži. Od tod zdaj prodirajo v dve smeri: prof jugu in proti zahodu. Že v 5. stoletju se je po vzhodnem Rimu mirnim potom naselilo mnogo slovênskih rodbin ; v Bizantu (Carigradu) so mnogi Slo-vêni zavzemali visoke službe. Siloviti navali v Vzhodni Rim pa začno, kakor poroča zgodovina, še le 1. 493. Odsihmal uderejo Slovêni z mečem večkrat v Bizant; posebno pogosto od 1. 527. naprej in sicer skoro vsako leto. Naglo preplavijo svet dol do Egejskega morja in južnega konca balkanskega polotoka, pa tudi tje do Jadranskega morja. Cesar Justinijan je v veliki sili celo dal ob Donavi zidati trdnjave in pošiljal gor naj-hrabrejSe čete in najboljše vojskovodje. Vkljub temu je na Balkanu bilo od dne do dne več Slovène v. Kako grozni so morali biti ti boji, posnamemo iz Prokopijevega (bizantinskega zgodovinopisca tiste dobe) poročila, ki pravi, da so Bizantinci (prebivalci vzhodno - rimske države) vsled teh napadov samo med 527 in 558, torej v 31 letih, izgubili 200000 ljudij. » 550 so se Slovêni razširili po Banatu, Sremu in južni Panoniji. 567 nastopijo Obri. Drli so od vzhoda sem ob Karpatih proti severu, si potoma podvrgli slovênske Duljebe, pridrli z njimi in Ta vojska pa stane ogromno denarja, dežela je uboga in ne more prenesti tako težkega vojnega bremena. Polovica hiš je na Japonskem praznih, čeravno je najemnina za polovico znižana. Ljudje ne morejo plačevati najemnine. Po celi deželi se siri nezadovoljnost. Država je začela dajati ubožnejšim malo denarno podporo, a ista je tako majhna, da dotični ne morejo ž njo izhajati. Seveda država sama nima denarja, zato si je v sedanji vojni že v drugič izposodila denar, v zadnjem slučaju čez 100 milijonov kron. S tem pa ne bo dolgo izhajala, ampak morala bo zopet skrbeti, da dobi kje posojilo. Na ta način se bo Japonska zadolžila, med tem ko bo ljudstvo gladu umiralo. Začela je vojno, katera jo bo stala ogromno denarja in ki bo spravila deželo v velikansko bedo, premagala pa Rusije vendar ne bo. Plama Vereščaginova z bojiiča. Soproga umetnika Vereščagina, ki je utonil na »Petropavlovsku«, je priobčila v »Ruskih Vjedomostih« zadnja pisma, ki jih je pisal Vereščagin z bojišča. Izmed teh pisem je najzanimivejše ono, ki podaja nekaj podrobnosti o ruskem vojnem načrtu. Dotično pismo se glasi: »29. sušca. Danes odpotujem v Mukden. Naša armada je sedaj tukaj močna 150.000 mož in, ko boš to pismo čitala, bo armada že gotovo narasla na 200.000 mož, ker dospe povprečno vsak dan 3000 vojakov od Bajkala v Mukden. Pričakuje se, da bodo Japonci vdrli v Mandžurijo in nas napadli. Poveljniki in armada to z gotovostjo pričakujejo in se tega vesele. V to svrho so celo pripravljeni del železniške proge žrtvovati. Ne ;čudi. 3e torej, ako boš slišala, da se naša armada umiče! To bo samo nam na korist! Misel, da bi mi že sedaj vdrli v Korejo, obsojajo odločno vsi pametni strategi, med njimi tudi Kuropatkin. Meni je znano, da se je tudi general Žilinski v Petrogradu krepko zavzel za taktiko umikanja.« — To pismo je bilo pisano 20. marca, iz česar sledi, da so se Rusi že namenoma odločili, pustiti Japonce v Mandžurijo. Ako se torej Japonci sedaj že tudi v resnici nahajajo v Mandžuriji, se to ne more smatrati za japonski uspeh! Kozaki v Koreji. Soeul, 25. maja. Iz Gensana v Koreji se poroča, da so Rusi razrušili v Hamhenu pred 540. leti ustanovitelja sedanje korejske dinastije sezidani mavzolej ter sežgali relikvije, dasiravno je bil ta spomenik Korejcem svet. Vest, da stoje v Kjensenu kozaki z 20 topovi, se potrjuje. Bržkone so to transbaj-kaJske jahajoče baterije, ki so bile prideljene v začetku vojske prvemu vojnemu koru v Vladivostoku. Neki iz Jonamfa došli Japonec poroča, da je tam le malo vojaštva. Prebivalstvo je mirno, vendar pa mu ne ugaja, da so Japonci zasedli mesto. Rusi so zapustili mnogo rabnega lesa. Posadka v Soeulu ne šteje več kot 800 mož in bati se je, da jo napadejo kozaki. mnogimi drugimi usužnjenimi Slovêni skoz Dukljo črez Karpate, napadli z Langobardi vred Gepide, te-le uničili popolnoma in za to dobili njih zemljo. 568, 2. aprila, odidejo Langobardi v severno Italijo in tudi ta, sedaj prazna dežela, pripade Obrom. Vendar ti vsega širnega sveta ne morejo obljuditi. Zato so v podonavsko ravnino radi puSčali Slovène, ki so bili dobri poljedelci in obrtniki. Po 1. 568 so se Slovêni črez ogrsko ravnino širili vedno bolje. Po Erdeljskem so se nastanjali redkeje, ker jim gorati svet ni ugajal. Od 568 so Obri večkrat s pomočjo Slo-vênov plenili po Balkanu. Razmerje med Slovêni in Obri ni bilo stalno. Zdaj so Slovêni mongolskim divjakom morali sužnjiti, in zdaj zopet so bili svobodni, ker se jim je po hudem boju bilo posrečilo, otresti jarem. Taka doba svobode je bila tudi doba Samova (623—658). 581 pridere 100.000 Slovênov na Balkan. Tudi so v tem času Slovêni počasi prodirali ob Savi, Diavi in Muri navzgor, ker so se Pariz, 26. maja. Prva japonska armada je ostala brez živeža in je primorana hraniti se z onim, kar najde na poti. Vzrok temu je, da so kozaki v Koreji zavzeli dva velika, za japonsko prvo armado namenjena trasporta. London, 25. maja. Iz Mukdena se poroča: Kozaki generala Rennenkampia so, kakor poroča zanesljiva vest, vzeli dva japonska transporta. Kozaki v Koreji so za japonske zveze velika nadlega. Petrograd, 25. maja. Iz Mukdena poročajo, da je kozaški oddelek napadel in zasedel Andžu v Koreji, uničil ondotno japonsko garnizijo, nakar so kozaki zopet v najlepšem redu odšli. Soeul, 25. maja. Japonci so zaprli Yon-gamfo trgovskemu prometu ter dovoljujejo le vladnim ladjam pluti po Ja!u, ki je bila do sedaj prometu odprta. Naredbe v varstvo Kuropatkina. Neki vojak je pisal v Kijev o varnostnih naredbah v varstvo Kuropatkinovega življenja. »Japonske opice«, piše dotičnik, »niso kristjani ter se torej bojujejo kot Turki. Mi vsi se bojimo, da našega generala zavratno umore. Ko sem bil v Harbinu, je spal vsako noč en kozak pred njegovimi vrati. Odkar mu je neki kitajski kuhar natresel strupa v kavo, imamo same ruske kuharje. Predno general odjezdi, se dobro pazi, da ni nobenega Kitajca na ulici, ker se je bati, da bi bili preoblečeni Japonci. Pred kratkim so nam morali vsi Kitajci izročiti orožje. Nekateri izmed nas so dobili izvrstne ncže. ki se Kinčou padel. Severno od Port Arturja, na mestu, kjer je polotok Liaojang najožji, stoji mesto Kin-čou, katerega so Rusi utrdili, da bi tako ovirali prodiranje Japoncev proti trdnjavi. Dne 25. m. m. so napadli Japonci z grozovito srditostjo ruske utrdbe. Japonski generali so gnali svoje vojake, da so z bajoneti napadli Ruse. Ti so jim pa s svojimi topovi podrli kar cele vrste. Pet bataljonov, ki so bili v prvi vrsti, bilo je popolnoma uničenih. Obri po sužnjih vedno bolje množili in na Slovène pritiskali huje, Cim dalje je kdo bil od Obrov, tem bolje zanj. Okoli 580 se Slovêni naselijo po Goriškem, pa tudi stopajo v Furlanijo (pokrajino longobardsko). Tukaj so z Langobardi imeli hude boje, ker jih je ravni in solnčni svet zelo mikal. Med 592 in 594 pridero že do izvira Drave, v Ziljsko dolino, do izvira Mure, in celo do Windisch Matreya (sev. Tirolsko). Tudi tukaj so bili hudi boji in sicer z Bavarei. 595 se jim je bavarski kralj Tasilo na TobiaSkem polju (ob izvirju dravinem) z vojsko postavil v bran, ker so mu silili črez mejo. Kmalu po 1. 600 so obljudili večji del Istre. Reči se sme, na je zdaj bojev za novo slovênsko domovino iz večjega konec ; sledijo še sicer navali, toda mej doslej priborjene zemlje bistveno ne izpremene. (Konec sledi.) Toda črez trupla padlih splezale so vedno nove čete, tako da so bili slednjič Rusi prisiljeni sa umakniti desetkratni premoči Ko je padlo to mesto, so Rusom sovražni listi vpili od veselja, kakor bi a utrdbami v Kinčou ime'i Japonci v rokah že Port Artur. Sedaj se bodo Japonci morali prej polastiti še Dalnjega, za kar že delajo priprave, a vsak korak do Port Artura moralo krvavo poplačati. Poročilo iz Berolina pravi, da so Japonci imeli pri Kinčiou 10.000 mož mrtvih, Rusi pa 2000 mcž. To bi bila velikanska izgubu za Japonce in če jim Rusi pripravijo še mnogo takih »zmag«, bo Japoncev od samih »zmag« konec. Po večurnem boju pri Kinčovu so se Rusi umaknili proti Port Ar-turju. Kinčou bo tvoril sedaj podlago za japonske napade proti Port Arturju. Vsekakor je čast za Ruse, ako celo Japonci priznavajo, da so pri obrambi kazali izvanredno hrabrost. Nadaljna poročila iz Tokio pravijo, da je boj za Kinčou trajal pet dni, torej so pruske čete, ki so bile skoro gotovo iz port arturške trdnjave in so se po končanem boju umaknile v trdnjavo, precej časa uspešno zadržavale veliko sovražnikovo premoč. Po Kinčovu so Japonci baje vzeli tudi Hansan, kjer so Rusi imeli utrjeno stališče. Neka ruska topničarica je streljala na Japonce iz Talienvan zaliva. Tri japonske vojne ladje so streljale iz Kinčou zaliva in podpirale naskoke armade na suhem. Politični ogled. Jugoslovanski zastopnik v avstrijskih delegacijah, dr. Ivan Šušteršič je ostro govoril proti velikanskim zahtevam vojne uprave. Pri glasovanju dne 26. m. m. s6 se pa iste vendar le sprejele z 12 proti petim glasom. Proti so glasovali dr. Šušteršič, Kramar in Stranski, torej slovenski in češka zastopnika ter dva delegata nemške ljudske stranke. Torej samo dva Nemca sta imela srce za ubogega kmeta. Najbolj žalostno pa ja to, da glasujejo Poljaki vedno vladi v prid, ne meneč se za grozno slabe socijalne razmere, ki vladajo med njihovim ljudstvom. Torej bomo morali darovati našega krvavo prisluženega denarja 400 miljonov za nove topove! Prihodnji prestolonaslednik. Češki list »Budivoj«, o katerem trdijo, da je v zvezi s knezom Švarcenbergom, prinaša vest, da bo vladal cesar Franc Jože! I. le Se eno leto. Prihodnjo leto bode namreč nadvojvoda Karol Franc Jože! 18 let star in Ferdinand d' Este se bode na korist mlademu nadvojvodi odpovedal prestolonasledstvu v Avstriji. Te vesti so najbrže le pobožne želje liberalnih časnikarjev, katerim ni ljub sedanji prestolonaslednik, ki je odkrit katoličan. Dopisi« Iz Slovenskih goric. S ponosom je zrl letošnjo spomlad kmet po svojih poljih, saj se mu je tudi kazalo, da mu bode letos vsaj nekoliko poplačan celoletni trud. Toda delal je prezgodaj račun. Prišli so usodepolni dnevi v sredi krasnega majnika, in v par dneh so bili upostošeni vinogradi, sadonosniki ter njive. Kjer ni toča potolkla, tamkaj pa je vsled groznega naliva in burje vse potrto in uničeno. Da so vsi krasni travniki, up tukajšnjih posestnikov, uničeni od umazane vode, mi menda ni potrebno še posebej omeniti. Zato je pač vendar že enkrat potrebno, da se začne z vso resnostjo uravnavati Pesnica. S tem Še nam je bore malo pomagano, ako nam že čez dve leti tlačijo travo drago plačani nemški inženirji ter izzivajo tukajšno prebivalstvo s svojo nemško kulturo! O kakšnem resnem delu pa še slišati ni! Ako pa vladi še sedajna velikanska Skoda ne odpre oči ter ne pristopi z radikalnimi sredstvi kmetu na pomoč, potem pa naj razpise nagrado za vprašanje, kako in Admiral Hlakarov, je potopil z rusko oklopnico „Petropavlovsk". odkod naj vzame že tako z dolgovi obloženi kmet denar, da bo plačal visoke davke ter druge neizogibne potrebšine, ako so vsi pridelki večinoma vsako leto popolnoma uničeni ? Goricopoljski. Dobrna pri Celju. (Še nekaj o veselici dne 15. maja.) Komaj smo odposlali poročilo o zadnji veselici našega »Bral. društva«, zvedeli smo na Dobrni nepoznane reči, ki so bile bojda imeniten »uvod« k celi zabavi. Stvari ne pripisujemo tolike važnosti, da bi se na široko menili o njej, še manj pa osebam, katere so jo povzročile, a vodstvo društva poživljamo, da gre celi stvari do konca, da zvemo vsi udje, kdo je za vsem tem. Kolikor nam je dosedaj znano, imajo popolnoma nepoklicani in nasprotni nam ljudje svoje roke in jezike zraven, da bi škodovali društvu in njegovemu ugledu. Ta na Dobrni popolnoma nepotrebni plevel se je vedno mešal med narodno rž, da bi zaviral njeno rast, a dosedaj brez vspeha. Če bo od sedaj drugače, ko mu pomagajo pri njegovem izdajalskem delu ljudje, ki se imenujejo tudi »narodni«, hočemo videti. Pričakujemo, da vodstvo stori potrebne korake, da se zaduši vpliv takih posousov, zakaj zvedeli smo od zanesljive strani, da so nekateri dne 15. maj-nika igrali boljše in naravnejše — za odrom, kakor pa na odru. Če se hoče nemčurstvo ukrasti na tak način v naše vrste, da nam škoduje, stuhtalo je zelo slabo pot, zakaj prvi poskus se je presneto žalostno ponesrečil. Mi samo pomilujemo tiste, ki so se vsedli na lim, ker ta se jih sedaj drži, in vse solze ga ne zbrišejo. Za danes dovolj o tem. Sicer se še pa ni izrekla zadnja beseda! — Ud »Bral. društva.« Razne stvari. Iz 3lomačlli krajev. V -slovenski mladeniški shod na Brezjah. Kakor smo že naznanili, vrši se ta veleznamenit shod dne 4 julija. S Štajerskega bo vozil poseben vlak z znižanimi cenami, ako se udeleži zadostno število udeležencev. Priglašajo naj se mladeniči ali sami ali po svojih voditeljih pri čast. g. Martinu Medvedu, župnik, Laporje. Spored shoda na Brezjah bo: Predpoldan cerkvena slavnost. Popoldan občni zbor »Zveze nepolitičnih društev« in nato mladeniški shod: pozdravna pesem, slavnostni govor, mladeniški govor, razni govori mladeničev. Drugi dan, dne 5 jul. odhod z Brezij na Bled. Okoli 1 ure cdhod v Ljubljano, tamkaj slavnosten sprejem, ogledovanje mesta in zvečer vrtna veselica. S tem je spored končan. Mladeniči s Slovenskega Šta-jerja, vzdramite se in udeležite se shoda mnogobrojno! Iz šole. Za nadučitelja sta premeščena pri Sv. Petru nad Laškim učitelj Martin Slov-šek od Sv. Duha na Ojtrem vrhu, pri Sv. Rupertu nad Laškim pa Fran Zupančič, dosedaj šolski vodja v Skomrah na Pohorju. Učitelj Josip Armič pride iz Mozirja v Velenje. Stalni so postali na svojih dosedanjih mestih: Bruno Rožbaud v Št. Vidu pri Ptuju, Valentina Kaukler roj. Grošel na dekliški šoli ptujske okolice in Ivana Zupančič v Št Vidu pri Planini. Za učiteljico ženskih ročnih del v Št. Vidu pri Ptuju je nameščena Ivana Klenovšek. Menjava služb se je dovolila učiteljicama Ani Kalšek v Št. Vidu pri Ponikvi z Marijo Valenčak v Gotovljah. — Šoli v Hrastniku in Trbovljah se rr.zširite v šest-rednici, trirazrednica v Zavrču pa se razširi v štirirazrednico. S pošte. Poštni asistent Franc Š/anke je prestavljen na lastno prošnjo iz Ptuja v Lipnico. — Mesto poštnega opravitelja pri Sv. Antonu v Slov. gor. je podeljeno g. Fr. Markoviču istotam. — Služba poštnega od-pravitelja v Št. Jakobu v Slov. goricah je podeljena poštni in brzojavni odpraviteljici Štefaniji Kuralt iz Koprivnice. Mariborske novice. Na vrtu »Narodnega doma« v Mariboru se vrši v soboto, dne 4 t. m. koncert ciganske godbe. Vstopnina 60 vin. Začetek ob 8. uri zvečer. Ker je čisti dobiček namenjen v prid »Dijaške kuhinje« mariborske, je pričakovati mnogo-brojne vdeležbel Porotno zasedanje v Maviboru se prične dne 6. junija. Za predsednika je imenovan predsednik okrožnega sodišča L Perko, za njegovega namestnika dež-sodni svetnik K. Martinak. Mariborski okrajni zastop. Včeraj se je pritožil pri nas neki posestnik, da je že prišel dvakrat v urad okrajnega zastopa po bakreni vitrijol, toda vselej je moral oditi, ne da bi kaj opravil, ker je bila pisarna zaprta. Gospodje bržkone mislijo, da bodo ljudje vohali, kedaj da blagovolijo sedeti v uradu ter postreči davkoplačevalcem. Kdo bo povrnil dotičnim čas, katerega porabijo s tem, da zastonj hodijo v Maribor ? Ali bi morebiti ne bili tako milostljivi ter naznanili, kedaj da ne hodijo na sprehod in kedaj naj pridejo kmetje, da bodo našli milost pred mogočnimi nemškimi gospodi? Gospod E chkitz, ali bi nam ne hoteli naznaniti, kedaj so za nas uradne ure! Pohorski roparji ujeti. Minoli teden se je vendar posrečilo ujeti roparje, ki so vznemirjali okolico Pohorja. Otroci viničarja Kukec so namreč pripovedovali v šoli v Po horju, da prihajajo k njim po noči roparji, da jim pa nič ne storijo, ampak jim prinesejo mesa. Viničar Štefan Kukec, ki je star 50 let, je bil nekdaj pri orožnikih, moral pa je zaradi tatvine zapustiti to službo. Vsled te izpovedbe otrok se je orožnikom posrečilo dobiti nekatere dokaze ter so zaprli celo družino Kukec, potem kočarja Jurija Visočnik iz Pivol in hlapca Martina Turk na Pohorju. Razven teh so baje oskrbovale prodajo nakradenega blaga še štiri druge osebe. Viled tega se je razpustila začasna orožniška postaja v F.-amu. Oddaja lova v občini Podova za dobo šest let t. j. od 1. jul. 1904 do 1. jul. 1910 se bo vršila dne 18 t. m. pri okrajnem glavarstvu v Mariboru, uradna soba št. 10. Izklicna cena je 50 K. Nadučitelj v Zrečah, gospod Tribnik Ljudevit, je prišel po opravkih v Maribor. Tu se mu je na binkoštno nedeljo zjutraj na ulici spodrsnilo, da je padel, pa tako nesrečno, da si je pobil kite na levem stegnu ter ni mogel vstati. Ponesrečenec sedaj leži v bolnišnici. Nad posteljo viseča tablica pa omenjeno pobitje naznanja z latinskim napisom: »Confusio coxae sin.« V učnem tečaju za sadjarstvo in vinarstvo na viničarski šoli v Ljutomeru so letos sledeči gg. učitelji: Bezjak Š.mon (Sv. Tomaž), Cvetko Franc (Sv. Andraž v Slov. gor.), Čeh Fr. (Ljutomer). Hauptman Svitoslav (Sv. Križ nad Mariborom), Jankovič Peter (Rajhenburg), Koropec Janez (Šjštanj), Majcen Alojz (Sv. Duh na Ostrem vrhu), Pečar (Srečko Št. Pavel pri Preboldu), Porekar Anton (Hum pri Ormožu), Prelog Janko (Mala Nedelja), Serajnik Beno (Konjice), Stani Tomaž (Ruše), Vodenik Š.mon (Sv. Jurij ob Pesnici), Vreča Mihael (Negova) v Selišče pri Sv. Jnriju ob Stavnici. Dne 25. majnika t. 1. se je utopila 20 letna mladenka Terezija Vrbnjak. Š a je prat k bližnjemu potoku nekaj perila. Ker je voda močno narastla odnesla brv, zato je stala zraven potoka, pri čemur je padla v vodo. Ko je domači niso videli, so hiteli, a bilo je prepozno. Rajna je bila vzorna mladenka, več let naročnica »Slov. Gospodarja« in ud Marijine družbe ter dekliške zveze, od katere je prva umrla, odkar je ista ustanovljena. Da je bila priljubljena pri vseh, posebno pri mladenkah, je pričal njen pogreb. Ovenčana dekleta so jo vzdignila ter nesle na pokopališče, kraj počitka in ji zapele nagrobnico. Čeravno delavni dan, je vendar prišlo mnogo deklet, da ji izkažejo zadnjo čast. Nobeno oko ni ostalo suho. Seveda, kdo bi ne žalo- val za teboj, blaga duša. V tolažilo nam je, da sedaj, ko si že varna in srečna tam nad zvezdami, kjer ni bridkosti in trpljenja, da boš sedaj izprosila vsem bivšim prijateljicam isto radost in srečo. Bodi ji žemljica lahka! Sv. Martin pod Vnrberkom. V noči na binkoštno nedeljo je odšel okoli 3. zjutraj bivši posestnik Klamfar v spodnji obleki od doma ter je izginil. Sumi se, da je padel v Dravo in utonil. Slovenjgradec. Častnim občanom je izvolila občina Slovenjgradec štajerskega cesarskega namestnika. Pozor kmetje I K Mali Nedelji je še pred nedavnim časom prišel agent z kosami, kateri je več naših ljudi premotil, da so si naročili kose. Vsi so že komaj čakali na nje, kajti mislili so res, da bodo dobili najboljše kose celega sveta. Končno so še vendar včakali, a njihovo veselje se jim je bliskoma spremenilo v žalost in kisle obraze. Kose so namreč kakor so dolge in široke zelo slabe in neporabne. Ia kamni — no rečimo, da so iz cementa! Zraven tega pa še je vse skupaj prav osoljeno. Varujte se torej, in če bode prišel kedaj k vam kakšen agent, primite kljuko in .... V Babince, kakor se nam piše, razna-šalec pošte odhaja v petek pred prihodom vlaka v Ljutomer. Vsled tega časnike, ki izhajajo v četrtek, dobivajo tam še-le v ponedeljek. Zanašamo se, da so merodajni krogi že ukrenili, da bodo poduka željni občani novo berivo časniško dobivali za v nedeljo. Iz Čadrama. Nemila smrt nam je dne 2 L. maja pokosila Ano Oberski roj. Goričan iz Prihove. Ž vela je s svojim možem v štirinajstletnem zakonu zastopno in si pridobila veliko posestvo. Bila je velika dobrotnica ubogim H/aležnost izkazali so ji ljudje v obilnem številu pri njenem pogrebu. Priporočamo jo znancem in prijateljem v pobožno molitev l Pogreša se od 29 aprila sem 69 let stara, slaboumna Marija Fedranabarg, stanujoča v občini Mozirje. Šla je bržčas na božjo pot na Brezje ali pa na sv. Višarje in je med potom zašla. Oblečena je bila v delav-niško obleko zelenkaste barve, brez bluze. Vse poizvedbe so bile do zdaj brezvspešne. Mogoče se je kje ponesrečila. Iz Moravec. Zopet smo v času vednih neviht in neurja! Vsak priden sadjerejec, kateri se sedaj tako radosten ozira po bogato obloženem drevju, bo še gotovo nešteto in neštetokrat trepetal v strahu pred po-gubonosnimi oblaki, kateri mu prete uničiti vse njegove najlepše nade in prekrižati mu račune. Posebno letos, ko je vsako drevo zelo plodno, bodemo imeli vedno strah pred nevihtami in točo. Kakor se lovi utopljenec za bilko, ravno tako imamo mi zaupanje v streljanje proti toči. Toda pri nas niti tega malega upanja ne bo! Od kompenentne stranke se poroča, da je oblast prepovedala streljati iz tistih novih »brzostrelnih« topičev iz ¿alske livarne, baje si strelec ni svest življenja! To so vam »brzostrelni topiči po novem sistemu«. Mi še v naši občini ne rabimo dolgo teh »brzostrelcev«, a že so šli štirje rakom žvižgat! No, pa kaj si hočemo, če pa so »brzi«. Zadnji čas je, da ukrene občina v tem potrebne korake!--r—. Poročil se je v Žalcu dne 23. m. m. gosp. Albin M i k u š, knjigovodja »Delniške družbe« v Žalcu, z gdč. Marico M e h o v o. Celjske novice. V nedeljo, dne 5 t. m. priredi »Slov. delavsko podporno društvo« društveni izlet v Bukovžlak, kjer bo veselica v narodni gostilni g. Štefana Koželja. Društvo namerava prirediti tekom poletja tudi izlete v Laški trg, Petrovče in Škof jo vas. — Dne 12. junija priredi »Celjski sokol« v vseh prostorih »Narodnega doma« veliko veselico s sodelovanjem »Celjskega pevskega društva«, »Delavskega podpornega društva« in »Narodne godbe«. Iz mnogobrojnega vsporeda, katerega bomo priobčili prihodnjič, omenimo samo nastop »Celjskih sokolic«. Šmarje pri Jelšah. Občinske volitve se bodo vršile tukaj dne 16. junija. Onjeni volilci se uljudno vabijo, da se v takem Številu vdeležijo volitev kakor zadnjič, in se krepko potegnejo za svoje pravice! Vransko — Št. Peter. Tretja vozna poätna zveza, katero oskrbuje poštarica gospa Josipina Saveršnik v Št. Petru in ki je vozila dosedaj med Vranskim in Št. Petrom, bo vozila sedaj tudi do Celja in sicer po sledečem redu: Odhod iz Celja ob 5 uri zjutraj, iz Žalca ob 6. uri 5 min., iz Št. Petra (vas) ob 6 uri 35 min., od Št. Petra (kolodvor) ob 11. uri 20 min., iz Št. Pavla ob 12. uri 5 min, iz Gomilskega ob 1. uri, prihod v Vransko ob 2 uri pop.; nazaj odhaja iz Vranskega ob 4 uri 50 minut popol., iz Gomilskega 5. uri 55 min., od Št. Pavla ob 6. uri 50 min., od Št. Petra ob 7 uri 35 min., iz Ž-ilca ob 8. uri 5 min., prihod v Celje ob 9. uri. — Opusti se dosedaj od 15. avgusta do 15. oktobra med Žalcem in Celjem vozeča pošta, katero je oskrbovala poStarica gospa Marija Križan. Ljubečna. V soboto, ¿ne 28. maja ob dveh popoldan je v Ljubečni neki neprevidni voznik na okrajni cesti povozil 7 let starega učenca Janeza Ločičnik. Na obeh nogah težko ranjenemu otroku je prišel iz Celja zdravnik g. Aat. Schwab rane obvezat in ga je toliko obvezal, d* so ga mogli Se tisto noč spraviti v celjsko bolnišnico, kjer bo najmanj kakih 5—6 tednov ostal. Vozniki, imejte skrb na svoje konje, kadar ste na cesti, da se ne pripete take nezgode; sami sebi pa bi si prihranili nemirno vest, da ste krivi velike nesreče, poleg tega pa bi se izognili poznejšim kaznim in plačilom. Radanaves pri Konjicah. Tu je mi-noli petek pogorelo gospodarstveno poslopje posestniku Tomažič, pri mlinu. V nedeljo popoldne ob dveh pa je strela udarila v hišo pri bližnjem sosedu Videčniku po d. Janže, ne da bi bila zažgala. Okrajni zastop v Šoštanja. Za načelnika okrajnega zastopa v Šoštanju je izvoljen g. Vincenc J e ž o v n i k, posestnik in gostilničar v Šoštanju, za njegovega namestnika pa gosp. I/an Vošnjak, tovarnar v Šoštanju. Sv. Miklavž nad Laškim. Dne 28. t. mes. je šel tukajšni posestnik Jakob Ožeg v Celje in je kupil enega bika, ki jih je laški okr. zastop naročil za ta okraj. Ker je bil posestnik trdnega zdravja in krepke postave, se je upal sam bika domu gnati. Kmalu tokraj Celja pa se splaši bik brzovlaka in se mu iztrga. Ko ga hoče spet vloviti, zakadi se bik v gospodarja in oba sta padla dva sežnja globoko preko skale. Posestnik je pri tej priči mrtev obležal. Bil je pri najboljših močeh, star še le 43 let. Cujte in molite, ker ne veste ne ure ne dneva! Laško. V soboto je strela udarila v tukajšnji nadžupniji na dveh krajih. Enemu posestniku je zgorel hlev, drugemu pa je udarilo v neko hojo. Žvepljene moke, ki je kakor znano najboljše sredstvo proti plesnjivosti grozdov (Osdium Tuckerie), ne bo več oddajal deželni odbor štajerski, ampak »Zveza« štajerskih kmetijskih zadrug v Gradcu (Mehlplatz 1.), kamor se naj obrnejo naročniki. Poštna hranilnica je leta 1903 imela čistega dobička za 5,524 509 K. To dobi bla-gajnica, ki ima na skrbi pošte. Ia v pogledu na razmere priporočamo: Občine, ki še nimajo pošte, naj poprosijo za lastno pošto. Vstreglo se bode vsaj s poštnim nabiralnikom. Pošta se namreč piačuje sama z lastnimi dohodki, a postavno jo s čistim dobičkom svojim podpira še poštna hranilnica. Srečke Šolsko-stavbenske loterije se dobivajo po 1 kroni pri loterijskem odseku na Vidmu. Srečkanje se bo vršilo 31 decembra 1904. Dobitkov je 2500 v vrednosti 40.000 kron. Cerkvene str&rl. Birmancev je bilo v Mariboru 715, v Hočah 459, v Framu 244, v Slivnici 354. Birmovanje v šaleški dekaniji: dne 16. julija pri Sv. Martinu, 17 julija v Štalah, 18. julija v Šoštanju, 19. julija v Š:. Ilju Duhovniške vesti. Za kn.-škof duhovnega svetovalca je imenovan vlč. g. Franc H i r t i, župnik v Slivnici pri Mariboru. — Zopet nastavljen je kot kaplan v Hajdini č. g. Avguštin Jager, ki je bil vsled bo-lehnosti začasno vpokojen. V proslavo petdesetletnice slovesnega razglašenja brezmadežnega spočetja Device Marije bode imelo Marijanišče v nedeljo, dne 5. julija t. 1. slovesno sv. mašo zjutraj ob 5. uri v cerkvi Matere Milosti, popoldne ob 1/s4 uri pa pri sv. Jožefa pri Mariboru pridigo in slovesne večernice. Vabijo se vse društvenice in sploh vsi prijatelji društva. Petindvajsetletnico svojega župniko-vanja je obhajal dne 1. maja č. ¡g. Anton MerkuS, župnik v Žetalah. Cela fara je častitala na slovesen način svojemu priljubljenemu dušnemu pastirju. Umrl je dne 27. maja naš rojak o. Maks Zaplata v Mettersdoriu. Pogreb je bil v nedeljo dne 29. maja. Vodil ga je pokojnikov bral vlč. g Josip Kralj, dekan v Zavrču, spremljan od dvanajst duhovnih sobratov. Sv. Marko niže Ptuja. Preteklo nedeljo se je vršila pri nas pomenljiva slovesnost — kronanje kipa Lurške Matere božje. Veselje je vladalo po celi f .uri, mlado in staro je vrelo v cerkev, da ne zamudi te izvan-redne slovesnosti, ki se je obhajala v večje proslavljenje verske resnice brezmadežnega Spočetja. Ta dan jih je nad 300 sprejelo sv. zakramente, mnogobrojna je bila udeležba posebno iz Marijine družbe. Popoldne ob pol 3 uri so domači g župnik v pridigi razložili pomen te slovesnosti, so celo Jaro izročili v varstvo Lurške Matere božje in potem z dovoljenjem sv. Oieta blagoslovili okusno, v ognju pozlačeno krono, ki jo je daroval neimenovani dobrotnik. Ko so krono vzdignili, da so ž njo kronali kip Marijin, so se oglasili v zvoniku zvonovi in zunaj je grmelo pokanje topičev, zapela se je lurSka pesem in le malokatero oko je ostalo suho. Vsi so se gotovo srčno priporočevali varstvu sv. Device. S petimi litanijami končala se je slovesnost in vsak je le obžaloval, da je zunaj deževalo in nismo mogli iti ven s procesijo. Bodi na tem mestu izrečena prisrčna zahvala dobrotniku, ki je krono daroval in vsem, ks-! teri so na kakorSenkoli način pripomogli, da se je slovesnost tako krasno izvršila. Lurška Mati božja naj vsem poplača! Društvena poročila. Slov. politično društvo v Mariboru je sklenilo v odborovi seji dne 28 maja, prirediti kolikor mogoče shodov v mariborskem okraju, da pouči ljudstvo o novi volilni relormi. V ta namen so se do sedaj določili kraji: Št. Ilj, Hitinja vas, Hjče, Zerkovci, Selnica, Fram, Št. Lenart, Zg. Št. Kungota, Sv. Jakob, Vuhred, Vuzenica, Ribnica, Duplek. Dan shodov se naznani pozneje. C e Se želi katerikoli kraj mariborskega okraja shoda, blagovoli to naznaniti odboru »Slovenskega političnega društva« v Mariboru. Odbor „Slov. političnega društva" v Maribora je imel 28 maja sejo, v kateri se je posvetoval o korakih, katere ima storiti, da se olajša beda in nesreča vsem posestnikom in vinogradnikom mariborskega okraja, katerim je povzročila v zadnjih tednih toča in nevihta toliko Škode. Gospod drž. poslanec Robič, ki je prepotoval vse kraje, kateri so najbolj trpeli, je podal živo sliko vseh poškodb: žito na polju je posekano v tla; sadna drevesa je ižruvalo s koreninami ali jim prelomilo deblo; v marsikaterih sado-nosnikih ni sledu prejšnih lepih in čvrstih zdravih dreves; v gozdovih leži vse križem; hrami so poškodovani ; neki posestnici je odnesel vihar streho z velikega hleva; več hiš je popolnoma odkritih, tako da ljudje le težko bivajo v njih. Tem žalostneje je stanje vsega tega prebivalstva, ker nima nobenega upa na dobro žetev; zakaj polja so vsa po-mandrana; kmet ne bode imel ne kruha ne semena. Državni poslanec pravi, da je zares pretresujoč prizor v teh krajih in javlja, da je sam stord že vse mogoče korake, da se olajša tem nesrečnim posestnikom to tako žalostno stanje. Obrnil se je na državne in deželne oblasti in prosil hitre pomoči. Posebno hvalevredno je blagohotno postopanje našega glavarja g grofa Atemsa, ki preiskuje z največjo skrbjo in vestnostjo prizadeto škodo in daje pogum ubogim ljudem. — Gospodu drž. poslancu Robiču se odbor zahvali za te korake in ga prosi, da zastavi v tej zadevi vse svoje moči in deluje na to, da dobijo vsi ti posestniki potrebne podpore od dežele in države. Istotako se sklene, prositi druge slovenske deželne in državne poslance, da priskrbe tem revežem hitre denarne podpore, oziroma da se jim tudi odpusti in odpiše davek vsaj za nekoliko let, zakaj Škodo bodo čutili kmetje ne jedno leto, ampak najmanj pet let. Družba sv. Cirila in Metoda bo priredila letošnji občni zbor v narodnem trgu Žalec v Savinski dolini. „Sava", katol. slov. politično društvo za sevniški in brežiški okraj je imelo 29 maja shod v Globokem, ki se je kljub slabemu vremenu ?elo dobro obnesel. Poročilo, katero nam ie prepozno došlo, priobčimo prihodnjič. Za mariborsko dijaško kuhinjo so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice : R Š 50 kron, Posojilnica v Slatini 20 K, Bratkovič Fr., župnik 6 K, Janežič Rudolf, Spiritual 5 K, MarkoSek, korvikar 5 K, Panič Janko 60 h, E T. kot kruh sv. Antona 3 K, Posojilnica v Slov. Bistrici 100 K, od gostov na gostiji Franca in Ane Domsjnko nabral Misia 5 90 K, Menhart Frančiška, 60 h, gostje na gostiji Dolenc-Od v Župečji vasi 2 K, Hranilnica in posojilnica v Šmarju pri Jelšah 80 K, Fiek Jos., prošt 10 K, PlaninSek tri vreče krompirja. Bog plačaj vsem! Marijanišče v Mariboru. Žj pred Štirimi leti se je ustanovilo v mestu Mariboru društvo Marijanišče, ki ima blagi namen, pomagati ženskim poslom za čas, ko so brez službe, in v starosti, ko ne morejo več delati. Dokler društvenice nimajo službe, dobivajo v zavetišču, ki se sedaj nahaja v Grajski ulici (Burggasse) št. 20, stanovanje in hrano, pa tudi pouk v raznih hišnih opravilih in ročnih delih. Sploh jih čč. šolske sestre, ki oskrbujejo zavod, napeljujejo k vestnemu, delavnemu in lepemu krščanskemu življenju. Na tak način želi Marijanišče dajati gospodarjem in gospodinjam dobrih poslov, poslom pa posredovati primerne službe. — Udov je štelo društvo do konca IV. društvenega leta 406, in sicer 15 ustanovnih udov, ki so plačah enkrat za vselej 100 K, podpornih udov, ki plačujejo na leto vsaj 4 K, šteje druStvo 49, rednih udov pa, ki plačujejo na leto vsaj 3 K, 342. V društveno zavetišče se je tekom četrtega društvenega leta sprejelo 189 društve-nic. Dohodkov je imelo društvo lansko leto 245014 K, stroškov pa 2436 57 K, torej znaša gotovina koncem IV. društvenega leta 13 57 K. PoStena dekleta, ki si služite svoj kruh v Mariboru, zberite se krog MarijaniSča, da si pod varstvom Marijinem, katere ime ima društvo, pripomorete do časne in večne sreče. Da pa se druStvo postavi na trdne noge, obrača se društveno vodstvo do vseh premožnejših rodoljubov in slavnih posojilnic, da podpirajo društvo z blagovoljnimi darovi. Iz Gornje Radgone se nam piSe: Dne 12. junija ob 4. uri popoldne priredi Podružnica sv. Cirila in Metoda za gornjeradgonski okraj pri g. Oiojniku v Gornji Radgoni svoj letni občni zbor. Zatem pa se bo vrSila isto-tam C'ril-Metodova slavnost. Znamenita bo posebno zavoljo tega, ker se je bodo udele- žila vsa sosedna narodna društva ter tudi sodelovala, posebno pri petju. Slavnostni govor bo imel naš rojak, g. urednik Korošec iz Maribora. Tukajšna Mladeniška zveza pa bo vprizorila izvirno igro g. Zemljiča: »Crevljar in bogatin« ali »V zadovoijnosti je sreča«. Zato pa vabi odbor podružnice vse zavedne Slovence v okraju na udeležbo, da bo tako slavnost nekako okrajna, kakor je tudi podružnica ustanovljena za celi okraj. Vstopnina na veselico bo 20 vin. Preplačila v korist družbi sv. Cirila in Metoda se hvaležno sprejmejo. Na svidenje torej v nedeljo dne 12. jun. * Gornji Radgoni! Čebelarski shod na Cvenu. Povodom ustanovitve podružnice spodnještajerskega čebelarskega društva se bo vrSil dne 12. junija ob 3. uri popoldne v Soli na Cvenu čebelarski shod, pri katerem bode čebelarski potovalni učitelj g. J. Jurančič predaval o čebelarstvu. K temu shodu se vabijo vsi prijatelji čebelarstva iz ljutomerske okolice. Žalec. Dne 2. junija t. I. na Telovo ob 4. uri popol. se vrši v gostilni Hausenbichler v Žalcu na vrtu zborovanje podružnice sv. Cirila in Metoda v Žalcu s sledečim vspore-dom: 1. Pozdrav. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Slavnostni govor o potrebi družbe sv. Cirila in Metoda. 4. Pobiranje letnine in vpisovanje novih udov. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajnosti. 7. Proata zabava. — Z ozirom na veliki pomen družbe sv. Cirila in Metoda se apelira na vse resnične rodoljube in ljubitelje naše slovenske mladine v Savinski dolini, da se V3ak, kdor se čuti Slovenca udeleži tega zborovanja in daruje par kronic na oltar domoljubja ter tako pomaga oteti našo miadino narodnega pogina. Sv. Jurij ob juž. žel. Tukaj pri nas smo ustanovili vojaško, bojno ali veteransko društvo, katero ima namen podpirati onemogle in bolane doslužene vojake. Ker pa udi drnštva ne morejo sami društveno blagajno toliko povzdigniti, da bi mogli podpore deliti, prosi odbor društva dobrotnike, ki imajo dobro srce do dosluženih vojakov, za male prispevke. Darove sprejemata društvena blagajnika Anton Vumarc in Anton Greižl. lat Gromilskega: Due 23. majnška vršilo se je pri nas slovesno blagoslovljenje nove brizgalne tukajšnega gasilnega društva. Bil je to za gomilski okoliš prav naroden praznik. Udeležba je b'la ogromna. Navzočih je bilo nad 290 tovarišev sosednih gasilnih društev ter nebroj občinstva. Udeležile so se slovesnosti razen jedne vse požarne brambe Vranskega okraja, in sicer braslovška, kapeljska, ojsterškovaSka in gomilska. Le požarna bramba Vranskega trga — kot našega Središča — odlikovala se je po svojej odsotnosti. Morebiti je temu vzrok o. olnost, da se sicer vrlo narodni Vrančani pri gasilnem društvu še zmerom niso pospeli do slovenskega poveljevanja. Prisostovale pa so slovesnosti tudi požarne brambe iz Žalca, Petrovč, Latkove vasi, Gotovelj, Št. Petra in celo iz Šmartna ob Paki. Ob državni cesti pričakovala je gomilska požarna bramba z novo brizgalno sosedna gasilna društva ter jih iskreno pozdravila. Dekleta so novo brizgalno krasno ovenčale in tudi doSla tovariše gasilce oki-tile z duhtečimi šopki. Potem se je nova brizgalna v slovesnem sprevodu, z gedbo na čelu peljala v vas. Namesto obolelega domačega gos. župnika izvršil je blagoslovljenje č. gosp. frančiškan iz Nazerja. Potem pa je imel gosp. tovariš Ivan Kač in Žalca slavnostni govor. V krepkih, navduševalnih besedah je razmotril pomen te slavnosti, označil človekoljubni namen gasilnega društva sploh ter spodbujal isto k vestnemu in požrtvovalnemu delovanju. Naposled pa je saklical presvitlemu cesarju kot zaščitniku gasilstva trikratni gromoviti »Živijo«. Temu pozivu še je občinstvu navdušeno odzvalo, godba pa je zasvirala »Cesarsko pesem«. Nato je storila požarna bramba gomilska slovesno obljubo pred novo brizgalno, potem pa so vsa gasilna društva deiiliraia pred njo. Temu je sledila v prid blagajne gomilske požarne brsmbe veselica, ki je trajala pozno v noč. — Torej dragi Gomilčani, začetek je storjen, po spioSni želji novo gasilno društvo ustanvoljeno. Vaša sveta dolžnost je sedaj, da jo častno vzdržite. Vsem udeležnikom te slovesnoti, posebno pa navzočim tovarišem gasilcem bodi tem potom izrečena iskrena zahvala za prijazen pohod in zdatne podporo. Prosimo vas le, da nam ostanete tudi nadalje tako naklonjeni kakor doslej. V tem slučaju upamo trdno, da bode tudi naše društvo postalo krepak član v »Zvezi slovenskih gasilnih društev.« V to pomozi Bog in sreča junaška. „Bralno društvo na Dobrni" n&z nanje vsem svojim prijateljem, da se bo blagoslovljenje društvene zastave vršilo dne 19. junija. Natančnejši sp red S8 objavi ob priliki. — Ker bo zdnžena z blagoslcvlj-snjsm večja slavnost, prosimo cenjena društva, da se pri svojih prireditvah blagovolijo ozirati na ta dan. — Vse narodne kroje in društva pa j vabimo in poživljamo že sedaj, da se v obilnem številu vdeležujejo za Dobrno važne slavnosti. — Odbor »Bralnega društva na Dobrni.« Iz dragih br^er« Poneverjenje cerkvenega denarja. V protestantovski cerkveni občini v Mere-nyju je pri reviziji našla komisija, da manjka v blagajni 8000 kron. Blagajnika Ludovika Krajnyaka so zaprli. Koliko je Poljakov? Po statističnih podatkih iz leta 1900. je živelo v nemški državi 3,510 335 Poljakov, na Ruskem 9,900.000, v Avstriji 3,500.000, v severo-ameriških državah 1.500.000, v Južni Ameriki 150.000, v južnih dežeteh 50.000, vkup 18,730.000._ Društvena naznanila. Ljudska šola pri Sv. Marku niže Ptuja priredi v nedeljo, dne 5. junija t. 1. po večernicah na prostoru pred šolo tombolo v prid revnim učencem. Igrali bodo barbarški tamburaši in peli domači pevci. Ormoške okolice gasilno društvo priredi 5. junija t. 1. svej pomladanski izlet k Veliki Nedelji. Zbirališče pri načelniku g. Martin Staniču na Hardeku, od koder se vrši ob 2. popoldne skupni odhod z društveno godbo. — Vgi prijatelji se vabijo, da se temu izletu pridruže. Marijina slavnost dekliške zveze pri Sv. Benediktu v Slov. gor. se še ponovi v nedeljo, dne č. junija po večemicah. Kdor še ni videl zares ganljive Marijine igre „Dve materi", naj porabi priliko prihodnjo nedeljo 1 Občni zbor „ Občnega bojnega druStva v Ptuju" vrši se v nedeljo, die 5. junija 1.1. v gostilni g. Petovar v Ptuju ob dveh popoldne po običajnem dnevnem redu. Podružnica sv. Cirila in Metoda ca gornje-radgonski okraj ima 12. junija ob 4. uri popoldne letni občni zbor v gostilniških prostorih pri g. Osojniku v Gornji Radgoni. Na številno vdeležbo vabi odbor. Kmet. bralno društvo v Gornji Radgoni priredi s sodelovanjem drugih društev v okraju 12. junija ob pol 5. na vrtu gostilne pri Osojniku Ciril-Metodovo slavnost s petjem, tamburazgem, govori, deklamacijami in gledališko igro rČevljar in bogatin". Tombola v Staremtrgu. V nedeljo, dne 2. junija t. 1. priredi občinski odbor v Staremtrgu tombolo v prid domačih občinskih ubogih v prostorih gosp. Petriča. Začetek ob 8 uri popoldne. Darila se blagovolijo vpo-slati h gosp. Petriču. (Društvo „Zvezda" na Dunaju) priredi v nedeljo 5. junija prvi svoj letošnji popoldanski izlet v Maria Enzersdorf, kjer bode sestanek in zabava na vrtu restavracije g. Jos. Vukoviča „Zum Schottenhof" Maria Enzersdorf, Hauptstrasse 17. Vspored je raznovrsten, Ker je pevovodja gospod Vinko Krušič na dopustu, vodil bode pelje njegov namestnik g. ravnatelj Ivan Tomaživic. Gostje dobrodošli! Izlet vodi društveni podpredsednik gosp. dr. Fr. Gosti. Zgodovin, društvo za Slov. Štajersko se obrača z uljudno prošnjo na vse domoljube, naj po mogočnosti: a) pristopijo kot redni udje (100 K enkrat za vselej ah na l«to 5 K, zato dobe društveno glasilo »Časopis«); b) naj izroče, če mogoče, brezplačno društvenemu muzeju zgodovinsko ali narodopisno zanimive predmete, kakor: listine, stare novce, orožje, posede, stare narodne noše, starinsko pohišno opravo itd.; c) naj poročajo o slučajnih najdbah ali narodopisnih in zgodovinskih zanimivosti svojoga kraja; d) tudi naravoslovni in geologični predmeti se sprejemajo v društveni muzej. Pošiijatve naj se naslovijo na »Zgodovinsko društvo« v Mariboru, osebno se lahko predmeti oddajo tudi v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Vsaka rodbina f naj bi v svoj prid rabila le Kathremerjevo Kneippovo siadno kavo kot prime« vsakdanji kavni pijači. 04.1/h Loterijske številke Trst 28. maja: 77, 67, 13, 30, 26. Line 28. maja: 29, 25, 32, 61, 74. Tiskarna sv. Cirila naznanja p. n. občinstvu, da prevzema naročila za vizitnice, pisma, cenike s podobami itd. izvršene t k a m n o t i 8 k u . Zagotavlja se dobra izvršitev in nizka cena. SK ♦♦♦♦♦ © Kdo želi najboljše ocelne in in drugo pristno štajersko želez-nino, naj kupi pri Štefanu Kaufman v Radgoni. 120 6—5 Postrežba točna in solidna- Narav, francosko žganje" ki je iz domačega vina izločen (ekstrahiran) alkohol (mlad konjak), in je od vseh zdravnikov priporočeno zdravstveno, dušo in telo poživljajoče sredstvo, ki pomaga posebno pri trganju po udih, izpadanju las, išijas, odrevenelosti, protinu (reumatizmu), glavobolu in zobobolu. Ena steklenica 1-20 gld. z navodilom vporabe. Stari koniak se PriPorot* posebno rekon- V BMI m I1VIIIMI* T « 1 « w ' valescentmm, bolnim na želodcu in oslabelim na krvi. Steklenica 1-50 gld. — Pri naročitvi 4 steklen, pošiljate v frankira. Benedikt Hertl, posest, graščine Goli« pri Konjicah, Sp. Staj. V zalogi pri Al. Q u and e s t, trgovcu v Mariboru, gosposka ulica in v Mozirju ____________pri Martinu Š u s t e r.__526 52—33 Anton Inmrek p o ti o l > a r* gledališka ulica Celje se priporoča čč. duhovščini, gg. cerkvenim predstojnikom kakor slavnemu občinstvu za napravo in popravilo oltarjev, prižnic, križevih potov, spovednic, vsskojakih podob in svetniških soh, kakor sploh vseh v mojo stroko spadajočih del. — Trajno, umetniško dovršeno delo in primerne, nizke cene! 388 5-—2 Posestvo, obstoječe iz novczidane hiše s 5 prostornimi sobami, kuhinjo s štedilnikom, shrambo, kletjo in stranskim poslopjem z dvema sobama, kuhinjo in kletjo, zidano in z opeko krito, potem gospodarsko poslopje, drvarnica, shrambn za vozove, svinjak s kletjo, z opeko krit, kozolec z osmimi predelki ter 40 oralov zemljišča: sadovnjak in vrt za zelenjavo, travniki, njive in gozd., 15 minut od Celja, se zaradi posestnikove bolehnosti pod roko proda. Cena 44.000 K. Kupci naj se oglase „pri zamorcu" V Celju. 596 3—3 Mr Tetley-eva zdravilna štupa, neogibno potreben pomoček — za svinjerejo — dobi se samo v £ trgovini z mešanim blagom in semenjem M. Berdajs v Mariboru. Anton Paolnzzi ! :pos. v Cittanovi, Istria, f [prodaja lastnega vina. ~3M ¡Pinot (belo) po 17 novčičev liter, «belo domače „13 „ „ ; teran „ 14 „ , Po tej ceni franko na postajo Trst; < > i>v svojih sodih se podraži za 5°/o C537 Vzorci se pošljejo zastonj. 25 za poklajo priporoča M. Berdajs trgovina z mešanim blagom in semenjem -j-f v Mariboru. 4~t- Kuverte m i i r m o priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Cepilni traki za amerikance - in trsne škropilnice z galico ¿a®" prav po ceni odda 394 3—1 Jos. Prstec v Mariboru pri Magdaleni Jožef Nekrep tesarski mojster # v Mariboru 9 Korošfco predmestje (Mozartstrasse 61) se priporoča v izdelovanje v njegovo stroko spadajočega dela. — Prevzamem tudi nove stavbe z vsem delom ter jamčim za izvrstno izdelovanje. 370 8-3 V izdelovanje notnih cvetlic 4 s« priporoča slav. občinstvu, zlasti veltčast. duhovščini Liza Kol-manlč poprej Bat osek pri Sv. Trojici v Slov. gor. Zagotavlja s« nizka cena ter izvrstna izvršitev. 391 2—2 Učenca H z dobrim Šolskim spričevalom, i-e sprejme takoj v trgovino mešanega blaga. Ponudbe nsj ee pošljejo upravnistvu »Sit v. Gospod.« v Maribor. 400 3—1 Vabilo na oisčni zbor „Okrajne posojilnice v Ljutomeru'* ki se bo vršil 399 1—i v nedeljo, dne 5. junija t. L, ob 8. uri dopoldne v Frano Jožefov! ioU v Ljutomeru. Dnevni r 3 d: 1. Poročilo nadzornistva o računu za leto 1903. — 2. Izločitev udov. — 3. Ižžrebanja in volitev 5 udov nadzornega svatovalstva. — 4. Razni predlogi. V Ljutomeru, dne 18. majnika 1904. Eukovec, ravnatelj. Vsaka beseda stane 2 v. Najmanja objava 45 v. MALA OZNANILA Vsaka beseda atañe a vin. J Vsaka beseda stane 2 v. ¡Večkr. objava po dogovoru. Ti inserati se samo proti predplačilu sprejemajo; pri vprašanjih na upravništve se mora znamka za odgovor pridejati. Proda se. Lepa zidana hiša, z več sobami, kletjo in s pristranskim vrtom, je takoj na prodaj v lepem krqn ob veliki cesti, nekaj minut od lepega trga na Spodnjem Štajerskem, blizu podružno cerkve, po zelo nizki ceni, po dogovoru na obroke. V hiši je že bila dobro obiskana prodajalca in gostilna. Zraven spada en oral vinograda, na lepi, so'nčni legi, pripravni ¿a amerikanske nasade z dobrim hramom. Vino raste prav dobro. Vse to je pripravno za vpokoj enega duhovnika ali učitelja. Naslov pove upravništvo lista. 376 3—3 Posestvo v Studencih pri Mariboru se zelo po ceni proda. Obstoji iz nove hiše, gospodar, poslopje, velik vrt, sado-nosnik in lepa njiva. Naslov pri uprav-ništvu. 379 3—3 KJSa v Mariboru, V. okraj, z 8 stanovanji, kletjo pod celo hišo, pralno kuhinjo, svinjski hlev, 2 velika vrta za zelenjavo, lepe brajde, lepo stavbišče, 6 let davka prosta, se proda za 8500 gld. Kje, pove upravništvo. 384 2—2 Lepo posestvo na Vranskem, blizu trga in tik ceste, posebno za živinorejo zelo ugodno, se takoj proda. Isto obsega skupaj 21 oralov zemljišča. Grozda je 10 oralo". Ostanek spada na sadcnosni vrt, njive, vinske brajde z obilim trsjem, travnike itd. Ima lepo hišo, gospodarsko poslopje in kozolec. Bctj natanko se po-izve pri g. Paul Orešniku, gostilničar na Polzeli. 396 3—1 Lepa hita z več prostornimi sobami in potrebnimi pritikiinami, vinska klet, rodoviten vrt, hlev, njive, travnik in gozd, blizu železnice, primemo za pokojnika ali trgovca, se proda. Naslov se izve pri upravništvo. 402 1—1 Malo ppjosirfo, zidana hiša z gospodarskim poslopjem, vse v dobrem stanu, velika njiva, travnik, sadonosnik in gozd. vse skupaj okoli 4 orale. Cena 1800 gld. Vpraša se pri gosp. Rudolf Vračko, gostilničarju v St. Ilju v Sloven. gor. 387 2—2 Kamenjaf 80 meterskih sežnjev, zloženega, trdega, 20 minut od kolodvora v Šmarju pri Jelšah, ob dobri cesti, je na prodaj. Pojasnila dlje Franc Goleš v Dvoru, pošta Šmarje. 389 2—2 Proste službe, Služba orgljarja in cerkovnika pri Sv. Bolfenku pri Središču se odda s 1. junija t. 1. Plača dvojna zrnska zbirca in zbirca mošta. Brez stanovanja. Cerkveno predstojništvo Sv. Bolfenka pri Središču. P. Sv. Bolfenk pri Središču. 354 4—4 Pridnega poltenega fanta, ki ima veselje do čevljarstva, sprejme takoj Jožef Vouk, čevljarski mojster v Mariboru, gosposka ulica štev. 52. 393 2—2 Kuharica» vajena vsakega dela, zna tudi šivati, išče službe v župnišču. Pismene ponudbe se naslove M. P. S. poste restante Grafenstein. Koroško. 397 4—1 Kuharioa( vajena vsakega dela, želi priti v službo v kako župnišče do 15. junija. Naslov pove upravništvo lista. 401 1—1 Httnxn* Pri Amerlkanc«, ****** sem Otvoritev trgovine. Uljudno naznanjam cenj. p. n. občinstvu, da M otvorll dne 1. junija 1904 v Mariboru, grajski trg št. 2. preje trgovina Blanke-ja naslednik popolnoma na novo urejeno trgovino manufakturnega blaga, kakor različnega sukna, platna, tkanine itd. — ter prosim za obilni obisk, katerega si bom skusil ohraniti s točno postrežbo in oddajanjem dobrega in zelo cenega blaga. Z odličnim spoštovanjem 403 1—1 Alojz Gniušek. * * • 3 V ss k M U Is * i ****** Pri Amerlkancii. ****** Gostilna „pri pošti" Najprimernejša birmanska darila. * Rafael Salmič v Mariboru Tegetthoffova cesta št. 49, nasproti južnemu kolodvoru. Priporočam cenj. občinstvu z mesta in dežele mojo znano gostilno, koder točim izvrstna naravna domača vina, vedno sveže pivo ter postrežem z najokus-nejšimi toplimi in mrzlimi jedili. — Za obilen obisk se uljudno priporoča prva narodna in največja trgovina z urami, zlatnino in optičnimi predmeti v Narod, domu v Celju. 883 4-4 Marija Meden, Al o ti. univ. fc Riliard Karba bivši sekundarij ljubljanske bolnišnice naznanja, da se je naselil kot zdravnik v Šoštanju in da ordinira v posojilniški hiši. SfifS 8—1 Kdor si hoče nabaviti uro, zlatnino in srehrnino, na* zahteva moj novi, bogate ilustrovani • • • • CENIK katerega razpošiljam brezplačno in poštnine prosto Vsa, v mojo stroko spadajoča dela, popravila itd. izvršujejo se točno in ceno. V zalogi tiskarne sv. Cirila v Maribora se dobi aaa za birmance lep spomin ter sploh za odrasle koristen molitvenik Duhovni vrtec46 99 v V. natisu. Zraven lepih molitev za očitno in domačo sltžbo božjo obsega na 480 straneh še pouk za sv. biimo in 116 svetih pesmi: velja v usnje vezan z barvanim obrezkom K 1'30, v usnje vezan z zlatim obrezkom K 160, v usnje vezan z zlatim obrezkom s kopčo K 180. Sv. birma. Pouk in priprava za ta sv. zakrament za šolo in dom v III. natisu. 1 kom K —-10, 10 kom. K —"90, 100 kom. K 8'—. Razpis šolske dostavbe 2 učnih in 2 manjših sob pri Sv. Barbari blizu = Maribora. Naznanja 3e, da se jemljejo samo pismene zmanjševalne ponudbe pri podpisanem do 12. junija t. I. in kdor bo prevzel celo delo, mora takoj položiti 10% varščine. Delavci, mojstri in vozniki, kamenje, opeka itd. se tukaj prav lahko dobi po nizki ceni. Celi stavbeni operat se lahko pregleda v Soli pri Sv. Barbari niže Maribora in pri c. kr. glavarstvu v Mariboru. Proračun znaša 19 600 K. Krajni šolski svet Sv. Barbara pri Mariboru, S98 1—1 dne 24. maja 1904. Jak. Koroiec, načelnik. Anton Viher mizarski mojster v Mariboru Koroške nlAce št. 31 16 10 absolviran obiskovalec strokovne šole v Gradcu se priporoča slavnemu občinstvu posebno velečastiti duhovščini v izdelovanje vseh mizarskih izdelkov za posjopj», pohištva in uprave za sobe in prodajalne, ter vsakovrstno delo za šole, cerkve, samostane in pisarne v vseh slogih od prostega do najfinejšega izdelka po nizki ceni. Proračuni in načrti zastonj I Specialist v izdelovanju portal in parketnih tal. V i Za dobro delo garantiram. Kupujem stare tolarje Marije Terezije, križavce i. o N O ►i N 0 H' N< S» P (D O a ts 9 ►d o ts> o ►1 Postrežba točna in poštena. Večje zmage Be ne bodo priborile v rusko-japonski vojni, kakor si je priborila 472 4—8 peronospora brisgalnica nlojega izdelka, popolnoma iz ba kra z ventilom na okroglo in raz-prašnikom po Al!weilerjevem sistemu čez vse druge brizgalnice. Cena komadn 22 — K JTožef Ilitzl, kotlar v IVI»i'it>oi*u Koroške ulice št. 6. Vedno velika zaloga kotlov za žganje kuhati in pralnih kotlov Prevzemam tudi razna popravila,- Gospodarji, pozor! "HiiS kose! babice s klepačem 1 kamne! srpe! Kdor želi dobre kose in srpe iz najboljšega ocla, naj se potrudi v trgovino mešanega blaga ' lucaauc^a uiaga brata Korošec trgoyca v Gornji Radgoni 341 6—5 v Škrlečevej hiši, kjer je bila prej gostilna. — Dobivajo se tudi najboljše niotike, itlhi, lopate kakor tudi kamni za brusit. Izdajatelj in založnik kat. tisk. društvo. Odgovorni urednik: Ferdo Leskovar Današnji list Ima ,*jUas Dom,, kot prilogo ♦ Tisk tiskarna sv. Ciril».