LISTEK. Josip Ulehla. Dnc 16. raarca t. 1. je slavilo moravsko učiteljstvo šestdesetletnico svojega duševnega očeta, ravnatelja meščanske šole v Stražnici na Moravskem, Josipa Ulehle. Redko se dogodi. da se vijejo še živečim pisateljem takšni venci, kakršne k spletlo organizirano učiteljstvo z moFavsko in češko napredno inteligenco v deln, v vztrajnem. trdem ali tudi uspešnem delu osiveli glavi svojega Ijubljenca. Redkokdaj se združi toliko različnih glasov v harmoniški akord, da zazveni mogočna triumialna pesem slave po domovini. zapeta velikemu sinu. kakor je završela v prošlem mesecu pedagogu Ulehti. Po trnjevi poti je hodil. čez ovire in fcapreke, ki bi navadnega boritelja bile prjsilile takoj na začetku na vrnitev. Nihče mu prj tem napornem prodiranju ni ponujal pomožne roke. sam je klestil pot, ki se je vsem njegovim sledovalcem na-» široko odprla. Na višino, ki jo danes zavzema. je prispel po lastni moči. po lastnem trudu. po lastnem napornem delu. V Ulehli se združujeta pedagog m učenjak. Kjerkoli je prijel za delo, je prijel po svoji inicijativi, po svojih idejah, ki so bile plod lastnega premšljevanja. Zato je originalnost najbolj dragoceno beležje vsega. kar je izteklo izpod njegovega peresa. Ni pristopil nepripravljen k delu za narodno šolo. Z žilavo marljivostjo si je nabral zaklade duha, ki jih je prekoval in potem izdal radodarno vsem, ki so samo hoteli seči po tem bogastvu. In to marljivost si je ohranil do današnjega dne. Njegovo življenje je uk in pouk in ne vemo, kaj bi v njem občudovali bolj: vztrajnega učenca ali nedosežnega učitelja. Učenec in učitelj — v enem in drugem nam more biti vzor. nam in onim. ki prideio za nami. Ulehlovo ime ne izgine iz zgodo- vine češkega šolstva. kakor ne bo iz zgodpvine svetovne pedagogike črtano nikdar ime drugega velikega sina Moravske, Komenskega. Ulehla se je takoj v začetku svojega književnega delovanja boril proti Herbartu in mnogo pripomogel. da se je to malikovalstvo med češkimi učiteiji zatrlo. Pokazal je svojim bratom drugega velikana, Herberta Spencera, čigar važnejše spise je prevedel na češki jezik. Pisal je za razne pedagoške liste kakor za »Pedagogij«. »Češko Šolo«, »Učiteljske Novine«. »Pedagoške Razglede«. »Šolo in Življenje«. »Komenskega«. in »Učitelja«. Svoje razstresene članke ie zbral v divnem delu »Pedagoški Listi«. Nekateri teh biserov so znani v prevodu tudi slovenskim učiteljem. Najvažnejši spis mu je »Vzgoja z ozirom na evolucijo in kulturne boje«. Napisal je še »Zgodovino matematike«, »Infinitezimalni račun«, »Štivo o prirodi«. brošuro »O dolžnostih inteli- gence napram šoli« in prevedel Blachvellovo knjigo o seksualnj vzgoji »Nasveti staršem«. Tudi pedagoška revija »Zbornik« je bilo njegovo delo; urejal jo je ves čas. dokler ni poln samozatajevanja privolil. da se spoji s »Ped. Razgledi«. Razentega je sestavil nekoliko šolskih knjig, ureja spise. ki jih izdaja »Dedščina Komenskega«. nastopa kot govornik na zborovanjih in predavanjih. sploh ga najdeš povsod. kjerkoli gre za šolo, napredek in narodnost. Želimo iz vsega srca. da Ijubljenec moravskega in češkega 1 učiteljstva deluje še mnogo let v zdravju in čilostj za dobrobit češkega naroda, naj mu je pot odslej posuta z rožami in cvetkami. me<J katerimi ne bodeta usahnili hvaležnost češkega učitelja do svojega voditelja. \n ljubezen vseh. ki ga imenujeio svojega duševnega očeta. — Sprejmi v venec Svojc slave. slavljenče, tudi ta list, ki Ti ga poklanja v imenu slovenskib učiteliev Tvof prUatel? . K. P.