Gospodarska reforma, ki so jo strokovnjaki pripravljali že dve leti, v zadnjih mesecih pa so v širokih javnih razpravah sodelovali pri njenem pripravljanju milijoni naših d1 niske prosimo, da takoj poravnajo E&padlc zneske in tako omo^fv '•• domačemu tedniku nadaljnje nemoteno izhajanje. Kolektiv uredništva in uprave lista Št. 30 (801) Leto XVI. NOVO MESTO, četrtek, 29. julija 1965 ■ Gospodarstvo bo razpolagalo s 680 milijardami j dinari8v več kot doslei* ■ Pokojnine večje za 23 odstotkov, otroški dodatek pa za 1200 dinarjev za otroka. i§ Od ponedeljka dalje: za en dolar 1250 dinarjev. ■ Od 1. januarja prihodnjega leta: za 100 sedanjih dinarjev 1 novi dinar. ■ Skupno povečanje cen - ?£ od«?»^tlrov. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED (Nadaljevanje s 1. strani) tijskih pridelkov, kakor tudi drugi predloženi ukrep: za ( zboljšanje položaja kmetijstva so razumljiva posledica že doslej sprejetih ukrepov. Rešitve, ki jih daje reforma za kmetijstvo v načelu in tudi v konkretnih vprašanjih, so optimalne in trajnega značaja, ker je kmetijstvo tako prvič postavljeno v pravilne odnose z vso osnovno proizvodnjo. To pa ustvarja vse pogoje kot tudi obveznost, da se delovni kolektivi na tem področju v največji meri po-vetijo svojim notranjim problemom. Tovariš Kraigher je nato op:slal problem osebne potrošnje in standarda ter poudaril, da gospodarske reforme ne smemo izvesti na rovaš življenjske ravni. Zato ni ne ekonomskega in ne političnega opravičila. Ves poglavitni smisel gospodarske reforme je prav v tem, da ustvarimo pogoje za hitrejše naraščanje .standarda in za to, da bo hitreje naraščala osebna potrošnja v delitvi narodnega dohodka. Prav tako pa je treba jasno povedati, da osebni dohodki v daljšem obdobju nikakor ne morejo naraščati hitreje od produktivnosti dela. Reforma bo okrepila materialne osnove samouprave Kljub spremembam v odnosih delitve smotri reforme, ki jih hočemo doseči, seveda hkrati terjajo tudi velike napore vsega gospodarstva m vse naše družbene skupnosti za kar največje varčevanje in racionalno trošenje družbenih sredstev na vseh področjih — posebno pri splošnih in investicijski potrošnji, zlasti pa pri tistem delu, o katerem odločajo družbeno-politične skupnosti. Reforma prinaša gospodarskim organizacijam 280 milijard dinarjev rrovih sredstev s tem, ko odpravljamo prispevek iz dohodka. S prenosom davka na promet iz proizvodnje v potrošnjo bo ostalo gospodarstvu še okrog 400 milijard. To pomenil, da se materialna osnova neposrednega odločanja v gospodarstvu poveča za dobrih 680 milijard dinarjev. Vse to hkrati odpira velike rezerve za boljše gospodarjenje m za bolj odločno usmerjanje gospodarstva v sodobnejšo proizvodnjo. Tovariš Kraigher je nato razložil osnovna merila za oblikovanje bodočih cen, za opustitev dosedanjih zamrznjenih cen in še nekatera druga vprašanja. Razložil je tudi, da novi tečaj — 1250 din za dolar — ustreza našim sedanjim dejanskim možnostim. Čeprav smo se tokrat pri izvedbi reforme naslonili na lastne sile in se obrnili lastnim rezervam, ki so zelo velike, je treba omeniti tudi ugodne dogovore, ki smo jih v minulih mesecih sklenili s Sovjetsko zvezo in ki bodo precej olajšali naš sedanji devizni položaj. Tudi dogovori, sklenjeni s češkoslovaško, Nemško demokratično republiko in Poljsko, pomembno prispevajo k našim prizadevanjem, da moderniziramo svoje kapacitete. V zvezi s to reformo so v teku posvetovanja z vladami ZDA, Anglije, Italije in Francije. Vse te dežele so naši največji zunanjetrgovinski partnerji in zato pričakujemo od njih, v korist nadaljnje razširitve naše blagovne izmenjave, določeno sodelovanje in podporo pri izvedbi naše reforme. Naša velika skupna odgovornost Potem, ko je podpredsednik ZIS opisal še postopno menjavo denarja, vlogo carin, nek-tera vprašanja s področja splošne potrošnje in osebnih dohodkov, je pred koncem poročila dejal: »V zvezi z izvajanjem te reforme goje naši delovni ljudje velike nade. ki se bodo uresničile samo, če bo vsak izmed nas imel pred očmi sebe, svojo delovno organizacijo in njene možnosti v iskanju najboljših odločitev za probleme, ki nam jih bo prinesel proces, ki ga odpira današnja gospodarska reforma. Samo takšna orientacija daje polno garancijo, da lahko danes v polni meri zaupamo učinkovitosti ukrepov, ki jih uveljavljamo, in uspehu same reforme.« Vsak izgovor je dober pa čeprav ga pes na repu prinese, pravi star slovenski pregovor. Tako pa si mislijo tudi v Franciji o ameriškem opravičilu zaradi incidenta nad Pier-relatom. Pretekli teden se je namreč zgodilo, da je ameriško vohunsko letalo večkrat preletelo francosko atomsko tovarno v Pierrelatu ter jo tudi fotografiralo. V Parizu so že naslednji dan povedali, da je letalo 150-krat fotografiralo tovarno, nad katero so vsi poleti domačih in seveda še bolj tujih letal prepovedani. No, Američani so Pa rizu izročili film, ki ga je letalo posnelo, hkrati pa izjavljali, da je -letalo »zaradi hude nevihte« zašlo prav nad to področje, da se vse skupaj ni zgodilo namenoma in da bodo stvar »podrobno raziskali«. Francozi so seveda protestirali, nakar se je VVashington opravičil in obljubil, da bodo v prihodnje bolj pazili in se kaj takega ne bo več pripetilo. V Parizu so opravičilo »sprejeli na znanje« in rekli, da je zanje vsa zadeva pokopana. Afera je, kajpak, dvignila veliko prahu. »Ali Francija ni za Američane nič več zaveznik? Jo mar že prištevajo med sovražnike?« Taka in podobna vprašanja so se pojavila v časopisnih stolpcih ter po svoje prispevala k temu, da politikom tudi med počitnicami ni dolgčas. Sicer pa Francija kar izdatno skrbi za to, da v Beli hiši ne bi preveč mirno spali. Ta teden so na primer poslali v Peking svojega ministra Malrauxa. Po kaj je šel v Peking, ni skoraj ničesar znanega, ugibamo pa le lahko, da se bo pogovarjal tudi o Vietnamu. Potem ko odposlanec britanskega premiera VVilsona ni nič opravil, saj je govoril le s tretjerazrednimi osebami v Hanoiu, in ko je Ho Ši Minh odklonil tudi misijo Conimomvealtha, ki vsi bi 'se radi pogovarjali o tem, kako mirno urediti vietnamsko krizo in pripeljati spor do konference, kakršna je bila 1954. leta o Indokini, bi zdaj lahko sklepali, da bo imel Malraux morda kaj več uspeha. To še zlasti spričo tega, ker so francoska stališča glede Vietnama znana. Poldrugo leto je že tega, ko je francoski predsednik de Gaullc na glas povedal, da je rešitev problemov Jugovzhodne Azije le v nevtra-lizaciji tega dela sveta. Morda bi VVashington se je opravičil Hanoi in Peking pristala na tako rešitev? Seveda pa rešitev še zdaleč ni odvisna samo od tega, kaj mislijo v Hanoiu ali v Pekingu. Poglavitno pri vsej zadevi je, kaj mislijo v \Vashingtonu. Od tam pa ni slišati prav nič pomirjujočih vesti. Nasprotno, poslušamo in beremo samo poročila o tem, kako bodo povečali ameriško vojsko v Južnem Vietnamu na 150 na 200 tisoč in tudi za večje številke smo že slišali. Vrh tega pa je čedalje bolj glasna zahteva skrajnežev, da je treba vojno v Vietnamu spremeniti v ameriško, kar že postaja s čedalje večjim angažiranjem Američanov v njej. Iz Dominikanske republike pretekli teden ni bilo kakšnih posebnih novic. Pristaši šefa vojaške junte Imberla so demonstrirali proti Američanom, češ naj gredo domov. Računajo namreč, da bi sami zdaj s pristaši ustavne vlade Caamana kaj hitro opravili. Kongres komunistične partije Romunije pa je končal delo in se ni zgodilo nič takega, kar so na Zahodu na tihem pričakovali, kakšno temeljito »preusmeritev« ali kaj podobnega. Romunija še nadalje ubira pot neodvisne politike s trdno naslonitvijo na SEV in varšavski pakt, četudi je v resoluciji posvečen poseben odstavek temu, da se Romunija zavzema za neblokovsko politiko. Med dogodki preteklega ledna pa kaže posebej omeniti poraz desničarske gonje v Trstu proti temu, da bi Hreščak postal član občinskega sveta. Dva krščansko demokratska odbornika sta odstopila, stranke levega centra pa so se sporazumele, 'da bosta njuni mesti zasedla socialistična kandidata Attilo Močeni in Dušan Hreščak. Takrat so desničarske skupine zagnale velik vik in krik, češ da prihaja v občinski svet titoist, da je kot direktor Primorskega dnevnika zagovarjal priključitev Trsta k Jugoslaviji in podobno. Izvolitev Dušana Hrešča-ka v tržaški občinski svet vsekakor pomeni, da Slovenci tudi na Tržaškem niso več državljani druge kategorije, kakor sta dejala svetovalca Coloni in Stopper v imenu krščansko demokratske stranke. Vzpostavitev levega centra tudi v tržaškem občinskem svetu pa pomeni po besedah socialista Pittoni-ja izraz teženj po še večji demokratizaciji političnega življenja v Trstu. V petek, 23. julija, so se v Metliki na zboru volivcev pogovorili o gradnji nove šole, ki naj bi jo postavili v treh etapah. Že letos naj bi zgradili temelje za 14 učilnic, v drugi etapi bi izgotovili še 4 učilnice, v tretji etapi pa bi bila zgrajena telovadnica z garderobami, umivalnicami in stanovanjem za hišnika. Celotna gradnja vseh objektov bi veljala okoli 500 milijonov dinarjev, od katerih na bi zbrala občina 40 % sredstev, 60 % pa bi kreditirala Splošna gospodarska banka Slovenije. Vsi navzoči so se strinjali, da je nujno potrebno da se šola prične graditi že letos, hkrati pa so se vsi izrekli za krajevni samoprispevek ki naj bi ga plačevali vsi zaposleni, in sicer do višine 2 "/o mesečnih prejemkov. Tisti, ki imajo manj kot 25.000 dinarjev mesečnih prejemkov ali katerih letna davčna osnova ne prene presega 50.000 din, bi bili samoprispevka oproščeni. Samoprispevek naj bi se plačeval od avgusta letos in vse prihodnje leto. Sredstva, zbrana s samoprispevkom sicer bodo velika so pa dokaz zavesti, da bo,vsak občan po svojih močeh skušal prispevati, da čimprej zraste na travniku nad metliškim Pungartom novo, prepotrebno šolsko poslopje, -ar Razprava o cenah v Sevnici V Sevnici bo jutri seja občinske skupščine, na kateri bodo sprejeli nove predpise o maržah v trgovini na drobno in odloke o maloprodajnih cenah nekaterih živil. Skupščina bo na jutrišnji seji sklepala še o odloku za dirnnikarske storitve in razpravljala o položaju šolstva ob zaključku šolskega leta ne 1965. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED • DUH, VZDUŠJE IN NAŠA DOSEDA NJA SPLOŠNA USMERITEV NAJ SPREMLJA TUDI BOJ ZA URESNIČENJE REFORME, je dejal v skupščinski razpravi Petar Stambolić, predsednik zveznega izvršnega sveta. Ko je govoril o predpisih oziroma ukrepih, ki so bili sprejeti v sklopu reforme, je poudaril, da se zdaj začenja druga faza ■*■ proces uresničevanja reforme, proces, v katerem morajo odgovorno sodelovati prav vsi Predvsem pa reforme ne smemo pojmovati kot nekakšen breg na drugi strani, za katerega pa je treba šele videti, če ga bomo dosegli. Treba je vedeti da obstajajo realne politične in ekonomske predpostavke za uresničenje te reforme in da se potemtakem nismo odločili za nekaj, kar je še v megli. V boju različnih mnenj in pogledov je bila najdena najboljša rešitev, zdaj pa bo praksa popravila, kar je treba popraviti. Tovariš Stambolić je še dejal, da se osebni dohodki v celoti ne bodo zmanjšali. Treba je zastaviti ves družbeni vpliv, da bi uresničili priporočila glede delitve osebnih dohodkov — v skladu z naraščanjem produktivnosti. Potreben je tudi nadaljnji boj za izvoz, in to ne le za normalno delovanje gospodarstva*, temveč tudi za ustvarjanje rezerv — deviznih, materialnihv in drugih. Tudi problem nerazvitih področij ne bo ostal zanemarjen: reševali ga bodo hkrati z razpravami o srednjeročnem planu in gospodarsko planskih ukrepih za leto 1966. • REFORMA URESNIČUJE TEŽNJE DELOVNIH LJUDI. Tako so dejali na IV. plenumu centralnega sveta zveze sindikatov Jugoslavije. Z reformo — so dejali na plenumu — so bolj izenačeni pogoji gospodarjenja pri panogah ter skladnejši odnosi med dohodkom in produktivnostjo v posa- meznih dejavnostih. — O odpustih so menili, da bi smelo priti do njih le v skrajnem primeru. Predsednik Svetozar Vukmanović je govoril tudi o vlogi družbene kontrole cen. • BREZ ZALETAVOSTI! Kjer delajo po pameti, tam ne bodo brezglavo zviševali cen, da bi jih čez nekaj dni spet popravljali — navzgor ali navzdol. V Kopru so, na primer, določili ceno belemu kruhu zelo visoko, čeprav so vedeli, da je 230 din za kilogram belega kruha le preveč. Zato je treba pozvati podjetja in druge činitelje ter jih opozoriti, naj ne bodo zaletavi in naj si vzamejo več časa za premislek. Predvsem pa ne bi smeli pozabiti na rezerve. Če bomo vse reševali samo s cenami, se nam bo to jutri hudo maščevalo. & KAKO JE S CENAMI V LJUBLJANI? Za osnovna živila v Ljubljani do danes še niso določili novih cen in so prodajali, na primer, kruli še po starih cenah. V nekaterih drugih mestih so določili cene zelo različno. O tem bomo poročali v prihodnji številki našega lista. • DAN VSTAJE V POSAMEZNIH REPUBLIKAH. Dan vstaje so v posameznih republikah proslavili zelofr slovesno: z raznimi prireditvami, odkrivanjem pomnikov revoluciji in drugače. Vodilni republiški organi so si ob tej priložnosti izmenjali po- zdravna pisma oziroma brzojavke s čestitkami in željami za prihodnje še večje uspehe. • UNIČUJOČ VIHAR V POREČU. To je bilo v četrtek od 22.30 do enih ponoči. Vihar je bil tako močan, da je ruval tudi do 200 let stare borovce. Najhuje je bilo v avtomobilskem campingu, kjer je veter poškodoval več kot 20 avtomobilov, v glavnem tujih turistov. • ŠASTRI V JUGOSLAVIJI. J Jugosla viji se mudi na obisku predsednik indijske vlade Šastri, veren naslednik velikega prijatelja Jugoslavije pokojnega Nehruja. Šastri, ki je prav tako, kot je bil Nehru, velik pobornik politike aktivne koeksistence, se bo pogovarjal s predsednikom Titom o problemih miru, razorožitvi, položaju v Vietnamu itd. Njegov obisk bo gotovo prispeval k nadaljnjemu razvijanju tradicionalnega prijateljstva med Indijo in Jugoslavijo. To srečanje dveh državnikov bo, kot je dejal predsednik ZIS Petar Stambolić, manifestacija prijateljstva. 6 NENAVADNA IZMENJAVA. Prijateljski mesti — italijanska Parma in naša Ljubljana — sta že pred leti navezali tesne, plodne stike. Izmenjali sta že več delegacij. Nekatere ulice in trge so poimenovali po Parmi oziroma Ljubljani. Najbolj nenavadna je zadnja izmenjava prometnih miličnikov oziroma stražnikov. V Ljubljano so prispeli štirje mestni policaji iz Parme, tja pa so odšli naši miličniki. V torek se je nudil Ljubljančanom nenavaden prizor pred pošto: promet so pol ure usmerjali italijanski stražniki, seveda v svojih uniformah. Spet nov dokaz, kako meje med državami izgubljajo svoj prejšnji pomen. In tako je tudi prav! ■ PROTIJUGOSLOVANSKA GONJA V ZK NEMČIJI se nikakor ne poleže. Zahodnonemška televizija je posvetila eno svojih oddaj »pogovoru« z zloglasnim usta-šem Brankom Jelićem. V tej oddaji so sodelovali še državni funkcionarji. Vrh vsega pa so na koncu oddaje pokazali še filmski pregled izza časov Hitlerjeve okupacije Jugoslavije. Take in podobne oddaje 60 bile trikrat v 20 dneh. Jugoslovanska — in ne le jugoslovanska — javnost je ogorčena spričo tega, da uživa peščica emigrantov podporo uradnih krogov v ZR Nemčiji, kar vse emigrante le spodbuja k organiziranju novih zločinov proti našim predstavnikom v ZRN. ■ TOKIJSKO PRESENEČENJE. Doživelo ga je predvsem vodstvo vladno, liberalno demokratske stranke na petkovih volitvah v tokijski občinski svet. Združena opozicija je dobila tri mesta v tokijskem svetu več kot pa liberalni demokrati. Vsekakor so na volilne izide vplivale tudi kaj pogoste afere v vrstah liberalno demokratskih svetovalcev prejšnje občinske uprave. Največ so na teh volitvah pridobili socialisti. ■ VODITELJ BRITANSKIH KONSERVATIVCEV JE ODSTOPIL. Sir Douglas Home Je odstopil »na lastno željo« z mesta predsednika britanske konservativne stranke. Pravijo pa, da je pravzaprav moral iti spričo tega, da je konservativna stranka pogorela na volitvah in da Je tega precej kriv tudi Home. ■ KONFERENCA ORGANIZACIJE AMERIŠKIH DRŽAV ODLOŽENA. Skraja je bilo predvideno, da bi se začela 4. avgusta letos, zdaj pa so jo z veliko večino glasov (skoraj dveh tretjin) odložili za nedoločen čas. Nekateri sicer upajo, da bo decembra, kar je pa še zelo veliko vprašanje. Večina latinskoameriških držav navaja, da kriza v Dominikanski republiki še ni rešena in da se OAD zaradi tega ne bi mogla sestati. V resnici pa lahko odložitev ocenimo kot neuspeh ameriške politike, ki si je prizadevala na vso moč ustanovili medameriške vojaške sile, s katerimi bi zatrli vsako »komunistično« revolucijo v Latinski Ameriki. V večini latinskoameriških držav niso navdušeni za takšno medameriško vojsko, ker se boje, da bi le-ta postala edini razsodnik glede tega, kateri režim je v Latinski Ameriki demokratičen in kateri je »komunističen«. Po zgledih iz Dominikanske republike pa spoznavajo, da se ime komunist prime tudi takih, ki se jim niti ne sanja, kaj naj bi bil komunizem. Na glas se te države spričo velike gospodarske odvisnosti od ZDA ne upajo upreti »nasvetom« severnega soseda, pa se tudi tisti, ki jim nikakor ni mogoče očitati levičarske usmeritve, upirajo in neradi poslušajo ukaze od drugod. 2 DOLENJSKI lJST Št. 30 (801) Globoke spremembe Za novo šolo v Metliki Druga faza reforme Z avtomobili po sladkor, olje in moko Nakupovalna mrzlica minuli teden tudi v Brežicah ni izostala, saj še nikoli ni bilo Pred trgovinami toliko osebnih avtomobilov, ki bi tako pridno odvažali domov sladkor, olje, moko in druga živila. Tudi na bencinski črpalki je bilo te dni zelo živahno. Bencin po stari ceni je šel v promet kot zlato. Neki mopedist ga je baje kupil 1.000 litrov in se tako založil za dolga leta. Drugi so spet kupovali cigarete, da bi jih čim dlje lahko kadili še po starih cenah. Pravijo, da jih je neki gostilničar kupil kar za milijon dinarjev. Nekateri so spet kupovali sesalce za prah, obloge za tla in drugo industrijsko blago, čeprav ga sami niti ne potrebujejo. Pri znancih v mestu so deželani začasno uskladiščili svoje pisane nakupe in jih potem odpeljali domov z vprežnimi vo- zili, veseli, da so se znebili denarja. Velik del občanov je bil zmernejši in teh nakupovalna mrzlica ni zmedla. Ti so bolje razumeli smisel reforme in realneje ocenjujejo jutrišnji dan. In še: v žepu jim je o,stal denar za danes in jutri, nekateri pa so se celo zadolževali, samo da bi ustregli svojemu pohlepu in grabljenju ... Pcidražifvena mrzlica tudi Ribniei ni prizanesla UČINKOVITO ODKRIVAMO PLJUČNE BOLEZNI - tuberkulozo, rak in druge bolezni - predvsem s FtUOROGRAFIJO Od polnoštevilne udeležbe na bližnjem fluoro-grafiranju je odvisen uspeh te množične zdravstvene akcije! Bistvo uspeha pa ni samo v tem, da se številka odstotka udeleženih občanov čimbolj približa 100 odst., če si bodo na akciji slikali vsi obvezniki pljuča, potem šele bomo imeli v rokah jamstvo, da bo mogoče odkriti vse tiste osebe, ki bolehajo na pljučih. Lahko gre za tuberkulozo, kakor tudi — prav to pa je zdaj še posebej važno! — za zgodnjo ugotovitev marsikaterega pljučnega raka. Tudi pri raku je tako, da se bolnik v začetku še ne zaveda da je bolan, fluorGgra.fi j a pa raka že nakaže; z dodatnimi preiskavami v protituberkuloznih dispanzerjih in na pljučnem oddelku lahko kasneje potrdimo tako ugotovitev. Le tako pa je tudi mogoče čimprej začeti zdravljenje in samo v tem primeru lahko tudi pričakujemo, da bo zdravljenje uspešno! Izkušnje nas učijo, da se prav v tistih nekaj odstotkih oseb, ki ne pridejo na fluorografiranje, nahaja navadno precej bolnikov. Zdravstvena služba jih dostikrat odkrije šele pozneje, marsikdaj — na žalost že prepozno. Zato naj ne bo nikogar, ki se ne bi udeležil letošnjega fluorografiranja! čeprav bo morda marsikomu bolj težko priti po njegovem razporedu na domačo bazo na slikanje, je vendarle potrebno, da bi vsakdo upošteval navodila. Načrt fluorografiranja je pripravljen tako skrbno in premišljeno, da bo lahko prišel vsakdo na vrsto tudi izven svoje domače baze, ob koncu akcije pa bo to mogoče v Novem mestu na določen dan še za vse opravičene zamudnike. Vsakdo bo torej lahko prišel na vrsto za slikanje pljuč, vsakdo bo lahko v lastnem in skupnem interesu uredil svojo dolžnost. Doslej je bilo še vse premalo pojasnil! Dnevi pred uveljavitvijo ukrepov zvezne skupščine za izvedbo novega gospodarskega sistema — predvsem sobota In celo nedelja — so bili zelo burni, polni mrzličnega nakupovanja potrebnih in nepotrebnih predmetov. Takoj ko so Jjudje zvedeli, da se bo precej stvari s ponedeljkom podražilo, so skoro v trenutku razgrabili po trgovinah precejšnje zaloge blaga. V trafiki v Ribnici so že v soboto ljudje kupovali velike količine cigaret, prav tako v nedeljo, tako da so pokupili skoro vso zalogo. Nekateri so kar z vozmi vozili domov po več vreč moke, čeprav imajo sami dovolj doma pri- delane pšenice. Veliko ljudi, ki so imeli denar, je nakupilo tudi po več vreč sladkorja, nakupovali so olje, tehnične predmete in tekstil. Skratka, kdor je le mogel, je napeljal domov kar največ zaloge kakršnekoli robe. Kupovali so brez premisleka, brez načrta — v paniki, da se bo vse podražilo ali pa da bodo celo menjali denar. Nekdo bi rad kupil hladilnik, češ da ga potrebuje, kar pa ga v trgo vini niso imeli, je vzel štedilnik, samo da je »vnovčil« denar^ . — V nedeljo pa so ljudje ves dan oblegali bencinske črpalke v 21e-biču. Marsikdo je z vozom odpeljal tudi po nekaj sodov goriva, polnili so rajrazličnejšo posodo in ustvarjali »zaloge« bencina po starih cenah, dokler niso menda pokupili vsega. ^ Nesmiselno nakopičene zaloge se bodo marsikomu pokvarile in potem bo o nakupovalski mrzlici lahko z grenkobo še precej časa razmišljal. Zanimivo, da so prav kmetje nakupovali največ moke in drugega blaga, čeprav imajo doma svojo pšenico, medtem ko bodo pomanjkanje nekaterih stvari občutili predvsem tisti, ki niso zapadli mrzlici nakupovanja oziroma živijo le od redne mesečne plače. Skoraj 70.000 m3 lesa na tleh Zdaj je že skoraj v celoti ocenjena škoda v gozdovih v ribniški občini, ki jo je napravil vihar 4. julija. Na območju gozdnega obrata Ribnica je podrtega skoro 53.000 kubičnih metrov lesa, od tega le 3.000 kubičnih metrov v gozdovih SLP, ostalo pa je les zasebnikov. Na območju GO Grčaricc pa je vihar podrl okrog 15.000 kubikov. Okrog 80 odst. podrtega lesa so iglavci, ostalo listavci. O spremembah v našem gospodarskem sistemu so, kakor po vseh kolektivih, že precej razmišljali tud; pri Kovinarju v Kočevju. Sedanje in prihodnje ukrepe v gospodarstvu v celoti podpiramo, so dejali, ker pričakujemo, da se bo s tem položaj uslužnoslne in obrtne dejav- PROSLAVA NA ŽUK0VEM Vasica Zukovo nad Velikimi Poljanami še ni imela toliko gostov kot na letošnji dan vstaje. Ta dan so prihiteli v vas bivši borci od blizu in daleč ter se udeležili slovesnosti pred spominskim obeležjem padlih. Slovesnost je začel predstavnik krajevnega odbora ZB Vladimir Prežel j, nato je o dogodkih med NOB obširno spregovoril predstavnik občinskega odbora ZZB Maks Drobnlč. Sledil je kulturni spored s sodelovanjem gasilske godbe, recita-torjev, moškega pevskega zbora itd., zatem pa je bilo na Grmadi prijetno partizansko srečanje. -r Novomeško živahno sejmišče 26. julija je bilo na novomeškem sejmišču precej živahno. Naprodaj je bilo 578 manjših in večjih prašičkov, od katerih je bilo 429 prodanih. Ker je bilo tokrat nekoliko več kupcev od drugod, so cene malce poskočile. Manjši pujski so veljali od 6.000 do 10.500 din, večji pa od 11.000 do 21.000 dinarjev. Razmisliti o knjigovodskem centru! 6. julija je imel sindikat storitvenih dejavnosti v Novem mestu svojo konferenco. Govorili sc o izboljšanju gostinstva in uslug ter o snovanju skupnega knjigovodskega centra, kar bi precej zmanjšalo poslovne stroške v delovnih organizacijah. Svjo vlogo pa bo moral ta sindikat odigrati tudi v obdobju prilagojevanja novim gospodarskim ukrepom. V naslednji mandatni dobi bo sindikat storitvenih dejavnosti vodil odbor devetih članov. • V Trebnjem kljub inventuri vse odprto Kljub popisu blaga in inventuri, ki so jo morali ob ttiovu reformi napraviti, so iimali v Trebnjem trgovine odprte že v ponedeljek. To je edini kraj na Dolenjskem, da je imel prvi dan veljavnosti novih cen vse trgovske lokale normalno odprte. Vsekakor gre trgovcem, ki so ob svojem težaškem delu v soboto in nedeljo videli tudi potrošnika, posebna pohvala. Naročite DOLENJSKI UST sorodnikom v tujini in hvaležni vam bodo za pozornost! nosti v primerjavi z industrijo občutno izboljšal. Doslej so imeli prav v teh dejavnostih precejšnje težave s kvalificiranimi delavci, saj je bil njihov zaslužek odvisen od plačila usluge, ki pa niso smele biti drage. Veliko delavcev je zaradi boljših osebnih dohodkov hitro odšlo na delo v industrijska podjetja. Posebnih notranjih rezerv, pravijo pri Kovinarju, nimajo, veliko pa bodo lahko pridobili z zmanjševanjem materialnih in režijskih stroškov. Pričakujejo tudi. da bo do z večjo storilnostjo lahko dosegli večji efekt pri grad beni dejavnosti, ne pa tudi pri uslugah. Tu bodo morali predvsem skrbeti za solidnej-še, hitrejše in cenejše usluge strankam, čeprav pri u-slugah finančnega efekta ne bo, bo zadovoljstvo in zaupanje strank največja pridobitev. Ker občani in proizvajalci v metliški občini še niso dodobra seznanjeni z napovedanimi spremembami v našem gospodarstvu, je bil pretekli teden sklican plenum občinskega odbora SZDL in sindikata, vabili pa so tudi predsednike delavskih svetov in upravnih odborov vseh večjih podjetij. Sekretar občinskega komiteja ZKS Jože Došen in predsednik ObO SZDL Ivan Žele sta o gospodarskih ukrepih obširneje spregovorila, tako da so si vsi navzoči lahko ustvarili precej jasno predstavo o tem, kaj hočemo in moramo v gospodarstvu doseči. — Imenovan je bil tudi 9-članski koordinacijski odbor, katerega so zadolžili za pojasnjevanje gospodarske reforme v vsej občini. Druga prav tako pomembna toč-Uh dnevnega reda je bila posveče- na gradnji nove osemletke v Metliki in zbiranju sredstev zanjo. Predstavniki samoupravljalcev bodo o vsem tem seznanili svoje kolektive, da sc bodo laže odločali za prispevek za gradnjo šole, ker brez pomoči kolektivov ne bo mogoče pričeti z gradnjo. Na sejmišču v Brežicah 24. julija je bilo na brežiškem sejmu za prašiče naprodaj 375 pujskov raznih velikosti. Po 400 — 420 din kg so šli v promet manjši — prodanih je bilo 170, medtem ko je bilo prodanih le 15 večjih prašičkov po 400 diu kg- Rešitev je samo v večji proizvodnji Izračuni po novih instrumentih, o katerih se govori, niso niti najmanj zanesljivi, nekaj pa le povedo — Materialni stroški C9 bodo povečali, čisti dohodek in skladi pa bodo manjši — Rešitev je samo ena: proizvajati več! Tako menijo v PA-PIR0K0NFEKCIJI v Krškem. Tudi PAPIROKONFEKCIJA je od zbornice dobila okrožnico, v kateri so navedena nekatera predvidevanja o novih gospodarskih ukrepih. Ko so delali izračun, kako bo s podjetjem v novih pogojih gospodarjenja, so prišli do zanimivih ugotovitev. Z odpravo prispevka iz dohodka bodo pridobili 16 milijonov din, toda napovedane podražitve raznih surovin in reprodukcijskih materialov bodo povečale materialne stroške za 52 milijonov din. Cisti dohodek podjetja se bo zmanjšal za 17 odst., skladi pa za približno 66 odst. Po prejetih navodilih so v izračunu upoštevali 30 odst. povečanje osebnih dohodkov, vendar se dobro zavedajo, da bodo lahko osebne dohodke povečevali samo z večjo storilnostjo dela. Dohodek podjetja bo za približno 29,4 odst. nižji od lanskega, v izračunih, ki so jih naredili, pa je upoštevan prometni davek po isti stopnji, kot so ga plačevali doslej. Ugibanja o gospodarskih ukrepih so pač samo ugibanja in nič več. V PAPIROKONFEKCIJI se tega zavedajo Vsekakor velja dodati še to, DA SE JE ŠTEVILO BOLNIŠKIH DNI, ODKAR SE ŠIRIJO GOVORICE O RESNEJŠEM GOSPODARJENJU, ZMANJŠALO OD 6,7 NA 3,7 ODST. (bolniške do 30 dni), skupno število 'bolniških pa iz 8 odst. na 7,1. PLAVIH V PODJETJU SPLOH VEC NI! Zgolj izračuni o tem, kakšno bo stanje v podjetju, ne bodo pomagali, zato razmišljajo, kaj storiti. Stroški se bodo zmanjševali samo z večjo proizvodnjo, zategadelj bodo uvedli tretjo izmeno. Pri tem bodo imeli precej nevšečnosti, ker so skladiščni prostori premajhni. Sprejmejo lahko samo toliko surovin, kolikor jih potrebujejo za sprotno proizvodnjo in toliko izdelkov, kolikor jih sproti naredijo. Skladiščne prostore bi lahko dogradili že letos, pa so namenili 6 milijonov dohodka za gradnjo krškega mostu. Letos si bodo morali kakorkoli pomagati, prihodnje leto pa upajo skladiščne prostore dograditi. V LUČI NOVIH UKREPOV KOVINAR: se feo položaj obrti izboljšal? METALNA KRMELJ: »Vseh izdatkov za voience ne zmorem©!«« Metalna v Krmelju je do-bila ob zaključku šolskega leta 36 prošenj za sprejem v uk. Za kovinarske poklice so se odločili absolventi osnovnih šol iz Sevnice, Krmelja in Mokronoga. Podjetje je nameravalo letos sprejeti 20 vajencev, potem pa So to odločitev spremenili in jih sprejeli samo deset. Na vprašanje, zakaj tako malo, je direktor Vlado Sen-čar odgovoril, da jih je k temu prisilil novi zakon o vajencih. Podjetje že tako vsakomur plača internat in šolnino, ne zmore pa tega, da bi vsakemu od njih dajalo še polovico povprečnih osebnih dohodkov nekvalificiranega delavca. V Metalni je to 16.000 din za vajenca. Za dru. gi in tretji letnik nič ne rečejo, takrat ima vajenec že nekaj znanja in to znanje uporablja pri delu v korist podjetja. V tem primeru delovni organizaciji ni težko pristati na izplačilo primerne nagrade. Za Kočevsko je bilo značilno tudi to, da se bela garda sploh ni mogla ustanoviti. V Kočevju je bila samo peščica domačinov belogardistov, ki jih je vodil znani izdajalec Danilo Havelka. Ta je skušal na vse načine svojo belogar-distično enoto povečati, pa mu ni uspelo. V Kočevje je prišlo nekaj belogardistov od drugod. Prebivalci so jim kazali samo prezir in zaničevanje. Domala vsi prebivalci Kočevske so bih na strani OF in partizanov. Zaradi velike aktivnosti rajonskih odborov OF in okrožnega odbora OF Kočevje so Italijani spomladi in poleti 1943 priredili več posebnih ofenziv proti aktivistom teh odborov, ki so se zadrževali Po kočevskih gozdovih. S takšnimi akcijami okupator ni dosegel nobenih uspehov. Prebivalci so aktiviste vedno pravočasno obvestili o pripravah Italijanov, tako da so se umaknili, okupator pa jo udarinl v prazno. KOttlSKA V BOJU ZA SVOBODO Veliko so vsem odborom, ki so delovali po gozdovih, pomagalj delavci in uslužbenci italijanskih družb Emona in Saici, ki sta upravljala zapuščeno kočevarsko zemljo. S pomočjo delavcev in uslužbencev teh družb so aktivisti J PIŠE PETER Š0BAR J OF spravili do partizanov v gozdove veliko blaga, hrane, zdravil in papirja za partizanske tiskarne v kočevskih gozdovih. Zelo aktiven je bil rajonski odbor OF Kočevje, ki je deloval v Kočevju, vodil pa ga je dr. Anton Hočevar. Ta od bor je ob kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 sam izvedel mobilizacijo v Kočevju ter od Italijanov prevzel vse orož je in skladišča v mestu. Belogardisti, kar jih je bilo tacaš v mestu, so na povelje Danila Havelke začeli streljati na aktiviste, ki So prevze mali skladišča. Aktivisti so jih v naskoku pregnali z njihovih položajev in beli so se potem, ko so uvideli, da v Kočevju nimajo nobene opore, skupno z Italijani umaknili. Z Italijani so se umaknili tudi maloštevilni sode lavci okupatorjev, v ribniški dolini prj Dolenji vasi pa jih je vse skupaj • z Italijani vred zajela Tomšičeva brigada, ki je tam razorožila itali jansko posadko iz Kočevja. 10. septembra 1943 je bila vsa Kočevska osvobojena. Čeznjo so se umikale italijanske enote iz Dolenjske in Bele krajine, partizani pa so jih razoroževali. Veselje ljudi nad kapitulacijo Itali Je ie bilo nepopis- no. Spet je pr;šla tista zlata svoboda, za katero so se prebivalci tako junaško borili skupaj s partizani. Povsod ji bilo v tistih dneh dela in nalog na pretek in ljudje so jih komaj zmagovali. Seje, mitingi in zborovanja so bi h na dnevnem redu. Po vse.! Kočevski je potekala mobi lizacija za NOV. V Kočevju je bila iz zapadnodolenjskega odreda ustanovljena IX. brigada, v katero so vstopili na novo mobilizirani borci iz Kočevske in Kolpske .dol me. Izjvršni odbor OF je razpi sol volitve za zbor odposlan cev slovenskega naroda Življenje je v Kočevju spet vzva-lovilo, saj so se začele par prave za zbor odposlancev Tj šo se do 1. oktobra 194.1 zbrali v Kočevju na prv) 7.3 • sedanje slovenskega parlamenta. Ljudje po mestu in bližnji okolici, ki so skrbeli za prehrano in počitek odp^ slancev, so imeli polne r^ke dela. Bil je še pravi vojni čar.: topovi so grmeli ob vsej ž>iezivški progi Postojna— Ljubljana—Zidani most, kjer so enote NOV napadale Nem ce, v Kočevju pa so se v istem času zbirali odpos an-ci iz vse Slovenije na svoje prvo zasedanje. Poleg odposlancev, ki so prispeli v mesto, je bilo v Kočevju več partizanskih e-not. k; so skrbele za ja"ni red in mir. V Kočevje so enote NOV pripeljale ujete plavogavdiste i? Grčaiic in belogar tiste iz Turjaka V bivšem Marijinem domu je delovala bolnišnica, v katero so dovažal; ranjene pa-tlza ne iz raznih krajev V dneh zasedanja zbora odposlancev od 1 do *. oktobra 1943 je postalo Kočevje zgodovinsko mesto, ki bo za vedno ostalo zapis ino v le top:sih slovenskega nareda. V Kočevju so odposlanci slovenskega naroda na zboru, ki je bil hkrati prvi sloven- ski parlament, sprejeli tiste; zgodovinske sklepe, iz katerih se je razraslo tudi današnje življenje in razvoj. Slovenski narod si je v DgttjU krvavega boja koval /prihodnost, sklepi, sprejeti na zasedanju zbpra odposlancem v Kočevju pa so bih " resnici samo potrditev tega, . Posvet sta organiziraj?*? ekonomistov in dtu-štvo^vodij. udeležilo pa se ga ■'.fcv. 20 članov in predstavnik0,)^ ^h organizacij iz več dola^evi sta previdno in počasi nadaljevala pot, zveCPjJ, sta potrkala pri samotnem kmetu. »Tegale fa,1Ustil Pri vaSj<< Je deJal Noč,<< k0 se vrnem' pa odpeljem.« — »Ne bo šlo,« je odkimal kmf-gfjjnei Se vsak dan potepajo tod okrog.« Noč se Jein?J0 zasmejal: »Ne morem se te ižnebiti. No, gresju^tri naprej z mano.« Zalezla sta se na seno vko^ « kmalu zaspala. SMEH STOLETIJ Znani madžarski dramatik Ferenc Molnar je nezaželene obiskovalce odganjal na dva načina. Ljudem, do katerih je bil ravnodušen, je morala tajnica reči: »Gospoda Molnarja ni doma.u Obiskovalcem, ki jih ni mogel trpeti, pa je morala tajnica zašepetati: »Pravkar je odšel. Toda če boste zelo pohiteli in tekli po ulici, ga boste morda Se ujeli...« K skladatelju Kalmanu sta prišla dva mlada skladatelja, ki sta drug drugega dolžila pla-giatorstva. Ko sta mu odigrala sporna dela, je Kalman smehljaje dejal: »Le mirno se pobotaj ta in nastopita skupno proti Mozartu, ki je vaju oba prav sramotno okradel.« Ko je umiral napredni češki filozoi, profesor praške univerze Avguštin Smetana, ga je obiskal nadškof, ki je hotel za katoliško cerkev rešiti izgubljeno dušo. Smetana je bil namreč sprva duhovnik Ln član križarskega reda, ker pa je izstopil iz samostana in se odvrnil od cerkve, so ga izobčili. Ko je profesor zvedel za nadškofov obisk, se je nasmehnil in naročil prijatelju: »Povej prevzvišenemu, da ga ne morem sprejeti, ker umiram.« Ko se je Tomaš Masarvk leta 1918 kot predsednik republike vrnil v Prago, so ga krojači kar oblegali. Vsak je hotel postati »dvorni dobavitelj«. »Zaman se mučite gospodje,« je odbijal Masarvk vse njihove ponudbe, »meni bo delal obleke tisti krojač, ki mi jih je delal pred vojno na up.« Ko so v družbi govorili o vsemogočnosti denarja, je neki bančnik med drugim dejal: »Z denarjem lahko vse dosežeš.« »To je res,« pritrdi čapek, »toda karkoli naj bi denar napravil za nas, vse je zelo malo v primeri s tem. kar počenjamo zaradi njega mi.« I!l!ll!ll!!ll!l!!llll!illlilll!illl!!iitl!l!i!!lll!!iilll!li!lll!lil! Mdigroh BG8H ■ — Je še zmerom tako trdna? — Nič se ne spremeni. Samo vid ji malo peša. Zelo jo žalosti, da ne more več vtikati niti v šivanko, vendar nikakor noče nositi očal. Očitno je mislil na nekaj drugega in Maigreta je gledal nekam podobno, kot ga je v vlaku gledal Vernoux de Courcon. — Ali že veš? — Kaj? — Kaj se tu godi. — Skoraj teden dni nisem bral časopisov. Vendar sem pravkar potoval z nekim Ver-nouxom de Courconom, ki trdi, da je tvoj prijatelj. — S Hubertom? — Ne vem. Z nekim približno petinšestdesetletnim človekom. — To je Hubert. Iz mesta ni prihajal noben šum. Slišati je bilo samo dež, ki je udarjal ob šipe, in včasih prasketanje polen v kaminu, že oče Juliena Cha-bota je bil preiskovalni sodnik v Fontenayle-Comtu in ko se je na njegovo mesto usedel sin, se ni pisarna nič spremenila. — Torej ti je kdo moral kaj povedati... — Skoraj nič. V jedilnici v hotelu je planil k meni neki časnikar s fotografskim aparatom. — Rdečelasec? — Da. — To je Lomel. Kaj ti je rekel? — Bil je prepričan, da sem tukaj zato, ker se bom ukvarjal s kaj vem kakšno zadevo. Tega mu še nisem utegnil izbiti iz glave, ko je že prilšel policijski komisar. — Skratka, zdajle ve že vse mesto, da si tukaj ti. — Ti je to neprijetno? Chabot je komaj mogel prikriti, da omahuje. — Ne -... Samo . . . — Samo kaj? — Nič. To je hudo zamotana reč Ti nikoli nisi živel v podprefektorskem mestu, kot je Fontenav. —- Več kot eno leto sem prebival v Luconu, saj veš! — Vendar takrat nisi imel takšnele afere, kot jo imam na vratu jaz. — Spominjam se nekega umora v Aiguillonu ... — Res je. To sem pozabil. Res je tista zadeva potekla tako, da je bil Maigret prisiljen prijeti kot morilca nekega bivšega uradnika, ki so ga vsi imeli za vsega spoštovanja vrednega moža. — Vseeno pa to le ni tako resno. To boš videl jutri zjutraj, čudil se bom, če pariški časnikarji ne pridrvijo sem s prvim vlakom. — Umor? . --Dva. \ — Svak Vernouxa de Cour-cona? — Vidiš, da že veš! — To je vse, kar so mi povedali. — Da, njegov svak Robert de Courgon, ki je bil umorjen pred štirimi dnevi, že samo to bi bilo zadosti, da bi vzdignilo hrup. Včeraj pa je bila umorjena vdova Gibo-nova. — Kdo je to? — Prav nič važna oseba. Nasprotno. Starka, ki je živela sama prav na koncu Ulice des Loges. — Je med obema hudodelstvoma kakšna zveza? — Obe sta bili storjeni enako, najbrž z istim orožjem. ■ — Z revolverjem? — Ne. Z nekim topim predmetom, kot pravimo v poročilih. S kosom svinčene cevi ali s kakšnim orodjem, ki je podobno angleškemu ključu. — To je vse? — Mar ni dovolj? ... Pst! Vrata so se tiho odprla in skoznja je z iztegnjeno roko stopila čisto majhna, zelo suha ženska, oblečena v črno. — Vi ste, Jules! Koliko let ga že nihče več ni klical tako? — Sin je popoldne šel na postajo. Ko se je vrnil, mi je zatrdil, da vas ne bo, in sem odšla v sobo. Vam Roza ni postregla z večerjo? — Večerjal je v hotelu, mama. — Kako v hotelu? — Nastanil se je v Hotelu de France. Ne mara ... — To pa nikoli! Ne bom vam dovolila, da bi... — Poslušajte, gospa. Ker so mi že za petami časnikarji, je toliko bolje, da ostanem vhotelu. če bi sprejel vaše povabilo, bi se vam jutri zjutraj, Če ne že nocoj obesili na hišni zvonec. Razen tega bo pametneje tajiti da sem tukaj na prošnjo vašega si 1a . Na dnu je bilo to tisto, kar je mučilo sodnika, in potrditev te misli je Maigret videl na njegovem obrazu. — Vseeno bodo rekli tako! — Jaz bom tajil. Ta zade va ali pravzaprav ti zadevi se me ne tičeta. Nikakor nimam namena, z njima se ukvarjati. Ali se Chabot boji, da se bo vmešal v to stvar, ki se ga ne tiče? Ali pa si pravi, da bi ga Maigret - s svojimi včasih nekoliko osebnimi metodami lahko spravil v kočljiv polo žaj? Komisar je prišel nepričakovano v neprimernem trenutku. — Sprašujem se, ali Maigret morebiti nima prav, mama. Potem se je obrnil k stare mu prijatelju: ( i_[i__ — Obžalujem, ni več prostora! £x^000000kojeacev to mo&ki /.bor »Zarja« Svobode Center iz Trbovelj. 17.05 Gremo v kino. 18.15 Melodije tega tedna. 18.45 S knjižnega trga. 20.00—21.10 Sobotni poletni večeri v plesu in ob 20.30 Henry Cecll: Obe plati postave. 22.10 Oddaja zh naše izseljence. NEDELJA, i. AVGUSTA: 7.15 »Zaljubilo se je sonce . . .« (spored popularne zborovske in narodne glasbe). 8.05 Mladinska radijska igra Vojislav Stanojčič: Vesoljski gusarji. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -ir I. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . 10.40—11.45 Lahka glasba. 11.45 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — n. 13.30 Za našo vas. 14.00 Za vsakogar nekaj. 15.05 Vedri zvoki. 15.30 Humoreska tega tedna — J. Thurber: Najboljši človek na svetu. 16.00—19.00 Nedeljsko športno popoldne. 20.00 Mojstrske partiture. 21.10 Melodije raznih narodov — 7. oddaja: Romunija in Madžarska. 22.10 Plesna glasba. PONEDELJEK, 2. AVGUSTA: 8.05 Ansambel Mihe Dovžana ln Trio Slavka Avsenika. 9.00 Za mlade radovedneže. 9.30 Mali jutranji koncert. 10.15 Dvajset minut za pesem. 10.35 Naš podlistek — Lj. Tešić: Risba. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Trije sovjetski violinisti. 12.30 Kmetijski nad veti — dr. Ivanka Brglez: Driske pri teletih. 14.05 S poti po deželah onstran Atlantika 15 20 Zabavni lntermezzo. 17.05 Koncert ob 17.05. Ob tragični izgubi našega sina, brata, očeta in strica PETRA VESELICA z Broda se najiskreneje zahvaljujemo vsem njegovim prijateljem in sodelavcem, ki so ga spremili do njegovega preranega groba. Posebna zahvala kolektivu tovarne OPRE-MALES za darovane vence in vsem ostalim, ki so na kakršenkoli način počastili spomin pokojnika. Globoko žalujoči: starši, sinčka, sestre in brat z družinami ter ostalo sorodstvo. Marindol, Novo mesto, Kočevje. Ob nenadni, skoraj tragični smrti dragega moža, očeta, brata, strica, bratranca in starega očeta IVANA B0HTETA iz Stopič pri Novem mestu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem la znancem za izraze iskrenega sožalja, vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti ter s številnimi venci in šopki zasuli njegov zadnji dom. Posebna zahvala osebju kirurškega oddelka nove bolnišnice v Novem mestu za zdravniško pomoč, Gasilskemu društvu Stopiče, pevcem, govorniku, Medobčinski zavarovalnici Novo mesto ter ostalim, ki so pokojniku pripravili tako lep pogreb. Žalujoči: žena Frančiška, hčerke: Vida, Ivanka in Marija z družinami, sinovi: Ivan, Slavko in Jože z družinama, brat Franc z ženo, bratranec Jože Martinčič ter ostalo sorodstvo. Stopiče, Novo mesto, Srebrniče, Lille in Lens — Francija, Mil-waukee — USA, Verdun, Slavonski Brod, 20. julija 1965. PRODAM FIAT CO0, dobro ohranjen, prevoženih 56.000 km. Naslov v upravi lista (678'65) PRODAM FIAT 600 D, prevoženih 29.000 km. Naslov v upravi lista. PRODAM motorno kolo znamke Prima NSU 175 ccm. Berkopec. Trdinova, blok ObS Novo mesto. PRODAM SPALNICO z vložki in mrežami. Ogled ob nedeljah dopoldne. Jože Rešetič, Kettejev drevored, novi blok, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjeno spal nico. Vprašati pri Jožefi Plan-tan, Ragovska 21, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjena troja sobna vrata. Trdinova 31, Novo mesto. PRODAM 2 para zavornih bobnov 16-600. Miha Jerman, Za-grad 1. Otočec ob Krki. KUPIM vprežno kosilnico *Bawc« ali »Faher« In vprežne grablje. Naslov v upravi lista (689/65) fVEEKENĐ ali podobno hišico, v kateri bi stanoval tudi preko zime, vzamem v najem. Ponudbe pod »Narava«. (690/65). GOSPODINJSKO pomočnico iščem za škofjo Loko. Ugodni pogoji. Vprašati pri Potokar. Stnri trg 24, p. Trebnje. GOSPODINJSKO pomočnico iščem k štiričlanski družini, z lastno hišo in vrtom. Nastop službe takoj. Zdravka Ramuš, Jesenice Gorenjsko. Pod gozdom 14. 18.15 »Signali« (Zabavno-glasbena oddaja'. 20.00 RTV Beograd poslušalcem RTV LJubljana. 20.35 Lepe melodije. 20.50 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije, dirigent Marko Munih. 22.10 Popevke se vrstijo TOREK, 3. AVGUSTA: 8.05 Od melodije do melodije. 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — lile Otter: Llmočki iz ulice morskega psa. 9.30 Pol ure z domačimi orkestri in ansambli zi-.bavna glasbe. 10.15 Scene iz Gounodove opere Faust. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Igor Stravln-ski: Pulcinella — suita za mali orkester po Pergolesiju. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Janez Pogačar: Tudi prvesnice naj dajo veliko mleka. 14.05 Fran-/. Liszt v pesmih in klavirskih skladbah. 14.35 Narii poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.20 Zabavni inter-mezzo. 15.30 V torek na svidenje. 17.05 Koncert ob 17.05. 18.15 Slovenski vokalni solisti, orkestri in ansambli zabavne glasbe. 20.00 Majhen recital violončellsta Otona Bajdeta. 20.20 Radijska igra Edita Morris: Cvetje Iz Hirošime. 22 10 Plesna glasba. SREDA, 1. AVGUSTA: 8.05 S Zellerjem, Millbckerjem in Zieh-rerjem v valčkovem ritmu. 9.00 Svet skozi sončna očala. 9.15 Pojo mladinski pevski zbori. 10.15 Pojo francoski tenorist Jacques r-uial ob spremljavi na cimbale in na dve kitari. 10.30 Človek in zdravje. 11.15 Nimaš prednosti. 12.05 Prerez Puccinijeve opero »Mada-mo Butterfly«. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Silva Avšič: Priporočljive sorte nizkega stročjoga fižola. 14.05 Iz koncertov in simfonij. 15.20 Zabavni lntermezzo. 17.05 Koncert ob 17.0S. 18.15 Ia (oooteke radia Koper. 20.00 Leo3 UPOKOJENKA IŠČE prazno sobo V Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (684/65). IZDELUJEM kompletne stroje s pločevinastimi modeli za izdelavo cementne strešne opeke. Ponudbe na naslov: Anton Godina, Hudo 4 a, Ivančna gorica. 18. JULIJA 1965 SEM IZGUBIL od Karteljevega do Bučne vasi aktovko z montersklm orodjem. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi na naslov: Ludvik Bartolj, Dol. Kamence, pri Jeršinu — ali Alojzu Barto-lju, Karteljevo 23, Mirna peč. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Zaprtje je zelo zoprna nadlega, ki vam povzroča bolečine, hkrati pa tudi celo vrsto nevarnih bolezni. Najučinkovitejše prirodno sredstvo je »Donat« vrelec. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobe v Novem mestu pri Trgovskem podjetju »HMELJNIK« — telefon 21-129 in »STANDARD« — telefon 21-158. 5 AVTOMOBILSKIH GUM starih, primernih za kmečki voz, prodam v Novem mestu. Naslov v upravi lista. PRED 14 DNEVI izgubljene dokumente v prometni nesreči na Karteljevem, na ime Peter Kla-vora, vrnite proti nagradi v upravo lista. UPRAVA DOMA DUŠANA REMIHA KOČEVJE obvešča vse dijake in vajence, ki žele v šolskem letu 1965/66 priti v dom, da vlože prošnje za sprejem najkasneje do 15. avgusta 1965. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Majda Kocjan iz Brežic — Alenko, Amalija Vo-grin iz Ponikve — dečka, Frači-ška Gabrič s Senovega — Anico. Persa Milojči iz Brežic — Zdenko, Marija Gerjevič iz Krškega — Slavka, Ana Blatnik iz črešnjic — Darka, Vilma Svec iz Drenja — Mirana, Andreja Miklavž iz Pod-bočja — dečka, Dragica Iveta iz Kraja Dolnjega — Stjepana, Ljudmila Kodrič iz Vlnjega vrha — Marjana, Marija Metelko iz Apne-nika — Rudija, Drngica Librič iz Vrhovščaka — Vlasto, Anica Šte-fanič iz Mrtvie — Albina, Ana Bec z Vrha — Milana, Biserka Budna iz Krškega — Mojco. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili ir. iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Jože Turk iz Bušeče^ vasi je padel z mopedom in si poškodoval glavo; Martin Glagolja.- posestnik iz Trstena, je padel pod voz in si poškodoval glavo, rebra in desno nogo; Jože Du.šak, delavec iz Lončarjevega dola, je padel s kamiona in si poškodoval glavo in hrbtenico; Petni Zalokarju, delavcu Iz Ponikve, je v podjetju padlo na glavo železo. Janaček: Jenufa, opera v treh dejanjih. 22.10 Od popevke do popevke. ČETRTEK, S. AVGUSTA; 8.05 Dopoldanski domači pele-rafile. 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani, Ule Otter: Li-mončki iz ulice morskega psa — II. 9.30 Zabavni zvoki. 10.15 Nimaš prednosti. 12.05 Ivan Šček: Boter petelin — baletm suita. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Nada Puppis: Pravila o kontroli proizvodnosti krav. 14.05 Križem po slovenski glasbi. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Koncert pihalne godbe LM p. v. dirigenta Vilima Markoviča. 17.05 Koncert ob 17.05. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov. 31.11 Lirika skozi čas: Srednji vek. 22.10 Nočni akordi. RADIO BRUŽIOE PETEK, 30. JULIJA: 20.00 do 21.15 — obvestila in glasbena oddaja. Izbrali ste sami. NEDELJA, 1. AVGUSTA: 10.30 — Kako trošimo sredstva socialnega zavarovanja — Poročilo s taborjenja brežiških tabornikov v Bohinju — Obnašaj se spodobno! — V trgovini, restavraciji in kavarni — Za naše kmetovalce — Igramo vam domače vižo — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila ln spored naših kinematografov. 12.05 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 3. AVGUSTA: 20.00 — Prispevek za starše — Od torka do torka v brežiškem kinu — Športne novice — Obvestila — Glasbena oddaja: Zbori in solisti pojo umetne. Republiški sekretariat za notranje zadeve SR SloVenije v Ljubljani je zadnje čase prejel več vlog kmetijskih gospodarskih organizacij, v katerih zahtevajo razr.e izjeme glede registracije kmetijskih traktorjev in njihovih prikolic, ki so opremljone z na-letnimi zavorami. V. zvezi s tem želi republiški sekretariat za notranje zadeve pojasniti in opozoriti kmetijske gospodarske organizacije na naslednje: 1 Kmetijski traktorji so bili že po dosedanjih predpisih zavezani registraciji. Tako določata 1. in 2. člen pravilnika o registraciji motornih ln priklopnih vozil (Ur. list FLRJ št. 22/61). Temeljni zakon o varnosti prometa na javnih cestah nI glede tega prinesel nič novega. Tudi po tem predpisu je treba kmetijske traktorje registrirati. 2. Traktorske prikolice, opremljene z naletnimi zavorami, so nevarne za vožnjo. Zaradi takih zavor je bilo več prometnih nesreč, ki so se večinoma končale s hudimi posledicami. Zato se je republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije že leta 1961 sporazumel s takratno republiško zbornico za kmetijstvo in gozdarstvo, da bodo pristojni organi za notranje zadeve registrirali enoosne prikolice z naletnimi zavorami, ker gre tu za lažja vozila ln ker dobršen del teže leži na vlečnem vozilu in je zato zaviranje dokaj varno. Dvoosne traktorske prikolice z naletnimi zavorami pa ni mogoče šteti zn teh nično brezhibne in jih zato ni mogoče registrirati. Kmetijske gospodarske organizacije pa smejo te prikolica uporabljati za lastno prevoze v mejah svojega kmetijskega posestva. Ta sporazum je bil začasen. To vprašanje sta pozneje obravnavala zvezni sekretariat za notranje zadeve in zvezni sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo. Sklenjeno je bilo, da morajo biti traktorske prikolice, katerih največja dovoljena teža ne presega 3500 kg (enoosne prikolice), opremljene z naletnimi zavorami, traktorske prikolice z največjo dovoljeno težo nad 3500 kg (dvoosne prikolice) pa z zavorami, ki začnejo delovati hkrati s pritiskom na zavorno stopalko vlečnega vozila (traktorja). Na podlagi navedenega, zlasti glede na navedeni sklep, opozarja republiški sekretariat za notranje zadeve SRS vse kmetijske gospodarske organizacije, da najpozneje do 31. 12. 1965 odpravijo na svojih vozilih (traktorjih, prikolicah) tehnične pomanjkljivosti, jih pravilno opremijo in registrirajo. Poudarjamo, da po 31/12-65 glede registracije teh vozil ne bo več mogoče nobeno popuščanje. Iz pisarne republiškega sekretariata za notranje zadeve SR Slovenije v Ljubljani Razširjajte domači pokrajinski tednik OOIFNJSKI !!«▼' DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni ln odgovorni urednik), Ria Bačer, France Grivec, Miloš Jakopec, Marjan Moškon, Jožica Teppey in Ivan Zoran. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 40 din — Letna naročnina 1200 din, polletna 600 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo: 2400 din — Tekoči račun pri podružnici NB v Novem mestu: 606-11-608-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon: 21-227 — Rokopisov ln fotografij ne vračamo — TfSKA: Časopisno podjetje DELO v Ljubljani. BELOKKAJSKA ŽELEZOLIVARNA IN STROJNA TOVARNA BELT - Črnomelj razpisuje prosto delovno mesto — VODJE VAJENIŠKE ŠOLE za livarsko in kovinsko stroko Pogoj: visoka ali višja pedagoška šola ali odgovarjajoča srednja šolska izobrazba z 10-letno pedagoško in upravno prakso. Nastop službe 1. septembra 1965. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov tovarne BELT. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. -Ponudbe pošljite upravi podjetja. KRKA- TOVARNA ZDRAVIL -, Novo mesto nujno potrebuj e štiri samske sobe ZA TEHNIKE PODJETJA in prosi vse interesente, da javijo ponudbe v splošni sektor podjetja. RADIO LJUBLJANA