41
Antropocen. »Nastop tega veka lahko 
pomeni začetek novega in trajnostnega 
odnosa med nami in planetom. To bi 
lahko postal čas, ko smo se naučili 
delovati z naravo namesto proti njej, čas, 
v katerem ni več razlike med naravnim in 
upravljanim, saj lahko postanemo pozorni 
skrbniki celotne Zemlje in se opremo na 
izredno odpornost narave, ki nam lahko 
pomaga povrniti skoraj uničeno biotsko 
raznovrstnost,« je v knjigi Življenje na 
našem planetu zapisal prodorni promo-
tor narave in njenega ohranjanja David 
Attenborough. Da ohranimo našo naravo 
in ta planet pa ni dovolj, da to razume-
mo naravovarstveniki, ljubitelji narave in 
naravoslovci. Naravo in biotsko pestrost 
mora kot prvobitno vrednoto sprejeti 
širša javnost. Ta in podobne misli se ni-
zajo na za naravoslovce malo nenavadnih 
dogodkih – koncertih oz. glasbeno-scen-
skih predstavah z naslovom Musica viva 
ali Narava v glasbi, s katerimi smo lansko 
jesen začeli na inštitutu Lutra v okviru 
evropskega projekta LIFE Naturaviva. Ker 
narava danes ob nebrzdanem razvoju člo-
veške družbe z veliko hitrostjo propada, 
smo se torej odločili spregovoriti v malo 
drugačnem jeziku, takem, ki ga razume 
precej več ljudi in s katerim lahko razši-
rimo krog, ki bi znal bolj tankočutno pri-
sluhniti naravi.
Narava v vseh svojih izjemnih pojavnih 
oblikah je burila domišljijo številnim 
umetnikom; slikarjem, pesnikom in skla-
dateljem. Ob brskanju po glasbeni litera-
turi smo ugotovili, da so vedenje, oglaša-
nje, petje, barvitost in oblike živih bitij 
izjemno privlačni za glasbeno ustvarjanje. 
Avstrijski skladatelj Franz Schubert je 
denimo na klavirju z izjemno spretnostjo 
orisal lahkotno šviganje postrvi v potočku, 
francoski skladatelj Camille Saint-Saëns 
pa je z vokalom pretanjeno oponašal ču-
dovito slavčevo petje. Tudi rastline so se 
pogosto znašle v glasbi – večinoma ob hre-
penenju po ljubezni ali celo neuslišanosti. 
Slovenski skladatelj Hrabroslav Volarič je 
tako napisal Rožmarin, Italijan Antonio 
Scarlatti pa Vijolico. V program smo vple-
tli tudi znane operne arije in duete – kajti 
celo opernim melodijam pogosto botruje 
navdih narave. Denimo Jacquesa Offenba-
cha je prevzelo brenčanje muh, zelo spre-
tno in duhovito jih je uglasbil v duetu ope-
rete Orfej v podzemlju, Antonin Dvořak pa 
je srce parajoči nežni spev Rusalke spesnil 
ob občudovanju meseca.
Z glasbo širimo glas o biodiverziteti
Besedilo: Petra Vrh Vrezec
Glasbeniki, ki združujemo tudi poklic bi-
ologov in ostalih naravoslovnih ved, smo 
z malo pomoči ostalih profesionalnih 
glasbenikov na »programski voz« naložili 
varstvo narave ter ohranjanje naših voda, 
gozdov in predvsem biodiverzitete. Glas-
beno-scensko predstavo Musica viva smo 
popestrili tudi s kostumografijo Matica 
Velerja. Za lažje vklapljanje v svet narave 
smo dodali še lepo foto-video produkcijo 
in začeli s predstavitvami po celi  Sloveniji. 
Ljudem vseh poklicev, starosti in zani-
manj skušamo tako približati biodiverzi-
teto in pri poslušalcih prebuditi ljubezen 
do narave in zavest, da moramo za njeno 
ohranjanje sodelovati vsi, vsak po svojih 
močeh. Prisluhnimo njenemu šepetanju! 
Dokler je še čas … 
Ptice s svojimi raznolikimi pesmimi precej pogo-
sto »narekujejo« zapise v notno črtovje mnogih 
skladateljev. (ilustracija rakarja (Acrocephalus 
arundinaceus): Jurij Mikuletič)
O posledicah grabežljivega človeškega poseganja 
v naravo govori tudi Schubertov samospev Postrv. 
(ilustracija soške postrvi (Salmo marmoratus): 
Jurij Mikuletič)
Med metulji najdemo osupljivo pestrost vrst. Prekrasen samospev o metulju, katerega plahutanje »zasliši-
mo« v klavirju, je napisal francoski skladatelj Ernest Chausson. (foto: Davorin Tome)