Gruntar   Klasinc  Ivan   iz Marjete na Drp. se je pritožil proti sodbi
M a r J e t a na Drp., marca 1949. Grun-tar Klasinc Ivan od Marjete na Drp. št 5, ki je soposestnik 45 ha zemlje z 2 stano-vanjskrma bišama ln gospodarskim po-slopjem v vrednosti 2,000.000 din, oce 7 preftkrfoljenih otrok, je bil lani v de-cembru pred okrajnim sodiščem v Ptuju obsojen na 100.000 din denarne karni, na pla&lo stroškov kazenskega po&topanja in 3000 din povprečnine.
Zara<ii slabega gospodarjenja je daleč zao6tal za dragimi kmeti, državi je oslal dolžan v letu 1948 nad 18.630 kg krom-pirja in 337.000 din davka, zTaven tega pa je redil na svojem velikem posestvu samo 1 kravo, 2 teleti, 3 konje in 6 malih prašicev, dočim ]e redil pred rojno 12 glav goveje živine, 14 prašičev in dva konja.
Na razpravi se je zagovarjal, da }e lam 6adil belo vreto trorapirja, kl ni usp&la, da so nru črvi na eni njivi po-jedli krompirjevo seme, da davkov ni plačal, ker 6i rd mogel sposoditi dovolj denarja ter da nd mogel zrediti iivine, ker je moral preveč oddati državi za da-ve(k in prehrano.
Gruratar Klasinc le omalovaževal 18. člen U«tave, kj sicer dcKpužča privatno lastnino, vendar le pod pogojem, da ne sme biti uiporabljena v škodo Ijudske skupnosti
Veak zaveden lcmet zna, da je manjšl dcvhodek od povprečja tako pri poljsikih pridelkih kot pri živini ediino i^oeledica jnaJomarnega gospodarjcnja in obdelo-vaoja, kar ovira izvedbo petletnega p]«-na v kmetiistvo, najvažneijšein faktorjti pri izgradaji socialiasna.
Malomarnost do zadostnega gmojenja njiv in do pravočasne preskrbe ter za-m&njave sBmen, ni drugo kot obeležj« za   škodljivce   družbenega   življenja.
Zaradi 6voje gruintarske oholosti se Klasinc Ivan ni hotel povezatl z ostalimi posestndki in kmeti na vasi zaaracti za-menjave kroinpirjevega semesna, temveč ]e pustil v nemar vprašanje dražbena preskrb« s kmedj6ikiima pridelki. l«sto je pri njem glede davkov bi živine. Prl grontarski  gtrabežljdvositl mu }e bilo • žal
lesa v velilcai gosdprfti, al p« hmi Mk> žal zaviranja družbenih naporoir za iz-vedbo petletke, k čemur ni z voljo po-magal niti 6 prehtano nitf e fin«n<!mimi 6T&dstvi.
Zoper gorajo sodbo se je grunttr Kla-sItic pritožfl na oirožno eodiiče v Mari-born, pritoiiil pa se |e proti premili sodbd tndi javni tožilec. Okrotno sodišče je Klasinčevo pritožbo zaTrailo in »pTeJBe-rrilo kaze« 100.000 dSn na kazen 1 l«ta odvzema pro®to«ti s prisilnim delora in na popolno zaplemibo niegovega premo-ženja.
Tudi okrofeo oodiSče je vrelo kot krl-terii   Klasinčevo   mtslomarno   gospodar-
Jenj©, ki )e iks na fik&do dmžbe. Opn-stiter gnoj«fija je otMnaogočUa docego ncrrmalnftg« aM Tižjegm kei.tfiwikega do-no«a kro&apdrja. Opm&tev skrbi ** pri-rw»t žiritse pm j« poTrzročMa «pio*no ss-eadoranje go*pod«T«tva. GmiataT I0a«tftc Ivan «e n4 hoiel zavedarti dej*tva, da po-meni slabittev sodalisti^nega gospodar-siva jačanje poiricij sovratnikov delov-negn ljt»dwtva tti da iTna to v »vofo obrambo pred takfeni pojavi dovolj učtn-kcvvtto orožje — zakort« ra potoijanie ipekulacije ln gocpodarsfc« sabotaže.
V tej po«nl»<fi bi se bL! grtmtar Kla-sinc rtiTno tato nsalo brigal za svoje gospodamtvo kot «e je lani, če imi ne bi tega preprečila Iju-dska ablast, ki bo tudi v bodoče uporabljala napram de-loviriin kmetom metodo pTepričevanja, s sf*oterji in špekulanti pa bo v «tal-n«n in aedTprosnein spopadti