Poštnina plačana v gotovini. M. Sobota 3. aprila 1941 Cena 1 din. „Če bi naš človek zagotovo vedel, da je res v nevarnosti nje- gova vera, svoboda in čast, zemlja in bodoč- nost, ne samo fantje in možje, ampak ves na- rod, tudi ženske in o- troci, bi šli v boj' (Dr. J. Janžekovič.) Celoletna naročnina: pri širitelju 28 din, na lasten naslov 36 din, v inozemstvo 84 din, z „Mar. listomˮ 110 din, za Ameriko 3 dolare. Ček. rač. 17.974. Najmanjši ogl. 15 D. Izhajajo vsak četrtek. Leto XXVIII. Uredništvo in uprava: M. Sobota, Križova 4. Štev. 14. Proglas Nj. Vel. kralja Petra II. Nj. Vel. kralj Peter II. je zasedel dne 27. marca vladarski prestol in s tem prevzel kraljevsko oblast v svoje roke. Ob tej priliki je izdal naslednji proglas na jugoslovanski narod: Vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem! V teh, za naše ljudstvo težkih trenutki, sem se odločil, da prevzamem kraljevsko ob- last v svoje roke. Kraljevski namestniki so dobro razumeli moje pobude in so takoj iz lastnega nagiba odstopili. Vojska in mornarica pa sta se mi takoj stavili na razpolago in izpolnjujeta moja povelja. Vse Srbe, Hrvate in Slovence kličem, da se zbero okrog prestola, ker je to v sedanji resnih trenutkih najboljše jamstvo, da se ohranita red na znotraj in mir na zunaj. Naročilo za sestavo nove vlade sem dal armadnemu generalu Dušanu Simoviču. Z vero v Boga in v bodočnost Jugoslavije kličem državljane in vsa oblastva v državi, da izpolnjujejo svojo dolžnost do kralja in domovine. Peter II. Ko je v četrtek zjutraj beograjska ra- dijska postaja sporočila, da je Nj. Vel. kralj Peter II. prevzel oblast, se je ta novica razširila po vseh delih naše dr- žave z neverjetno naglico. Vsa mesta so na mah postala prava mravljišča. Ljudje so vreli od vseh strani, da manifestirajo in dajo duška veselju ob nastopu mlado- ga kralja. Državne zastave so povsod veselo zaplopale na državnih, samoup- ravnih in zasebnih poslopjih. Mladina se je zbrala v sprevode in z navdušenja vzklikanjem dala duška svo- jim narodnim čustvom. Po ulicah so se prelivale množice dijakov, delavcev, ura- dnikov, ki so prepevali domoljubno pes- mi in vzklikali kralju Petru II. in Jugo- slaviji. Ljudje po beograjske ulicah so se poljubovali in mnogim so prišle sol- ze v oči ob tem navdušenju. Vojake in vojaške avtomobile so kar obsipavalli s cvetjem. Na ta način je vsa Slovenija pozdra- vila nastop vladanja Nj. Vel. kralja Pet- ra II. z ogromnim navdušenjem. Vsa Slo- venska mesta in vasi so ta dan preživa- le v veličastnem občutku, da je neomajno strnjene okrog prestola našega mladega kralja, ki mu je prisegla najglobljo vda- nost in zvestobo. Na ta način je slovensko ljudstvo ži- va in neomahlljiva Severna straža naše močne, svobodno in neokrnjene Jugosla- vije. Na sto in sto tisočev Jugoslovanov je z silnim domoljubnimi manifestacijami dokazalo, da hoče mirno in neodvisno Jugoslavijo pod žezlom slavnih Karad- jordjevičev. Nešteto pozdravnih in vdanostnih br- zojavk iz vseh delov države je brzelo v Beograd mlademu kralju in predsedniku vlade. Slovenski katoliški akademiki, di- jak^ prosvetne društva, fantovski odse- ki, dekliški krožki in vsa druga nacional- na društva so še isti večer priredila mo- gočne manifestacije po ulicah, v katerih so izražati svojo ljubezen, zvestobo in vdanost mlademu kralju. Ta Zgodovinski trenutek Jugoslavije je našel povsod nepričakováno velik od- mev. Nj. Vel. kralj Peter II. je prisegel V petek popoldne je Nj. Vel. králj Pe- ter U. prisegel pred srbskim, patriarhom Gavrilom. Obred prisege se je vršili na kraljevem gradu Dedinje. Navzoči so bili tudi člani kraljevske vlade s predsedm kom vlade armadami generalom Simovi- čem na čelu. Nj. Vel. králj Peter H. je takole prisegel: Jaz, Peter O., prisegali, ko stopam na prestol kraljevine! Jugoslavije in prevze- mam kraljevsko oblast pred Vsemogoč- nim Bogom, da bom nad vse branil edi- nost naroda, neodvisnost države in ce- loto državne oblasti in da bom po ustavi in zakonih vladal in da bom imel v vsem svojem stremljenju pred očmi blagor na- roda. Tako mi Bog pomagaj! Amen. Nato mu je patriarh Gavrilo čestital in med drugim dejal: »Naj Vas milostjivi in Vsemogočni Bog spremlja pri vseh važnih opravilih in naj bo Vaša Vlada vina dolgotrajna in srečna v slavo Vaše vzvišene dinastijo in napredek vsega našega naroda. Tako naj Bog da!«, , Prva izjava predsednika vlade Red na znotraj in mir na zunaj. S sosedi ostanemo v miru in v prijateljstva. V četrtek zvečer je bila prva [.seja kra- ljevske vlade pod Predsedstvom pred- sednika Dušana Simoviča. Po končani seji je g. Simovič dal časnikarjem to-le izjavo: »V resnih dneh se je narod Jugosla- vije začutil vznemirjenega v skrbi, kuko so se vodili javni poslL Nezaupanje na- sproti takemu stanju stvari se je zadnje dni manifestiralo tako močno, da je bila nevarnost za javni red. Pod pritiskom tega vznemirjajo javnega mnenja je prišlo do današnje spremembe. Zato za vznemirjenost ni več razloga od trenut- ka, odkar je Nj. Vel. králj Peter II. pre- vzel oblast ter imenoval vlado narodne sloge kot izraz razpoloženja naroda Sr- bov, Hrvatov in Slovencev, V imenu vlade, kateri stojim na čelu, danes kot svojo prvo besedo Pošiljam poziv državljanom kakor tudi oblastem, da podpro kr. vlado v izvrševanju nje- ne, v tem trenutku prve naloge, da o- hrani red v državi in mir na zunaj. Apeliram na rodoljubje državljanov Jugoslavije, da opuste manifestacije, ki bi otežkočale naše odnose s sosedi, s ka- terimi želimo živeti še nadalje v prija- teljstva. Apeliram nanje, naj ne pod- ležejo nobenim nepremišljenim dejanjem niti vplivom katere koli strani. Ostanimo v skrbi za sebe — samosvoji, neodvisni in dostojanstveni. Strog red in korek- tno zadržane so prvi predpogoj za us- pešno izvajanje nalog, ki so pred nami, Zakaj sprememba v vladi Da je prišlo do spremembe v vladi, nikakor ni vzrok zunaj a politika ali zu- nanje politični dogodka na priliko pod- pis pogodbe med Jugoslavijo in trozvezo, kakor bi mnogi mislili, ampak je ta sprememba izključno zadeva naše notra- nje politike. Srbi namreč niso bili za- dovoljni s svojimi zastopniki v Prejšnji vladi. Zato so bile spremembe samo pri Srbih, dočim so hrvatski in slovenski ministri ostali isti kot prej. Tako so se- daj v novi vladi zastopani vsi sloji srb- skoga naroda in moramo reči, da je to vlada narodne sloge. Če so pri navduše- ni manifestacijah v Beogradu padli od nekaterih strani neki vzklila na ta ali na oni račun, to ne more imeti z novim stanjem in njegovimi nosilci nikake zve- ze. Tako se dogaja navadno pri vseh ve- likih spremembah, ki večkrat prinesejo nezaželjene dogodke. Sicer pa je predsednik vlade Simovič takoj v svoji prvi izjavi podčrtao da mo- ramo ohraniti red in mir na znotraj in zunaj, kajti nova vlada želi ohraniti mir in prijatelske odnošaje s sosednimi dr- žavami. Ta način ustreza tudi volji ljud- stva. Naše ljudstvo želi živeti v miru z vsemi sosedi, toda vedno je tudi pripra- vljeno na žrtve, če bi kdo skušal kaliti ta mir. Naše ljudstvo noče vojne, toda želi ostati samosvoje, da bo na ta način svobodno, ne pa z zvezanimi rokami, ure- jalo po svojih narodnih zastopnikih od- nošaje s sosedi. Prepričani smo, da nova vlada ne bo ničesar takega storila, kar bi nas bilo sram pred onimi, ki pridejo za nami. V tej zgodovinski uri morajo biti naše vr- ste trdno strnjene okrog mladega kra- lja in kraljevske vlade. Take nas potre- buje kralj in take nas sedaj potrebuje domovina! Samo s treznim delom bomo v pomoč kralju in novi vladi! Belgrajski radio je ob- javil sledeče sporočilo: Iz želje po nezdravih senzacijah In morebiti iz zlih namenov širijo tuje ra- dijske postaje vesti, ki bi, če bi ne bile izmišljene, utegnile vplivati na odnošaje naše države z našimi sosedi. Pooblaščeni smo, da vse te vesti najodločneje za- nikamo. Stališče naše države je jasno o- značeno v izjavi predsednika kr. vlade, armadnega generala Dušana Simoviča. Proti tistim, ki širijo izmišljene vesti, so izdani potrebni ukrepi. Kolikor gre za tujce, ki ne znajo ceniti izkazanega go- stoljubja in v svojih poročilih povzročajo škodo naši državi, bodo izšolani. Mladostna pot Nj. Vel. kralja Petra II. Saj ste že veliko slišali o našem kralju Petru II., kako je rad zaha- jal v našo lepo Slovenijo, kjer je preživ- ljal svoje najlepše trenutke oddiha. To- da malo ste slišali, kako se je naš vla- dar resno in vestno pripravljal na svoj vladarski poklic. V bežnih vrsticah naj omenimo to. Nj. Vel. kralj Peter II. se je narodil v Beogradu dne 6. septembra leta 1923. Pod skrbnimi vodstvom svojega očeta blago pokojnega kralja Aleksandra in kraljice Marije je preživljal detinska le- ta. V sedmem letu starosti je nastopil pot šolanja. Pouk, ki ga obsega ljudska šola, so mu nudili zasebni učitelji. Ko je dopolnil deseto leto, je končal ljud- sko šolo z odličnim uspehom. Nadalnjo izobrazbo je dobival v Ang- liji, kjer naj bi končal srednješolske (gimnazijske) študije. Toda vmes je po- segla tragična smrt njegovega očeta v Marseilla dne 9. oktobra 1934. Moral je prekiniti svoje šolanje, dati slovo Ang- liji in se vrniti v domovino, kjer je za- sedel prestol kot zakoniti naslednik svo- jega očeta. Ker še ni bil polnoleten, je za časa njegove mladoletnosti upravljalo vladar- ske posle kraljevo namestništvo. Name- stništvo je tudi skrbelo za nadaljno nje- govo izobrazbo, da bo vsestransko pri- pravljen in sposoben za veliko odgovor- nost in težko nalogo ob prevzemu ob- lasti v svoje roke. V Beogradu je nadaljevat s srednje- šolskim študijem. Pouk so mu nudili sa- mi strokovno podkovani in izbrani pro- fesorji. Tako je končal srednješolske študije oziroma maturo z odličnim u- spehom. Ker je kralj tudi vrhovni poveljnik vojaške sile, je dobival, tudi vsestransko vojaško izobrazbo. Zato je bil že dve leti gojenec vojaške akademije, kar je isto kakor univerza ali visoka šola. Se- veda so mu mladi univerzitetni profe- sori predavali tudi o drugih visokošol- skih predmetih, za katere je kazat ve- liko zanimanja. Posebno so, ga zanimalo matematike, fizika, kemija in sploh mo- derne iznajdbe. Vsi njegovi učitelji in vzgojitelji pov- darajo njegov izbrušen čut za odgovor- nost, vestno in marljivo delo ter red in točnost. V tem je postal najlepši vzgled učeče se mladine, ko se je s trdim delom in samovzgojo pripravljal na svoj vladar- ski poklic. Naj ga čuva in blagoslavlja Bog, da bo srečno vladal našo junaško Jugo- slavijo! KNEZ PAVLE ,V ATENAH. Nj. kr. Vis. knez Pavle je v četrtek ponoči na lastno željo zapustil s svo- jo rodbino Beograd in odpotoval v Atene SV. OČE DELA ZA MIR. Poučeni krogi v Rimu pravijo, da iz- deluje sv. oče mirovni poziv, ki ga bo naslovil v veliki noči na vse narode po radiju, da bi preprečil spomladansko o- fenzivo, ki jo pripravljati oba sovraž- na! tabora. Svoj poziv bo prebral na ve- likonočno nedeljo dopoldne. ZADNJI DOGODKI V JUGOSLAVIJI niso skalili dobrih odnošajov z Madjar- sko, ker želi Jugoslavija tudi v bodoče obdržati politično, gospodarsko in kul- turno sodelovanje z Madjarsko. 2 NOVINE 3. aprila 1941 Nova vlada je takole sestavljena: Belgrad, 27. marca. Mandatar krone, arm. general Dušan Simovič je sestavil naslednjo vlado: predsednik vlade general Dušan Simovič (izven strank) prvi podpredsednik dr. Vladko Maček (HSS) drugi podpredsednik prof. Slobodan Jovanovič (Srbski klub), zunanji minister dr. Momčilo Ninčič (radikal), vojni minister armadni general Bogoljub Ilič (izven strank), gradbeni minister dr. Franc Kulovec (Slovenska ljudska stranka), notranji minister dr. Srdjan Budisavljevič (samostojni demokrat), finančni minister dr. Juraj Šutej (HSS), minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres (HSS) minister za pravosodje dr. Boža Markovič (demokrat) prosvetni minister Miša Trifunovič (radikal), minister za gozdove in rudnike dr. Džafer Kulenovič (musliman), kmetijski minister dr. Branko Čubrilovič (zemljoradnik), prometni minister Bogoljub Jeftič (JNS), minister za soc. politiko in in ljudsko zdravje Milan Grol (demokrat), minister za PTT dr. Josip Torbar.(HSS) minister za prehrano Sava Kosanovič (samostojni demokrat), minister za ljudsko telesno vzgojo, namestnik Bogoljub lüč (izv.) minister brez listnice dr. Miha Krek (SLS). minister brez listnice Bariša Smoljan (HSS), minister brez listnice Marko Dakovič (Črnogorski federalist), minister brez listnice Jovo Banjanin (JNS), minister brez listnice dr. Milan Gavrilovič (zemljoradnik). Nedelja Cvetna nedelja. Tisti čas, ko se je Jezus približal Je- ruzalemu in prišel do Betfage ob Oljski gori, je poslal dva učenca ter jima naro- čil: Pojdita v vas, ki je pred vama, in takoj bosta našla oslico privezano in žrebe pri njej. Odvežita in ju pripeljita k meni! In če bi vaju kdo kaj vprašal, recita: „Gospod ju potrebujeˮ; in takoj ju bo pustil. — To vse pa je zgodilo, da se je spolnilo, kar je bilo napovedano po preroku, ki pravi: „Povejte hčeri sion- ski: Glej, tvoj kralj prihaja k tebi, kro- tak in sedeč na osliču, žrebetu vprežne oslice.ˮ — Učenca sta šla in storila, kar jima je bil Jezus naročil. Pripeljala sta oslico in žrebe; in položili so nanji svo- ja oblačila in so ga nanja posadili. Zelo veliko ljudi je razgrnilo na pot svoje plašče; drugi so pa sekali vejice z dre- ves in jih stali po poti. Množice pa, ki so šle pred njim in za njim, so vzkli- kale: Hozana sinu Davidemu! Blagos- lovljen, ki prihaja V imenu Gospodovom! * Množica je razprostirala po poti svoja oblačila, kakor po kraljevski palači po- lagajo preproge. Tako so napravili Jud- je tudi kralju Jehu, ko so si ga bili iz- volili, tako so napravili pogani tudi bla- gemu Katonu, ko je odhajal. Tako so v starih časih častili slavne može. Za vernika pa ima ta dogodek še glo- blji pomen. Kakšen pomen? Ta le: Ako hočemo, da pride Kristus k nam, treba, da odložimo in slečemo greh in grešne navade in jih podvržemo Gospodu v za- krament sv. spovedi. Isti pomen imajo tudi veje in cvetje, ki ljudstvo meče Gospodu pred noge: Svetno veselje vržimo stran, Gospodu pred noge, kakor mu je Magdalena raz- lila na noge dragoceno mazilo. Množica je nosila v rokah palmove veje. Palma je visoko drevo in ima veje je pri vrhu. Te veje so lepe in jih je težko dobiti. Od nekdaj je palmova ve- ja veljala kot znamenje zmage. Teh vej ne sežge goreče sonce južnih krajev, ne odtrga jih noben veter, ine raztrga in ne polomi jih burja. Ljudstvo obhaja tu- kaj s palmovimi vejami Gospodovo zma- go nad grehom, svetom in hüdim duhom. In ljudstvo, ki je hodilo pred Gospo- dom, ko ga je spremljalo in prihajalo za njim, nam predstavlja človeški rod. Ne- kateri so živeli pred Kristusom, drugi v njegovi dobi, zopet drugi, kristjani nam- reč, prihajajo za njim. Izmed teh ljudi so nekateri Gospodovi apostoli, drugi s palmami so mučeniki; otroci, ki Gospo- du trosijo rože po poti, so device, ki krasijo pot sv. Cerkve. Obleke, to je grehe, si slačijo spokorniki in „hozanaˮ kličejo Gospodu spoznavalci. Ta obred nas spominja našega vsto- pa v nebeški Jeruzalem. Tja nam je odprl vrata Jezus Kristus. Greh Adamov nam ga je bil zaprl, a po sv. križu so nam bila zopet odklenjena, Predsednik Romunske vlade general Antonescu je slovesno izjavil,da sedanji položaj v Romunija nikakor nemore zadovoljiti romunskoga naroda. Dejal je, »tla ne pri- znava stanja, ki je bilo ustvarjeno z dunajsko razsodbo, v kateri je morala Romunija odstopiti Madjarom severni del Transilvanije (Erdeljske. Kajti se- daj je nad en miüjon Romunov na Mad- jarskem. Povdaril je,da v tem delu Ev- rope ne bo prej miru,dokler se ta krivica ne popravi. Ta izjava je Seveda vzbudila na Madjarskem veliko presenečenje in Vznemirjenje. t Preokret politike med Sov- jetsko zvezo in Turčijo. Prejšnji teden so se začeli diploma- tični razgovori med Sovjetsko zvezo in Turčijo, ki so dovedli do tega, da je bila objavljena nenapadalna izjava. Sovjetska zveza je dala Turčiji zago- tovilo, da ji ne bo delala nikakih težav, če bi se Turčija morala braniti pred na- padom kake tretje, države. S tem je po- stala poUtika Turčije, ki je zvesta za- veznica Anglije, mnogo bolj jasna in pravijo, da so to tudi prvi znaki za spremembo sovjetske poUtike na Čraem morju. Macuoka v Berlinu. V Berlinu so zelo slovesno sprejeli japonskega zunanjega ministra. O čem so se v Berlinu posvetovali, ni bilo nič jasnega sporočeno javnosti. Po besedi- la trojne zveze bi moralo Japonska Ame- riko v sedanjem trenutku napasti. ka- ko so napravili, ne vemo. Zadnjo nede- ljo és je poslovi! od Berlina in se po- dal daljev Rim. Japonska je menda bolj v škripcih, ker ji Amerika tudi nudi ne- ke precejšnje ugodnosti in Japonska v tem trenudko najbrž nebi rada raskira- la boja z Ameriko. Povdariti je treba, da je pot zunanjega japonskega mini- stra nekaj izrednega. Do sedaj šé na- mreč noben japonski minister ni napra- vil takega potovanja. Macuoka je obiskal tudi sv. očeta. V Sredo 2. aprila je obiskal japonski zuannji minister Macuoko tudi sv. oče- ta To je tudi prvi uradni obisk Maeuo ke pri poglavarju katoliške cerkve. Ma- cuoka sam je krščanske vere. AMERIKA JE ZAPLENILA ITALI- JANSKE IN NEMŠKE LADJE. V američkih pristaniščih se nahaja tre- nutno nahaja prek 100 italijanskih, nem ških in danskih ladij, ki pa so jih vse prevzele ameriške pomorske oblasti, skupna tonažaj zaplenjenih ladij znaša 296.715 ton. Ameriška Vlada se namreč strogo drži načela, da bo Angliji poma- gala z vsemi sredstvi,! BITKA NA MORJIH. Glavna pozorišča bojev v minulem tenu so bila morja. Bili so tudi letal- ski napadi, ki pa niso zavzeli večjega obsega. Nemška letala so bombardirala predvsem angleška letališča, angleška letala pa industrijska središča v Nem- čiji. Pač pa so bili glavni boji na morju. Začela se je takozvana „bitka za Atla- ntikˮ. Nemčija namerava namreč po- polnoma omogočiti angleškim ladjam svobodno pot po morju. S tem je resno ogrožen prevoz iz Amerike. Nemške podmornice napadajo številne prevoze in Angleži sami priznavajo, da so jim te podmornice potopile precejšnje šte- vilo ladij. Število potopljenih ladij v minulem tednu je doseglo tako visoko število, kakor je doslej angleška mor- narica še ni zabeležila. Nemci pravijo, da je to znak, da se bo vojna v letu 1941. končala za Nemce zmagoslavno. Največja bitka na morju v sedanji vojni V soboto 29. marca ponoči so se sre- čam angleške in italijanske bojne lad- je v vzhodnem delu Sredozemskega morja. V tej bitki je bilo potopljenih 5 italijanskih bojnih ladij in sicer križar- ke „Zaraˮ, „Polaˮ in „Fiume ter ru- šilca „Vincenzo Giobertiˮ in „Maestra- leˮ. Angleži so izgubili eno križarko in poškodovana je bila nosilka letal. Potopljene italijanske križarke so bi- le najhitrejše in najmodernejše te vrste na svetu. Vsaka je imela po 10.000 ton, osla dva rušilca pa skupno 3200 ton. V ALBANIJI je vladal v minulem tednu več ali manj mir. Oba tabora se pripravljata na no- ve boje v bližnji bodočnosti. V GRČIJO so dospele angleške pomožne čete. Nem- ške čete pa se utrjujejo ob romunsko- turški meji. Ravnotako tudi proti Grči- ji. Nemška armada, ki šteje okrog 600.000 mož, je sedaj razmeščena in pripravljena za, napad na Grčijo. V AFRIKI so Italijani zasedli manjše mesto El Agheile na meji Libije. Pač pa so imeli zopet velike uspehe Angleži na vzhodni Afriki. V Eriteriji so končno zavzeli po precej dolgem obleganju mesto Keren in s tem so dobili v svojo oblast vso Eriterijo. V Abesiniji so zasedli mesto Harar in tako dosegli železnico, ki vodi iz Džibutija v Addis Abebo. V kratkem se bo začela odločilna bitka za Addis Abebo in s tem, pravijo, bi bila zaključena; vojna v Vzhodni Afriki. Po zaključku vojne bodo angleške čete proste. Grajski kino v M. Soboti V četrtek, petek in v soboto ob obič. urah v soboto pa tudi še ob 15. uri 15 min. Veseli film „VRAŽJE DEKLEˮ JAVOR PAL SELECKI ZITA Neobičajni doživljaji mladih boga- tašov brez denarja ... V nedeljo, pondeljek in t o r e k ob običajnih urah PRVIČ V JUGOSLAVIJI Veseli film „ZADNJI UDARECˮ CAMILA HORN A. HÖRBIGER Borba za svetovno prvenstvo v boksu ... ;Kako je padel Keren? V zadnjih 48 urah pred padcem Ko- rena so Italijani izvedli 13 protinapa- dov. Težko je oceniti izgube, vendar pa na več tisoč. Štab ene italijanske bri- gade je bil zavzet in zajet po taktični zaslugi. Neki angleški oddelki so na- mreč nakazali napad po neki strmini, medtem pa s ose drugi angleški oddel- ki povzpeli na drugo stran in tako od- sekali štab brigade. Ko so angleške če- te vdrle v mesto,so se razdelite na dva della. En oddelek je prešel Keren in prodiral proti Asmari,, dokler ni na- letci na ovire sovražnih zapüščenih tan- kov. Vsi ležijo po cesti. Keren šteje vse- ga približno 10.000 prebivalcev. V me- stu je nekaj državnih poslopij in bank, prav tako pa še nekaj cerkva, hotelov in kinematografov. Zastopnik angleških vojnih sil je izjavil, da se domneva,da je K eren branila tretjina zahodnih afriških sil, kar pomeni približno 60.000 do, 70.000 mož. Padec Kerena je dejansko že ko- nec bojev vEritreji. Letala angleškoga kraljevskoga letalstva in letala iz jü- žne afrike so opravile pomembno na- logo pri zavzetju Kerena. Letala so ne- prestano bombadirala vrhove, na kate- rih so bile italijanske čete. V zadnjih 12 urah so letala zmetala približno 120 ton bomb in angleška in južnoafriška leta- la so bila v zraku od zore do mraka in so bila izpostavjena hudemu obstrelje- vanju sovražnoga protiletalskega top- ništva. Italijanske čete, ki so branile Keren so se borite tako junaško in tako hra- bro, kakor najbrž še nikdar v zgodovi- ni. Njihova Obramba je bila nad vsako Pohvalo vzvišena. če so podlegla so po- dlegli le taktičnim ukrepom Wavellove- ga vodstva. Šatorišče oznanosti bože. Tak se zove neka navadna hiša, ki služi za cerkev „baptistomˮ ali kako jih že imenujejo te nove prekrščevalce. Razen teh baptistov so še neki drugi razkolniki, ki jim pravijo „adventistiˮ. Eni kakor drugi so se zadnji čas udo- mačili pri nas. Od kod so prišli ne vem. Zdi se mi, da iz Amerike. Kakor eni, tako drugi imajo nekaj pristašev, posebno izmed vrst luteranov in raz- nih mlačnežev naše cerkve. Eni širijo samo češčenje sv. Duha, drugi pa šele pričakujejo Prihod Odrešenika. Kakor eni, tako drugi verujejo v več ali manj plačano propagando. Majo pa oboji po raznih hišah svoje molilnice, kjer se zbirajo, k svojemu češčenju. Imajo svoje duhovnike, ki pa so drugače po svojem poklicu krojači, ali zidarje koga si pač izvolijo iz svoje srede. Razlagajo svoje nauke tako ka- kor jim naročijo propagatorji in vsi so zelo navdüšeni zanje. Če slučajno kdo nanovo zaide v to družbo, ga zelo častijo, ker je zopet našel pot k resnici. Zato tudi dobi, če je reven kako nagrado, bodisi v denar- ju ali obleki, češ, dáj mu to pošilja sv. Duh. Predno pa je sprejet pa se mora še dati krstiti v Ledavi, ker je samo krst, izvršen v reki veljaven, ne pa oni, ki je opravičen v cerkvi. Pravijo, da jim sv. Duh vse da, kar ga prosijo. Imajo tudi nekak post. Nef smejo jesti nič mestnoga, ampak le oljna je- dila. Kučejo tudi, da bo sv. Duh spre- obrnil vse ljudi, vsi bodo v njega ver- vaU in potem bo na svetu vsem ljudem dobro. Takrat ne bo vojne, ne siroma- kov in ine tudi bogatinov, ampak bo- do vsi enaki, ker taka je volja božja. Vsí morajo imeti enako, pravi sv. Duh. Nekaterim je ta sv. Duh razodel kar čüdne stvari: Pravijo celo, da jim je obljubU kot nekakim apostolom prve sedeže v nebesih, ki so le njim, name- njena. Ker vse ostale vere so krive, rke vse dovoljujejo udobje in vse šči- tijo kapitaliste. Samo siromakov nikdo ne ščiti. Samo njihova vera, ki je edina prava, ščiti siromake in jim obljubla božje kraljestvo, ki ga dosežejo le tak- rat, če se bodo poštni in vzdrževaU ma- stni jedi in vsega kar jim sv. Duh prepoveduje. Svoj praznik imajo vsako soboto po- poldne. Takrat se zberejo k skupni mo- litvi in takrat sv. Duh zopet kaj nove- ga razodene enemu aU drugemu. Svojo jo vero pa širijo z naj različne jšimi le- taki, ki jih sami delajo aU pa jih do- bijo od glavne Centrale, ki je sam sv. Duh ve kje. »Mnogo krivih naukov^ in ver bo na- stalo proti koncu sveta«, pravi božje razodetje sv. Janeža. Torej je spet en viden dokaz, da bo konec sveta blizu. Vojna in morija, draginja in vse to je tu. Take in Podobne letake lahko skoraj vsak teden Vidite, da jih baptisti nosijo okrog in jih vsiljujejo ljudem za maj- hen denar aü celo zastonj. Pravijo, da bo takrat prišlo božje kraljestvo, ki jim je obljübljeno... Vse žrtvuje za svojo neumno zmoto. In mi? H. A, 3. aprila 1941 NOVINE 3 Po Slovenski Krajini Profesorski izpit na Ljubljanski uni- verzi je napravil g. M o č a n Vladimir, suplent na gimnaziji v Soboti. Gospodu profesorju k uspehu iskreno čestitamo! Bogato naročnino v znesku 100 din nam je poslal Silvij Brandieu, bivši primarij. Za njegovo naklonjenost is- krena hvala! Smrt tajnika soboške občine. Prejšnji teden je umrl po daljši bolezni tajnik soboške občine g. G r e g o r i č Franc v 64. letu svojega življenja. Prišel je kmalu po svetovni vojni kot primorski rojak v Soboto in bil tu velika opora soboškim županom celih 19 let. Nai zad- nji poti ga je spremljala velika mno- žica ljudi z županom in sreskom načel- nikom na čelu. Naj mirno, počiva v naši zemlji! V Soboti je umrl znani slikarski po- močnik Lük Janez v 19. letu svojega mnogo obetajočega življenja. Pokopali so ga zadnjo nedeljo ob veliki udeležbi naroda. Naj mu sveti večna luč i— osta- lim naše sožalje! Nad sto srebrnih avstrijskih kron so mu odnesi. V Kupšincih je imel neki posestnik lep zaklad: 105 avstrijskih srebrnih kron. Imel, jih je shranjene v majhni skrinjici. To škrinjico, je imel v omari, ki pa je bila vedno odprta. To je nekdo izrabil in mu odnesel vse sre- brnike in še revolver povrh. Pod vlak se je vrgla. Mlado_ komaj 17 let, staro R o z i k o Sabo, ki je bila doma iz Dolge vasi, so neznosne drüžinske razmere spravile tako daleč, da si je v svoji nepremišljenosti kon- čala mlado življenje. V petek zvečer, tik pred odhodom vlaka iz Lendave, je je prišla k železniškemu prehodu, kjer se je razgovarjala s čuvajem. Še prej pa je zaklenila kolo in ključ odvrgla. Ko je privozil vlak, se je nenadoma vrgla pod kolesa lokomotive. Kolesa so je prerezala na dvoje in jo vlekla ne- kaj metrov s seboj. Vlakovodja je hit- ro ustavil, lokomotivov in pod kolesi se je njemu in potnikom nudil strašen pri- zor razmesarjenega trupla mladega de- kleta. Ali je bilo to dejanje mladosti nepremišljenosti ali pa res neznosne družinske razmere, še ni dognano. Tihotapsko blago je „lifralaˮ. Neka bogata lastnica, ki ima posestva v Gančanih in v Beltincih se je je že dolgo bavila s svojo prijateljico s tem, da je prodajala tihotapsko blago, ki sta „lifraliˮ celo na Hrvatsko. Pred kratkim pa so ju ujeli in kaznovali. Za- nimivo je, da se s tihotapskim blagom bavijo po večini osebe, ki imajo vsega dovolj: dela in jela. Nesreča nikdar ne počiva. Pred ne- kaj dnevi je pripeljal posestnik Püc- ko Ivan iz Gančan k mlinu zrnje. Tik pred mlinom, pa soi se krave spla- šile, podrle Pücka in voz z zrnjem so krave peljale prek njega in ga težko poškodovale. Ponesrečenca so spravili v bolnico, toda vsa skrbna nega je bila zaman. Dan pozneje je spravljen z Bo- gom zatisnil trudne oči. Zapustil je dve mladoletni hčerki. Naj mu sveti, večna luč — ostalim pa naše sožalje. Mlad nepoboljšljivec. V cerkvi pri Gradi na Goričkem so že večkrat opa- zili tatvine iz nabiralikov. Domači gos- pod župnik je dal takrat samo za silo popraviti dverice na nabiralnikih. To- da kljub temu je redno izginjal dro- biž iz njih. Sedaj se je posrečilo odkriti vlomilca, ravno v času, ko je izpraz- njeval nabiralnike. Bil je to komaj 12 letni učenec tretjega razreda ljudske šole. S kleščami je namreč previdno od- pirat in zapiral dverice na nabiralnikih. Dečak je zakrknjen grešnik in ga ne prime ne dober nauk, ne huda kazen. Šola mu nikakor ne diši ter se najraje potepa okrog. Starši pa morajo ves dan opravljati težaška dela, zato ga ne mo- rajo redno nadzirati. Za take je ne dvomno najboljša poboljševalnica. Kako so obiskovali kmečko nadalje- valne šole pri nas? V lendavskem srezu so bili letos na 8 šolah taki kmetijski tečaji. Obisk je bil sledeči: na Hotizi 33, na Srednji Bistrici 32, v Melincih 86, v Ižekovcih 47, pod Lipo 43, v Odrancih 79, v Gančanih 25, v Dolini 24. Obisko- vali niso samo kmetski dečki, ampak tudi starejši posestniki. Ta lep obisk na vseh šolah je je dokaz, da si naše ljudstvo resnično žeti gospodarske in kulturne izobrazbe. Kajti zavedajo se, če je kmetsko ljudstvo zadovoljno, za- vedno in pošteno, je tudi država močna in trdna. Vsi predavatelji so se res po- trudili, da so dobiti obiskovalci vpogled v vse stroke kmetskega gospodarstva in pa vsa vprašanja, ki zanimajo danes človeka. Naše ljudstvo bo znalo biti hvaležno vsem predavateljem, kakor tüdi veroučiteljem, ki so mnogokrat hoditi daleč in kesno ponoči ob slavnem vremenu. Vsekakor pa ima za to delo veliko zasluge kr. banska uprava, ki je pokazala veliko razumevanja za na- šega kmeta. Nova poštna tarifa. S t. aprilom je stopil v veljavo nova poštna tarifa. Od tega dne znaša tarifa za navadno pismo v nrajevnem prometu l.50 Din, kar je bilo doslej samo l Din. V medkrajev- nem prometu do 20 gr teže 20 gr teže 2 Din (doslej l.50 Din), od 20 do 50 gr Din, od 50 do 250 gr 4 Din, od 250 do 500 gr 6 Din, od 500 do 1000 gr 12 Din in od 1000 do 2000 gr 18 Din. Za inozemstvo ostane isto kakor doslej, sa- mo za pisma, ki gredo v Bolgarijo, ni treba več plačeoati kakor za tuzemstvo. Za odprte karte in dopisnice je ostala poštna pristojbina neizpremenjena. Za zaprte karte pa zelja isto kakor za pis- ma: v krajevnem prometu 1.50, v med- krajevnem pa 2 Din. Za priporočena pis- ma velja naslednja pristojbina: za tu- zemstvo 5 Din, za ostale države pa 6 Din. Požar v Krogu. Pri posestniku Lu- kaču je nenadoma izbruhnil ogenj. Pra- vijo, da se je vnelo smetišče. Močan ve- ter je nato razpihal iskre na vse stra- ni in jih odnesel na streho s slamo kri- tega gospodarskega poslopja,ki je bilo naenkrat vse v plamenu. Domačim ga- silcom so pomagati še gasilci, iz Bako- vec, Sobote, Satahovec in Črnec. Škode je 50.000 din, dočim je bilo poslopje za- varovano le za 3000 din. PROSVETNO POLJE Na Marijin svetek dne 25. marca je bila na T i š i n i lepa domača prireditev, Naša mladina je počastila svoje ma- tere z lepimi deklamacijmi pomenlji- vim govorom in igro „Prisegamˮ igral- ke so se dobro odrezane. Tudi ljudi je bilo toliko,da si se komaj mogel gani- ti, Tišina se je v zadnjih mesecih pre- cej razgibala. Le tako naprej! Materinska Proslava v Beltincih. Dekliški krožek v Beltincih je letos pr- vič, odkar obstoja, priredil akademijo našim materam v počastitev. Spored te proslave je bil posrečeno izbran. Naj- prvo je bila deklamacija „Matiˮ, na- to so izvajane mladenke in naraščaj lju- bko „Venčaricoˮ, za tem so članice izva- jale simbolično vajo Oče naš. Vso pro- slavo je zaklučila igra „Materina slika, ki so jo odigrale članice DK. Nabito pol- na dvorana in lepa ter posrečena pri- reditev jasno svedoči, da bi bila veli- ka škoda,če bi dekleta in mladina sploh, ostala samo na sredi svojega razgiba- nega dela. Priznati, je treba, da ima pri tej proslavi veliko zaslugo učiteljica ga. Osterčeva. Velika ovira so vsekakor pretesni prostori. Mladinska akademija v Soboti Le- tos je bila mladinska akademija v So- boti izjemno zvečer pred Marijinim sve- tkom dne, 24. marca. V uvodnem govo- ru je g. župnik Vojkovič povedal našim fantom in dekletom nekaj bo- drilnih besed, ki so našle živahen od- mev Ljubka je bila vzorna deklama- cija mladenk, izrazito in na lepi višini je bilo petje dekliškega zbora, precej dovršeno so podale članice proste vaje, naraščajniki so pomenljive in efektno pokazali svojo telovadbo. Tudi člani so enotno izvedli prosto vajo. Nato so de- kleta še vprizorila kratko igro „Pismoˮ ki so se jo naučile kar v dveh dneh in to v splošno zadovoljstvo. Za konec so vsi navdušeno zapeli „Hej Slovenciˮ. Pristopajte in včlanite se v OSREDNJI KMETIJSKI BLAGOVNI ZADRUGI V M. SOBOTI in ustanavijajte njene podružnice v vsaki vasi. Lepo uspela akademija osmošolcev v Soboti. V sredo dne 26. marca so naši osmo- šolci priredili v dvorani Grajskega Kina pestro in posrečeno akademijo. Pozdrav- ni govor je imel Lušin, Župančiča in Cankarja sta zapela samospeve in en dvospev gdč. Košutnikova in Kleiner, peoski zbor pod vodstvom prof. Mo- čana pa je zapel nekaj slovenskih skla- dateljev.. V drugi polovici programa je nastopil orkester, ki ga je vodil prof. Justin, Vutkovič je v lirični ubranosti zaigral na violino rapsodijo. Za zaklju- ček so vprizorili „Hlapca Jerneja v Delakovi priredbi pod spretno režijo prof. Potokarja. Občinstvo je nagradilo prve maturante na naši državni gimna- ziji z navdušenim priznanjem in dvorano tudi docela napolnilo. S svojim obiskom so počastili to akademijo tudi vsi pred- stavniki soboškega javnega življenja. Izjava V nepodpisanem letaku, ki se je te dni širil po Soboti, je navedeno, da je med drugimi tudi: „dr. Brandieu-jevaˮ članica Kulturbunda, da agitira za to organizacijo, da njoj in pa Winterhilfe denarno podpira. Kot mož oziroma oče izjavljam, da niti moja žena, niti mo- ja hčerka nista in nista biti članici Kul- turbunda; da nikoli nista agitirati, še manj pa prispevali za Kulturbund, Win- terhilfe ali v kak sličen namen. Pozivam anonimnega pisca navedene- ga letaka, da ponovi svojo izjavo ja- vno s podpisom, da mu morem dokaza- ti lažnjivost njegovih trditev pred so- diščom. Sobota, dne 28. marca 1941. Dr. Brandieu Silvij, Zdravnik. RAZPIS. Zdrüženje obrtnikov za srez M. Sobota v M. Soboti razpisuje pogodbeno mesto tajnika z nastopom službe 1. maja t.l. Poleg splošnih pogojev mora vsak prosi- lec izpolnjevati še sledeče pogoje: 1. da ima najmanj 4 razrede srednje ali njej enake šole z zaključim ispitom; 2. da je vojaščine prost; 3. da je neoporečne- ga vedenja in 4. da ni starejši od 35 let. Prednost imajo prosilci, ki so že bili v tej slični službi. Plača ter napredovanje je enako kot pri državnih uradnikih na istem položaju. Pravilno kolekovane pro- šnje obenem z vsemi potrebnimi prilo- gami je vložiti pri podpisanem združe- nju do 20. aprila t. 1. Za upravo združenja, predsednik: S U KITS 1. r. RADIO-APARATI z dvoletnim jamstvom KOLESA DIAMANT in ostale znamke MOTORNA KOLESA DKW, Zündapp, NSU PISALNI STROJI URANIA ŠIVALNI STROJI od Din 2.500 Pri NEMEC J. MURSKA SOBOTA Ugodni odplačilni pogoji DOMOLUBNA MANIFESTACIJA V SOBOTI. Ko so v četrtek Sobočanci zvedeli, da je vzel v roke krmilo naše države mladi kralj Peter II. jih je prevzelo navdušenje in veselje. Na mah so raz državnih, samoupravnih in zasebnih hiš zavihralo v spomladaskem vetra naše trobojnice. Že itak živahna Sobota je postala pravo mravljišče. Navdušenje nad pomembnim dogodkom je naraslo proti večera, ko so se naše organizaci- je in društva v polnem številu zbrale v Sokolskem domu, ker je dvorana v Pro- svetnom domu premajhna za večje, ma- nifestacije. Fantovski odsek in dekliš- ki krožek so z navdušenimi ovacijami pozdraviti, ko so prikorakati v dvorano. Dvorana je bila okrašena z državno za- stavo in sliko Nj. Vel. kralja. Nato sta izmenoma spregovorila zastopnika FO in Sokolov. Vidno je bila zastopana vo- jaška oblast, kakor tudi cerkvena in svetna. Znova in znova so pretrgali go- vore navdušeni klici in odobravanje mla- denci kralju Petra II. Juguslaviji iti posebej še vojski. Ob koncu je vsa dvo- rana žarečih obrazov zapela državno himno in „Hej Slovenciˮ. V teh dneh je naša mladina - vsa čast ji - pozabila na medsebojne razpoke in je nagonsko v njej vzplamtela velika ljubezen do kraljevskega doma in svobode države Jugoslavije. Glas prosečih. Z žalostjo v srcu gledamo kako nam leto za letom povodenj pustoši polja, senokoše, sadovnjake in gospodarsko poslopje. Vselej se sprašujemo: kako dolgo bo še to. Da veliko je ležečega dela na nas samih, veliko pomoči in de- janj pa čakamo od onih inštam in me- rodajnih krogov, kjer imajo naše pro- šnje svoje mesto. Da se ne doteknemo najbolj občutijive in pereče točke v delokrogu in obsegu krajevne kmečke zveze v Beltincih, regulacije Mu- re, o kateri se je že toliko razprav- ljalo na raznih konferencah, sejah in ankentah in o kateri je že romalo toli- ko prošenj na oblastva. Dotaknemo še drage manj kočljive zadeve, regulacijo Ledave, katera leto za letom po- plavlja dve najbližji vasi ter polja, Gančane in Lipovce. Pred par leti so dobiti gančki lastni- ki, katerih parcele stojijo oprte v Le- davo ukaz, da se naj poseke vse grmi- čevje na nasipih radi regulacijskih del. Grmovje je bilo posekano, vzrastlo je drugo, a regulacijska dela so še v bo- dočnosti. Lansko leto je dobilo 140 agrarnih interesentov dotične vasi nalog za pla- čilo vodoplavnega doprinosa Vodni zad- rugi.In vsem onim interesentom jo lansko leto povodenj opustošila skrb- no obdelano zemljo dvakrat, prvič na spomlad zimske posevke in drugič na jesen, ko je bila otava najboljša za košnjo in še nadalje proso, ajdo, ko- ruzo i. t. d. Vprašamo se, kako mora lastnik, ki trpi toliko škode, plačevati vodoplavni doprinos in zakaj ga plaču- je, če se pa regulacija ne izvede čas bi že bil, da bi to prišlo k stvarnim dejstvom. Gremo dalje preko meje našega sre- za, v sosednji Soboški. Tudi tam so pe- reče naše zahteve. Ne vemo, kdo vzdr- žuje južni Ledavski nasip na teritorija banovinske kmetijske šole v Rakičana in teritorija Veleposestva v Rakičana skozi gozd Jelenščak, tudi tu bi pro- siti in obenem zahtevati naj še vendar enkrat nevarni in razdrti nasipi teme- ljito popravijo in to tedaj, ko je za to primeren čas. Ko voda razdere nasip, tedaj je že prepozno. Kako žalostno je vendar gledati, kako voda pustoši sto- tinam in stotinam siromaškim druži- nam zemljo, ki naj bi jim dala vsakda- njega kruha in končno še tako ljübeči domek --- hiše. To smo videti v teku treh štirih let najmanj 6 krat. Ne bo pa povedano tudi preveč, če Podamo tu misel, da bi naj vse zatvor- nice na Ledavi vzdolžnje, ki služijo te- mu ali onemu namenu, bile odprte vsaj 12 ur prej kakor pridrvi povodenj. Kdo ve, če ni ravno tisto zbiranje vode ob raznih zaporah pogubonosno — za na- ša polja. In končno naj obrnemo; še na sreski cestni odbor v Lendavi, pri katerem si potom občne toliko prizadevamo in mo- ledujemo na dva, dovolj velika mosta na ban. cesti in poglobitev, nekaj sto metrov obcestnih jarkov pri Gančanih. Ne vemo pa, kje so ona vrata ob ka- terih se te naše želje že tri leta raz- bijajo. Končno smo vendarle dobiti en most. Mi, ki gledamo nesreči neposredni v oči, vendar le bolj Znamo in vidimo, kje je rešilni izhod teh naših problemov, kakor dragi, ki vidi vse to le posredno! Kako naj napreduje naše slabo go- spodarstvo in kako si ga naj uspešno izboljšamo ter je vzdignemo na višjo stopnjo v teh prepotrebna časih, če pa imamo toliko zunanjih sovražnikov (vo- de), ki nam uničujejo leto za letom na- še delo. Tako ne bo šlo dalje. Čas nam nare- kuje, da bo enkrat potrebno iti k stvar- nim dejstvom, k sistematičnemu delu za boljšo bodočnost prekmurskega kmeta. Krajevna kmečka zveza, Beltinci. 4 NOVINE S. aprila 1941 Delajmo za treznost! Od tihe do cvetne nedelne, t. j. od 30. marca do 6. aprila se obhaja po vsej Sloveniji treznosti teden, ki ima ta na- men, da se vsi v teh časih vzdržimo o- pojnih pijač. Kar bi prihranili s tem, naj bi darovali siromakom, ki jih je med nami veliko, ali pa v kake druge dobro- delne namene. Naslednje besede, ki jih je zapisal Pisatelj Finžgar, naj nam na kratko pojasnijo ogromno škodo, ki jo povzroča alkohol ali pijanstvo. »Največja Škoda je na narodu. Otroci alkoholikov so šibki, manj nadarjeni, mnogi bebasti. Kajkrat opažajo učitelji in kateheti tole: prvi, drugi, tudi še tre- tji otrok istih staršev je nadarjen, dru- gi so pa brez talenta, zabiti, trdoglavi. Zakaj ? Ko se je oče oženil, je bil trezen fant. V zakonu — Bog ve zakaj — se je lotil pijače in ves zarod zastrupil. To so dognane stvari po skušnjah in učenih zdravnikih. In to je prva in največja Škoda za ves naš narod. Druga Škoda je propad grüntov za- radi dolgov, ki jih povzroča pijančeva- nje. Koliko lepih posestev so že pijanci pognali na boben in raztepli otroke po svetu s trebuhom za kruhom! Tisti go- spodar, ki mu je konj že kar ísam od sebe obstane pred vsako krčmo, naj pe- lje koleselj ali gnojni voz, je izgubljen gospodarstvom vred. Za to ima vsaka občina dokazov dovolj. Tretja Škoda je zdravje alkoholikov. Alkohol uživan nezmerno in redno, u- niči jetra, želodec, srce — in še pamet. Zmeša se mu; taki bolezni pravijo de- lirij. In kako težko premaga druge bo- lezni. Napade ga n. pr. pljučnica. Zdrav- niki šaljivo pravijo: Zdravo in močno srce premaga pljučnico kljub vsem zdra- vilóm. če pljučnica napade pijanca, ki ima od alkohola že vse srce omagano, je kar hitro po njem. Četrta škoda je uničenje ljubega do- mačega miru. Kjer je pijance pri hiši, je prepir in ravs in kavs, kletev in rogo- viljenje, da mora uboga žena z otroki vred večkrat bežati od doma. Peta škoda so pa divji pretepi in po- boji, kadar se ljudje opijejo, da kar po- divjajo. Koliko übojev je vsako leto do groze preveč. Trezen fant je dober, kro- tek kot ovca; ko se opije, mu alkohol omrtviči vse, kar je plemenitega v njem, podžge pa vse, kar je divjega in zato v pijanosti delujeta nož in kol. To so poglavitne škode razen sto in sto drugih, ki jih povzroča demon alko- hol, ako se mu zadaš in te dobi v krem- plje. Dobi v kremplje, pravim. Res je. Ni zverine, ki bi človeka tako vsega zgrabi- la kot ga alkohol. Alkoholik postane ves zastrupljen, iz zdravega človeka po- stane bolnik. Hrepenenje po alkoholni pijači je neznosno. Pijanca ni več sram, mu ni nič za čast, mu ni, da bi svoje de- lo opravil po dolžnosti; če nima za pija- čo, krade, prosjači. Videl sem imovitega kmeta, ki mu je sodišče odvzelo zaradi pijančevanja gospodarstvo, da je v krč- mi, ker je bil brez denarja, klečal in vsem v zasmeh molil kot berač, da bi mu kupili frakelj žganja. Strahotno je razdejanje človeka, katerega si napravi za sužnja alkohol. Iz tega je razvidno, da alkoholizem neizmerno škoduje. Zato smo dolžni pov- sod preganjati alkoholizem in biti pov- sod trezni. V Če hočeš ... Če hočeš biti vedno raztrgan, zaniče- van, zasramovan, preklet - bodi pijanec! Če hočeš biti vedno žejen, bolan, sla- boten, čemeren prepirljiv, nezadovoljen, dobiti tresenje udov, rdeč nos in jetiko, živeti brez moči, postati žrtev smrti — bodi pijanec! Če hočeš biti brezumen, pohajač, v spotiko in pohujšanje soseski; da te sta- vijo v svarilen zgled drugim in te otroci zasmehujejo — bodi pijanec! Če hočeš biti slab človek, nehvaležen sin, krut oče, neusmiljen soprog — bo- di pijanec! Če hočeš gledati, da si starši izjokajo oči in ti otroci bolehavi pomrjo — bodi pijanec! Če hočeš zapraviti denar in se storiti nezmožnega, da bi kaj prislužil; če hočeš omračiti svojo pamet, omajati, zlomiti svojo voljo, zatemniti svojo pamet — bodi pijanec! Če si hočeš narediti vsakega za na- sprotnika, vsakega potepuha za tovariša in si vzeti vsako misel na boljšo bodoč- nost — bodi pijanec! Če rad živiš vj prepiru in v kregu, lju- biš pretep, se hočeš učiti, kako se skriv- nosti izdajajo, kako se kolne, krade in laže — bodi pijanec! Če si hočeš skrajšati življenje in zgo- daj umreti — bodi pijanec! Če bi kmalu rad umrli brez zavesti ali čisto reven in bi prav gotovo rad prišel v pekel — bodi pijanec! Varčevanje z živim v Vatikana. Prebivalci v Vatikana so dobili pred dnevi živilske nakaznico, ki bodo stopile v veljavo letos 14. maja. Sv. oče je sam izrazil željo, naj izdajo nakaznico tudi za njega in vse kardinale v kuriji (na papeževem dvoru). Na ta način ne bo pri varčevanju nobenih izjem. Živila so porazdeljena tako, da dobi vsak član 300 gr kruha in 90 gr mesa na dan, 100 gr sirovoga masla (zmočaja) na teden in 500 gr sladkorja na teden. Tržne cene na zadnjem sejmu v Soboti. Biki I. vrste 10, H. vrste 9, telice I. vrste! 10—10.50, II. vrste 9, krave I. vr- ste 6.50, II. 5.50—6, teleta I. vrste 9, II. vrste 7—8, prašiči pršutarji 13—16 din za kg žive teže.— Goveje meso I. vrste Prednji del 18, zadnji del bržola 20, plju- čna pečenka 24, teletina 13—22, svinjina 16—24, slanina 29, Svinjska mast 35 din za 1 kg. — Pšenica 450—500, ječmen 420—440, rž 500, oves 350, koruza 320, fižol 600—700, krompir 180, seno 120, slama 70, pšenična moka 550—1000, ko- ruzna moka 500, ajdova moka 1100 din za 100 kg. — Trda drva do 190 din za kub. meter, jajca 1 din komad, mleko 2.50 liter, surovo maslo 56 din za 1 kg. Prekosnice Malo guča. Miška je dobo novoga hlapca. Včasi kak je prišeo k njemi, je hlapci razložo svoje šege i njemi pravo: „To ti povem, Janoš, da nemam rad dugoga pregadanja. Či ti bom jaz na priliko etak skimao z glavov, je to znak, da moreš včasi priti k meniˮ. Zdigno je glavo vujška pa ostro pogledno hlapca. „Meni je tudi tak pravˮ, se je oglaso hlapec. Tudi meni se vnoža dosta gu- čati. Zato si pa zapomlite! Kda mi vi tak skimlete z glavov, pa bi jaz etak ski- maoˮ, pri tom je odkimao z glavov, „te me ne bo blüzi vas!ˮ Dobra reklama. Nekši trgovec s platnom je dao v svo- je izložbeno okno ete napis: „Celi svet je edna sama dolina skuz. Najbolše bo, da si jih obrišete z našimi robčekeˮ Na sodišči. Sodnik: „Kje stanujete, v dolgovaških goricah? — Toženec: „Jaˮ. — Sodnik: „Pristojni ste pa v Lendavo, kajne?ˮ — „Ne celi samo pou.ˮ — Sodnik: „Kako to ?ˮ — „Ja kda sam vagao 30 kil, sam prišeo v lendavsko občino, zdaj pa va- gam 60. Tak sam teda na pou pristojen v Polano, na pou pa v Lendavoˮ. Oseo, jünec pa konj. V zadnjoj svetovnoj bojni so prišli vküper v Avstriji konj, jünec pa oseo i se eden ovomi tožili, kelko trpijo v bojni. Konj: „Jaz dosta trpim, moram voziti težke štüke, pa strelivo i ves ži- vežˮ. — „Istina dosta trpiš, je djao jünec, „nego jaz ešče več trpim, svoje lastno meso moram davati vojski za hra- no«. — Oseo: „To je vsevküper nikaj ne. Jaz trpim nájveč. Pomislita, da moram biti v generalnom štabi pa kozle strelati.ˮ Ne odlašajte! Zamenjajte Vaše staro kolo za novo znamke: „MIELE“, „PRESTOˮ, „TORPEDOˮ in dr. MOTORJE „A R D I E“ Vse dele za kolesa, šivalne stroje „Köhler“, „Matador“, radio aparate „Tefag“, nove in rabljene, igračke vseh vrst kovčege, torbice in denarnice nudi najcenejše Fink Leopoldina M. SOBOTA Aleksandrova 23 Osrednja kmetijska blagovna zadruga v MURSKI SOBOTI Kupuje po najvišjih dnevnih cenah vse poljske pridelke, krompir, živino, svinje, nabavlja za svo- je člane in članice zadruge vse kmetij- sko orodje, umetna gnojila, cement, ap- no, stavbni les, deske, late in vse lesno izdelke. DEKLA ZA VSAKO KMETSKO DELO iz dobre katoliške drüžine v starosti od 30 do 40 let, ki zna samostojno voditi gospodinjstvo, se takoj sprejme v služ- bo. — Plača po dogovoru. — Oglasi naj se v zadrugi Delavski dom v Soboti. Ne pozabite, da imam v največji izbiri in stalno v zalogi radio aparate najboljših znamk šivalne stroje pisalne stroje kolesa in gume še vse po nizki ceni ŠTIVAN ERNEST Murska Sobota Telefon Štev. 39. MATIJA MALEŠIČ: Kruh POVEST SLOVENSKE KRAJINE „Pa mi postavijo Geza in Mikloš in Andraž mojo hišo, kakršna je bila?... Kaj mi Vaši dokazi! Moja nova hiša, moja lepa nova hiša štirideset let vro- čih želj, petintrideset let truda, skrbi, potov, noči brez spanja ...ˮ Vstaja sodnik. Pogled poleti od And- raša, preko Verena in Geze in Horvata do Ivana in Ilonke. V Andraževih očeh obup in bolest. V Verenove očeh skrb in žalost. V Gezovih očeh brezup. V Horvatovih očeh tema in mrak. V Ivanovih očeh ljubezen, pojoča, vih- rajoča ljubezen. V Ilonkinih očeh plahost. Časar se skriva za Ritoperjem. V Ritoperjevih očeh gori srd do sod- nika in do vseh navzočih in do vsega sveta. Sodnik stopi tesno k Ritoperju, po- gleda mu globoko v oči in reče mimo: „Povejte mi, Ritoper, ali ne mislite, da bi še danes stala Vaša nova hiša v vsem svojem sijaju; da bi ne bila po- gorišče; da bi se je nihče ne dotaknil, da ste imeli kaj srca, Vsaj malo srca za svoje poljske delavce?ˮ Divje vzkipi v Ritoperju, odpira usta, da izbruhne svoj srd iz sebe. Prodirno in nepremično in čisto iz bli- žino se zajedajo ostri sodnikovi pogledi v Ritoperjeve oči. Suh in silovito miren, ko, ogenj žgoč sodnikov glas pada na Ritoperja. „Ali bi bilo sploh treba te preiskave, da ste imeli za svoje delavce trohico sočutja, Vsaj malo usmiljenega srca? Srca, srca!ˮ „Kako...? To govorite Vi__________?ˮ se trga Ritoperju iz grla. Drugega ne mo- re izreči. Prodirno, nepremično, čisto iz bliži- no, ostro in ko živa žerjavica žgoče si- lijo sodnikovi pogledi v Ritoperja. Ritoperja zazebe po hrbtu pod temi žgočimi pogledi. Ne vzdrži jih, odprta usta ne izgovore nobene besede. In Ritoper povesi pogled. * Vsa bela, vsa deviška je Slovenska Krajina v snežni obleki. Nasipalo je ne- bo toliko beline po Ravenskom in Do- linskem in Goričkom, da ne razločiš mej med graščinsko zemljo, plodno, bogato, in kočarsko zemljico, peščeno, ilovnato. Milostno je nebo, ne pozna mej! Ka- ko si lepa, Krajina Slovenska, ko si ta- ko bela in ni mej in ni raálóčka med plodnimi polji in peščenimi ilovnitami njivieami. Dobrota božja, zakürjena! peč! Glej, Goričanec, izza ledenih rož na oknih in sanjaj: Koliko je božje zemlje, ki rodi krűh. Oj, če bi trosil znoj po svoji Žem- ljič!! In bi jedel krűh iz domačega zr- nja! Kako bi bil sladek krűh iz doma pridelane pšenice! Kaj pšenice! Iz ko- raže, prosa, ječmena, sirke!: In bi ne odpirala žena s takim strahom škrinje! In bi ji ne bilo žal vsakega zrnca, po katerem s kokodajskanjem planejo ko- koši! In bi ne izpraševaüi otroci, čemu ob gorki peči gubančiš čelo in ti je skrb v očeh. Krakajo črni vran! po zasneženi pla- njavi. V jatah lete z Goričkoga in se zgrinjajo na( grajska dvorišča po Ra- venskom in Dolinskom. Vedo črni vrani, kam so Šla bogástva plodnih polj. Čivkajo vrabel okoli hiš palirjev. V podstrešja silijo premetenci in v kašče. Vedo nikdar sitipožeruhi, kje so skrite jedi za bogato gostijo. Ne upa se za vrani plaha taščica, beži pred samogoltnimi vrabel. Drobna, vsa plaha, vsa tresoča se v mrazu, vsa onemogla od gladu, se zaleti na Vere- nove okno. »Zebe jo, ubožico!«, meni Ludvik in ji hoče' odpreti okno. Pa se boji ljudi, plaha revica in od- leti z okna v sneg in mraz. „Lačna je, lačna! Zato je priletila na okno! Mraz bi prestala, gladu ne mo- re!ˮ modruje Matjažek. Sočutje se budi v mladih srcih, ki ve- do, kaj je glad. In Jožek odlomi droben košček kru- ha, ga zdrobi med prštki in ponudi dro- btinico?ˮ „Če bi jim mamica vrgli pest zrnja pod okno ...ˮ misli glasno Mariška. „Pest zrnja — to je košček kruha!ˮ pove karajoče Matjažek. „Jutri ne bom prosila kruha! Pest zrnja naj ji vržejo! Na moj račun!ˮ „Jutri, praviš? Zakaj ne danes?ˮ „Danes, danes...ˮ jeclja Mariška in ne najde pravega odgovora. „Rad bi vedel, kako bi gledala jutri, ko bi mi jedil kruh, ti pa cedila solze!ˮ Taščica, vsa drobna, vsa plaha, zopet prileti na okno in milo začivka. „Saj pogine ...ˮ V Mariškinih očeh se nabirajo solze. „Ne, ne, ne sme...ˮ vzdrhti Jožek, naglo potegne od ust ves košček kruha, ga zmelje z ročicami in ponudi drobtini- ce Ludviku. „Daj ji, da ne pogine gla- du!ˮ „Kaj ni rekel Ludvik, da je to ne na- siti?ˮ Margitka gleda prosene mater. „Gladu je vendar ne pustimo umre- ti!ˮ poudari še Štefanček, ki misli, da je že velik. In njegove oči prosijo mater. „Saj morajo tudi drobne ptičke ži- veti! Zato jih je Bog ustvaril!ˮ misli Ludvik. In misli in govori glasno. In prosi s pogledom mater, da bi odprla škrinjo in vzela iz nje pest zrnja. „Kaj ne, atek, da morajo tudi drobne ptičke živeti?ˮ Mariška gleda mater, ko da ne govori ateku. „Morajo! Kajpak, da morajo!ˮ pove atek. In udari s kladivom po vozičku, ki ga zbija Aleksandra. Pogleda ne dvigne. Verenka dvigne pokrov skrinje in po- poseže globoko, globoko po zrnju. Gle- da, gleda moža, ko da se ga boji.. . Ali ko da hoče opomniti, kako malo zrnja je še v skrinji, pomlad in prihodnja je- sen pa še daleč, daleč ... (Konec.) Tiskarna sv. Družine v M. Soboti: Klekl Jožef, župn. v p. Izdaja: Katoliško tiskovno drüštvo v Slov. Krajini Urejuje: Matija Balažic