PRILOGA e^g^čgS^^	1 DUMUvmi
Leto III.	V Ljub liani, dne 7. aprila 1927	Štev. 14
ija, dežela neprestanih nemirov
Bazar, albanska prodajaiuica.
bo izgrajena stanovanja. Po večini $e žive od mleka koz in ovac, ki jih pasejo po skalnatih rebrih in pa od mlečnih izdelkov. Polje skoraj nič nc obdelujejo, ie malo koruze pridelajo za kruh. V teh krajih so vsi nepismeni, ker je nemogoče vzdržavati šole. V nekaterih delih Albanije so zopet obširni gozdovi, dobe se kraji, kjer še nikdar ni zapela sekira. Pokrajine ob morju in rekah, posebno v južni Albaniji, pa so zeio plodovite, toda tudi slabo obdelane. V teh krajih sejejo razne žitarice ali v tako neznatni meri, da komaj za njih zadostuje, namesto, da bi dobro obdelali in lahko zalagali z žitom vse ostale neplodo-vitne kraje.
Tudi živinorejci so slabi; goje majhno zanikrno živino, kakor tiste buše, ki jih včasih k nam priženejo Hrvatje. Važen pridelek je tobak, te: ga Albanci precej izvažajo. Ker nimajo posebnih pridelkov, za to je tudi njih trgovina slabo razvita; prodajaj« navadno v priprostih bazarjih, kar vidimo na naši sliki. Obleka Albanca je izdelana iz domače volne in Je nova prav pestra. Vere so Albanci deloma mohamedanske, ali pravoslavne* več plemen pa je rimsko-katoliških. — Ta čudna dežela, ki je skoraj brez vseh zvez, naj si bo cest ali železnic, je bila že ninogkrat povod Velikih prepirov in vojn med drugimi državami. K temu pa ie pripomogla tudi bojevitošt naroda samega. Pred nc-kai leti je ščuvala Avstrija Albance proti Srbom in sedaj pa jih ščuvajo Italijani proti Jugoslaviji Italijani imajo namreč dvojni interes: žele priti v posest gozdov, bogatih albanskih rudnikov in pa petrolejških vrelcev, ki so jih v zadnjih letih odkrili, ter dobiti oporo za nadaljuje prodiranje proti naši državi. Pod krinko, da bod» delali v Albaniji ceste/urejevali vodovja itd. so pripeljali polno vojaštva, nazadnje pa so se delali lepe pred svetom, češ, da jih hočem* mi isapasti. Sedanjega predse-;! i lika Ahmed Zogu so podkupili in hoteli Albance naščuvati proti nam. To se jim pa ne bo posrečilo in se bodo Italijani prav kmalu znašli tam, Od koder so prišli v AUvtt*;«« rova rit.
Ulica albanskega mesta.
V zadnji številki »Tedenskih slik« smo čitali o raznih povodih vojn in kako težko bi bilo zatreti to zlo. Na današnjih slikah pa vidimo žalostne razmere tistega naroda, ki Je bil večinoma po krivdi drugih narodov v neprestanih borbah, skozi dolga stoletja, in se ima zahvaliti, da še obstoji, le divjim pokrajinam, ki so bile tujcem na mnogih mestih nedostopne.
Albanci, ki so naseljeni med našo državo in Jadranskim morjem, niso posebno velik narod. Skupaj naseljenih jih je komaj toliko kakor Slovencev v Jugoslaviji, okrog 1,000.000. ostali pa so raztreseni po raznih drugih državah. Nekaj jih je v Grški, v Italiji in tudi v Jugoslaviji so naseljeni, in sicer na slavnem Kosovem polju. Skoraj vsakdo, ki je služil v Jugoslaviji vojaščino, pozna krepke Albance ali Arnavte, ki so izborni vojaki in posebno dobri strelci, drugače pa precej muhasti in nezaupljivi. Menda ga ni bilo na svetu naroda, ki bi poleg Srbov toliko pretrpel pred Turki, kakor so baš Albanci. Lega njihove domovine je zelo nesrečna; so v takih krajih, kjer so se neprestano vršili boji. To ie bilo povod, da niso mogli redno obdelovati polja In skrbeti za kulturni napredek. S časom so se zelo po-lenili in povsod, kjer si že bodi, v rodovitnih krajih, katerih v Albaniji ne manjka, kakor tudi v nerodovitnih, kakršnih Je še več, so obdelovali le toliko, kar je bilo neobhodno potrebno. Da so Albanci živeli in še radi žive v skoraj popolnoma nerodovitnih krajih, je bila povod zopet vojna.
Priprost Albanec je slcei precej vročekrven in kaj hitro pograbi za orožje, ki ga ima neprestano pri sebi, drugače pa je dober in gostoljuben; kaj rad postreže s tem malim kar ima. Precej drugačni pa so njih pol-izobraženci, ki so navadno zek) sebični in prodajo ma-gari celo svoje ljudi, samo da sami dobro žive. Kakor Že omenjeno Ima Albanija zelo različne pokrajine. V goratih krajih, ki so skoraj nedostopni, leže raztresene vasi in posamezne kolibe. Mnogi Albanci pa še dandanes stanujejo v gorskih pečinah, kjer hnajo prav sla-
Dr. Vinko Gregor!?,
znani zaslužni zdravnik, primarij v ljubljanski bolnici, je praznoval 1. aprila svojo sedemdesetletnico.
Levo:
Levo:
Izdelek slovenskega podjetja tvrdke Ne-škudla v Ljubljani za Upravo dvora.
Desno:
Trg v Tirani v Albaniji
Desno:
Desno:
Levo:
Albanska kula v gorah.
Dr. Mladen Kostov,
bivši bolgarski poslanec in navdušeni bori-telj za ujedinjenje jugoslovanskih narodov, ki je imel v Ljubljani veliko predavanje in vspodbujal v lepih besedah Slovence k nadvse važnemu narodnemu delu.
Razstava krasnih ročnih del na Tehnični srednji šoli v Ljubljani.
Mestna hiša Jubilejnim mostom v Sarajevu.
Desno:
Bela hiša v VVaschingtonu, slikana iz aeroplana. To je poslopje, iz katerega vladajo in vodijo veliko državo Zedinjenih držav ameriških, kier je naseljenih in zaposlenih nebroj naših rojakov.
Desno:
Calvin Coolidge, ki ga je izvolilo skoraj 30 milijonov ljudi za prezidenta najbogatejše države Zedinj. držav ameriških in podpiše dnevno več kot 800 spisov, si odpoči-va pri telesnem delu.
Desno:
Kapitol ali državna zbornica Zedinjenih držav in spomenik slavnega predsednika Linkolna.
Razni vo aki ruske vojske, ki se je bila med Rusi in Turki pred 50 leti.
Desno:
Turški vojaki
iz rusko-turške vojske.
Ahmed beg Zogu, prezident alban. republike, ki je izdal svojo domovino Italijanom v izkoriščevanje samo radi svoje častihlep-nosti in misli tako postati kralj Albanije.
Levo:
Židovsko pokopališče, kjer so vsi spomeniki obrnjeni proti vzhodu.
Starodavna »lica v Sarajevu.
Ženin in nevesta pri Dajakih na avstralskem otoku Fidži.
Na levi: Nebotičnik v Ameriki, kjer stanuje v enem poslopju več ljudi, kakor pri nas v srednje velikih mesfch.