Poštnina plačana v gotovini.
Posamezne številk« 1 rba.
Uredništvo in uprava: Strossmajerjev trg 1 / Tel. št. 73
Leto XXIV Št. 22.
Kranj, 1 junija 1946.
Izhaja vsako soboto Naročnina: celoletno din 40, polletno din 20, četrtletno din 10
Zdrobljeni okovi
Trditev narodno-socialistične Nemčije, da Anglija in Francija ovirata življenjski in go-podarski razvoj nemškega naroda, ni iz trte izvita in se da do neke mere tudi zagovarjati. Ker nam je na tem, da objektivno precenimo dogodke okrog nas, s katerimi smo indirektno povezani tudi mi. je prav, da enkrat načnemo tudi to vprašanje.
Priče smo velikega gospodarskega vzpona in narodnega dinamizma, ki se je zadnja leta po prevzemu državne oblasti po niarodno-soeia-listjčni stranki izoblikoval v Nemčiji. Zal vsi ti gospodarski in življenjski napori nemškega naroda k ponovnemu dvigu države niso bdi usmerjeni v mirno ustvarjanje gospodarskih dobrin, ki hočejo z intenzivno požitvitvijo trgovine in industrije in z delom pridnih rok ■celokupnega naroda priboriti nemškemu ljudstvu mesto na soncu, tisto veljavo in moč, ki mu po njegovem številu in po narodnem geniju pripada v krogu in družini evropskih narodov, ampak se je vsa ta ogromna in potencirana kolektivna energija prevrgla v drugo %smer — z vojno pridobiti nekdanjo moč in silo in z njo združene gospodarske dobrine in koristj.
Žrtve naložene premagani Nemčiji v versaj-■skem miru so bile resnično težke, velike in učinkovite ter so nemški narod okovale v spone, katere je sprejel pod silo razmer, katere pa je skušal tudi slej ali prej zdrobiti in zlomiti. Zmagovalci, ki so diktirali pogoje versaj-skega miru, so prezrli zgodovinsko dejstvo, da se tako velik in ekspanziven narod nt bo dal okovati za večno v gospodarske in politične okove, kajti ponižanje in tlačenje v premagancu vedno p Taja iskro in željo po re-vanži, budi nude in upe po vstajenju k prejšnji slavi in moči.
Sedanji dogodki dovolj jasno kažejo, da je bilo zmagoslavno razpoloženje v zapadnih dveh državah po dobljeni vojni, ki je potem angleški in francoski narod uspavalo v neko brezbrižne in nezanimnnje za svojega premaganega — toda velikega in nevarnega soseda — utopija, ki se danes krvavo maščuje vsej povojni politiki in vsem diplomatskim akcijam, katerih napake morajo danes reševati angleški in francoski generali in vojaki na bojnem polju, če se bodo sploh popraviti le dale.
Med tem, ko so angleški in francoski dplo-tnati skušali zavarovati mir s kopico medsebojnih pogodb in paktov, da že končno nihče skoro ni vedel kateri pakt še velja in kateri je boljši, pa je na vzhodu zažarela spočetka ■majhna iskrica nemških priprav na povračilni dan, ki je v kratkem razdobju razplamtela v sedanji ogromni vojni požar, se razbesnela do dosedaj neslntenih in nodoživetih možnosti modernega vojskovanja. Požar, katerega danes gase angleški in francoski politiki ter diplomati, se zdi, da je preogromen, da bi ga mogli pogasiti, ali vsaj, da bi ga pogasili v dogledni bodočnosti. Izgleda, da je sedanji vojni požar Angleže in Francoze presenetil podobno, kot preseneti ogenj prebivalce hiše, ki mirno spe nič hudega sluteč. —
Da se Angleži in Francozi niso zadosti intenzivno — oziroma kot danes vidimo skoro nič — pripravljali na eventuelho vojno, in pa na to, da z orožjem in učinkovitim vojaškim nastopom branijo sadove svoje zmage, da se niso pripravljali tako, kot so to delali Nemci, ■z namenom osvojiti si izgubljeno ali pa šo več, je več vzrokov. Za Anglijo vemo, da v mirni dobi ne pozna obvezne vojaške dolžnosti, ki je za Angleže nekaj osovraženega.
Res je. da v Evropi danes Angliji ni kos na morju nobena velesjla, ker njena, mornarica ščiti tako materno deželo, kot vse neštevilne zveze in trgovska pota z dominijoni in kolonijami, res je pa tudi, da razen nekaj letalstva Anglija kopni vojski in njeni organizaciji ni posvečala pozornosti, ker velike kopne armade ni potrebovala, saj zgodovina pozna le dva primera, da je sovražnik udri in se izkrcal na otoku samem. To je bil rimski vojskovodja Cezar in pozneje Normani, med tem ko se je
Mrzlične priprave
Na zapadu divja strašna nečloveška borba, kjer gre za življenje in milijonov. Nizozemska je v nekaj dneh klonila radi strašnega vojaškega pritiska in kot poročajo razne agencije, so zelo dobro funkcionirale pete kolone, ki so bile že preje dobro pripravljene. Pri Belgiji je bil oreh nekoliko trši, ker je takoj prišla na pomoč zavezniška armada in Belgija je zopet pomandrana od tujih armad, kljub temu, da ji je bila zagotovljena stroga nevtralno'st.. Ta dva dogodka sta obenem sprožila na drugih delih Evrope precej vznemirjenja in pa mrzličnih vojnih priprav.
Veliko pozornost pa vzbuja zadržanje Italije in sumljive priprave v Sredozemlju. Znano je, da so nekatere države, med njimi tudi Severna Amerika, pričele klicati svoje državljane domov. Tudi v'sa sredozemska pristanišča so v polni bojni pripravljenosti i" le čakajo rezkega povelja, da vzplamti vojni požar tudi v tem delu Evrope. Trenutno mogoče si nismo niti na jasnem, zakaj gre ravno v tem delu, vendar pa da vse skupaj misliti, da so v ozadju dalekosežni načrti, ki se bodo kmalu pokazali. Govori vplivnih itajijanskih politikov in čitanje italijanskega časopisja da slutiti, da se bo tudi Italija kmalu znašla v vojnem stanju. Iz vsega tega se da posneti, da Italijo še vedno bolijo sture rane, da ima še vedno v dvojem programu teritorialne zahteve, ki jih bo skušala uveljaviti v kakem kritičnem trenutku.
Glede Balkana se zdi, da je nastopilo nekako zatišje. Govori se celo o nekih pogajanjih
med Rimom — Berlinom in Moskvo, da se obdrži sedanje stanje na Balkanu. Pretekle tedne so šli mimo Balkana precej kritični trenutki, katere pa je znala pametna in modra jugoslovanska politika pravočasno rešiti in smo se zopet oddaljili od vojne nevarnosti. Ravno glede prejšnjih nastopov Italije se kaže danes nekak umik na tej črti, kajti pojavil se je na obzorju nov tekmec Sovjetija, ki bi tudi rada bila navzoča pri balkanski pojedini.
Naša država, ki jo vodijo pametni in preudarni politiki, se dobro zaveda, kaj pomeni mir in to ne le pri nas, ampak za ves Balkan. Politična odločnost in zasledovanje cilja po strogi .nevtralnosti, vse to je vplivalo, da smo ostali izven vojnega viharja. Zato je vsaka zaskrbljenost, nervoznost in malodušje brez-miselnj in celo kvarno. Ohraniti moramo mirno kri, dogodke budno zasledovati in zaupati vodstvu naše države. Vedeti moramo, da je vsak korak naše države dobro premišljen in preračunan in da so načrti dalekosežni. Nas ne sme vznemirjati malenkostna notica ^ dnevnem časopisju, ker vemo, da je vsaka vojna navadno velika hazardna igra in se vojna sreča obrača sedaj na eno, zdaj na drugo stran. Senzacionalna vojna poročila moramo sprejeti s hladnokrvnostjo in brez strahu vznemirjenosti, saj vemo da se nas to zelo malo tiče. Dokler nas pustijo pri miru, toliko časa bomo stali mirno ob strani in Bog nam daj, da bi še dolgo ostali v miru.
cem
Župljani župnije Besniee umrlemu župniku
Francu Ser. Pokornu v hvaležen spomin
Tvoje telo krije hladna zemlja na pokopališču pri sv. križu v Ljubljani, a Tvoj duh živi med nami.
Oh Tvoji smrti dragi gospod, se hvaležno spominjamo vsega Tvojega dela in truda, ki si ga imel z nami. Vsi smo Te poznali, saj si bival med nami 41 let in danes živi v župniji večina župljanov, katere si krstil.
Sedaj nam je znano vse Tvoje veliko delo med nam,1, ki si tako goreče deloval za korist župnije in cerkve. Koliko si se trudil, da si ustanovil samostojno župnijo Besnico, ker pred Tvojim prihodom smo bili le podružnica fare
Besnica, dne 26. maja 1940. Šmartno pri Kranju. Ti si dosegel m uspel povsod, ker si se neustrašeno boril za naše koristi in naš blagor.
Kako si bil goreč v svojih pridigah, kako si nas opominjal, učil in svaril.
Kako si bil goreč, dragi gospod, pri petju in molitvah, kako si vsako leto v mescu maj-niku pri Marij! ca oltarju pel litanije M. B., se ne da pozabiti. Velike, neprecenljive zasluge imaš pri vzgoji mladine, šolarjev in sploh nas vseh.
»Zgodovino besniške župnije", knjigo v kateri je mnogo zgodovinskih vrednosti, si nam
spisal Ti, katero čuvamo še danes kot dragocen zaklad in spomin na Tvoje požrtvovalno delo. —
Vsi še vemo, kako si obiskoval bolnike s kakšno pobožnostjo si jih tolažil in pripravljal na zadnjo uro, kako si goreče molil in priporočal bolnika Bogu in ga prosil, naj skesanemu bal-niku odpusti. „Ko se utrne zadnja solza, je odpuščeno vse", tako si večkrat omenil v svojih pridigah. Mnogo si še storil za nas, za župnijo, kdo more vse našteti.
Ločil si se od nas za vedno. Gospod naj Ti obilno poplača za vsa Tvoja dela. Počivaj mirno v Gospodu, prejel s: krono večnega življenja v nebesih.
V soboto 18. maja je umrl v zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani naš upokojeni čg. župnik, duhovni in častni konzisftorialni svetnik Franc Ser. Pokom.
Pogreb blagopokojnega g. župnika je bil t nedeljo 19. maja ob 3 uri popoldne 'izpred mrtvašnice zavetišča sv. Jožefa na Vidovdan-ski cesti, na pokopališče k sv. Križu. Rajni gospod je bil rojen leta 186$. v Skofji Loki. V uiašnika posvečen pa je bil leta 1887, potem pa je kmalu nastopil službo kaplana v Šmarju. Nato je še služboval na Jesenicah in Skofji Loki. Na jesen 1894. je prišel v Besnico, kjer je vođiil župnijo, katero je »sam ustanovil, polnih 41 let.
Ko ga je v Besnici zadela kap, je bil upokojen in se je preselil na Zabreznico na Gorenjskem.     — —
Pred nedavnim ga je ponovno zadela kap, zato se je preselil v zavetišče sv. Jožefa v Ljubljano, kjer je hdibnii svojo blago dušo.
Most pri Otočah
Lansko leto sem se oglasil1 v „Gorenjcu" radi pobiranja mostnine na mostu pri Otočah. £lanek je vzbudil takrat precej razburjenja in sledil je v „Gorenjcu" precej oster in prepričljiv odgovor. Toda, ni dolgo, kar sem šel preko mostu pri OtDČah in v veliko začudenje sem zapazil, da ni več na mostu „prijaznih" pobiralcev mostnine. Kar začudil sem se in sem iskal .skrinjico, kamor bi spustil denar za mostnino in s tem ne bi bilo treba več plačevati mosrninarjev, ker se lahko vsak zanese na poštenost 'romarjev.
Zelo bi me zanimalo in to ne samo mene. ampak vse romarje, ki so morali včasih pla-
Nupoleonov načrt izjalovil in se dolga stoletja noben sovražnik ni približal obalam Britanije. Direktni napad Nemcev na Anglijo pa je sedaj, ko so se ji približali na neznatno distanco 40 km po zavzetju nizozemske, belgijske in severne francoske obale, zelo blizu svoji možnosti, izvedljivosti in tudi verjetnosti. Kakšne s,ile bodo Angleži mogli postaviti nasproti takemu napadu, bomo morda videli že v nujkrujši bodočnosti.
Tudi v Franciji je bil v povojni dobi vojaški /poklic osovražen pojem, ki ležernemu --tlu ne rečemo že nekoliko senilnemu -■ francoskemu narodu ni sodil v njegovo mirno življenje. Zato je vsak politik, ki je hotel francoskemu narodu naložiti kakršnekoli žrtve za vojaške namene in svrhe, hitro izgubil na svojem ugledu, na .priljubljenosti in populurno-sti. In če k temu še prištejemo pacifistično in neodločno politiko francoskih zunanjih ministrov, razrvano notranje politično življenje, v katerem so se sprostili nagoni rušenja in uničevanja državne avtoritete in razkroja državnega gospodarstva ter eksperimentov uveljavljanja ružnih strankarskih prepričanj in 'idej kot političnih dogem, potem bomo vsaj v mali meri imšli ključ zn razumevanje, zakaj je Nemčija danes v Franciji naletela na tako šibkima, neodločnega, neorientiranega in neod pornega nasprotniku, katerega nepripravljenost povsod povzroča zučudenje.
Navzlic sturemu sovruštvu in n^sprotstvu in navzlic eventuelnim bodočim zapletljajem in
vojnam pa si nenasitni angleški kapital ni pomišljal osvajati nemški trg, v želji za dobičkom in tako indirektno pomagati Nemčiji v gospodarskem pogledu k vstajenju, k politični in vojaški moči. Kapital pač ne pozna zaprek glede narodnosti in izbire držav, če gre za ugoden placement
Omenimo naj poleg angleških posojil Nemčiji udeležbo dolgoletnega ministrskega predsednika Chamberlaina in njegove družine v veliki nemški industriji za barve. Da bi bil ta angleški kapital krit in varen, so bili Angleži vedno pripravljeni dajati koncesije, seveda na račun drugih narodov, ker so mislili, da bodo s tako .politiko rešili svoje naložbe v Nemčiji, s svojo diplomatsko igro pa da bodo odvrnili ekspanzivno Nemčijo od svojih mej, od svoje zemlje in jo v slučaju sporov iu vojnih obra-čunuvunj usmerili proti drugim sovražnikom.
Ne smemo namreč Angležev smatraj za tako kratkovidne — kot se jim večkrat očita — da ne bi vedeli, kaj se dogaja za nemškim plotom.
Pravtako nam je sedaj jasno, zakaj se je angleška vlada s Chamberlainom na čelu vedno toliko trudila za ohranitev miru in zu odgodi-tev vojne, zakaj je vodila iako neodločno in kunktatorsko politiko, zakaj ni nudila svojim zaveznicam pomoči, ko so bile v stiski, zakaj ni udarilu, ko so na podlagi danih obljub vodilnih držuvaikov vsi njen nastop pričakovali in to tembolj, ker je šlo pri tem tudi za njene interese.
Anglija se ni intenzivno pripravljala in obo-roževala zato, ker je upala, da se ji bo posrečilo z diplomatsko ofenzivo, ki je služila izvedbi njenih političnih načrtov, v spor in vojno zaplesti druge narode, kar bi bilo zelo do-brodošlo celokupni angleški industriji, ki bi doživljala „zlate čase". To trditev nam pojasnjuje in podkrepljuje med drugim tudi dejstvo da se je istočasno, ko je vodila v Moskvi pogajanja za vojaško zvezo s Sovjeti proti Nemčiji, v Berlinu pogajala z Nemčijo za nastop proti Rusiji. Zato pa so tudi pogajanja v Moskvi padla v vodo, ker so Sovjeti spregledali dvojno igro in se naglo sami pogodili z Nemčijo. V tej luči nam tudi sovjeteko-nemška pogodba postaja mnogo bolj razumljiva in jasna, kajti že večkrat smo poudarili, da je v politiki glavno načelo hladen razum.
Ker pa se je na ta način podrla spretno zasnovana stavba načrtov angleške diplomacije, je jasno, da je razočaranje tem večje, vojaška pripravljenost pa radi hitrega in odločnega nemškega nastopa tem manjša. Učenec je prekosil svojega učitelja. Tako je današnja Nemčija, ki se je okoristila z angleškim kapitalom in ga porabila v vojaške namene, potem ko je že prej zdrobila glavne ovire in spone versajske-ga miru, napovedala presenečeni Angliji boj in končni obračun v borbi za oblast v Evropi, če ne celo v svetu. Kako in v čigav prilog se bo ta lx>j končal, smemo z ozirom na danaJSnje metode hitrega vojskovanja pričakovati v bližnjem času.
Kranjsko kopališče v Siraheei dolini
Gradnja kopnliiia se letos nadaljuje. Dovršeno bo do konca julija 1.1.
Naš list je lani obširno in podrobno poročal o načr.u za uo>o kranjsko kopališče v Straheči dolini, katero so prav tedaj začeli graditi, oziroma izvrševati izkop za bazen. Ta načrt, ki je bil tedaj opisan, je izdelal arhitekt g Vurnik. Predno pa je sploh prišlo do realizacije tega načrta, je bil temeljito spremenjen, tako od od Vurnikovega načrta sedaj ni ostalo skoro nič. Edinole bazen je napravljen po Vurnikovi zamisli, pa še ta po novem načrtu le/i dva metra pod nivojem gozda in polju nad dolino, d očim ga je arh. Vurnik predvideval samo pol metra pod tem nivojem.
Novi načrt je napravil po raznih predlogih obč. inženirja g. Brilly-ja ter po vsestranskem preudarku vseh merodajnih faktorjev ing. g Maček. Ta načrt predvideva precej drugačno rešitev kopališčnih zgradb in naprav, vendar pa je možno, da se zaenkrat z ozirom na razpoložljiva sredstva zgrade le najnujnejše naprave, ki seveda omogočajo otvoritev kopališča.
Vsled nastalih razmer, podražitve materialu in povečanja delavskih mezd je morala občina zmanjšati in racionalizirati veš program. Postavilo pa se je na stališče, da morajo izvršene naprave kot oba bazena, naprava za čiščenje in gretje vode in instalacija biti res prvovrstne. Ostala dela pa se bodo potem sukcesivno izvršila leto zn letom.
Z delom so pričeli letos 6. maja. Lani sta hi In zabetonirana oba bazena, IkS 'sta prav dobro prezimila. Izvršena je bila tudi glavnu kanalizacija. Sedaj pa dovršujejo dno plavalnega bazena in pa umetni kamen na končnih stenah. Izvršiti je treba Se nekaj izkopa ir.pa razna planiranja.
Kakšen je novi načrt. Celotni program po načrtu ing. Mačku predvideva \ledeče zgradbe: Vhod v kopališče bo na vogalu na desni strani kjer bo zgrajena zidana blagajna z ostali'mi prostori, garderobe, nu platoju pa bodo kabine za 800 kopalcev, tuši in touleta. Na levi strani bo predvsem zidana pritlična stavba, na katere terasi bo brivnica in restavracija za nekopalce. V kletnem traktu, ki bo v višini bazena, bo restavracija s kuhinjo za kopalce, eno sobo in stranskimi prostori. V podaljšku je projektirano filtraeno poslopje. Obe ti dve 'siavbi sta zvezani s teraso, na kateri je prostor za nekopalce in ki je namenjena za sončenje in gledanje. Celotni program ima v načrtu, da se ves prostor okrog plavalnega in otroškega bazena vse do otroškega igrišča tlakuje. Os kopališča je scveroznpadnn. Bazen je situiran v naravni dolini z višinsko diferenco 3 m.
Kaj se bo gradilo od celotnega načrta?
Na desnem vogalu parcele se bo zgradila stavba, ki bo deloma lesena, deloma pa zidana. To bo vhod, kjer bo blagajnu, potem vhod v sobo kopališkega mojstra, bife, kuhinja in shrutnba. Tej stavbi bo priključena garderoba, z obešalniki, ki bo imela 10 kabin. V teh kabinah se bodo kopalci slačili, dobili bodo kompletne obešalnike za obleko in vrečko za čevlje, nato pa bodo to oddali v skupn'. garderobi. Polovica teh kabin bo za moške, polovica pa za ženske. V podaljšku se bodo nahajale tople prhe. in toaleta, ločeno za moške in "enske. Ta del poslopja bo zidan. Od tu dalje bodo postavljene kabine in sicer bo zgrajenih zaenkrat 42 normalnih kabin v velikosti 1.50x1 m ter 10 družinskih v velikosti 1.50xt.43. V podaljšku je seveda mogoče potem napraviti poljubno število kabin. V garderobi bo prostora za obleko "*40 kopalcev, v normalnih kabinah bo prostora za (68 kopalcev, v družinskih pa za hO, tako da bo preskrbljeno skupaj za 570 kopalcev, kar bo po vsej verjetno it i odgovarjalo vsem potrebam, ker bo to že lepa frekvenca, če bo vsak dan doseženo to število.
Plavalni bazen.
Bazen je železo-betonski. Tlorisna površina znaša 50x18 m. Globina vode bo v ruzdulji 18 m 1.10 potem se poveča na 1.40, kar bo služilo za neplavače, po razdalji 2 m se globina poveča na 2 m, po razdalji 20 m na 2.50 in po razdalji 1 m v skakulno globino 3 m, ki se obdrži na daljavo 9 m do stene. Proti i/pustu se poglobi še za 50 cm. Vsebina vode bo znašulu
čevati mostnino in prenašati navade mostni-narjev. Ne vem, ali je prenehanje pobiranja mostnine znamenje, da bomo kmalu imeli priliko hoditi preko novega betonskega mostu in to zato, ker se je najbrže nabralo dovolj denarja, ali pa je mogoče moj lanski letni članek toliko vplivu! na opravo mostu, da je ptenehola sama od sebe uli pod vis maior pobirati mostnino. Mogoče je zmanjkalo ljudi, ki bi radi še zaslužili in jih v občini ni ver, ker so vsi dovolj trdno situirani. Upamo, da imin bodo zadevo pojasnili, kot so to lansko leto storili. Pač zanimivu stvar, ki b0 zanimala vsakega romarja.
Muritik Ciril.
1.760 kub. metrov. Stene bazenu bodo pobarvane s posebno morsko zeleno takozvano« in-kosit" barvo, s katero barvajo sedaj bazene povsod in katera preprečuje nastanek alg, na stenah bazena, radi katerih je |potem voda vedno umazana. Tudi buzen „Ilirije" v Ljub-ljani so na ta način prebarvali.
Izkop terena za bazen je vseboval mehko ilovico in trdi konglomerat. Zaio se je za oporne z;dove izkopalo globoke jame in zapolnilo z kamenjem in betonom da se je napravil trden soliden temelj. Dno se je nasulo z debelim kaninjem vrh tega pa po vsej površini 10 cm peska, nato pu se je napravil podložni beton. Stene bazenu so železobetonske, na najdebe-Iejšem mestu 30 cm debele. Stene so od dna popolnoma dilatirane in znaša razdalja dilatacij 10 m. Globina bazena v tlorisni površini 18x27 in omogoča igre z žogo.
Skukalnega stolpa ne bo, kot je bil predviden v prvotnem načrtu. Zato pa bodo nameščene 3 skakalne deske. En« bo visoka 3 m. dve pa pa pO 1 m. Dostop v bazen bo vodil na plitvem mestu po obojestranskih betoniranih stopnicah, drugje pa potom 6 lestev.
Voda bo dotekala v bazen nu plitvem mestu po 4 ceveh premera 160 mm. v filter pu po 3 ceveh s premerom 125 mm. Izpust vode iz bazena ima profil 100 mm in :se nahaja nu globokem delu bazena, speljan pa je v betonski jašek 100x100 cm. Od tukaj se bo pu voda odtekala po betonski cevi s premerom 30 cm položeni v sredini pod v;so dolžino bazena v Kokro. Voda v bazenu se bo očistilu v filtru v 13 urah. Ker pu nekaj nesnage kljub filtraciji ostane na površini, ali pa se vsede na dno, pa se bo izprala z vodnim curkom, pri polnjenju bazenu. Na ta način ni treba nikdar izprazniti bazena, ter se prečisti preko filtra  že  topla vodu
Otroški bazen.
V oddaljenosti 10 m od pluvalnega bazena 'se nahaja buzen za otroke, ki meri 10xlo m-globina vode bo znašala 50 do 70 cm, vsebina pa 60 kub. m. Dostop v bazen bo po štirih stopnicah, zadaj pa bo večji prostor za igrišče.
Filtrima naprava.
Poslopje za filtrirne in ogrevalne naprave bo takoj v začetku kopališča na levem bregu. 24 m od bazena. Filter obstoja iz dveh fil-tračnih celic, velikost dotoka vode pa je to-likšnu, da se vsa voda prečisti v 13 urah in sicer prečisti 1 kv. m filtru v 1 uri 5 kub. m vode. Filtracija obstoji v tem, da se črpa rabljeno bazensko vodo s pomočjo električne črpalke na filter, odkoder voda prehaja skozi 60 cm debelo plast posebnega kremenjakovega peska, pri čemer se očisti, pod dno filtra in teče nato spet nazaj. Pred in po filtraciji je treba dodajati vodi razne kemikalije in de-rinfekcijska sredstva. Ker se pa na tem kremen Jakovem pesku nabere nesnaga, ;g,i je treba večkrat očistiti, s tem da :so z zračnim pritiskom potisne voda od spodaj navzgor sko zi pesek in odplavi nesnago.
Ogrevalna naprava.
Za ogrevanje bazenske vode in vode v tuših bo služila posebna segrevalna naprava. Bazen sko vodo se bo segrevalo spomladi, da se bo lahko preje otvorila kopališka sezona in pa jeseni, ko so noči že mrzle in "Se lahko sezona podaljša. Skozi vso sezono pa se bo segrevala voda za tuše, katerih bo pet in ki v prvotnem načrtu niso bili predvideni. To bo naprava, katere nima vsako kopališče.
Ograja in druge naprave.
Ves prostor, ki pripada kopališču, bo ograjen z leseno ograjo. Zu parkiranje bo določen prostor v levem voglu kopališča. Skramba koles bo za kabinami. Celotni program predvideva tlakovanje z betonskimi ploščami vse okrog kopališča, pa tudi ves prostor na koncu glav-nega bazena proti blagajni in poslopju zu filtri run je. Ta nučrt je sedaj toliko skrčen, da se bo tlakovalo prostor okrog obeh bazenov, prehod do stopnišča in od tu k kabinum. Pri vhodu bo tudi školjka z pitno vodo. Pri stopnišču v bazen bodo tuši z mrzlo vodo. Ves oStali prostor na spodnji plošči med bazenom in omenjenimi stavbami pa bo poisut s peskom, du se munj onesnaži voda, kot enako prostor pred kabinami. Prej so bile kabine mišljene 4 m proč od roba zgornjega nivoja, po novem nučrt u pa bodo postavljene 14 m od robu v smeri proti gozdu. Krog in krog bazena in pu na platoju bodo lesena ležišča in klopi. Breg na desni strani bazenu bo posejan s travo in ne bo prehoden. Za polnjenje bazenu se bo napeljala posebna cev, s premerom 180, mm ki se bo odcep-la od lani položenega glavnega cevovoda Preddvor-Kranj nekako pri Pernuiovi hiši. Pozneje pa se bo zn kopališče položila posebna cev iz rezervoarja, ker vsak tudi manjši odcep vpliva na pritisk v glavni cevi, pritisk pn bo morol biti dovolj močan, potem ko bo vodovod podnljšun preko Save v Smarjetno goro in v Stražišče.
Prisnanje posebnih draglnjskih doklad plavžarshim staroupoko-jeneem
Nu pobudo Delavske zbornice je rudarsko gluvarstvo za 8. maj t. 1. [sklicalo posebno anketo, ki je raspravljala O položaju rudarskih in pluvžarskih staroupokojencev in o ukrepih  za zboljšanje položaja.
Približno 1.500 sturotipokojencev, vdov in sirot prejema kljub porastu draginje na mesec h pn 12 do največ 272.50 dinarjev, to slednje pa le v redkih primerih, in Eo tako obsojeni na lakoto in bedo.
Akc.'ja, ki jo je Delavska zbornica začela, je pokazala že prve uspehe:
Glavna bratovsku skladnica je votirulu v ta namen 250.000 din, ban dr. Marko Natlačen je določil, da ho krulj. banska uprava prispevala v teku proračunskega leta 1940-41 200.000 din ter lx) tako vsem prizadetim v najkrajšem času izplačana 20*/o dokluda za nazaj od 1. januarja 1040 dalje.
Zu izplačilo 50% doklade manjka ?e 660.000 din, za katerega se apelira nu prizadeto industrijo, da ga pri'spevn v obliki enkratnega prispevka. Naša rudarska topiluišku industrija ho to. za njo bagatelno vsoto brez dvoma rada žrtvovala, da reši bede one, ki so se v njenih podjetjih zgaruli.
Drobne novice % Jesenic
Mirovna pobožnost se vrši v naši farni cerkvi v obliki devetdnevnice v osmini praznika presv. Srca Jezusovega. Od 1. do 9. junija je ob delavnikih vsak večer ob osmih pobožnost kakor šmarnlce, le litanije so presv. Srca Jezusovega. Z iskreno ^pokorno pobož-nostjo skušajmo zadoščevati božji pravičnosti da bomo tako smeli pričakovati božjega usmiljenja, ki naj nam prizanese z grozotami vojske in naj podeli kmalu vsemu svetu trajen, pravičen 'mir!       — —
Boleče vprašanje. To je vprašanje zaposlitve in izrabljanja naših nnjmlnjših dulnvcev — vujencev in vajenk. Naša zakonodaja točno predpisuje koliko in kako sme mojster zaposliti vajenca in za kakšna dela ga sme uporabljati. Toda zdi se, da noben zakon ni tako malo upoštevan kakor ta. Biti moramo pruvič-ni in ugotoviti, da imamo tudi v našem okolišu poštene mojstre, ki jim nič očitati, ampak jim je izreči celo priznanje v tem oziru. Toda koliko je takih? Zlaisti šiviljske vajenke delajo takorekoč noč in dan. Delovni čas tu neredko znaša 12, 14, celo 16 ur nu dan. V sezoni se celo tc številke prekoračijo. Podobn i je v nekaterih trgovinah. Policija bi se lahko o tem na kruju samem prepričala, uko bi od časa do časa okoli polnoči obiskala obrate, kjer .so zaposleni vajenci, zlasti šiviljske vajenke. Seveda so obrati ob teh urah na cesto dobro zaprti in okna zastrta. Vajenke same ne bodo prijavljale teh zakonskih prekrškov, ker so sicer v nevarnosti za svoje mesto. Resnično boleče vprašanje, ki ga bo pa treba začeti reševati.
Zidava nove bolnice krajevne Bratovske skladnicc na Plavžu lepo napreduje. Gradbeno podjetje je zaposlilo precejšnje število delavstva. Navadni delavci imajo 4 dinarje plače na uro. Delajo 10. ur. Za priprosto tstuno-vunje in hrano plačujejo 17 din na dan. Nekateri si pomagajo k večjim prihrankom tako, da stanujejo v baraki podjetja poleg nastajajoče stavbe in si kuhajo sami.
Slovesnost prvega sv. obhajila se je vršilu v sredo, dne 29. maja. Prvoobhajancev je bilo 125. Slovesnost je bila prav srčkana, otroci in starši prav srečni. Po maši so bili prvoobhajanci v Krekovem domu pogoščeni, kar je oskrbela občina.
Blagoslovitev nove motorne brizgalne se je vršila pri Sv. Križu nad Jesenicami v nedeljo dne 26. maja. Bilo je lepo vreme in zelo mnogo ljudi. Mulu svetokrižku gusilska četa se res luhko ponn.šu, da poseduje motorko, kakor je nimajo večje čete. Največ je prispevala za motorko občinska upravu — 300'K,'.— din. Kuniicu blagoslovljeni novi motorki je bila gu. Praprotiiikovn. vse se je pa vršilo pod pokroviteljstvom KID. Igralu je godba Krekovega  prosvetnega društva.
Pevski koncert, ki ga je priredil minulo nedeljo zvečer v dvorani Krekovega doma pevski odsek prosvetnega društva, je močno ugajal. Odlično izvajanje je pričalo o skrbni pripravi. Zu požrtvovalni trud, ki ga ima s po-
I ukom in vodstvom zboru pevovodja g. Kelvišar, sc mu je pred pričetkom zadnjega nastopa mešanega zbora zahvalil predsednik odseka g. France Bertoncelj ter mu podaril šope« rdečih nageljnov. Lepo izletniško vreme in zlasti gasilska prireditev pri Sv. Križu je pa nekoliko skodlo obisku.
Otroci v nevarnosti! Med največjimi skrbmi, ki j h povzroča družinam današnji način vojske, so skrbi kako zavarovati otroke. V vsestranski vojski ali kakor pravimo v totalni vojski sovražnik ne napada samo nasprotnikovih vojaških sil, ampak tudi nevojaško za-iedje, ees da je zaledje opora vojaške fronte. Y zaledju sG pa v največji nevarnosti otroci, ker se ti ne znajo prav nič braniti in ne skrivati. Zaščita nedolžnih otrok v vojski je zato ena nujvužnejš h državnih in narodnih dolžnosti. Tudi pri nas je državna oblast za slučaj vojne izdala odločbe, ko določajo tako zaščito Potrebno je pa tudi privatnu iznajdljivost in požrtvovalnost, Vsedržuvna organizacija Jugoslovanske unije za zaščito otrok 'n mladine razvija v tem pogledu živahno udejstvovanje. Društvo uživa visoko pokroviteljstvo Nj. Vel. kraljice Marije. V dneh od 26. maja do 2 junija prireja ta organizacija zbirke za velike izdatke v slučaju potrebe. Soj bo treba v slučaju evakuacije oskrbeti za otroke varna bivališču, prehrano, obleko itd. Tudi jeseniški krajevni odbor Unije je organiziral zbiranje prispevkov. Velikodušni darovi za namene organ zacije so bili zadnjo nedeljo tudi s prižni-ce priporočeni. Naj bi vsak umeval potrebo in veličino tega dela in po svojih močeh prispeval k zbirki.
Kako je s cesto v Plavški Rovt. Ze pred tedni so inženirji bonske uprave zmerili novo cesto. Sedaj se izdelujejo nu podlugi tega merjenja podrobni načrti in proračun. Ko bo to gotovo, se razpišejo dela in licitacja bo odločila, kdo prevzame gradnjo.
Občinska zaklonišča. Jeseniška občna je sklenila sezidati v celem 6 zaklonišč: tri notranja in tri javna. Notranja zaklonišča bodo v carinarnici, ljudski in meščanski šoli. Javna zaklonišča se bodo pa pripravila pred ljudsko šolo, >za žele/.ničanskimi hišami in ob cesti k farni cerkvi. V javna zaklonišča se bo lahko zateklo po 100 ljudi. V delu je sedaj zaklonišče v carinarnici in pri farni cerkvi. Na posestnike večjih gozdov se je obrnilo občina s prošnjo, da bi darovali potrebni les. V slučaju nerazumevunja sc bo občina morala poslužiti § 109 zakona o občinah (kuluk). Sicer je pa zaenkrat samo KID odklonilno odgovorila na prošnjo, češ, da nima niti za lastne potrebe zadosti lesa.
Kdo plača ,.kašti" razliko v cenah? Ustanova kaste, zlasii takozvane n žje cene v kasti, vse to dela na zunaj u tis velike človekoljubne ustanove v korist delavstva KID. Res dobivajo tudi nekateri delavci v kasti cenejše. Toda kdo vendar kasti plača to ruzliko ker mora kasta kupovati za isto ceno kot drugi trgovci jn ima tudi ona režijo? Tu razlika se plačuje z delavsko plačo. Delavcu se pritrga plača in se za pultom plača kasti. — Pu je za toliko cenejše, kolikor je pritrgane plače? Kdo ve. Delavec ne. Tri možnosti so: 1. da je v kasti točno toliko cenejše kolikor je pritrgane plače, 2. da je še za več ceneje kot je pritrgane plače ali 3. da ni toliko cenejše kot je pritrgane plače. — Ker se razliko v kasti plačuje z delavskim denarjem, bi morali imeti de-luvci vpogled v poslovanje kaste.
Konjerejska plemenilna postuja v Ljubljani
Te dni s i odprli plemenilna postajo v Ljubljani. S tem je bila vsaj za enkrat zadovoljivo rešena dolgoletna želja naših konjerejcev v Ljubljani in njeni okolici, ki so stalno poudarjali pomanjkanje take postaje v Ljubljani. Vodstvo je moralo prebroditi vidike težko-če pa vendar mu je radi njegovga napora in požrtvovalnosti uispelo, da odpre tako postajo ravno v Ljubljani, kar je posebno važno za konjerejce ne sumo v mestu Ljubljani in njeni okolici, ampak tudi zn vse one, ki se resno in strokovno pečajo s konjerejo. Plemenilna postaja, ki ima svoj sedež na cesti nu Loko št. 4 (Trnovo), ima za sedaj tri žrebce, med drugimi tudi iSrednje ležke pasme, domače zreje, iz okolice Ljubljane, ki so posebno prigodni za kmečko konjerejo. Vsi strokovni konjereje! so vabljeni, da se te plemenilne postaje poslužujejo v največji meri, Informacije i dobijo pri zgoraj omenjenem nalslovu.
»GORENJEC«
STRAN 3
Cerkveni koncert in blagoslovitev orgel v Cerkljah
V legi gorenjski fari v Cerkljah so za čast 'in slavo božjo vneti farani nubavili za cerkev impozantne orgle, za katere pravijo, da so ene največjih in najboljših v Sloveniji. „Gorenjec" je o teh orgluh že obširno poročal, popisal njih sestavo in ustroj ter pomembnost, katero nove orgle predstavljajo.
Slovesna blagoslovitev teh orgel se je vršila v nedeljo 26. maja in je bila združena s cerkvenim koncertom. Cerklje in njih okolica so v glasbenem svetli že od nekdaj mnogo pomenile. Dvorje, ki spadajo v cerkljansko faro, so dale Slovencem in Jugoslovanom sploh enega največjih glasbenih genijev med južnimi Slovani. Davorin Jenko — Podjedov — iz Dvorij je ponesel svojo glasbo med naše južne brate Srbe, katerim je ustvaril premnoga lepa dela, pa tudi Slovencem je zapustil veliko neizčrpnega glasbenega materiala. V počastitev tega našega glasbenega genija sta se v zadnjih desetih letih vršili v Cerkljah že dve lepi spominski svečanosti. Prva je bda I. 1931., ko so mu odkrili spominsko ploščo na hiši, v kateri je Davorin Jenko stanoval, ko je nekaj časa bival v Cerkljah, in pa pozneje par let druga slovesnost, ko so mu odkrili spomenik, postavljen na tistem mestu, kjer je stala njegova rojstna hiša. Obe ti dve slovesnosti Sta bili združeni t velikimi pevskimi nastopi Davorin Jenko pa je to počastitev tudi zaslužil, saj se nam njegova glasbena u-metnost kaže še danes v vedno svetlejši luči.
Cerklje pa so rodile tudi Vavkna, skladatelja prisrčnih cerkvenih pa tudi veselih narodnih pesmi. Iz cerkljanske fare izhaja skladatelj in umetnik nu orglah g. stolni kanonik dr. Fran K movec, ki je zlasti znan kot pobornik cerkvene glasbe. Cerkljanska fara je lahko u-pruvičono ponosna na svoje sinove, ki so ponesli njeno ime v svet.
Zato ni čudno, če imajo v Cerkljah farani smisel za lepo cerkveno glasbo in če so cerkvi kupili orgle kot jih nimajo skoro nikjer drugje. Orgle pa brez petja ne pomenijo vsega, zuto so se cerkljanski pevci pod vodstvom svojeg« rojaka g. dr. Kimovca vneto pr pravljab na cerkven koncert, ki naj bi bil združen z slovesno 'blagoslovitvijo orgel.
Pravijo, da že več kot 100 let ni bilo v fari take slovesnosti, kot je bila sedaj, ko so blagoslavljali nove orgle. Zato so vsi faruni ta dan pričakovali z nestrpnostjo, pa tudi z radovednostjo, kakšne bodo njihove nove orgle. Cerkev je bila za ta dan zelo okusno okrašena^ z rožami in zelenjem, pa tudi vhod je krasil lep slavolok. 2e jutranje in desete maše se je poleg faranov iz širne cerkljanske okolice udeležilo lepo število tujcev.
Posebno velika pa je bila udeležba pri popoldanskem koncertu. Radovednost in zanimanje za nove orgle in zlasti za zvonove je privabila ta dan v Cerklje ne samo bližnje sosede, ampak tudi mnogo ljudi iz oddaljenih krajev. Prišli so celo iz Radovljice, Kranja.
Kamnika, J.jubljune in od drugod. Posebej naj omenimo nekuj odličnih udeležencev pri koncertu tuko: g. okrojnegu načelnika dr. \idica, kranjskega dekana g. Škerbca, gimn. ravnatelja g. Korbarja, kranjskega župana g. Cesnju. odvetnika g. dr. Megušarja, g. prof. Ravniku iz Ljubljane, g. dr. Tomca iz St. Vida in še mnoge druge. Cerkev je bila tako polna, da mnogo ljudi ni našlo prostora.
Pred koncertom in blagoslovitvijo je podal g. kanonik dr. Kimovec temeljito razlago orgel, kar je povedal čisto po domače. Po raziagi pa je g. dr. Kimovec ob številni asistenci blagoslovil nove orgle. Ze dopoldne so bili ljudje navdušeni za nove orgle in zvonove, zato je bilo tem večje pričakovanje koncerta, prvega te vrste v Cerkljah. Težko je izraziti vse vtise, katere so vzbudile orgelske in pevske točk-ke. Orglal je g. prof. Pavel Rančigaj, ki je pokazal vso svojo dovršenost in popolno obvladanje tega instrumenta, katerega more v celoti izrabiti le umetnik, ki je virtuoz. Mehko in diskretno je spremljal pevski zbor. Z mogočnostjo, pa zopet z milobo so se vtapljale orgle v vso to pestro in slikovito simfonijo glasov.
Pravtako mogočen in nepozaben vtis kot orgle so napravile na navzoče razne pevske točke, ki so bile zelo skrbno in vešče pripravljene. Čeprav so se pele preproste pesrr1, so vendar skupno z orglanjem predstavljale prvovrsten koncertni program.
Zlasti so ugajale: Cvekova „Marija Pomočnica", Vavknova „Pastirci, kam hitite?", močno je gan'ita Klimovčeva ^Zdrava Marija" in ..Cvetna nedelja" z mogočnim Hozana hozanu. Vseh podrobnih lepot in doživet'j J • težko podati v okviru tega poročila, pa tudi so za strokovno oceno poklicani le strokovnjaki. Združeni cerkveni pevski zbori So pokazali, kaj je mogoče doseči s požrtvovalnostjo in ed!no i-jo pod spretnim vodstvom.
Zlasti gre zahvala in toplo priznanje g. dr. Kimovcu, ki je vadil in vodil pevski zbor in pripravil tako lep koncert. Po zaslugi g. dr. Kimovca in prof g. Rančigaja so cerkljanski farani in vsi drugi udeleženci doživeli tako lepo cerkveno ,;n glasbeno slovesnost, ki je ljudi prevzela tako močno, da se je zdelo, da je vsa cerkev pevski zbor, ki hoče dati Bogu čast in slavo.
Po vsej pravici so farani cerkljanske fare lahko ponosni na nove orgle z zvonovi in obenem hvaležni g. dr. Kimovcu, ki je z dispozicijo in nasveti sodeloval pri ustvaritvi te umetnine pravtako pa tudi mojstru g. Jenku, ki je orgle tako mojstrsko izdelal, dalje vnetemu g. župniku Černilcu, ki je prevzel breme in skrb za plačilo.
Bog daj, da bi nove cerkljanske orgle v miru in resničnem veselju zglednega verskega življenja ob lepi pesmi pevcev pele faranom dolgo vrsto let, vse te žrtve in verska vnema pa naj bi bile v čast in slrvo božjo.
Prva redna skupščina Gorenjske mlekarske zadruge v Kranju
Obsežnost Gorenjske mlekarske zadruge je prevelika da bi se letne skupščine mogli udeležiti vsi člani-dobavitelji mleka, zato tvorijo skupščino delegatje članic, katere izvolijo zadruge na svojih letnih skupščinah na podlagi prometa z mlekom.
Prva skupščina Gorenjske mlekarske zadruge v Kranju se je vršila preteklo nedeljo v zadružnih prostorih v Kranju. Skupščino, na kateri so bile zastopane polnoštevilno vse članice, je vodil predsednik g. L. Novuk. Poroč la o dosedanjem delu zadruge: zidava obratnih prostorov, nabava strojev, izpopolnitev organizacije itd. je podal poslovodja zadruge mlekarski referent g. inž. Jože Erpič, kateri je med poročili ugotovil, da je kr. ban. uprava vse svoje obveze in obljube v polni meri izvršila ter da bo tudi trgovina z mlekom ob primernem času uredila, kakor to zahteva sodobno mlekarstvo.
Pri volitvah je bil soglasno ponovno izvoljen
Poslužujmo se
»PUTNIKA«
V KRANJU
Vozne karte stanejo točno toliko kot na postaji, dobite jih dan, dva ali več pred odhodom, ako ste zadržani, lahko karto vrnete. Prmdmn te podaste na pot, pridite na brezplačen posvet
k »PUTNIKU«
dosedanji upravni in nadzorni odbor.
Na predlog poslovodje je skupščina napravila važne sklepe za bodoči razvoj in delovanje zadruge.
Predsednik nadzornega odbora g. Umnik Anton je v imenu nadzornega odbora izrazil zadovoljstvo in velik pomen delovanja zadruge, katera vkljub neštetim težavam in zaprekam dobro napreduje, za kar imata največ zaslug pred'sednik g. 'Novak in poslovodja g. inž. Erpič. Nu njegov predlog jima je skupščina izrekla soglasno zahvalo. Ob enem je skupšči-iia poslala brzojavni pozdrav in zahvala g-banu dr. M. Natlačenu, kateri je odločilno pripomogel k velikopoteznemu delu v našem mlekarstvu.
Po končani skupščini so si delegatje ogledali poslovne prostore, ki so že izgotovljeni in mlekarno, katera je v surovem stanju izdelana. Predsednik in poslovodja sta delegatom obrazložila v kukšne namene bodo služili posamezni postori, kateri bodo po svoji obsežnosti gotovo odgovarjali potrebam našega mlekarstva za več desetletij. Omenila sta tudi razne teh nične zapreke in ov:re, ki so se pojavljale med gradnjo in delo zolo zavlekle. Delegatje so odločno zahtevali, naj se na merodajnih mestih izposluje, da se morajo take zapreke, ki del0 zavlačujejo ter stvari škodujejo, za bodoče odstraniti.
V novi mlekarni se bo pričelo obratovati, čim bodo obratni prostori zgotovljeni in stroji montirani. Takrat bo samo tiha otvoritev z blagoslovitvijo. Javna otvoritev bo 11—17. avgusta 1941. združena z mlekarskim kongresom in razstav:*.
Skupščina,,ki je potekala v najlepšem soglasju, je pokazala, da je započeto veliko delo, da stopamo takorekoč v novo dobo našega mlekarstva, ki bo imelo ugoden vpliv na vse naše gospodarstvo.
TEDENSKE NOVICE
Štrajk stavbinskega delavstva
V sredo zjutraj je nenadoma obstalo vse delo na cestah in stavbah v Kranju in okolici. Stavbinski delavci v Ljubljani štrajkajo že dalj časa in zahtevajo od podjetnikov, da sklenejo kolektivno pogodbo in zvišajo mezde. Da bi bil njihov štrajk bolj učinkovit, so radi solidarnosti pritegnili v štrajk še delavce v Kranju in okolici. Ti so pričeli štrajkati v sredo in so se zbirali v gruče ter »'obatirnli V Kranju in okolici štrajka okrog 150 delavcev, ki so zaposleni pri raznih gradbenih delih. Tako so prenehali z delom na odseku (este Kranj — Jeperca, nu Jelenovem klancu v Kranju in pri gradnji poštnega poslopja ter pri gradnji mlekarskega obrata v Čiičičah in končno na cesti Kranj—Naklo. S tem so prizadeta gradbena podjetja ..Slograd", Bricelj in Dedek iz Ljubljane ter Bidovec iz Kranja. Pač pa še vedno delajo na banovinski cesti Kranj—Kokrica in liri gradbenem podjetniku Brenu, ki je že preje delno zvišal plače V splošnem zahtevajo delavci povišanje mezd zn din 1. na uro. Podjetniki so na povišanje nuzd že večinoma prstuli. toda oekai manj kot t din. Upamo, da f bo štrajk čim preje uspešno zaključil v korist delavstvu, da sc • "»lo mogla započeta dela nadaljevati.
KRANJ
Gimnazijske novire. Učenci in učenke v četrtem in osmem razredu gimnazije so že zaključili šolski pouk in s; pripravljajo na nižji, .oziroma višji tčajni izpit. V četrtem razredu je bilo skupaj v dveh odt.elkih 106 obiskovalcev (56 učencev in 30 učenk). Od teh jih je izdelalo razred 72 učencev in učenk in s'cer j. odličnim uspehom ti. s prav dobrim 27, z dobrim 34. Izpit jih ima 23. izdelalo jih ni 11. V osmem raz.redu je bilo 22 fantov in 11 deklet, ..kupaj 33. Od teh je bilo 6 odličnjakov, prav dobrih 10, dobrih pa 12. Izpit jih ima 5, padel nj nihče.
Prešernova koča na Stolu bo od 1. junija 1940 stalno oskrbovnna.
Trafikantski dohodek se je z dnem 27. maja 1940 povišal od 5 na 6%> prodanega tobaka. Torej od vsakih tOO dinarjev bo trafikant od-,lej zasluzil 6 dinarjev, kar je hvalevredno, ker so nekateri trafikanti v resnici zelo malo za.siuždi.
Dežurna služba zdravnikov OUZD v Kranju v mescu junij J \H\j bo razdeljena sledeče:
2. dr. Vrbnjak Vinke. 9. dr. Bezič Josip, 16. dr. Bežek Josip, 23. dr Herfort Joža, 29. dr. Pance Pavel, 30. dr. Vrbnjak Vinko.
Glasbena šola v Kranju bo priredila v torek 4. junija 1940 ob 8. uri zvečer v gimnazijski telovadnici : klepno letno produkcijo pod naslovom „Večer slovanske glasbe". K prireditvi se najvljudneje vabijo vsi ljubitelji slovanske glasbe ter člani in prijatelji Glasbene šole. Obvezne vstopnine ni.
Tečaji za sanitetno službo v slučaju vojne:
V torkih in petkih se vrše ob 20 uri v gimnazijski telovadnici praktični tečaji za bolni-čarsko službo. Vabimo moške, ki niso vojni obvezniki zlasti pa ženske, da se v čimveč-j( m številu udeležujejo teh tečajev, da bodo v slučaju potrebe na razpolago podpisanemu referatu. Tečaje vodi vodja sanitetne ekipe g. dr. Novoseljski pri katerem, se je v začetku tečaja prijaviti.
Referat za pasivno obrambo mesta pri občini Kranj.
Vabilo prostovoljnih delavcev za zaščito otrok v slučaju vojne. Jugoslovanska Unija za zaščito otrok v Kranju vabi k prijavi prostovoljne delavce, ki bi hoteli opravljati prostovoljno razna dela v slučaju potrebe evakuacije otrok, bodisi za nego malih otrok, bodisi kot vzgojitelji ali vzgojiteljice, bodisi za ekonomsko ali administrativno službo, kakor tudi za gospodarsko službo. V poštev pridejo le žene in oni moški, ki niso vojaški obvezniki. Vsi, ki bi hoteli sprejeti tako delo, naj se s področja občine Kranj javijo v občinski pisarni med uradnimi urami. Kdor bi se ne mogel osebno prijaviti, hotel pa bi se prijaviti pismeno, naj v pismu navede ime in priimek, poklic, izobrazbo, rojstni datum, kraj rojstvu, pristojnost, ali je prijuvljenec samski ali poročen in koliko otrok ima, za kftkšno delo se prijavlja ter točen naslov stanovanja.
Jugoslovanska Unija za zaščito otrok, Kranj.
Slikarska razstava. Akademski slikar in prof. g. Tine Gorjup priredi od 9. do 24. junija v gimnazijski telovadnici v Kranju rastavo svojih slikarskih del. 2e sedaj opozarjamo na to zanimivo razstavo kranjskega profesorja, ki bo gotovo pokazala izbrana dela tega slikarja.
Pojasnilo. K naši notici v zadnji številki „Gorenjcu", da je gostilna na Podrtini zaprta, dostavljamo pojasnilo, da je zaprta radi tega, ker je ugasnila hišna koncesija.
Sreča v nesreči. V sredo popoldne se je v Kocbekovi  hiši pripetila  nenavadna nesreča,
ki je kot po čudežu ostala brez posledic Se ne dveletni sinček JurmanQ Jožeta, ki stanuje prav na podstrešji, hiše, je padel z okna na dvorišče. Najprej je otrok prdetel na stekleno streho, odtod pa se je zavalil na betonska tla dvorišča. Oče je ves preplašen in trd od strahu šel iskat otrok - misleč, da je gotovo mrtev ali vsaj težko poškodovan. Kako se je začudil, z njim vred pa vsi prebivalci hiše, ko je bil otrok živ in zdrav, dobil je le nekaj manjših prask, tako da je k nalu zatem že tekal okrog, kot da se mu ni nič pripetilo. Tega je res varoval njegi.v angelj varuh.
TR2IC:
V zimskih in pomladanskih večerih je podružnica Rdečega križa v Tržiču, katere pved-sHriik je g. dr. Premrou priredila samaritanski tečaj zu moške člane humanih, turističiiiL in športnih društev. Tako so obiskovali tečaj člani podružnice SPD, Ljubeljskega stega skavtov in gasilske čete. Prvotno Se je priglasilo največ gab'lcev in se je tečaj tudi vršil v gasilskem domu. Do konca tečaja so pa obiskovali predavanja samo še trije gasilci. Uprava gasilske čete je tečajnikom tudi odpovedala sobo ozir. zahtevala odškodnino za vsak večer, vsled česar so planinci nudili brezplačno svoj skromen prostor, ki ga imajo v Mestnem domu. Tečajnih večerov je bilo 21 in jih je vodil zdravnik g. dr. Prjmrou. Kot njegov pomočnik pa je bil g. Danilo Cingerli. V sredo 12. maja so bili zaključni izpiti, pri katerih dr. Premrou žal ni mogel biti navzoč, ker je bil poklican par dni preje na orožne vaje. Izpite je polagalo 18 tečajnikov. Pri komisiji so bili navzoči gg. župan Majeršič, Nosan kot tajnik Rdečega križa in Cingerli, kateri je teoretično in praktične izpraševa! tečajnike. Bili so to sami mladi fanije in možje, polni idealizma, ki resno gledajo v življenje. Po končanih izpitih se je župan zahvalil tečajnikom za njihovo resnost, ki so jo pokazali in prirediteljem tečaja, ter naprosil g. Nosana, naj sporoči g. dr. Premrovu iskreno zahvalo kot priznanje za tako požrtvovalno delo, katero bo dobro vplivalo tako na posameznike, kakor na tržiške razmere sploh. S tem tečajem je Tržič veliko pridobil tako v tujsko-prometnem, kakor tudi   v  narodno-obrambnem oziru.
Procesija sv. Rešnjega Telesa je bila letos za Tržič nekaj posebnega. Vršilu se je pač v znamenju časa, v katerem živimo. Pred pevci je korakala častna četa vojakov, ki je pri vsakem blagoslovu oddala salvo. Ob Najsvetejšem je korakala častna straža, za baldahinom pa komandant v spremstvu rezervnih častnikov. — Močno pa se je opazilo pri procesiji, da manjka gasilcev. Na ta račun je padlo dosti opazk, ki gasilski četi niso bile v čast, še manj pa v korist. Uprava čete se zgovarja, da je tega kriv ..Gorenjec", tržiška javnost, ki sodi nepristransko, pa prav dobro ve, kdo je kriv. Naj bo že kakor hoče, resnica je, da so še vedno vplivi razmer, ki so bile pred leti. Žal se tržiška četa tega ne more otresti. Krivda pa nosijo tudi drugi Tržičani, ker nočejo sodelovati pri gasilcih in nočejo uvideti, da je posebno za bodočnost nujno potrebno imeti čim več izvežbanega moštva za omejitev požarov, za reševanje izpod ruševin in protiplin-sko obrambo. Vse te naloge imajo gasilci, če se hočejo ravnati po načelu: „Bogu v čđst, bližnjemu v korist."
Danes pa pri četi ni prvega in zato tudi drugo šepa. Prbivalstvo pa naj bo prepuščeno ob nesrečah samo 'sebi. Te besede naj bodo v opomin upravi čete prizadetim krogom in Tržiča nora sploh.
ŠKOFJA LOKA
Tombola! Tombola! 5e samo danes je čas, da si nabavite čimvečje število tablic, ki sq po din 3. Kdor bo zamudi!, bo zamudil srečo. Dobitki v vrednosti in množini, kakor jih je v Skofji Loki, so res zlasti za malega človeka sreča, saj recimo pomeni šivalni stroj ali telica zanj že celo premoženje.
Cpcmno je vsl°i te,ji zanimanje za tablice. Ljudje !se kar pulijo zanje. Vendar pa je Prosvetno društvo preskrbelo, da jih je še dovolj na razpolago. Ne zamudit? najnovejše pri-like, ki se ne povrne več.
Nič se ne strašite vročine. Sedeli boste lahko na sedežih, ki bodo pripravljeni v ogromnem številu in povrhu še v senci. Tudi lačnim in žejnim vam ne bo treba biti. Za vse to bo izvrstno preskrbljeno.
Pomni pa, da je pričetek tombole dne 2. junija 1940 ob 2. uri popoldne in ne ob treh kakor je bilo preje javljeno.
Tombola se vrši na društvenem telovadišču.
Vsak je sam svoje sreče kovač!
A dneva ne pove nobena pratka! Ta teden je src*-* iztrgala iz naše srede dvoje mladih življenj. V petek je odšla po mučni bolezni po plačilu k Bogu gdč. Platiša Rozalka, stara komaj 17 let V nedeljo pa je izdihnil na potu iz bolnice komaj 30 letni Kokalj Franc ml.
Prehladil se je na orožnih vajan ter si je nakopal zavnt.no bolezen, ki ga je v nekaj dneh položila na mrliški oder. Naj v miru počivata! Vsem ostalim .pa naše iskreno soialje!
TelovUta procesija je bila tndi letos prav veličastna. Malo je motil dež. Pogrešali pa smo križarjev in klaric. Poglavje zase je hiio okra-šenje hiš. Na Glavnem trgu smo opazili nekaj hiš, med njimi Sokolski dom brez zastav. S trm so si seveda lastniki dovolj jasno napisali ne baš lepa spričevalo.
V nedeljo 26. maja so pri nas blagoslovili novi protituberkulozni dispunzer in zdravstveni dom, o katerih ustanovitvi je „Corcnjec" že podrobno poročal. Obema ustanovama želimo, da bi bilo njuno koristno delo i'in bolj uspešno.
Tudi pri nas se že grade protiplinska zavetišča in ..icer zaenkrat tri. Na centrali, pri Heir.'iharju in predilnici
CERKLJE
Otroci blagoslov družine. Na Štefanji gori se je družini /upi' p. d. Šuštarju rodil 16 otrok, kar kaže, da so še pri nus družine, ki se ne boj-, velikega števila otrok, ki je blagoslov prave kršianske družine. Botrstvo je blugo-. olil prevzeti minister dr. Krek, ki je mater liogato ibdaril. Visokega botru je zastopal pri krsui okrajni načelnik g. dr. Vidic iz Kranja. Deklica Mihaela in muti stu zdravi. Tako družino paj bi si vzele za vzgled tiste slovenske družine, ki samo V besedah kažejo svoje delo za narod in dom... lino. v dejanju pu se Injje vsakih žrtev v *i namer;
Šport
Prvi gorenjski moto-Muh Kranj raspituje
II. Melklubsk i gorsko hitro no dirko z motocikli na progi Jesenice—Sv. K iž v nedeljo dne 9. junija 1">40 ob IT. uri. V slučaju slabega -.remena pa dne 16 junija ob istem času.
Prireditelj: Prvi Gorenjski Moto Klub v Kranju.
Proga: 23(K) m. Start pri Čuferjii nu Jesenicah, cilj pri -Jerci".
Start: Start je -itoječi z užgan.imi motoi ji v intervalu dveh minut. Pravico startati imajo vsi člani klubov verificirani v SMKJ. Tekmuje se po mednarodnem pravilniku F1CM in po špornesc nraviln.ku SMKJ in po določilih *ega razpisa. Motorna vozila morajo tem predp^om odgovarjati in biti opremljena z dvvmu med vbojnimu neodvisnima -sigurn > in hitro Ul bijočima zavoroma.
Hazpored:
Razred A. Turna kategorija: 4—6 in 2lX) ccm
r%j 200 ccm A—B do "55iy cm C—D—E n:;d 3>(> ccm
S|>ortna kategoria:   A-B do  350 ccm -. C—D—E nud 3'<<) ccm
Hazred 1). Prikolice     B/s—F—G nad 350 tem
•Prijavljeni vozači «e morajo javiti do 14. ure
s stroji športni komisiji na dvorišču gostilne Cufer na Jesenicah v svrho pregleda. Vsuk tekmovalec je dolžan skrbeti za nezgodno zavarovanje, ter je snm odgovoren za poškodb/ lastne ali tretje osebe ali imetja. Prireditelj odklanja vsako odgovornost zu posredno uli nepoMredno povzročeno škodo, katera bi hc med dirko uli treningom pripetila. Tekmovalci se morajo brezpogojno |>okoriti odredbam vodstva dirke. Morebitne pritožbe se moru jo predložiti pol ure po izvršeni točki v brez-prizivno presojo vodstvu dirke pismenim potom in položitvijo din 100, kateri znesek se vrne le v slučaju, uko »e pritožbi ugodi.
Vodsvo dirke si pridržuje pravico spremembe tega razpisa, odnosno dirko preložiti ali pa opustiti.
Predsednik: Načelnik športne komisije:
Kdo Witzmann s. r.   ing. Miklavčif- Evgen s. i. Tajnik: Lucijan Berjuk s. r.
NOGOMET-
V nedeljo, dne 2. juniju (940 se vrši v Kranju finalna nogometna tekmu med SK AMATER (Trbovlje) : SK KRANj (Kranj) s pričetkom ob 5. uri popoldne.
Preteklo nedeljo se je odigralu v Trbovljah prva finalna tekma med SK Kranjem in SK Amaterjem v Trbovljah, ki je končala z neodločenim rezultatom 2 : 2. Pripomniti je trebn, da je SK Kranj nastopi! v Trbovljah s 4 rezervami in kljub temu dosegel časten rezultat.
Obeta se res zanimiva tekma, zato v nedeljo r«i na igrišče, da bodemo z dostojnim navijanjem bodrili naše fante, ki v letošnjem' pomladanskem tekmovanju še niso razočarali publike, ter je ne bodo tudi v nedeljj.
MALI OGLASI
Za v°«tko besedo v malih oglasih se plača D. C BO. Najmanjši znesek je 8 D.
Važno! Modroce, otomane, spalne divane itd. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapeiuk — Na skali
št. 5. (v hiši g. Šipica)
Dobro naložen kapital. Naslov  v upravi „Gorenjca".
Dva oleandra in dva tavorja prodam. HraStJ* št. I". i
V bližini meJsta prodam stavbno parcelo, v izmeri cca 13.000 kv. metrov, katera se nahaja ob glavni cesti Kranj—Šenčur. Anica Krč, Kranj,  Blejska  c. 4.
Radi velikih zahtev blaga, sprejmemo podjetnega kompanjona-ko za uobro vpeljano ien-
tabilno trgovino edino svoje vrste na Gorenjskem. Ponudbe je poslati na upravo lista pod ..Promet 30.000.—.
POZOR! Radi prezaposlenosti prodam zelo u-gKlno trgovino z mešanim blagom, z vsem inventarjem in celokupno zalogi Trgovina se nahaja nu prometnem kraju. Ponudbe na oglu«ni oddelek ..Gorenjca" pod „Ugodna prilika".
Odda se dvosobno Stanovanje takoj s kuhinjo in pritiklinaini sredi mesta. M. Fock, Kranj:
Oddam trisobno stanovanje takoj.. Klano 83 Mikla včič.
Oddastn se dve stanovanji po eno sobo in kuhinjo, suma soba in še lokal na prometnem kraju nasproti novi* pošte. Poizve se v isti hiš:, Bleivveisova ui. 2v, v mlekarni
Hiša z vrtom se proda. Rozman Angela Pre-doslie.
Pomočnika za čevljarsko obrt in vajencu sprejmem takoj. Sajevic Andrej, Visoko.
Odda se stanovanje, soba in kuhinja na Klancu št. 76. Poizve se pri Ropotnrjti Antonu, Kranj. Jezerska cesta 10.
Suhe češnjeve deske ima na prodaj Erzar Lo-vro. Pšenična Polica, p. Cerklje.
Odda se dvosobno stanovanje, kuhinja in vse pritikline v novi hiši v Kranju, Jezersku c 11. Sončnu lega.
mm
Naznanilo!
mmm
Cenjenemu občinstvu in vsem odjemalcem sporočam, da bom še nadalje vodila tapetniško delavnico po svojem pokojnem možu Viktorju Tonejcu v Kranju. Zato se vsem strankam tudi za bodoče prav toplo priporočam za dosedanjo naklonjenost. — Obenem zagotavljam, da se bodo vsa dela izvrševala priznano točno in solidno kot dosedaj in pod strokovnim vodstvom.
Tonejc Kristina
tapetniška delavnica
Kranj, Layerjeva ul.
Couch zofe, otomane, divane
in vse tapetniške izdelke izvršuje točno in solidno
K.TONEJC
Kranj
PAVEL
MESTNI
B L r IWE I S OVA
B R E N
STAVBENIK
ULICA STEV. 21.a.
prevzema in projektira vse vrsto javne in privatne, zgradbe, isto zaklonišča. Daje tehn. nasvete. Dela solidno in po zmernih cenah, za kar se vsem interesentom priporoča
VINA
dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst, kupite  pri   Centralni vinarni v Ljubljani - Frankopanska ulica 11.
Najboljše in naj lepše obleke za bir-mance in prvoobhajance dobite pri nas!
ŠTEFAN ČENČIČ in FRANC tlOZELJ
Plašč ali obleko lahko naročite tudi po meri.
Ali ste že
poravnali naročnino ?
Pocinkane boilerjc za ogrevanje tople vode potom štedilnika kakor tudi elektro-boilerje izvršuje in ima vedno na zalogi po jako nizki ceni
R. JAKELJ
Kranj - pri KapuSInu
m
Elektrovarjene Štedilnike, kakor tudi vsa osra'a ključavničarska dela Uvršaj« v strokovni Izdelavi i
R. FLORJANČIČ ključavničar KRANJ J
Joža Herfort:
SIN ČRNIH GORA
Zenica, ki je sedela na gnezdu, je bila za spoznanje večja in barve ji niso bile tako žive, vendar je bilo tudi njej telo polno moči in neprikritega zanosa.
Nasršil je perje, se otresel, da se je vsako pero posebej zasvetilo v soncu s svojim medlim sojem, nato za hip ostro prisluhnil, trdo pritisnil perje k trupu, bil je v tem hipu veličasten, kot nikdar, oko mu je zagorelo, nemo je poskočil v zrak in zaplaval s svojimi temnimi krili varno, a kot strela urno pod modro nebo. Ustavil se je v zraku, ozrl se levo in desno, pa se tiho spuščal proti skalnemu pobočju za steno.
^čepcte-čepete-čep." Kje na pobočju je vneti pevec? Vse je sivo, sivo, mestoma črniku-Bto in le in pa tam je šop trave. Za hip molk in potem glasneje: „čepete-čep, čepete-čep..."
Sikanje po zraku, brez udarca kril. kot kamen iz sinjine. obupen krik. par peres v zraku in potem zmagovit kiii, kii... zategljaj. dolg!
Skalna jerebica si je postlala med skalami, tam je bila v bornem zavetju deci zibka in domek. Samček, siv sicer, v bokih pa pestro pisati je ves navdušen pel in zabaval samico, lajšajoč ji s skromno pesemeo materinske skrbi. Niti opazil ga ne bi. pa če bi bil prav pri skali, kralj gora in sinjine pa ga je uzrl z vrtoglave višine, cul je k gnezdu komaj še slišni čepete-čep in že so njegove peroti nesle skromnemu paru smrt.
tudi v gorah kraljuje poleg orlov. — smrt!
Na sedlu pod Smrtno pečjo je pognala bujno zelena trava, kot bi stkal sam Bog prelepo zeleno preprogo s cvetjem vezeno in z dragulji posejano. Modri svišč je uprl svoje modre očke v sinje nebo, orav kot divno gorsko nebo ie bil moder, kot bi se večno nebo zrcalilo v skromnih rožah!
Dnevni žar je pojemal, v niža vi sta pela drozg in kos pobožno večerno pesemeo, zateglo malce in malce otožno, lepo, da bi jo poslušal in še poslušal, saj bi zasanjal ob njej in pozabil vse reve in težave. Z nežnimi dolgimi hoi-dip, liot-dili In šla tvoja misel pod nebo. čisto neomadeže-vano, mirno nebo. z globokim otožnim hoi-a. lioi-a. bi pa tvoj pogled romal v globelji. iz katerih stopa mrak s svojim tihim. lahnim korakom in vodi z mehkimi perotmi majčico noč.
Kot misel tiho, kot senca počasi se je priplazil na trato na sedlu planinski zajček. Ni niti skočil, niti ni drncal. prav lezel je. Po zimi je imel lepo belo suknjico, ves je bil bel, le konci uhljev so bili črni, nihče ga ni videl ponoči na snegu, ob mesečini je bila samo njegova senca temna. Ivo pa je prišla ^esna s svojim rožnim bogastvom je dala mati narava tudi njemu rjavo suknjico, prav kot njegov poljski brat je bil, le malo bolj tu men.
Varen je bil v krilu mraka, varnega se je čutil. Toda po isti poti je šel, kot je šel skalni jereb v jutru. Kot pšica izstreljena od loka vajene roke je padel nanj orel, klikajoč z razprtimi krili je stal na drgetajočem zajčku. Bolestno je še zavekal, potem pa je že morilec zadri v toplo meso črne kremplje svojih žoltih nog in z mogočnim kljunom pričel mrtvaško pojedino na svežem, krvavem, kadečem se mesu.
Složno sta ropala s samico, složno ji je nosni hrano, ko je valila, ko sta pa orlovska starša dobila mladiča, drugo jajce je ostalo celo, se je vsa divjad v gorali stisnila, drgeinjoč je iskala zavetja. Kot bojni klic je odmeval ostri orlovski glas in okolica mesta se je spreminjala v poko-
pališče. Nobena žival ni bila varna pred njima, razen drobne miške, ki je smuknila urno v luknjico, nobena ptica ni imela miril pred kraljevskima roparjema, razen drobnih pevcev, ki so se skrivali v zavetju grmovja.
Planinsko kavko je sredi poletja doliitela smrt, jahajoč na strahovitih orlovskih perotih. Drgetala so v smrtnem krču drobna zajčja telesca, žalostno so zapirale očke skalne jerebice in v zraku k orlovskemu gnezdu romajoč so še slednjič odpirale kljunčke trudno zajemajoč sapo. Divje koze so varovale mladiče in z ostrimi rezkimi žvižgi opozarjale okolico na nevarnost, brž ko se je pokazala na obzorju temna, naglo se večajoča točk, brž ko je zavil h gamzovim tropom orel.
Nestvor v gnezdu je urno rastel. dobival je tečno in obilno hrano, kraljevski starši so skrbeli za svojega potomca. Kmalu je dobil mesto puhaste srajčke mladeniško obleko in čakal je, kot so čakali njegovi starši, kdaj mu bo dala mali narava mogočna viteška krila, da se pomeri s sinjo modrino in brezdanjo globino zraka.
Marko je odložil načrte in ravnilo, se ozrl skozi okno ven na vrt, kjer se je smejalo sonce, potrkal nu barometer in zapustil urad. Kako pusta mu je bila ta soba! Sam sin gora in lovec je moral sedeti ob načrtih in papirjih in izgubljati svoje moči zdaj ob dolgih vrstah številk, zdaj ob drobnih točnih črtah in črticah načrtov. Kolikokrat mu jc srce zahrepenelo po gozdih, po polnem 'istem vzduhu gozdnih senc, pa kako malokrat je prišel v naravo. Z mladim letom je postal prost, prost za daljši čas. Gore so ga vabile in mamile. Ni mogel več tešiti svojega srca. posebno odkar je bil o Veliki noči doma in je videl, da nosita orla na Smrtno peč gnezdo, ga urejata in popravljata. Potem ga je pregovoril Fred, da ga bo vzel v gore. Dolgo je moledoval modrooki mladi mož, da bi mu pustil vzeti mladiča, silno in že dolgo si ga *eli. a ne more do njega.
Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan v K ras je.
Tiska tiskarna Tiskevnega 'društva v Kranja.